GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS, LJUBLJANA LETO XXVI, ŠTEVILKA 3 — MAREC 1985 PLANI Vodilo naj bo «>67 466 kvaliteta dela in poslovanja Planske številke tozdov za letošnje leto so nam znane, prebrali smo jih lahko v Biltenu in o njih razpravljali tudi na zborih delavcev. Cilji so dokaj zahtevni, saj v vseh temeljnih organizacijah planirajo povečanje proizvodnje ob večji produktivnosti in tolikšno rast dohodka, da naj bi zagotovila ohranitev realne vrednosti osebnih dohodkov, hkrati pa še povečanje sredstev za razširjeno reprodukcijo. Ker pogoji gospodarjenja niso boljši kot v preteklem letu, je jasno, da bo njihovo uresničevanje zahtevalo povečanje prizadevanj znotraj temeljnih organizacij in v delovni organizaciji kot celoti, in spremembe v. organizaciji dela in poslovanja. Prikazati skušamo, kako so v planih temeljnih organizacij opredelili naloge za povečanje produktivnosti in katere naloge so bile opredeljene kot prednostne v skupnih službah. TOZD TOVARNA AVTOOPREME Letos načrtujemo povečanje proizvodnje za 10 odstotkov, posebnega poudarka je deležna proizvodnja za izvoz, s katero naj bi letos ustvarili 54 odstotkov celotnega prihodka. Rast proizvodnje naj bi dosegli največ s povečanjem produktivnosti. Ena od nalog za povečanie produktivnosti je izboljšanje tehnoloških postopkov in kvalitetnejše planiranje in organiziranje proizvodnje. Za to drugo načrtujejo že letos uporabo računalnika. Program je že dalj časa pripravljen, imajo tudi terminal, ki pa jim ga ne priključijo zaradi premajhnih zmogljivosti sedanjega računalnika. V skladu z zahtevo po višji tehnološki in organizacijski ravni proizvodnje je tudi predvideno zaposlovanje več strokovnih kadrov na račun zmanjševanja števila delavcev v neposredni proizvodnji. Pomemben člen v verigi pogojev za večjo produktivnost je tudi boljše vzdrževanje - za lansko leto na primer ugotavljajo, da je nekvalitetno vzdrževanje in pomanjkanje rezerv- nih delov povzročilo približno 60 -70 odstotkov vseh zastojev v proizvodnji. V'vzdrževalni službi tozda načrtujejo vzpostavitev izpopolnjenega sistema, ki bi omogočil tekoče vzdrževanje, tako da bi povzročalo čimmanj zastojev v proizvodnji. Plan zajema tudi odpravljanje ozkih grl, kar naj bi dosegli deloma z novimi investicijami, deloma pa z nadurnim in večizmenskim delom ali z uslugami zunanjih kooperantov. Kot zadnji, vendar ne najbolj nepomembni faktor večje produktivnosti navajajo stimulativno nagrajevanje - to pa je naloga, ki ni več zastavljena le na ravni tozda. TOZD TOVARNA EMBALAŽE Plan predvideva povečanje proizvodnje za dobrih 7 odstotkov. S tem bi pravzaprav le nadaljevali leta 1982 prekinjeno rast proizvodnje. Lani je sicer Embalaža povečala proizvodnjo za 22 odstotkov, vendar je s tem le nekoliko presegla (nadaljevanje na 2. strani) Izredna prizadevanja za izredne rezultate KAZALO "" uspeh USPEŠNOSTI POSLOVANJA froduktnmett 1@ ' up- • V Avtoopremi je ta mesec še bolj živo kot navadno. V večini oddelkov delajo dan in noč, če ne redno, pa vsaj občasno, in proizvodnja teče tudi ob sobotah in nedeljah. V proizvodno delo se, po potrebi in kadar je to izvedljivo, vključujejo tudi režij-ci. Organizatorji proizvodnje hitijo sem in tja, vedno pripravljeni, če bo treba hitro posredovati o zastojih... Zamisel o akciji za izredno povečanje proizvodnje v mesecu marcu se je v začetku porodila prav zaradi Avtoopreme. Povpraševanje je tako veliko, da omogoča prodajo znatno večjih količin, kot pa jih je Avto-oprema s svojimi kapacitetami sposobna narediti z običajnimi napori. V prvih dveh mesecih so močno presegli planirano proizvodnjo za izvoz, zato pa so v proizvodnji za domače tržišče ostali pod planom. Omejujejo jih namreč ozka grla, ki jih je mogoče »razširiti« trenutno le z izrednimi ukrepi. V marcu so si zastavili cilj, da dosežejo za 2,1 milijarde din fizične proizvodnje po statičnih cenah, kar je za 28 odstotkov več od lanskoletne povprečne mesečne proizvodnje, ki pa je bila za 15 odstotkov višja od predlanske. Zdaj je že očitno, da bodo ta cilj ne le dosegli, temveč celo presegli. Na sliki: V operativni pripravi dela dnevno spremljajo in vrednotijo proizvodnjo. Podatke sproti vrisujejo v grafikon, ki si ga vsi delavci lahko ogledajo v menzi. Za povečanje proizvodnje in produktivnosti Velike zahteve trga na področju avtoopreme so nas silile k razmišljanju, kako doseči večjo proizvodnjo. Pravilnik za nagrajevanje na osnovi osebnega prispevka še ni sprejet, zato smo razmišljali o začetni akciji, kako nagraditi dodatne napore. Sestavili smo predlog pravilnika, ki naj bi stimuliral prizadevanja za doseganje 16,5 odstotkov večje proizvodnje. To povečanje naj bi bilo rezultat povečanja produktivnosti za 10 odstotkov, ostalo pa rezultat povečanja fizičnih aktivnosti. Pri tem moramo upoštevati dejstvo, da moramo zmanjšati številc/^Embal 5i«vir'*8X nadur na enoto učinka. Za take rezultate smo predvideli možni razpon stimulacije za 35 odstotkov. Stimulacijska krivulja narašča različno glede na doseženi cilj. Druga enota povečanega učinka je bolje nagrajena kot prva, ker je zanjo potrebno vložiti več napora. Tako oblikovano krivuljo smo predložili predlogu pravilnika. Iz nje bo možno za vsak doseženi rezultat odčitati ustrezen odstotek stimulacije. Planski cilji delovne organizacije zyJetos so narekovali, da smo se foSliaftlobne akcije tudi v TOZD in TOZD Orodjarna in vzdrževanje. V Embalaži je problem obraten kot v Avtoopremi. Tu ni dovolj naročil glede na tehnične možnosti tozda. Drugi omejitveni faktor v Embalaži je pločevina. Svojih potreb ne more zadovoljiti v celoti na domačem trgu. Vendar je to TOZD, ki v letnem planu prispeva skoraj polovico celotnega prihodka in je izredno materialno zahteven, in potreba po izboljšanju rezultatov je enako velika. V kolikor ne bi pristopili k akciji za pridobivanje večjega trga in povečanju proizvodnje za trg, bi uspehi v ostalih TOZD imeli manjši skupni učinek. TOZD Orodjarna in vzdrževanje s strojegradnjo je prav tako povezan v tej akciji. Vzdrževalci morajo zagotoviti delovanje funkcij v TOZD-ih. Orodjarna mora dokončati zahtevana orodja za doseganje učinkov v naslednjem mesecu. Strojegradnja pa mora čim hitreje plasirati svoje učinke za svojo lastno nadgradnjo. Stimuliranje delavcev v skupnih službah je odraz pričakovanih prispevkov posameznih služb k uspešnosti TOZD-ov. Prodaja in nabava sta neposredno odgovorni za uspehe TOZD-ov, ostale službe pa posredno glede na povečano aktivnost za doseganje sedanjih in prihodnjih rezultatov. Osnovni namen je bil stimulirati večjo proizvodnjo v TOZD Avto-oprema, vendar razširitev na ostale ne razvrednoti njihovih naporov. Nasprotno, ob njihovih rezultatih bomo še lažje izmerili naše skupne možnosti za doseganje čim večjega dohodka kot osnove za delitev osebnih dohodkov. Boris Šalej Vodilo naj bo kvaliteta dela m poslovanja (nadaljevanje s 1. strani) proizvodnjo v letu 1981. Največjo rast načrtujejo letos v okroglem oddelku in v oddelku samostojnih pokrovov, ki bo letos okrepljen tudi z novo linijo za tvvist-off in PT pokrove. Proizvodnjo naj bi povečali ob 5 odstotkov večji produktivnosti. Za razliko od tozda