Celje - skladišče D-Per COBISS 0 Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 12 Rogaška Slatina Oktober 1984 Iz pogovora z direktorjem delovne organizacije Priznanje kolektivu za delovno vnemo Ta pogovor z direktorjem Jožetom Pelkom smo zastavili nekoliko drugače. Ob strani smo pustili številke in zastavili vprašanja, kje smo in katere najpomembnejše naloge so pred nami. Iz vsega povedanega je mogoče razbrati predvsem naslednje: »Storiti moramo vse, da kar se da uspešno končamo poslovno leto, ter storiti vse, da bodo investicijska dela potekala po zastavljenem planu. Zavedati se namreč moramo, da smo že takorekoč pred koncem investicijskih del in da se moramo že tako obnašati in pripravljati, kot da bo že jutri zagon novih kapacitet!« Kako ocenjujete naš sedanji položaj? »Glede na dejstvo, da so bile skoraj dva meseca naše proizvodne kapacitete za proizvodnjo svinčenega brušenega stekla takorekoč prepolovljene, lah- ko naše poslovne dosežke ob tričetrt-letju ocenimo za res dobre. Postavili smo novo kadno peč v rekordnem času in začeli izkoriščati zemeljski! plin, kar sta dve pomembni prelomni-’ ci v razvoju Steklarne. Pri tem smo se srečali z začetnimi \ Preberite! Veliko koristnih informacij 3 Skromna rast dohodka________4 Skoraj vse po načrtih...____6 Kritično in zavzeto_________7 Dobro delali, a bi lahko bolje!_____________________ 8 Dogovorjeno uresničevati 9 Kaj bo z izobraževanjem steklarskih tehnikov________9 Prvi uspehi________________11 Predstavitev LB - Splošne banke Celje_______________ 12 V septembru 1737 delavcev 13 Josip Čoh_________________14 Jože Hrepevnik-Ajna_______14 Vlado Rusi________________14 Hrastničani boljši________15 Letos v Humu na Sutli 15 Nagradna križanka št. 120 K Se bodo otroci naših delavcev spet v večji meri odločali za steklarske poklice - foto Z. Novak V y težavami, kar je zaradi nove tehnologije tudi razumljivo, saj vsaka novost zahteva svoj čas. Vendar, gledano generalno, so sedaj izpolnjeni dptimalni pogoji za uspešen proizvodni proces. Z novo pečjo lahko sedaj povečamo izplene svinčevega stekla za 25 do 30%, odpirajo se možnosti za pospešeno proizvodnjo večjih darilnih artiklov in imamo vse pogoje za nemoteno oskrbo vseh brusilnic z gladkim steklom. Prav proizvodnja večjih, težjih izdelkov darilnega programa je bila doslej rak rana naše proizvodnje. Za večje izdelke neustrezna kvaliteta steklene mase pa tudi njene omejene količine so nam onemogočile večjo uspešnost na tem področju. Vedeti je namreč treba, da vsebujejo proizvodni programi zahodnih držav vsaj 50% darilnega programa, ostalo so pa kelihi, kozarci in ostali manjši izdelki. Pri nas je bilo doslej to razmerje zdaleč bolj neugodno.« Katere bodo naše najpomembnejše naloge do konca leta in v začetku prihodnjega leta? »Preostala dva meseca poslovnega leta je treba izkoristiti kar najbolje! Obseg naročil za kristalin in za svinčeno gladko steklo zaenkrat zdaleč presega naše proizvodne možnosti. Tudi z naročili za svinčeno brušeno steklo smo .pokriti* do konca leta. Več informacij o prodajnih možnostih pa bo znanih, ko se proti koncu novembra vrnemo iz ZDA - z Market Weeka -tržnega tedna. Tokrat se bo Steklarna v Ameriki prvič predstavila z lastnim stalnim razstavnim prostorom. Ukrepi in odločitve do zunanjih tržišč morajo biti izredno pretehtane. Celo Waterford, tovarna ustno pihanega in ročno brušenega kristala z Irske, ki je pojem na tržišču ZDA, se je od-t ločila za delno znižanje cen, kar je javnost sprejela z besedo-,neverjetno*. Na splošno proizvajalci izdelke cenijo...