RAZMISLIMO
Kje bo pristal Trnovski pristan?
Ob Ljubljanici, tam, kjer so že »od nekdaj slovele lepe Ljubljanke«, sameva danes zanetnar-jeni Trnovski pristan. Skupaj s Krakovim pred-stavljata po mnenju zgodovinarjev zelo stari nase-lji, starejši kot samo ljubljansko mestno jedro. Že ime priča, da je bilo tu starodavno rečeno prista-nišče na Ljubljanici. Njegovi začetki pa segajo še dlje, prav do barjanske kulture.
Nalogo pristanišča je ta del Trnovega ohranjal več stoletij. V njem so iztovarjali opeko z Vrhni-ke, kamen iz Podpeči in šoto z Barja. Šele v tridesetih letih našega stoletja, ko je zaradi regu-lacije Ljubljanice, padla gladina voda, pristanišče ni več služilo svojemu namenu.
Prav dobro pa ga je poznal arhitekt Plečnik, saj je s stopničasto ureditvijo nabrežja približal spre-hajalca prav h gladini reke in tako spomnil na bogato tradicijo — pristana. Cenil je tudi njegove zgodovinske, kulturne, etnografske in arhitekton-ske vrednote in ga obogatil s sprehajališčem ter
vrbovim drevoredom vzdolž Ljubljanice.
Način pozidave tega starega obrečnega predela je bil že od vseh začetkov prilagojen njegovi posebni gospodarski nalogi. Najstarejše stavbe v Trnovskem pristanu so ohranjene blizu izliva Gradaščice v Ljubljanico in v širokem loku obje-majo nekdanje pristanišče. Še danes pričajo o svoji zanimivi in pestri zgodovini. Čeprav nevzdr-ževane, nam s portali, stopnišči, oboki in kamno-seškimi detalji pričarajo delček preteklosti.
Novo stanovai>jsko naselje, katerega zidava se obeta v Trnovem, naj bi zato opozorilo na svojo zgodovinsko posebnost. Prav nekdanji pristan ob njegovem robu mu omogoča, da ne bi postalo, tako kot mnoga moderna naselja, le »spalna sose-ska«, ampak da bi živo stapljalo preteklost s sedanjostjo. Ohranjeni Trnovski pristan pa bi obogatil vse mesto, zato ga sodi enakovredno vključiti v akcijo za prenovo stare Ljubljane.
VIDA PETROVClČ