Avtooprema je v tozdu večja produktivnost bolj kot od notranje organizacije odvisna od prizadevanj skupnih služb, predvsem prodaje in nabave, ki naj bi zagotovile enakomernejšo razporeditev proizvodnje preko leta z zagotovitvijo enakomernejšega povpraševanja in ustrezne nabave materiala, ter od kvalitete in hitrosti uslug tozda Orodjarna in vzdrževanje. V okviru tako zagotovljenih pogojev pa znotraj same temeljne organizacije vidijo možnost za doseganje večje produktivnosti predvsem v ustreznem kadrovanju in razporejanju delavcev. Števila za nedoločen čas zaposlenih delavcev ne nameravajo povečati, med že zaposlenimi pa načrtujejo prerazporejanje dopustov, nadurno delo le v nujnih primerih in zaostritev delovne discipline. TOZD ORODJARNA IN VZDRŽEVANJE Tu načrtujejo največjo rast proizvodnje, za 20 odstotkov (lani za 10 odstotkov), kar je največji porast v zadnjih 5 letih. Največji delež povečanja naj bi zagotovila strojegradnja, ki se je z delom v lanskem letu pripravila na proizvodnjo več vrst strojev. Izdelovali bodo 9 vrst strojev in naprav, v načrtu pa imajo tudi razvoj 10 novih. Da bi zagotovili nadaljnji razvoj strojegradnje, pa poudarjajo zahtevo po raziskavi tržišča in po pove- V prvih dveh mesecih so v tozdu Avtooprema presegli planirano fizično proizvodnjo za 4,7 odstotkov, pri čemer so delali mnogo več za izvozno tržišče in manj za domače. Embalaža pa je v tem času dosegla 74,8 odstotkov v letnem planu predvidene proizvodnje in manj kot v preteklem letu. Roman Kokalj, pomočnik direktorja prodaje, je na seji gospodarskega odbora pojasnil, da so prodajne možnosti za embalažo v tem obdobju izredno težke, ker ima živilska industrija polna skladišča, nekatere tovarne pa celo nekaj zaloge embalaže za začetek proizvodnje v sezoni. Podobne probleme kot naš tozd Embalaže imajo tudi drugi jugoslovanski proizvajalci embalaže. Naša prodajna politika, je povedal, je celo bolj konkurenčna, kot so sami pričakovali, kar potrjujejo sami kupci. Napovedi kupcev, da bodo po koncu prvega četrtletja sprostili svoje zaloge, obetajo možnost večje fizične proizvodnje v drugem tromesečjih________________________ čanih prizadevanjih prodajne službe tako na domačem kot na tujem tržišču in izboljšanje organizacije poslovanja. Potrebna pa je tudi pridobitev novih prostorov za povečanje projektive, v prihodnosti pa izgradnja prostorov na novi lokaciji za povečan obseg strojegradnje in orodjarne. Za kvalitetnejše delo in skrajšanje rokov izdelave orodij in popravil menijo v Orodjarni, da je potrebno izboljšati sodelovanje med razvojno službo njihovega tozda in razvojnimi službami ostalih dveh tozdov. Ostale naloge, navedene v planu - skrajšati roke osvajanja, izboljšati organizacijo dela in izkoristiti rezerve, uresničiti planirano proizvodnjo z optimalnimi stroški, dvigniti kvaliteto dela - so vseobsegajoče, a v planih niso obrazložene konkretne akcije v ta namen. Poudarek (pri orodjih) je dan bodočemu dogovoru o rokih in Nova naprava za bronziranje Skupina za postopke in naprave v razvoju Avtoopreme je konstruirala pol-avtomat za bronziranje ohišij zadnjih svetilk, ki ga bodo uporabljali predvsem za bronziranje zadnje združene svetilke za Golf. Dosedaj so svetilke brizgali ročno na priročni pripravi. Tri delavke so na uro obdelale 70 svetilk, z novo napravo pa bo mogoče narediti 3 do 4-krat več pri enakem številu delavk. Pogon in krmiljenje stroja sta izvedena popolnoma pnevmatsko, tako da ni nevarnosti za eksplozijo. Konstrukcije nove naprave (ki so jo izdelali v prototipni delavnici tozda Orodjarna in vzdrževanje), so se lotili z namenom, da bi omogočili enakomernejšo kvaliteto obarvanja, boljše pogoje dela (delavke bodo vdihovale manj strupenih hlapov) in povečanje produktivnosti. prioritetah za izdelavo orodij. Enako je pri vzdrževanju, kjer kot nujno nalogo posebej poudarjajo rešitev organizacijskih problemov. PREDNOSTNE NALOGE NA RAVNI DO Večja produktivnost in sploh kvalitetnejše in učinkovitejše poslovanje pa ni samo stvar posameznih temeljnih organizacij, temveč je v ta namen potrebno celovito reševanje problemov in urejanje poslovnih funkcij na ravni delovne organizacije. Plan delovne organizacije postavlja za letos vrsto nujnih nalog, ki so pogoj za uspešnejše delo in poslovanje ne le letos, temveč tudi v prihodnosti: - uveljavitev nove prodajno - poslovne politike za TOZD Embalaža; - dokončanje razvida del in nalog na osnovi razčiščenih organizacijskih vprašanj; - izdelava in uveljavitev sistema nagrajevanja po rezultatih dela; - temeljita analiza celotnega informacijskega sistema, njegovo učinkovito izgrajevanje na področju poslovne kakor tudi proizvodne informatike; - izdelava predloga razvojnega koncepta delovne organizacije, osnutka in predloga srednjeročnih planov 1986-90; - izdelava celovitejših investicijskih programov za vsa tri področja dela in pričetek njihove realizacije; - dopolnjevanje organizacije v DO s ciljem smotrne delitve dela, odgovornosti in učinkovitosti; - funkcionalno usposabljanje organizatorjev dela; - uveljavitev sistema drsečega planiranja proizvodnje in z njo povezanih funkcij. »S postavljanjem tega plana, ki je bilo verjetno najtemeljitejše doslej, prvič upoštevamo omejitveni dejavnik prodajnega trga, se ponovno odločamo za ofenzivno politiko proizvodnje, izvoza in razvoja, politiko, ki mora dati ekonomske rezultate v letu 1985 in v prihodnje. Če je bilo vodilo v zadnjih letih samo količina, mora pričeti prevladovati kot vodilo kvaliteta dela in poslovanja na vseh področjih,« so v zaključku napisali sestavljale! plana. Pripravila V. Cajnko Avtooprema Zdaj se bodo začele težave, so pol za šalo, pol zares rekli v Avto-opremi, ko je srečno minil obisk ocenjevalca iz zahodnonemške firme BMW. Po šestih mesecih, ko so odpravili nekatere pomanjkljivosti v kontrolni službi in prepričali ocenjevalca tudi o resnem namenu, da s širjenjem in preurejanjem zagotovijo večjo preglednost v proizvodnji in v skladiščnih prostorih, jih je uvrstil v kategorijo A in jim s tem prižgal zeleno luč za vstop med dobavitelje firme. Vzorce notranje svetilke so poslali v predvidenem roku in prvi vtisi jim dajejo upanje, da bodo izpolnjevali zahteve. Ob tem v Avto- — N Uravnilovka ali nagrajevanje po delu? Ali - ali - vprašanje je zastavljeno kot izbira med dvema različnima načinoma nagrajevanja, ki se med seboj izključujeta, čeprav praksa kaže nenehno iskanje kompromisa, iskanje možnosti za stimulativno nagrajevanje znotraj uravnilovke. Dohodek in sredstva za OD, ki rastejo počasneje od inflacije, spodbujajo k uravnilovki, saj mora tudi najnižje plačano delo omogočiti preživetje, za velike razpone navzgor pa denarja enostavno ni na voljo. O tem, kako to spet nazaj vpliva na uspešnost DO, niti ni treba posebej govoriti. Z anketo smo želeli zbrati stališča nekaj delavcev do tega vprašanja. Sposobnosti, odgovornosti in prizadevnosti so sicer različne, želodci pa so enaki; ali so ljudje spsobni prenesti velika razlikovanja, se jim zdi prav, če bi njihov prizadevnejši sodelavec dobil na primer pol večjo plačo ko oni ali če bi njihov nadrejeni dobil dvakrat toliko? In končno, ali bi se po njihovem mnenju morali