« Kaj v tej povezavi pomeni naša investicija? Ta postaja toliko pomembnejša, saj nam bo omogočila zniževanje določenih vrst stroškov na enoto proizvoda. Imeli bomo več prostora pri politiki cen. Razvili bomo kompletno ponudbo - od proizvodnje ustno pihanega kristala in krištalina do možnosti za večjo proizvodnjo izdelkov darilnega programa in večjih količin ostalih vrst stekla, ki jih bo dajala nova tehnologija. Dejansko bo kupec pri nas lahko dobil takorekoč vse na enem mestu. Večja količinska proizvodnja bo omogočila pocenitev proizvodnje in doseganje še uspešnejših poslovnih rezultatov. Dejansko bomo po dokončanju investicije dosegli zdaleč boljšo pro-izvodno-tehnično raven naših kapacitet, kar je prvi pogoj za večje izplene, za cenejšo proizvodnjo«. Kako investicija poteka? »V glavnem poteka vse tako, kot je zastavljeno s terminskim planom. Sedaj nas le pesti bojazen, da nam do konca leta ne bo uspelo uvoziti tega, kar smo si zastavili. To pa ne pomeni, da prestavljamo rok za začetek poizkusne proizvodnje. Sprotno in nemoteno opravljanje vseh investicijskih del ima prednost. In prav tako tudi iskanje dodatnih rešitev za pokrivanje prekoračitev! Pravočasen štart in čim manj boleče osvajanje nove proizvodnje sta izrednega pomena. Ker je to kapitalno intenzivna investicija, povezana z visokimi stalnimi stroški, (amortizacija, zavarovanje, obresti itn.), je predpogoj za uspešno poslovanje čimprejšnje doseganje zastavljenih proizvodnih ciljev« Kakšne težave lahko pričakujemo ob začetku uvajanja nove porizvodnje? »Začetnim težavam se ne bo dalo izogniti, ker gre za novo in precej zahtevno tehnologijo. Vendar to ni opravičilo, da je ne bi čim prej osvojili. Bosta pa nujni strpnost in zaupanje. Prav tako se moramo obnašati in pripravljati tako, kot da začnemo novo proizvodnjo že jutri, oziroma, kot daje ta že tu! Ne smemo si dovoliti nedelavnega odnosa in si misliti, češ, kje je še ves to! Nujne so nenehne razprave in razmišljanje o novostih, ki bodo jutri med nami..'. Z vsemi sklenjenimi pogodbami z dobavitelji opreme je kupljenega tudi precej znanja; dane so garancije, ki jih bodo dobavitelji morali dokazovati. Nemogoče pa je vse to uspešno prenašati na nemotivirane in nezainteresirane ljudi. Zato bo nujna velika mera pripravljenosti in želje ter tudi zahtev kolektiva, da sprejme in vsrka vse novosti in znanje. Pri tem ne bi bilo näpak, da se spomnimo preš, ki smo jih nedavno kupih v Italiji. Začetki pri delu z njimi niso bili vzpodbudni, pa smo že bili zelo kritični in nejevoljni. No, sedsg ljudje, ki delgjo na teh strojih, že dosegajo zelo dobre proizvodne rezultate. Nekateri so zelo 'zagrizli’ v posel, kot temu pravimo, in poštah so res mojstri svojega dela, pa jim velja to priznati in za to čestitati!« Delovni utrip pri peči II je še posebej živahen, saj dela pri njej največ brigad... - foto Z. Novak Kaj bi še radi posebej poudarili? »Hotel bi izreči priznanje kolektivu za izredno delovno vnemo in prizadevnost. Na tem področju ni nobenih težav, pa naj gre za delo v izmenah, za nadure ali za nočno delo! Dejansko vlada v kolektivu zdrava klima, kar je temelj za sleherno uspešno delo. Ena med našimi nalogami pa bo tudi, da preverimo našo organiziranost in učinkovitost. Kajti na nekaterih področjih tudi kdo ni dovolj izkoriščen; vsi delavci niso na svojih mestih in ne dajejo zadovoljivih učinkov. Toda poudarjam, da gre le za peščico ljudi, ki pa vselej niti niso za vse sami krivi. Morda je bilo izrečenih nekoliko preveč splošnih sodb?!« Kaj lahko napišemo na koncu za povzetek? »Glede na naš izvoz smo družbeno pomembni. Glede na vrsto proizvodnje in glede na karakter zadovoljeva- nja potreb pa tega ravno ne moremo trditi. Zaradi tega smo morda nekoliko bolj kot druge .pomembnejše* proizvodnje prepuščeni sami sebi. Zato sobolj ši in slabši poslovni dosežki v toliko večji meri odvisni od nas samih. Precej bolj kot nekatere druge dejavnosti pa smo odvisni tudi od svetovnega tržišča. In sodim, da je to dobro. Kljub temu, da je v bodoče pričakovati padec vrednosti ameriškega dolarja, da vlada na domačem tržišču že močna ponudba tovrstne proizvodnje in da se konkurenca ob padanju življenjske ravni krepi, daje tudi na zunanjih tržiščih konkurenčen boj neizprosen in trd, sem optimist. To zato, ker bomo poštah z zaokrožitvijo proizvo-dno-tehnološkega procesa sposobnejši spopasti se z ostalimi proizvajalci. Pred mnogimi, ki so bolj specializirani, bomo imeli zaradi širine naše ponudbe tudi prednosti. Več moramo storiti tudi za prodor na tradicionalna evropska tržišča, kamor sodita ZR Nemčija in Francija. Prodreti na taka, sicer po proizvodnji stekla in njegovi kvaliteti izredno močna tržišča, pa moramo z Večjim deležem proizvodnje tudi zaradi prestiža, kajti plasirati svoje proizvode v- večji meri na ta tržišča, za kar smo že sprejeti ustrezne ukrepe, je svar našega prestiža in dokazovanja svojih sposobnosti, podobno kot če bi izvozniku čevljev uspelo uspešno prodajati v Italiji. V perspektivi pa se zaradi pocenitve določenih kategorij proizvodnje zopet porajajo možnosti za izvoz v Sovjetsko zvezo, ki je kot največjega zunanjetrgovinskega partnerja naše dežele ne gre prezreti. Zaradi vsega povedanega vidim ja-' sne perspektive za naš razvoj ter veliko socialno varnost in bodočnost kolektiva. To se že potrjuje tudi v tem, da se otroci naših delavcev zopet v vse večji meri odločajo za steklarske poklice, kar je edino prav. Kajti nam, domačinom, je največ za to, da ta Steklarna posluje z nenehno mislijo na bodoče rodove!« Z. N. Skupna seja republiških odborov sindikata delavcev kemične in kovinske industrije Hrvatske ter Slovenije Veliko koristnih informacij V četrtek in petek,4. in 5. oktobra letos, sta zasedala na skupni seji republiška odbora sindikata delavcev kemične in nekovinske industrije SR Hrvatske in SR Slovenije. Dnevni red je bil zelo pomemeben in dokaj obširen, čeprav sta bili v ospredju vprašanji o družbenoekonomskem položaju steklarske industrije SR Hrvatske in SR Slovenije ter o inovacijski dejavnosti v tej panogi na Hrvaškem in v Sloveniji. Program za prvi dan, to je za 4. oktober, so pripraviti tovariši iz ROS delavcev Hrvatske. Zbrati smo se v kino dvorani Hum na Sutti, kjer smo biti zares lepo sprejeti. Generalni direktor Steklarne Straža Alojz Malogorski je spregovoril nekaj besed o razvoju te steklarne, potem je sledilo predvajanje filma, posnetega v njej. Po ogledanem filmu, ki je zelo zanimiv in vreden pohvale, smo se napotiti na ogled proizvodnje stekla v Straški delovni organizaciji. Po ogledu steklarne pa smo se pogovarjati s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja steklarne Straža. Popoldanska seja je bila v spominskem domu Josip Debeljak s predstavniki skupščine občine Pregrada. Sejo je vodil predsednik ROS Hrvatske Nikola Alujič. V prvi točki dnev-Q nega reda o družbenoekonomskem V položaju steklarske industrije SRH in SRS je tovariš Alujič dokaj kritično ocenil položaj te dejavnosti. Dejal je, da je njen položaj slab, I saj zaostaja za ostalimi dejavnostmi g v svoji skupini. Uresničevanje za- ■ stavljenih ciljev te industrije je pre- ■ počasno, v nekaterih ozdih pa ■ sprotne težave obravnavajo s pre- ■ malo posluha. Tudi razprava je potrdila to stališče, saj je prevladovalo mnenje, da so razdrobljenost in neustrezna organiziranost ter manjkajoči kadrovsko-social-ni načrti največja ovira za večjo uspešnost te panoge. Razpravljalci so tudi poudariti, da preskrba s surovinami in modernizacija proizvodnje nista zadovoljivi. Veliko besed je bilo izrečenih o delovnih pogojih dela, ki so še vedno težki, in o nizkih osebnih dohodkih, ki ne ustrezajo zahtevnosti poklica. Drugi dan, 5. oktobra, smo sejo nadaljevati v Rogaški Slatini. Program je pripravil ROS delavcev kemične in nekovinske industrije Slovenije. Na dnevnem redu je bila inovacijska dejavnost v panogi v obeh republikah. Seji je predsedoval predsednik ROS Slovenije Franc Šeruga. O razvoju in pomenu občine Šmarje pri Jelšah je spregovoril predsednik