razlikovati OD delavcev v Avtoopremi in Embalaži zaradi različne uspešnosti tozdov? Nekaj pogovorov (tudi tu neobjavljenih) med delavci v proizvodnji (nanje se sklicujejo tisti, ki dokončno krojijo politiko uravnilovke) kaže sicer, da res niso naklonjeni velikim razlikam glede na izobrazbo in odgovornost (češ, cene so za vse enake), zdi pa se jim prav, da bi se med seboj razlikovali glede na prizadevnost in uspešnost dela (»saj drugače pa sploh ni vredno več delati«; »Če bi bili tako nagrajevani, bi še sami iskali več dela«), O razlikah med tozdi pa pravijo, da delavci v proizvodnji niso krivi, pač pa naj bi bili z manjšo stimulacijo kaznovani tisti, ki so za tako stanje krivi. Vprašanj v anketi nismo povezali s tomesečno izredno akcijo, vendar pa tudi težave pri oblikovanju sistema nagrajevanja te kažejo na nemožnost zagotoviti nagrajevanje glede na resnično opravljeno delo. Neizdelanost kriterijev je temu vzrok le delno; vodilo kompromisnih rešitev je predvsem tako imenovani »politični posluh«, ki pomeni tudi pristajanje na prevladujočo mislnost ne glede na njeno pravilnost. Seveda je treba imeti toliko bolj tanko uho, kolikor bolj težave, zunanje v kombinaciji z notranjimi, otežujejo visokoproduktivno in visokodonosno postavanje. X______________________________________________________________/ opremi poudarjajo tudi zasluge skupine delavcev iz Orodjarne, ki so prototipna orodja izdelali hitro in kvalitetno. Sama notranja svetilka sicer ni tako velika stvar, saj v Avtoopremi delajo že mnogo zahtevnejše in tudi donosnejše proizvode. Bolj je zanje pomemben sam začetek sodelovanja s firmo, ki sicer zožuje krog svojih dobaviteljev. O težavah, ki šele prihajajo, pa govorijo zato, ker se zavedajo, da jih na poti do res vrhunske kakovosti čaka še veliko dela in da bodo res zadovoljni lahko šele takrat, ko bodo visoko kakovost kot samo po sebi umevno vgradili v proizvodnjo vsakega svojega izdelka in jim ne bo treba posebej ukrepati zaradi zahtev tega ali onega tujega proizvajalca. V.C. Razširjena seja 10 konference sindikata o prekinitvi dela in nagrajevanju za marec ŠPORT B4LLY SHURNUS W Izvršni odbor konference OOZS Saturnus je 23. marca organiziral razširjeno sejo, ki so se je udeležili tudi člani strokovnega kolegija DO, člani sekretariatov OOZK in predsedniki delavskih svetov in gospodarskih odborov. Na dnevnem redu je bila ocena prekinitev dela 14. in 15. marca v nekaterih oddelkih TOZD Avtooprema in TOZD Embalaža in obravnava predloga začasnih sklepov o dodatnem stimulativnem delu osebnega dohodka za dodatne napore v mesecu marcu. Temeljni povod za prekinitev dela je bilo po oceni IO nezadostno informiranje, zaradi katerega so delavci pričakovali večji osebni dohodek za mesec februar. Na zborih delavcev so bile sicer pravočasno posredovane točne informacije, vendar so se kasneje razširile dezinformacije, na katere ni nihče ustrezno reagiral. To je bil povod, medtem ko je izbruh nezadovoljstva povzročil splet več zunanjih in notranjih vzrokov. Vsakodnevno povečevanje cen in padanje življenjskega standarda povečuje občutljivost ljudi za vsak neprijeten ali pomanjkljivo pripravljen ukrep. Nezadovoljstvo povzroča vsaka različnost pogojev, bodisi znotraj DO in TOZD ali v primerjavi z drugimi DO, ki vpliva na socialni položaj delavca. Znotraj delovne organizacije povzroča napetost različna uspešnost tozdov, predvsem Avtoopreme in Embalaže. V Avtoopremi, ki zaradi boljših pogojev na trgu dosega boljše rezultate, menijo, da manj uspešna Embalaža zavira rast OD, v Embalaži pa trenutni položaj (pomanjkanje naročil zaradi velike zasičenosti trga) povzroča strah za lastno socialno varnost. Delavce motijo tudi razlike med osebnimi dohodki znotraj temeljnih organizacij, ki se jim zdijo prevelike (na primer razlike med delavkami in preddelavci). Težnje po uravnilovki so se izrazile tudi v obliki zahtev, da se poračun OD za preteklo leto izplača vsem delavcem v enakem znesku. Pri ocenjevanu višine svojega OD pa se delavci zgledujejo predvsem po organizacijah združenega dela z višjimi osebnimi dohodki, še posebej zato, ker nekatere med njimi poslujejo slabo ali celo z izgubo. K »reševanju problemov« s prekinitvijo dela pa prispeva tudi miselnost, da je mogoče doseči višje osebne dohodke z izsiljevanjem, ne glede na dosežene poslovne rezultate. Po oceni vzrokov je Izvršni odbor predlagal naslednje ukrepe: Informacije o ukrepih, ki imajo po svoji naravi velik vpliv na razpoloženje delavcev, je obvezno posredovati tudi v pisni obliki - temu ustrezno je potrebno dograjevati sistem informiranja v TOZD in DO. Izvršni odbori osnovnih organizacij in konference osnovnih organizacij morajo tekoče spremljati politične razmere v TOZD in DO in po potrebi predlagati ukrepe in vzpodbujati politično aktivnost. Predlagamo,. da podobno ravnajo tudi drugi družbenopolitični dejavniki v TOZD in DO. Z organizirano idejno politično aktivnostjo moramo širiti in uveljaviti spoznanje o direktni povezanosti višine in povečevanje OD z rezultati dela in uspešnosti poslovanja TOZD in DO. O sprejeti oceni in sklepih konference razpravljajo tudi delavski sveti TOZD in DO in drugi pristojni družbenopolitični dejavniki v TOZD in DO, jih dopolnijo in sprejmejo oziroma predlagajo še morebitne druge potrebne ukrepe. Izvršni odbor je razpravljal tudi o nagrajevanju' za mesec marec, ko teče izredna akcija za večjo proizvodnjo. S tem se je (že skoraj na koncu meseca) začela javna razprava o teh začasnih sklepih, ki morajo biti usklajeni in sprejeti do konca meseca, če naj služijo kot osnova za obračun OD. Predlogi so bili pripravljeni v časovni stiski; rešitve odražajo različen objektivni položaj tozdov kot tudi notranje neusklajenosti, zato vsebujejo precej pomanjkljivosti, ki so se izrazile tako v tej kot v razpravah v naslednjih dneh. V Embalaži se postavlja vprašanje, koliko nižja stimulacija je še sprejemljiva, glede na to, da so vzroki za manjšo uspešnost predvsem zunanji, v Orodjarni problem neizdelanosti kriterijev, v DSSS pa poleg neizdelanosti kriterijev za nagrajevanje še vprašanje umestnosti predloga, da so delavci nagrajeni po najnižji stimulaciji, doseženi v tozdih. Ker je predlagano, naj bi enak sistem nagrajevanja veljal tudi v aprilu, je bilo sklenjeno, da bodo v naslednjem mesecu lahko sprejete nekatere dopolnitve začasnih sklepov o stimulativnem nagrajevanju. V DSSS se bodo izdelali mesečni plani nalog in službe, ki jih bodo izpolnile, bodo lahko dosegle stimulacijo v višini povprečja vseh temeljnih organizacij. V maju pa mora biti sprejet sistem stimulativne delitve osebnih dohodkov, ki bo temeljil na kvalitetnih in trajnejših osnovah in merilih. V.C. Razsuti riž lahko pobereš, izgovorjenih besed pa ne moreš več vrniti. Najmočnejši človek na svetu je tisti, ki je najbolj sam. (IBSEN) Bolj kot v preteklosti se letos zastavlja vprašanje: Rally da ali ne? Morda je potrebno v tej zvezi povsem na začetku odgovoriti ali pa postaviti še eno vprašanje - je to naš rally ali je to samo rally z našim imenom? Rally je dobil z vstopom v Evropski šampiona! novo dimenzijo, zato nekdaj »naš« rally vse bolj postaja »rally z našim imenom«. Se vedno pa je