izvršnega sveta skupščine Šmarje ing. Branko Pucelj, nakar je govoril o rezultatih gospodarjenja o naši občini. Tudi uvodno poročilo o inovacijski dejavnosti v panogi v obeh republikah je imel predsednik ROS Franc Šeruga. V bodoči praksi bo potrebno na-I tančno določiti, kaj je inovacija in I kaj proizvodno delo. Razpravljalci ■ so tudi omeniti, da je še vedno pre-< ■ malo delavcev, ki se ukvarjajo z in-I ventivno dejavnostjo, da je to delo ® premalo nagrajeno, saj morajo ne-I kateri delavci uveljavljati svoje g pravice v zvezi z inovacijami na so- ■ dišču združenega dela. »Z razvojem inovacijske dejavnosti v panogi smo lahko delno zadovoljni,« je dejal, »toda še veliko moramo storiti, da bi biti povsem zadovoljni. Ta dejavnost se je v zadnjih letih razma- hnila, toda v naši steklarski branži še ni dosegla ciljev, ki smo si jih postavili. Razpravljale! so ocenili, da imamo na področju ustvarjalnosti veliko samoupravnih aktov in pravilnikov, to- da bore malo se jih držimo, medtem ko jih ponekod sploh nimajo. Po končani sejije sledil ogled naše steklarne ter sprejem članov obeh odborov. O razvoju in perspektivah steklarne je spregovoril generalni direk- tor inž. Jože Pelko, potem pa je spregovoril še predsednik konference osnovnih organizacij sindikata. V popoldanskih urah smo se razšli z ugotovitvijo, da so takšna srečanja nujno potrebna in koristna! FRANC ŽUPANIČ Poletni poslovni rezultati steklarjev Skromna rast dohodka Dvakrat letno, ob polletnem periodičnem obračunu in ob zaključnem računu, pripravimo na osnovi podatkov Službe družbenega knjigovodstva informacijo o poslovanju grupacije proizvodnje ostale stekla s šifro dejavnosti 011-219. V to grupacijo so razvrščene vse steklarske organizacije združenega dela, ki ne proizvajajo ravnega ali embalažnega stekla, in se z njimi lahko neposredno primerjamo po uspešnosti. Zmanjšana dinamika zaposlovanja, skromna rast dohodka... Če-na kratko analiziramo osnovne značilnosti poslovanja grupacije kot celote, predvsem ugotovimo, da se je dinamika zaposlovanja močno zmanjšala, saj je bilo število zaposlenih ob polletju letošnjega leta le za 1% večje, kot je bilo ob polletju leta 1983. Precej se je zmanjšalo število zaposlenih v dislociranih ali izločenih brusilnicah Zaječaija, Paračina pa tudi Hrastnika. Gotovo je vplivala na zmanjševanje števila zaposlenih tudi nizka raven osebnih dohodkov v grupaciji, zaradi česar so v nekaterih obratih sicer močno povečali osebne dohodke, vendar je njihovo povprečje še vedno nizko. Drugi kazalec, ki tudi ni vzpodbuden, sta ustvarjeni dohodek na delav- ca in njegova rast. Tako povprečni dohodek na delavca, ki je daleč nižji od povprečja v industriji in rudarstvu, kot tudi njega rast, ki je precej nižja od poprečne stopnje rasti in stopnje inflacije, kažeta na nadaljnje slabšanje položaja grupacije. Pri tem se je zopet poslabšala gospodarnost poslovanja, še posebej v Sloveniji, saj so porabljena sredstva naraščala hitreje, kot je naraščal celotni prihodek. Hitra rast cen vseh vrst energije, še posebej električne, so v največji meri vplivale na hitrejše naraščanje porabljenih sredstev. Pri tem pa so sredstva za amortizacijo naraščala v povprečju precej počasneje, kot je naraščal celotni prihodek. To pomeni, da na račun manjše amortiza- Primerjalni podatki o poslovanju in gospodarjenju 47 tozdov iz grupacije proizvodnja ostalega stekla (011-219) za obdobje januar-junij 1984 in 1983 (indeksi v oklepajih!) Temeljne organizacije Povprečno št. zap. po Dohodek na Akumulacija Akumulacija proti stan. konec meseca delavca (dinarjev) v dohodku (%) porabljenim sredstv. (%) Povprečje grupacije SFRJ 14.521 (101) 248.795 (143) 14,2 ( 93) . 2,3 ( 96) Povprečje grupacije SRS 3.414 (101) 327.413 (136) 14,6 (111) 2,9 (100) Steklarna »BK« (tozdi I-IVj 1.169 (104) 415.898 (143) 21,4 ( 91) 9,3 ( 96) Steklarna »BK« (tozdi I-VI) 1.352 (104) 384.383 (148) 20,4 ( 98) 8,9 (110) Osnovna izdelava 435 (103) 487.678 (141) 22,4 ( 90) 10,0 ( 96) dodelava 169 (101) 325.646 (122) 11,5 ( 42) 5,5 ( 39) Kristal 392 (107) 406.075 (146) 25,0 (111) 13,0 (129) Dekor 173(105) 338.895 (171) 17,4 (210) 4,6 (256) Tehnokristal 84 (102) 182.328 (306) 4,1 ( - ) 2,2 ( - ) Dalmacijakristal 99 (108) 145.631 (349) 2,4 ( - ) 0,9 ( - ) Steklarna Hrastnik 1.129 ( 99) 334.117 (129) 5,5 ( 90) 1,8 ( 95) 1SK Zaječar, OOUR I. 1.446 (117) 374.257 (157) Samobor OOUR oblikov. 257 (102) 326.621 (185) 8,0 (149) 3,9 (163) Ruč-duv. staklo Skopje 356 (104) 202.604 (108) 6,1 ( 49) 0,6 ( 30) Ruč. trgov, staklo Paračin 1.240 { 96) 114.942 (117) - »Steklo« Slov. Bistrica 367 (105) 369.895 (173) 31,1 (159) 11,2 (204) •Ukras« Alibunar 199 (109) 228.508 (215) - Fab. stakla Prokuplje 479 (111) 195.284 (121) 3,4 ( 21) 1,0 ( 23) Oplemenjivanje Samobor1 401 (100) 231.238 (122) 0,1 ( 1) - ISK Zaječar, OOUR II.2 403 ( 78) 216.093 (159) 8,8 (144) 3,5 (152) 1SK Zaječar, OOUR Kutina 392 ( 84) 239.949 (241) 0,7 ( 58) 1,3 ( 68) ISK Zaječar, OOUR Sokob. 275 ( 77) 224.959 (183) 7,8 (244) 1,5 (300) ISK Zaječar, OOUR Kladovo 310 ( 91) 183.022 (169) 0,4 ( 11) 0,1 ( 17) ISK Zaječar, OOUR Pehčevo 201 (103) 194.685 (144) 0,9 ( - ) % 0,2 ( — ) ISK Zaječar, OOUR Preševo 353( 95) 140.882 (186) 4,9 (181) 0,6 (200) OZT ISSV Skopje3 162 (101) 101.225 (141) — OZT ISSV Kratovo 147 ( 97) 97.333 (127) — OZT ISSV, S. izvor Kičevo 207 (103) - - OZT ISSV, Kruševo 144 ( 99) 79.061 ( 59) • - OZT ISSV Debar 160 (114) ■ cije prikazujemo večji dohodek in J® na ta način omogočamo večjo po-2 rabo. Poslabšanje donosnosti poslovanja in delitvenega razmerja V tesni povezavi s kazalcem o gospodarnosti poslovanja je tudi donosnost poslovanja, ki kaže delež akumulacije v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi. Donosnost poslovanja se je v primerjavi z lanskim polletjem v celotni grupaciji poslabšala za 4 indeksne točke, medtem ko je ostala v naši delovni organizaciji v grupaciji v Sloveniji na enaki ravni, kar pomeni, da smo na 100 dinarjev povprečno uporabljenih poslovnih sred-, štev ustvarili enako akumulacijo kot lansko leto. Kar se tiče delitve čistega dohodka, pa ugotavljamo, da se je letos v grupaciji delež akumulacije v dohodku znižal od 15,2% na 14,2%. To je posledica hitrejšega naraščanja obveznosti iz dohodka (obresti), pa tudi nekoliko hitrejšega naraščanja osebnih dohodkov kot v preteklih letih. Vendar so v povprečju tako v celotni grupaciji kot v grupaciji v Sloveniji nižji, kot je povprečje v gospodarstvu. Še vedno je pa nižja tudi njihova rast. Povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca so se v grupaciji Jugoslavije povečala za 38%, v grupaciji v Sloveniji pa so se povečala za 48%. Toliko nižji je indeks v Sloveniji zaradi dokončanih investicij. ■ Izgube so se v celotnem združe-[ nju povečale za 17%, kar pomeni, 2 da je zaposleni »prigospodaril« I 37.766 dinarjev izgub. Pri tem so g izgube v Sloveniji skoraj petkrat ■ večje, kot so bile lani, je pa njihov E znesek na zaposlenega še vedno ® manjši kot v grupaciji SFRJ. Naše temeljne organizacije zadovoljivo...! V primerjavi s povprečji obeh grupacij lahko zapišemo, da so naši tozdi in tudi delovna organizacija kot celota - kar je prikazano v tabeli posebej -poslovali zadovoljivo. Tako smo dosegli povprečno rast dohodka in izločili za akumulacije precej več sredstev od povprečja grupacije. Prav tako se ni poslabšala gospodarnost poslovanja, saj so porabljena sredstva za vse tozde naraščala počasneje, kot je naraščal celotni prihodek. Tudi naši povprečni osebni dohodki so naraščali hitreje od povprečja, res pa je, da so se nam precej približali tozdi, s katerimi se lahko neposredno primerjamo. Ocenjujemo, da bodo naši dosežki že ob tričetrtletju precej boljši, saj smo letos v juliju