in bo rally naša najboljša poslovna kulisa, potrebna in pomembna za vzpostavljanje, navezovanje in utrjevanje poslovnih kontaktov. Tega tudi pri bodočem razvoju te prireditve z našim imenom ne želimo izgubiti. Kaj pa je poslovna kulisa? To ni samo ugled, ne samo popularizacija imena in izdelkov v mesecu maju, temveč tista priložnost za srečanja in utrjevanja dosedanjih poslovnih odnosov, ki naj zagotavljajo naš razvoj in izvoz kot najpomembnejši del našega poslovanja tudi v prihodnje. To možnost so začutili tudi drugi. Posebni gospodarski razstavi v Portorožu v tem času, ki je bila prvotno mišljena le kot naša razstava za naše kupce, se bodo pridružile številne delovne organizacije, ki se izvozno orientirajo in ki iščejo nove kontakte. Na Saturnus Export Show-u, kot se bo ta razstava imenovala, bodo sodelovali: Zreče -Slovenske Konjice, Pobeda - Te-šanj, Modriča - Modriča, IMV - Novo mesto, Elan - Begunje, Uniš - Sarajevo, Jugoplastika - Split, Saturnus. Rally z našim imenom dobiva nove pokrovitelje. Na prvem mestu naj bi bila v prihodnje Turistična zveza Jugoslavije. Novi letošnji pokrovitelji pa so: Progres - Beograd, Intertra-de - Ljubljana, Slovin, Coca Cola, Fructal - Ajdovščina. Ker se prireditev bliža, še nekaj o njenem športnem delu. Letos se začenja z nočnim štartom v Ljubljani. Dosedaj ima prireditelj, t.j. Avto-moto zveza Slovenije, 23 tujih prijav in v izvoznem oddelku Saturnusa zagotovilo za udeležbo ekipe Mos-kvicha. Letos prvič pričakujemo štart posadk iz DDR, Grčije, Finske in morebiti tudi iz Madžarske. Opazovalec FISA na prireditvi bo iz Cipra. Računalniške usluge bo opravila ISKRA DELTA, njena »planiška ekipa« izdeluje nov računalniški program, ki za rally velja kot eden najzahtevnejših računalniških programov v športu nasploh. RTV Ljubljana bo posnela in izdelala posebno reportažo. V ta namen si je njena ekipa že ogledala progo in določila mesta snemanja. Portorož bo v času rallyja prometno zaprt. Tudi to dokazuje novo dimenzijo prireditve. R.K. RALLV SATURNUS 1985 Ljubljana J Vrhnika 1.DAN Logatec. Postojna Kopetj Koper Portorož Portorož HltROSTNE PREIZKUŠNJE r Janez Jančar, operativni vodja proizvodnje v TOZD Avtooprema: »Sem proti uravnilovki in sem eden redkih, ki je to javno in naglas rekel tudi na sestanku ZK in na zboru delavcev. Začel sem kot navaden delavec, nato sem si pridobil kvalifikacijo, visoko kvalifikacijo, končal sem srednjo šolo, danes pa imam višjo izobrazbo. Vem, koliko dela je treba vložiti, da človek pride do tega, in gotovo ne morem podpirati težnje po uravnilovki. Če bi vedel, da bom imel enako plačo kot prej, bi ne gulil klopi toliko let. Uravnilovka pomeni zaviranje razvoja. Mišljenje med delavci je, da ima bolj izobražen delavec lažje delo - nihče pa noče videti, koliko truda stane, da se razvije nov žaromet in da se ga pripravi za proizvodnjo, in kakšna odgovornost je to. Delavci bi se morali razlikovati med seboj tudi glede na uspešnost dela - sposobnejše in prizadevnejše delavke bi morale dobiti več, saj prav njih navadno razporedijo na najtežja dela. V________________________________________ Mislim tudi, da bi morale biti razlike med tozdi glede na uspešnost - če že ne med delavci v proizvodnji, ki res niso krivi, da gre tozdu Embalaža slabo, pa vsaj med vodilnimi in vsemi, ki so odgovorni za tako stanje, ali pa izdelati program ukrepov za izboljšanje, saj drugače bomo kmalu vsi revni.« Razvit informacijski sistem -nujnost sodobnega poslovanja O nujnosti ureditve poslovne informatike je govora v Saturnusu že dalj časa in vedno pogosteje. Letos je temeljita analiza in izgrajevanje učinkovitega sistema proizvodne in poslovne informatike našla mesto med prioritetnimi cilji v planu delovne organizacije. Čeprav služba za organizacijo, planiranje in gospodarsko informatiko zajema tudi druga področja, smo vprašali tov. Šaleja prav o tem, kaj urejen, sodobno zasnovan informacijski sistem lahko pomeni za delovno organizacijo in kako si zamišlja tak sistem v Saturnusu. »Pojem informacijski sistem se uporablja v zelo različnih pomenih - lahko gre za sisteme na ravni delovne organizacije ali temeljnih organizacij, za računalniško oblikovane ali ne. V Saturnusu smo si zamislili integralen računalniško podprt informacijski sistem, oblikovan na ravni celotne delovne organizacije. Zajeti bomo skušali materialne in finančne tokove, kadrovsko in splošno evidenco, hkrati pa bomo razvijali uporabo informacijskega sistema za konstrukcije in računalniško krmiljenje proizvodnje. Materialne tokove bomo spremljali v celotnem procesu - od vhoda materiala preko proizvodnje do distribucije. Gospodarjenje z materialom je naša šibka točka. V svetu cenijo, da je mogoče s pravočasnim naročanjem materiala, s spremljanjem materialnih tokov, s pravilno distribucijo, ki omogoča zmanjšanje zalog in hitrejše obračanje kapitala, prihraniti do 35 (?) odstotkov stroškov. Po planu za leto 1985 bomo porabili za material 8 milijard din, torej pomeni 1 odstotek prihranka 80 milijonov din; če prihranimo 3 odstotke, pa imamo pokrite stroške za računalniško opremo. Imamo probleme tudi pri distribuciji, ker nismo sposobni spremljati celotne proizvodnje in sproti zadovoljevati potreb naših kupcev; posledica tega pa je nesolidnost in manjši prihodek. S sprotnim spremljanjem finančnih tokov - prilivov in odlivov bomo imeli v vsakem trenutku pregled nad likvidnostjo, kar nam bo omogočilo optimalno razporejanje sredstev. Tudi urejena kadrovska evidenca je zelo pomembna, saj brez kadrov ni proizvodnje. Informacijski sistem ne bo spremljal le prihodov in odhodov, temveč bo nudil tudi razne podatke o kadrih, omogočal bo hitrejše pripravljanje poročil in analiz. Vključitev splošne evidence v informacijski sistem pa pomeni vodenje podatkov o vseh samoupravnih aktih, organizacijskih predpisih in poslovnikih, ki jih bo moč sproti aktualizirati, jih spremeniti takoj po objavi novih predpisov. Zajeto bo tudi celotno pisarniško poslovanje, kar mora voditi k smotrnejšemu izkoriščanju administrativnih moči in preprečevati podvajanje dela, podatkov in evidenc. V prihodnosti bomo uporabljali računalnik tudi za konstrukcije (GAD). Na ta način je mogoče risati tehnične risbe v vseh dimenzijah. Računalnik sproti riše sliko konstruiranega objekta, grafične konstrukcije in kosovnice. Velika prednost takega tehničnega risanja je, da je uporabniku ves čas na voljo baza obstoječih podatkov o materialih, polizdelkih in ostalih pripomočkih. Računalnik samodejno standardizira konstrukcije in omogoča hitrejšo povezavo z ostalimi poslovnimi funkcijami - z nabavo, proizvodnjo, prodajo. Celoten zbir doslej opisanih področij uporabe računalnika bo vodil k sistemu računalniškega krmiljenja proizvodnje in poslovanja (CIM). V tujini se s tem že veliko ukvarjajo, pri nas pa smo še na začetkih. Vendar imajo tudi nekatere naše delovne organizacije, kot naprimer PRAVNI NASVETI Ali lahko delavec, ki dela štiri ure na dan, štiri ure pa je v bolniškem staležu, v tem času izkoristi letni dopust? Delavec, ki dela štiri ure na dan, štiri ure pa je v bolniškem staležu, ne more izrabiti letnega dopusta, dokler zdravnik ne ugotovi, da je zdrav in