in avgustu dosegli precej bolše rezultate kot lansko leto v teh mesecih, pa tudi izvozni dosežki so letos precej boljši, kot so bili lansko leto, saj je indeks rasti našega izvoza po osmih mesecih tega leta 143. In prav to dejstvo, visoka rast izvoza in visok delež izvoženih prihodkov v celotnem prihodku omogočajo naši delovni organizaciji, da dosegamo dobre poslovne dosežke. To pa še ne pomeni, da smo lahko z doseženim zadovoljni. Dohodek na delavca še vedno ni takšen, kot si ga želimo, s«o narašča v povprečju v gospodarstvu hitreje, pa tudi v preteklosti so imeli že višji dohodek. Precej vpliva na to tudi sprotna ekonomska politika, ki še vedno ne podpira izvoznih prizadevanj tako, kot je bilo to napovedano in kot to napoveduje dolgoročni program gospodarske stabilizacije. No, o tem pa sme že pisali v prejšnji izdaji »Steklarja« ...! Boj za dohodek Skratka, boj za dohodek in za dober položaj na tujem tržišču, vse bolj pa tudi na domačem, bo vse ostrejši! Zadovoljivo bodo lahko poslovali le tisti, ki bodo še znali poiskati trg in ki bodo znali prilagoditi svojo proizvodnjo zahtevam tržišča po količini, kakovosti LEGENDA POJASNIL: 1 V nadaljevanju so predstavljene samo brusilnice! 3 ISK Zaječar - Industrija stakla i kristala Zaječar 3 OZT ISSV Skopje - OZD Industrija stekla in steklene volne Skopje * D = dohodek na delavca, A = akumulacija v primerjavi s porabljenimi sredstvi, OD = povprečni čisti osebni dohodek na delavca, U = povprečno uporabljena sredstva na delavca. Celotni prihodek proti por. sredst. (%) Povprečuporab, na sredst. na delav. (dinarjev) Izguba na delavca Povprečni neto OD Mesto v grupaciji (dinarjev) (dinarjev) D A OD U 144,4 ( 99) 1,480.523 (138) 37.766(117) 17.590 (142) - - - - 155,4 ( 95) 1,609.747 (148) 21.639 (475) 19.950 (136) - . * - - 237,6 (101) 240,8 (104) 208,3 ( 96) 953.069 (133) 879.921 (132) 1,086.772 (132) - 21.054 (148) 19.949 (148) 23.105 (149) 4 4 6 23 206,0 ( 85) 677.067 (129) - 18.468 (152) 16 9 20 35 309,4 (121) 781.077 (127) - 20.368 (146) 6 2 14 31 320,8 (111) 1,273.117 (139) - 19.816 (146) 12 10 15 20 347,0(117) 341.750 (193) - 13.432 (144) 33 14 39 45 339,0 (154) 372.389 (115) - 11.200 (136) 34 22 44 43 133,1 ( 96) 977.017 (120) - 18.685 (125) 13 15 19 27 153,4 ( 98) 2,470.982 (165) - - - - - - 186,7 (103) 663.786 (167) - • 21.705 (160) 15 11 9 36 141,8 (113) 1,880.773 (165) - 15.324 (116) 29 26 30 12. 154,7 ( 96) 751.754 (138) 25.889 ( 99) 14.447 (118) 37 - 35 32 206,0 (114) 1,025.831 (135) - 20.666 (143) 10 3 11 24 187,3 (114) 623.530 (129) - 20.429 (211) 25 - . 12 38 158,0 ( 93) 647.167 (109) - 15.759 (142) 30 21 27 37 288,5 ( 80) 604.120 (136) - 18.809 (156) 24 - 18 39 115,7 ( 94) 541.259 (155) - 17.141 (159) 28 13 24 40 193,7 (108) 1,437.009 (190) - 15.273 (203) 23 32 31 18 141,3 ( 86) 1,120.322 (158) - 13.573 (172) 26 18 38 21 151,1 (107) 690.448 (110) - 14.853 (145) 32 31 33 34 164,3 ( 94) 728.525 (171) - 14.268 (141) 31 30 36 33 129,0 ( 91) 1,020.112 (158) - 12.052 (156) 35 25 42 26 143,6 (111) 419.316(113) 78.877 (239) 16.213 (142) 38 - 25 42 152,0 ( 92) 90.717 (108) - 15.213 (110) 39 - 32 47 62,2 ( 35) 311.224 (168) 156.192 ( - ) 10.901 (112) - 46 46 160,9 (104) 369.023 ( 80) - .... > ■ 8.814 ( 87) 40 - 47 44 85,4 ( 46) 432.650 ( 93) 209.658 ( - ) 11.674 (130) - - 43 41 kot tudi po cenah. Če je ta zahteva doslej veljala predvsem za izvoz, bo poslej vse bolj veljala tudi za domači trg. ■ In na to se moramo v naši delovni ■ organizaciji zares dobro pripraviti, j Še posebej zato, ker bomo po , dokončanju investicije močno po- ■ večali proizvodnjo. Ni težko ugoto-I viti, da so kapacitete proizvodnje j svinčenega brušenega stekla v naši I državi že velike - za domači trg že ■ daleč preobsežne. Ob predpostavki, da bo življenjski standard še upadal, bo treba vse večji delež proizvodnje prodati na tuje. In le tisti, ki se bo sposoben podrediti tej zahtevi, ima svetlo bodočnost. Ostalim se obeta pa životarjenje, poslovanje na meji rentabilnosti ali pa z izgubo... Svetujem, da si podrobno ogledate tabelo z navedenimi podatki in da primerjate naše dosežke s povprečji in z dosežki ostalih sorodnih tozdov! Kako napredujejo investicijska dela! Skoraj vse po načrtih... Vsak dan, ko prihajamo na delo, nam pogled tudi nehote uide na mogočno zgradbo, ki je v preteklih nekaj mesecih zrasla na travniku onkraj Tržiškega potoka. Tudi v naši steklarni imamo občutek, kot da smo na nekem velikem gradbišču in ne v tovarni. Vse povsod se nekaj koplje, betonira, vozi in montira. Vse pa nas zanima, kaj se skriva za temi novimi mogočnimi zidovi, oziroma betonskimi stenami, kako napreduje gradnja in kdaj se bo pričel proizvodni proces v novi sodobni brusilnici in talilnici... Dela v polnem zamahu... Skladiščno proizvodna hala - tako namreč imenujemo novo zgradbo bru-silnice in skladišča — je ngjvečji med novimi zgrajenimi objekti. Njena površina je okoli 9.660 m2 čiste površine. Pritličje tega objekta bo namenjeno predvsem za skladiščenje gotovih izdelkov. Poleg tega je še del prostora namenjenega zaklonišču, sanitarijam ter garderobam. Zgornja etaža pa je izključno namenjena proizvodnji. Tam bodo 4 velike brusilnice, kislinska po-limica, pregledovalnica in popravljal-nica izdelkov ter umivalnica in polirni-ca. Za povezavo s sedanjimi objekti bo služil vezni most, ki ga sedgj montirajo. Nekgj manjši objekt je talilnica, ki ima 1515 m2 površine. Je prav tako dvoetažni. Pritličje je namenjeno zbiranju in drobljenju črepinj, transformatorski postaji ter energetski postaji z ventilatorji in kompresorji. Zgoraj bo talilnica stekla in avtomatska proizvodnja steklenih izdelkov. Edini objekt, ki je že zgrajen, je kotlarna. V njem že montirajo kotel in ostalo opremo, hkrati se tudi montirajo toplovodno omrežje med kotlarno in skladiščno-proizvodno halo. Služilo bo ogrevanju teh prostorov. Opravljena so že tudi vsa regulacijska dela Tržiškega potoka od zapornice do mostu za steklarsko šolo. Položen je tudi kolektor s premerom 100 centimetrov. Ta delaje bilo treba opraviti zaradi večje varnosti sedanjih in novih zgrešenih objektov pred poplavljanjem Tržiškega potoka. Ne manjka težav... Pri gradnji objektov se pojavljajo tudi različni problemi, zlasti zaradi zamujanja pri dostavah materiala in opreme, pa tudi zaradi nespoštovanja pogodbenih obveznosti posameznih podizvajalcev, do manjših zamud pa prihaja tudi pri gradnji objekta. Vse težave rešujemo redno skupaj z nadzornimi organi (Industrijski biro) in z izvajalci. Zlasti pozorno spremljamo potek gradje glede na terminski plan in izvajalce sproti opozarjamo na morebitne zamude. g Pred nami vsemi pa je samo en ■ veliki cilj: da čim prej in čim bolj ■ kvalitetno zgradimo objekte in jih I predamo proizvodnji, saj se vsi J skupaj dobro zavedamo dejstva, J kako je čas v bistvu denar! Vsak e zamujeni dan nam prinaša velike g stroške, s predčasnim začetkom ■ proizvodnje bi se stroški gradnje ■ začeli prej vračati. Za nas je sedaj prvi cilj, dokončati del skladišča proizvodne hale (okoli 75%), da bo že možna montaža opreme. Montažo brusilnih vreten in kislinske polimice naj bi začeli že v novembru. Do tega termina pa mora izvajalec opraviti še precej gradbenih obrtniško-instalacijskih del. Poleg gradnje objektov pa potekajo na območju steklarne še razna druga dela, ki so z gradnjo neposredno povezana. Tako je potrebno napeljati do nove brusilnice tudi elektriko in toplovod. To pa je bilo otežkočeno, saj potekajo te instalacije (kabelske kinete) čez skladišča gotovih izdelkov. Zaradi tega je bilo ovirano delo naših skladiščnikov, vendar smo s skupnim dogovarjanjem in razumevanjem razrešili trudi to težavo. Sklenjene vse pogodbe z dobavitelji Skladno z gradnjo objektov se dogovarjamo