sposoben za delo polni delovni čas, t.j. osem ur na dan oziroma 42 ur na teden. Pravica do izrabe letnega dopusta je namreč nezdružljiva s pravico do začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, kar izhaja iz drugega odstavka 99. člena Zakona o delovnih razmerjih. Le-ta določa, da se delavcu v primeru, ko med trajanjem letnega dopusta zboli, ali v drugih primerih, ko mu je priznana začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, ta čas ne všteje v letni dopust. Glede na to, da bolezen »prekine« izrabo letnega dopusta, je nesporno, da delavec, ki ni sposoben za delo zaradi bolezni, v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ne more izrabiti letnega dopusta. Če delavec zaradi bolezni v tekočem koledarskem letu ni izrabil letnega dopusta, ima v skladu s 97. členom Zakona o delovnih razmerjih pravico le-tega izrabiti do konca februarja naslednjega koledarskega leta le, če je v tekočem letu izrabil najmanj 12 delovnih dni dopusta. To pomeni, da lahko delavec izrabi do konca februarja naslednjega leta le pripadajoče število dni dopusta nad 12 dnevi dopusta, saj je izraba najmanj 12 delovnih dni dopusta v tekočem letu predpogoj za pridobitev pravice do izrabe letnega dopusta do konca meseca februarja. Nevenka Ferencek Predstavljamo vam Februarja je prevzel mesto vodje službe za organizacijo, planiranje in gospodarsko informatiko BORIS ŠALEJ, diplomirani ekonomist in strokovnjak za poslovno informatiko - dokončuje tudi podiplomski študij te usmeritve. V našo delovno organizacijo je prišel iz podjetja Iskra Avtomatika, kjer je delal kot vodja projekta za uvajanje novih poslovnih sistemov. Železarna Ravne, Železarna Jesenice, Ekonomski center Maribor, Slovenijales, LB Ljubljana računalniške sisteme na zavidljivi razvojni stopnji. Naš računski center je bil v 70-tih letih eden bolje urejenih v Ljubljani in mnogi so se celo zgledovali po njem. Napaka takratnih računskih centrov, tako tudi saturnuškega, pa je bila, da so računalnik uporabljali predvsem za obračun osebnih dohodkov in fakture, niso pa se usmerili na obračun in krmiljenje proizvodnje. V računalniškem sistemu morajo biti zajeti vsi podatki v procesu proizvodnje in poslovanja. Danes ni več vprašanje, ali je celovit računalniško voden informacijski sistem mogoče uvesti ali ne. To je nujnost, če si hočemo zagotoviti obstoj. Kar sem doslej povedal o informacijskem sistemu, nisem govoril za 25 let naprej, temveč za kakšnih 5 let naprej. Razvit informacijski sistem bo spremenil miselnost iz polindustrijske v industrijsko. To pa bo poleg nabave opreme zahtevalo tudi posebno izobraževanje, preko katerega se bo vsakdo naučil uporabljati informacijski sistem. Računalnika ne smemo gledati kot centralizirano čudo, ki ga bomo zaprli v nek prostor; njegova moč mora biti dostopna na vsakem delovnem mestu in slehernemu samo-upravljalcu.« Z Savka Marič, delavka v montaži tozda Avtooprema: »Razlike med delavci v proizvodnji in drugimi morajo biti, vendar niso pravilno postavljene. Prevelika je razlika med delavci in preddelavci - jaz sem prejšnji mesec dobila 21.000 din, preddelavec pa 45.000 din. Med preddelavci in inženirji ni velikih razlik, prav tako ne med inženirji in vodilnimi. Ko sem pred leti prišla v tovarno, so imeli preddelavci 8. ali 9. grupo, zdaj, po reorganizaciji pa se imenujejo obratovodje in imajo od 14. do 19. grupe. Zaradi take razlike se delavke počutimo, kot da naše delo ni nič vredno. Delo preddelav-cev ni toliko težje od našega, samo za eno stopnjo so nad nami. Branijo se, da imajo šolo, a vseeno ni pravično, da imajo toliko večjo 'N plačo; saj jim zaradi šole tudi ni treba tako težko delati. Pa ne mislim, da imajo oni preveliko plačo - mi imamo premajhno. Za delavke v Embalaži pa ne mislim, da bi morale imeti nižjo plačo kot mi, saj niso same krive, če gre tozdu slabo. Priznanje za dolgoletno sodelovanje Tehnološka fakulteta v Novem Sadu je ob 25-letnici obstoja podelila priznanje delovcem tozda Embalaža. Večkrat smo v tem časopisu že pisali o sodelovanju strokovnjakov iz TOZD Embalaža s Tehnološko fakulteto iz Novega Sada. To sodelovanje traja že več kot 15 let in je rodilo vidne sadove. Raziskovalni kadri s fakultete so spoznali problematiko na področju proizvodnje kovinske embalaže, strokovnjaki iz Embalaže pa so spoznali tehnologijo proizvodnje hrane in lastnosti živilskih proizvodov, brez poznavanja katerih ne bi bilo današnje kvalitetne embalaže iz Saturnusa. Na osnovi dolgoročnega sodelovanja z raziskovalci iz Novega Sada si upamo trditi, da smo učili druč) drugega in da smo se skupaj učili pri skupnem reševanju tehničnih vprašanj konzerviranja sadja in zelenjave v naše pločevinke ali v steklene kozarce, zaprte z našimi kovinskimi pokrovčki. Pripravljeno je bilo na desetine skupnih raziskovalnih programov, premerjenih na tisoče vzorcev in izvedenih na desettisoče meritev. Nekateri programi so trajali tudi 5 let, da smo dobili zanesljive zaključke za našo prakso. Tehnološka fakulteta v Novem Sadu je osnovana julija 1959 z zakonom, ki ga je izdala Narodna skupščina NR Srbije v soglasju z Univerzitetnim svetom v Beogradu. Naloga fakultete je bila vzgajanje visokošolskih kadrov za porajajočo se živilsko industrijo in napredek znanstvene aktivnosti na področju prehrane. V izvajanju učnih programov so bili v začetku delovanja fakultete vključeni kadri s Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu. Fakulteta je delovala in še deluje na treh področjih. - O uspehih izobraževanja govorijo naslednji podatki: gospodarstvo je s fakultete dobilo 1.250 diplomiranih inženirjev; na tretji stopnji je vpisanih 400 kandidatov; magistrsko delo je branilo 166 kandidatov; podeljenih je 70 doktorskih naslovov. - Za ves čas obstoja fakultete je značilno široko znanstveno razisko- tr rovocm is eociNA R&m i lavzim TčHNOUtŠKOe FAKUUm. UNIVČK2ITCTA U NOVCA SATU '1959. Sl 1984. oonaiuie st - ZA rVTKINOS KCvTU I KA7VCMU T0HN0U55K06 FAKlHTfcTA, UNIVCKZlTeTA V NOVO* SAPU * >tu.WVTA V .. jvk . valno delo. Objavljeni so številni rezultati raziskovanj v domačih in tujih raziskovalnih časopisih. Odkrite so nove tehnologije in dan je velik prispevek znanosti in praksi. - Tretje področje aktivnosti zadeva sodelovanje z gospodarskimi organizacijami. Splošno je ugotovljeno, da je fakulteta zelo uspešno opravljala in še opravlja svoje družbeno vlogo. Danes se srečuje s pomanjkanj-njem prostorov za delo, čuti potrebo po organizacijskih spremembah in racionalnejšem delu. Stalno iskanje pogodb-boj za dohodek-v določeni meri ovira sposobne raziskovalne kadre pri strokovnem delu. Poleg »proizvodnje« kadrov za prehransko industrijo je v delo fakultete vključeno še več institutov s pripadajočimi oddelki: - Jugoslovanski institut živilskega inžiniringa - Institut za tehnologijo mesa, mleka, olja, masti, sadja in zelenjave - Institut za mikrobiološke procese in živilsko kemijo - Institut za petrokemijo, plin, nafto in kemijski inžiniring - Institut za tehnologijo živalske krme - Delovna skupnost skupnih služb Fakulteta ima tudi bogato strokovno knjižnico. Saturnus sodeluje z institutom za tehnologijo mesa, mleka, olja, masti, sadja in zelenjave. Nismo predstavili vseh uspehov in delovnih področij fakultete kakor tudi ne vse širine in globine našega sodelovanja z raziskovalci iz Novega Sada. Uspehi na področju kakovosti naše embalaže so več kot dokaz dobrega sodelovanja s Fakulteto iz Novega Sada. Na koncu članka se zahvaljujem nekdanjim in sedanjemu delavskemu svetu naše TOZD, ki že vrsto let brez oklevanja sprejemajo raziskovalne programe. Teodor Kralj Proizvodnja in poraba embalaže v Jugoslaviji Poznavalci razvoja embalažne industrije v SFRJ lahko po razvojnih značilnostih delijo razvoj v troje obdobij: - obdobje do prve svetovne vojne, - obdobje med 1945 - 1970, - obdobje od 1970 do danes. Obdobje pred prvo svetovno vojno je obeleženo z nerazvitostjo industrije pa tudi nerazvitostjo proizvodnje in porabe embalaže. Proizvodnja embalaže je bila obrtniška, kolikor jo je bilo, in pakiranje je bilo pretežno ročno. V letu 1939 je bila celotna proizvodnja embalaže na višini 120.000 t ali 6,3 kg na osebo. Obdobje po drugi svetovni vojni do leta 1970 je obdobje hitrega industrijskega razvoja. Embalaža se uvaža. Uvaža se tehnologija. Uvažajo se licence in razvija se sodobna trgovina s pojavom samopos.trežb. Na uvoženih proizvodnih linijah se’ uporabljajo uvožene surovine. Širi se asortiman embalže in uvaja se sodobna tehnologija. Vse več proizvodov je predpakiranih. V obdobju med 1970 pa do danes se začuti pomanjkanje surovin in energije in nižja stopnja rasti proizvodnje embalaže. V letu 1980 je bilo 560 proizvajalcev in industrijskih porabnikov embalaže (industrijsko pakiranje). Predelovalne kapacitete so hitreje rasle od surovinskih kapacitet. Pojavi se pomanjkanje celuloze, plastičnih mas in pločevin. Proizvodnja embalaže je padla po kakovosti in količini. Novi stroji se ne morejo več uvažati in zapaženo je zaostajanje za razvojem razvitih. Najslabše je to, da nismo razvijali proizvodnje strojev za proizvodnjo embalaže in tudi ne za pakiranje proizvodov v embalažo. Lahko zaključimo, da je svetovna recesija in recesija gospodarstva v SFRJ temeljito zavrla rast in razvoj proizvodnje embalaže. Podatki o potrošnji embalaže v Jugoslaviji kažejo stalno rast skupne porabe embalaže vse do leta 1979. Krizno stanje je povzročilo padanje porabe embalaže. Skladno z obnovo rasti gospodarstva je pričakovati tudi ponovno večje povpraševanje po embalaži. Deleži posameznih vrst embalaže v skupni porabi embalaže v Jugoslaviji, se zelo ujemajo z deleži v industrijsko razvitih državah. Na prvem mestu je papirna, nato sledi metalna in nato plastična embalaža. Opaziti je vračanje k stekleni embalaži. Napreduje proizvodnja in poraba papirne embalaže v kombinaciji z drugimi materiali. Primerjava med gibanjem družbenega proizvoda in potrošnje embalaže od leta 1965 do 1981 pa daje naslednje zaključke: - da je količinska potrošnja embalaže stalno naraščala; - da je finančna vrednost embalaže hitreje rasla od proizvodnih količin zaradi močno izražene inflacije; - da je delež embalaže v nacionalnem dohodku skoraj isti kot pri industrijsko razvitih državah (trošimo je manj, a zato dvakrat dražjo); - da potrošnja embalaže po osebi raste v povprečju in da pada v zadnjih letih; - poraba embalaže je lahko barometer življenjske ravni; - proizvodnja embalaže in potrošnja embalaže nas ne uvršča med razvite in v razvoj šele vstopamo, kar kaže na potencialno rast proizvodnje in potrošnje embalaže v SFRJ. PREDVIDEVANJA PROIZVODNJE IN POTROŠNJE EMBALAŽE V SFRJ DO LETA 2000 Na osnovi v strokovnih revijah objavljenih podatkov o ugotovljeni in predvideni rasti proizvodnje embalaže in o strukturi proizvodnje in potrošnje embalaže med leti 1950 in 2000, lahko zaključimo, da struktura in deleži raznih vrst embalaže ne odstopajo značilno od tistih v razvitih državah. V bodočnosti ni pričakovati tako intenzivnega razvoja embalaže kot v letih 1950-1980. Za proizvodnjo metalne embalaže (brez strukture) prognoze niso rožnate. Pločevinasta embalaža bo (po predvidevanjih) predstavljala leta 1990 približno 6,5 % celotne proizvedene embalaže in v letu 2000 samo še 5,5 %. Leta 1970 je metalna embalaža predstavljala 10,6 % celotne embalaže. Pri pogledu na stopnjo rasti metalne embalaže vidimo, da je največja v intervalu 1960 do 1950, ko dosega povprečno rast 6 %. V intervalu 1970 do 1960 je stopnja povprečne rasti 2,6 % in v intervalu 1980 do 1970 le še 0,46 °/o. Za interval 1990 do 1980 je predvidena rast 0,4 % in za interval 2000 do 1990 le 0,3 %. Te vrednosti sicer skozi pozitivne le kažejo, da se bo potrebno spogledovati še z drugimi embalažami s predpostavko, da kolektiv embalaže vidi perspektivo v proizvodnji embalaže. Z Franc Osterman, vodja priprave dela v vzdrževanju, tozd Orodjarna in vzdrževanje: »Uravnilovka je bila vedno prisotna in še bo; nujna je v zaostrenih pogojih gospodarjenja. Nujna bo toliko časa, dokler ne bo naš dohodek tako velik, da bo osebni dohodek za najnižje delo zagotavljal več kot samo preživetje. Sele takrat bodo ljudje pripravljeni, da na osnovi več dela lahko nekateri več dobijo. A če hočemo dobiti dobre kadre, razponi morajo biti - znanje je tisto, kar potrebujemo. Znotraj enako ovrednotenih del pa bomo morali uvesti tak sistem nagrajevanja, da bo delavec dejansko zainteresiran za boljše delo. Dokler tega ne bomo dosegli, ne bomo napredovali - a tudi to bomo lahko zagotovili le, če bomo ustvarili več. Velikih razlik med tozdi ne bi prenesli, pa četudi bi bile eko- ___________._________________________ nomsko upravičene. Razlike naj bodo, vendar v pametnih mejah. Upoštevati moramo, da so možna nihanja v vseh tozdih, pa tudi to, da je sedanji uspeh Avtoopreme rezultat dela, pogojev na trgu, pa tudi minulega dela delavcev drugih tozdov, ki so vanjo vlagali. _________________________________ Delo sindikata v preteklem letu Minilo je leto, odkar smo imeli programsko volilno sejo, na kateri smo izvolili novo vodstvo, sprejeli nov program in smernice za naše bodoče delo. Prav je, da se ozremo nazaj na prehojeno pot in kritično ocenimo naše delo, uspehe in neuspehe, ki so nas spremljali pri vsakdanjem delu. Za nami je še eno težavno leto uresničevanja gospodarske stabilizacije. Ker smo pričakovali, da se bodo razmere in pogoji gospodarjenja še naprej zaostrovali, lahko rečemo, da nas vsi ti ukrepi, ki izhajajo iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije niso našli nepripravljene. To se je odražalo predvsem v relativno kontinuirani proizvodnji skozi vse leto in tudi v temu primernem poslovnem uspehu. Menim, da obstajajo znotraj kolektiva še velike rezerve in če bo pri slehernemu sodelavcu prevladalo spoznanje, da lahko naredi še več in bolje-ob seveda ustreznemu sistemu nagrajevanja, se nam ni treba bati za našo prihodnost in nadaljnji uspešen razvoj. V družbi se še naprej srečujemo s problemi, kot so: uveljavljanje enotnega jugoslovanskega trga, cenovna nesorazmerja, izvozna in uvozna problematika, nedifinirani pogoji poslovanja v tekočem letu, velika stopnja inflacije itd. Prav velika stopnja inflacije in skokovito naraščanje cen v večji meri izničujeta dosežene uspehe. Kljub temu, da se je vrednost točke povečevala iz meseca v mesec, se je na koncu leta