z dobavitelji domače in tuje opreme. Do sedaj so v glavn'em že sklenjene vse pogodbe. V kratkem že pričakujemo dobavo prvih strojev za kislinsko pblirnico. Prav tako so že v izdelavi brusna vretena, katerih izdelovalec je Metalnin tozd Senovo. Prve stroje bi naj montirali že v novembru. Prav tako bodo začeli montirati skladiščne regale in ostalo opremo v skladišču gotovih izdelkov. Pogodbeni dobavitelj nove elektro-kadne peči je nemška tvrdka Horn. Njena dobava in montaža sta predvideni za december in januar. Zraven kadne-elektro peči sta predvideni še dve proizvodni liniji, med njima ena za proizvodnjo pihanih izdelkov. To naj bi delno dobavili v decembru in delno v marcu prihodnje leto. Druga Unija za proizvodnjo stiskanih izdelkov pa naj bi prispela že konec novembra letos. V izdelavi so tudi dve novi električni hladilnici ter sistem za drobljenje in transport črepinj. Tudi ti stroji bi naj prispeU v steklarno v januarju prihodnje leto. MIRAN JUNEŽ Komunisti Steklarske šole po 13. seji CK ZKJ Kritično in zavzeto Na poziv CK ZKJ k aktivnosti po 13. seji in k javni razpravi o predlogu sklepov, objavljeni v »Komunistu« In »Delu« 13. julija, se je sekretariat osnovne organizacije ZK Steklarske šole sestal 20. avgusta in sprejel načrt za izvedbo javne razprave v septembru. Vsem komunistom smo predložili načrt aktivnosti in razprav po 13. seji CK ZKJ, ki ga je sprejel sekretariat. Zagnanost sekretairata... Sekretariat je imenoval delovno skupino, ki ngj bi vodila pogovore z nečlani ZK, bodisi na odprtih sestankih in z neposrednimi pogovori, bodisi v okviru osnovnih organizacij sindikata in mladinske organizacije. Na istem sestanku je bila imenovana delovna skupina za oblikovanje pripomb na predlog sklepov 13. seje CK ZKJ in za obhkovanje delovnih nalog oziroma sklepov. Sredi septembra seje sekretariat po- novno sestal in ocenil potek pogovorov z nekomunisti in odziv komunistov na predlog sklepov 13. seje CK ZKJ. Delovna skupina je poročala o svojem delu. Pripravili so anketne vprašalnike, ki so jih posredovaU nečlanom. Žal je bil odziv izredno slab. Člani sekretariata menijo, da nečlani niso zainteresirani za takšno obUko izjavljanja svojih mnenj predvsem zato, ker se bojijo sankcij. Zato smo skleni-h, da morajo prihodnjič izbrati ustreznejše metode za ugotavljanje mnenj nečlanov. ■ ■ Na seji osnovne organizacije ZK J 28. septembra smo razpravljaU o I predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ. g Na sestanek smo vabiU tudi nečla- ■ ne, vendar seje udeležil le en neko- ■ munist. Razprava je bila poglobljena, odkrita in obrnjena k lastnim problemom. V razpravi so sodelovali vsi komunisti osnovne organizacije. Ker je bila vsebinsko bogata, povzemam misli nekaterih razpravljalcev! Kaj so povedali razpravljale)! Poročilo sekretarja je bilo tesno povezano z delom naše osnovne organizacije ZK. V poročilu je poudaril, da se prehitro zadovoljujemo s sprejemanjem obvezujočih sklepov, nato pa jih ne uresničujemo. Na sestankih je premalo dialoga, boja, mnenj, ponujanja argumentov za svoja stališča in podobno. Ker nekaterih sklepov ne uresničujemo, se nam dogaja, da se večkrat vračamo k istim vprašanjem in problemom in ponavljamo ista stališča in sklepe... Niso redki primeri, da so komunisti na sestankih zelo »glasni«, ko pa pride na vrsto akcija, se sprevržejo v tihe oportuniste... Ugotovil je, da se površno lotevamo kontrole nad uresničevanjem sklepov in zato ne kličemo na odgovornost člane, ki se niso zavzemali za uresničevanje sprejetih sklepov. Številne pripombe... Tehnični vodja Mihael Kolar je poudaril, da zahtevne proizvodnje, vezane na izvoz, stabilizacije in novih programov ne moremo kvalitetno izpeljati brez strokovnih kadrov, ki bodo skrbeli za izboljšavo tehnologije proiz-vodhje in šole. Brezhibna kakovost je zahteva, se nenehno srečujemo! - foto Z. Novak %