občutno povečal krog delavcev, ki so se znašli na robu socialne varnosti. Čeprav smo namenili iz sredstev sindikata prav tako pa tudi iz sklada skupne porabe znatna sredstva za izplačilo solidarnostnih pomoči in izplačilo razlik do minimalnih osebnih dohodkov, še vedno veliko sodelavcev in sodelavk živi v težkih razmerah in problemi se še poglabljajo. Tudi pri razvoju samoupravnih odnosov, razvoju delegatskega sistema in sodelovanju z ostalimi družbenopolitič- nimi organizacijami nismo uspeli doseči bistveno kvalitetnejših premikov, čeprav je pri posameznikih čutiti veliko volje in hotenj, da se obstoječe stanje začne spreminjati. Sklepi, ki so bili sprejeti decembra leta 1983 na problemski konferenci sindikata v Domu Španski borci, se ne uresničujejo v taki meri, kot to terjajo družbenoekonomske razmere v naši sredini in v širši družbeni skupnosti. Lahko rečem, da je naša sindikalna organizacija spremljala in se aktivno vključevala v razreševanje posameznih problemov, predvsem pri samem gospodarjenju. Veliko pozornosti smo namenili obravnavam periodičnega in zaključnega računa, izvajanju stabilizacijskih ukrepov, uresničevanju planov, sistemu delitve sredstev za osebne dohodke, predvsem pa socialni problematiki. Organizirali smo razširjeno sejo konference, kjer smo analizirali delo delegatov in delegacij ter zavzeli določene sklepe, ki pomenijo večjo pomoč delegatom s strani poslovodnih in strokovnih delavcev pa tudi družbenopolitičnih organizacij. Posebno konferenco smo namenili analizi uresničevanja srednjeročnega plana in obravnavi osnutka resolucije občine Moste-^olje. Pri tem smo ocenili, ali so naši plani v skladu z občinsko resolucijo in kakšne so pri tem naše stvarne možnosti nadaljnjega razvoja v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Zaradi vse večjega padanja življenjskega standarda smo se zavzemali za čim bolj sprejemljive cene v naši počitniških domovih in prikolicah, da bi s tem omogočili letovanje čimveč članom kolektiva. Poleg naštetih pa smo opravili Poleg naštetih pa smo opravili še več drugih nalog. Uspešno smo izvedli volitve v samoupravne organe in zagotovili demokratičnost vseh volilnih postopkov. Ob ponovni kandidaturi glavnega direk- Vedno več članov blagajne vzajemne pomoči Mineva četrto leto uspešnega delovanja blagajne vzajemne pomoči, ki je bila ustanovljena na pobudo IO konference leta 1980. Čeprav v prvem letu svojega obstoja in delovanja ni štela veliko članov, pa so sčasoma delavci spoznali koristnost tovrstne oblike vzajemne pomoči. Število njenih članov se nezadržno povečuje, tako da je sedaj vključenih vanjo skoraj 500 delavcev. Na občnih zborih, ki so potekali 4. in 5. marca, je predsednik podal poročilo o dosedanjem delu in ga ocenil kot uspešnega. Z zadovoljstvom ugotavlja, da vloženi napori niso bili zaman in da tovrstna oblika samopomoči dosega svoj namen. Zahvalil se je članom Izvršnega odbora za uspešno sodelovanje, vsem članom pa za izkazano zaupanje pri 4-letnem vodenju BVP. Podani sta bili tudi poročili o finančnem poslovanju in poročilo nadzornega odbora, ki je pri pregledu poslovanja ugotovil, da je finančno poslovanje potekalo v okviru pravilnika o finančnem poslovanju in brez napak. Ker je bila s strani članstva- dana pobuda za spremembo višine posojila, je bil sprejet predlog, da se zviša znesek posojila na 20.000 din in mesečna članarina na 400 din. Povečanje višine posojila pa ne bo vplivalo na število prosilcev, ki bodo lahko tako kot dose-daj dobili zaprošeni znesek. Denarna sredstva BVP namreč že presegajo 10 mio dinarjev. Novost v poslovanju BVP je tudi, da se ne obračunavajo 1 % obresti iz sredstev varčevalcev, ampak se manipulativne stroške krije iz bančnih obresti na hranilni knjižici. Ker je potekel 4-letni mandat članov IO BVP (Požgaj, Lovec, Mlatej, Centa, Grojzdek), je bilo izvoljeno novo vodstvo. Za predsednika IO BVP je bil izvoljen tov. Branko Jerman iz TOZD Orodjarna in vzdrževanje, za tajnika tov. Mojca Bizjan iz DSSS, za predsednika nadzornega odbora tov. Simon Hemler iz TOZD Tovarna embalaže in za člana tov. Ljubica Režek in Jožica Jerom iz TOZD Tovarna avtoopreme. Predsednik konference OO ZS tov. Jenko je poudaril pomen delovanja BVP in se zahvalil za požrtvovalno delo Izvršnemu odboru BVP. Ob tej priložnosti je tov. Požgaju kot prvemu predsedniku blagajne podaril spominsko knjigo. Novemu vodstvu pa je zaželel še naprej tako uspešno delo. Ob tej priliki ponovno pozivamo sodelavce, da se vključijo v BVP in s tem pomagajo sebi in sodelavcem, kadar so tovrstne oblike pomoči potrebni. Rado Fink torja smo pripravili temeljito oceno njegovega dosedanjega dela, prav tako pa smo aktivno sodelovali pri izbiri kandidatov za dela in naloge s posebnimi pooblastili. V mesecu aprilu smo vzorno izvedli delovno tekmovanje kovinarjev Saturnusa, prav tako pa se je pri nas odvijal del tekmovanja kovinarjev mesta Ljubljane v disciplini okroglo brušenje. Organizirano smo se vključili v Pohod ob žici okupirane Ljubljane, organizirali smo ogled rallya na Zaplani, sodelovali pri izvedbi športnih iger in prijateljskem srečanju z ekipo Maniaga iz Italije. Sodelovali smo tudi pri izvedbi Dneva Saturnusa na Gospodarskem razstavišču. Zelo uspešno smo se vključili v nabavo ozimnice. Pod ugodnimi pogoji (obročno odplačevanje) smo članom kolektiva omogočili nakup približno 58 ton krompirja in 39 ton jabolk. Organizirali pa smo tudi nakup posteljnine. Ugotavljam, da si naši delavci želijo, da jim v sindikatu omogočimo nakup raznih dobrin z možnostjo obročnega odplačevanja. Za naše najmlajše smo ob novem letu pripravili obdaritev in lutkovno predstavo. Z nakupom vstopnic po znižanih cenah smo omogočili številnim našim delavcem udeležbo na raznih kulturnih prireditvah; posebno uspešna je bila prireditev v Domu Španski borci, na kateri nas je zabaval humorist Rifle. Lahko rečem, da se je sindikat vključeval v vse pomembnejše aktivnosti, ki so se odvijale v našem kolektivu. Žal pa sindikalna dejavnost sloni vse preveč le na posameznikih, čeprav razmere terjajo večjo aktivnost vseh članov sindikata. Rado Fink Sle prehlajeni? Takole so videti vrata med oddelkom polizdelkov in tiskarno, kadar so zaprta. Skoznje pozimi tako vleče, da bi preveč lahkim osebam skoraj morali odsvetovati prehod. Za njimi so še ena in oboja se odpirajo in zapirajo s pomočjo hidravlike - vse z namenom, da bi preprečili prepih. Brez pravega učinka, kajti močan veter z lahkoto ukrivi plastična krila. Milena Šimonaci; oddelek samostojnih pokrovov, tozd Embalaža: »Prav bi bilo, da bi bili nagrajevani po delu, saj drugače se delavcu ne zdi vredno, da bi delal več. Toda v našem oddelku tega ni mogoče uvesti. Da bi izmerili, koliko delamo, imamo normo - a kako naj normo dosežemo, če enkrat zmanjka materijala, drugič se kvarijo stroji, pa zaradi tega stojimo? Nagrajevanje po delu je mogoče samo, če je v proizvodnji vse pripravljeno. Tako pa nas premeščajo sem in tja, 20 jih je že od januarja v Avtoopremi, tu pa jih je zdaj 15 iz Zaloga. Včasih mi je že doma mučno pomisliti, da grem popoldne v službo, ko niti ne vem točno, kaj bom delala. Če bi imeli v Avtoopremi večjo plačo kot mi, ne bi bilo prav. Saj smo prav mi iz Embalaže dvignili Avtoopremo; takrat bi mogoče tudi lahko imeli večje plače, če ne bi gradili. Zdaj pa, ko imamo zastarelo proizvodnjo in nam gre slabo, V__________________________________ naj bi pa imeli nižje plače? Nikjer tudi ne piše, da bo šlo Avtoopremi vedno dobro, nam pa slabo. Če smo vsi ena delovna organizacija, naj bomo pa še plačani enotno. O razlikah med delavci in režijci pa mislim, da nimajo oni preveč, ampak imamo mi premalo. Razlike že morajo biti, a ne prevelike, saj v trgovini za vse enako stane. __________________________________J IZOBRAŽEVANJE 134 mentorjev za pripravnike V oddelku za izobraževanje v zadnjih dveh letih posvečajo večjo prozornost tudi izobraževanju z delom - to vključuje tako usposabljanje novih delavcev - začetnikov, delavcev z zmanjšano delovno spo-sobnostjo in kandidatov za prerazporeditev na drugo delovno mesto, kot dodatno izobraževanje drugih delavcev, ki sicer že opravljajo redno delo. Da bi hitreje in kvalitetneje vključevali nove delavce v delovni proces, so že v letih 82 in 83 na posebnih tečajih usposobili 90 inštruktorjev, od tega več kot polovico v tozdu Orodjarna in vzdrževanje, ki sodelujejo tako z novozaposlenimi delavci - začetniki kot učenci na proizvodnem delu in delovni praksi. V decembru pa so pričeli z izobraževanjem 134 mentorjev za pripravnike; v tem mesecu obiskuje predavanja zadnja skupina iz DSSS. Iz poročila o izobraževalni dejavnosti v letih 82-84 povzemamo del, ki govori o izobraževanju mentorjev. Usposabljanju mentorjev za izvajanje pripravništva smo posvetili (tako že v izboru in imenovanju na odborih za delovna razmerja) posebno prozornost. Operativni cilj je v tem, da je v DO za vsa delovna področja pripravljen - usposobljen mentor, ki uvaja pripravnike v delo in okolje in tako zagotavlja uresničevanje ciljev pripravništva. Z us- Gaudcamus Igitur Žongliranje z našimi malimi grupami je postalo že zelo pestro. Seveda, vi tovariši ste si jih delili, kot kaže, ti meni, jaz tebi, na nas male ste pozabili, kako tudi ne. Saj mene, delavko za strojem, to ne sme brigati. Dejali ste: »Če hočeš dobiti sedmo grupo, moraš postati univerzalna delavka. Hoditi moraš na predavanja in sploh pokazati, kaj znaš.« Da tovariši vse lepo in prav, tudi jez bi imela rada take tovariše sodelavce, da bi vse naloge izpolnili, ki bi jih pravzaprav morali (pri takih grupah), da bi imeli toliko dela, da ne bi mislili, koliko kdo zasluži, ampak bi bili vsi zadovoljni. Sprašujem te, tovariš, kako si se ti grupiral, po izobrazbi ali po sposobnosti? Mislim, če si se po izobrazbi, je pošteno, a še bolj pošteno bi bilo, če bi se po sposobnosti. Povem ti, čudno bo, če se ne bomo še mi z najnižjimi grupami drugače grupirali - kako dolgo boste še žonglirali z nami? Pred 19 leti smo (sedaj že stare delavke) delale izpite za polkvali-fikacijo, in kot vem, to mora držati za vedno! Saj v šolo hodiš samo enkrat, če pa kdo hodi, ko je že star norec, mu pa tako tovarna plača pa še študijski dopust dobi. Ko konča (če konča) hoče biti pa že kar »maj-ster«, pa čeprav je to sedmi ali osmi posabljanjem mentorjev za pripravnike smo pričeli (v sodelovanju z Delavsko univerzo Cene Štupar) v decembru 1984. Seminar in preizkus znanja je opravilo v dveh skupinah 43 delavcev v tozd Orodjarna in vzdrževanje. V tem tozdu smo najprej pričeli z usposabljanjem zato, ker je pripravništvo najpogostejše (1984. leta je končala šolanje prva generacija učencev srednjega usmerjenega izobraževanja za IV. stopnjo zahtevnosti). Temu izobraževanju posvečamo posebno pozornost prav zato, ker gre za prvo vključevanje v delo naših štipendistov vseh stopenj (poleg drugih), vemo pa, da je pripravništvo finalizacija strokovne izobrazbe. Usposobljeni mentorji nam v sodelovanju z inštruktorji in drugimi strokovnimi sodelavci predstavljajo osnovo za usposabljanje v svojem poklicu in ožjem delovnem področju. Tako si bomo ustvarili mrežo sodelavcev v kadrovski funkciji, ki bodo sposobni v prihodnje slediti spremembam in zahtevam znotraj DO in v njenem zunanjem okolju; mentorji postajajo trajni programerji in izvajalci v procesu usposabljanja z delom za vključevanje v redno delo in v odnose, ki iz dela izvirajo. Izbor mentorjev je opravilo vodstvo TOZD/DSSS v sodelovanju s kadrovsko službo, vsak posameznik pa je tudi osebno pristal, da bo na ta način sodeloval v procesu izobraževanja. razred. Tovarišice iz ekspedita niso bile zadovoljne z grupo. Pritožba -ugodno rešena, grupo gor brez vsakega preizkusa znanja. Mi se pa pritožujemo, pa nič. Kaj ni to čudno, mi za vse traparije roke dvigamo, ali jih vi tudi za nas? Ni videti. Vem, da bo marsikdo jezen in bo dejal: kaj ta ženska misli? To mislim in vem: veliko vas je, ki ste resnično sposobni in imate potrebno izobrazbo za svoje delovno mesto, vem pa tudi, kako trapasto se ti zdi, da ima nekdo drug, ki ima precej manj pameti in šole kot ti, večjo grupo. Referentu za izobraževanje pa tole. Pljunite v roke, zavihajte rokave in hajd na delo. Rezervirajte po raznih šolah klopi, kajti vam po pisarnah mnogo več šol manjka kot nam. In na koncu, ko bomo vsi tako učeni (vi doštudirani), bomo pozabili na ta članek, se dobili na Gospodarskem razstavišču in si zapeli GAUDEAMUS IGITUR. Pavla Dovč Čas naredi, da pozabimo bolečine, pogasi maščevalnost, pomiri jezo in zaduši sovraštvo, tako da je preteklost, kot da je nikoli ne bi bilo. (AVICENNE) Čas nam vbije v glavo vse, kar so nam starejši od nas skušali dopovedati zaman. (SVVIFT) Iz glasil poslovnih partnerjev in sorodnih DO Crvena zastava PROTI MONOTONIJI S 1. marcem bodo lahko delavci v tovarni avtomobilov, tozd Montaža, tudi med delovnim časom poslušali glasbo. Pobudo za to je dala skupina delavcev iz montaže vozil »zastava 101«, ki so menili, da se z delom ob glasbi razbija monotonija pri izvajanju operacij na tekočem traku. To ugotovitev je potrdila tudi služba za družbene raziskave delovne organizacije (kadrovska, pravna in splošna opravila). Informativna služba je skupaj s tozdom Montaža pripravila vse potrebno, da se je ta pobuda delavcev uresničila. Izboljšali so sistem ozvočenja, skupaj z radiom Kragujevac so izbrali glasbeni program, služba za komunalne storitve pa je zagotovila tehnične možnosti za predvajanje tega poskusnega programa. Program oddajajo od 6. do 8. ure in od 12. do 14. ure. Dogovorili so se, da bodo po določenem času ocenili, kako glasba vpliva na povečanje produktivnosti v Montaži. V kolikor bodo rezultati, ugodni, bodo program časovno podaljšali in predvajali tudi v drugih izmenah. Skozi TAM MOŽNOSTI RACIONALIZACIJE PORABE ENERGIJE Na pobudo izvršnega sveta in skupščine SR Slovenije je sprejel delavski svet DO TAM sredi leta 1980 program ukrepov za racionalizacijo proizvodnje, transporta in uporabe vseh vrst energije. Ta zahteva, kakor tudi nenehno višanje cen energije na splošno in v celotni strukturi stroškov proizvodnje v DO TAM, je narekovala tozdu Energija uvedbo novih postopkov za racionalnejšo uporabo energij. Uspešna uvedba računalniškega sistema za izravnavo konic pri porabi elektrike - SIK 80, je bila osnova, da je tozd Energija dala dobavitelju, Inštitutu Jožef Štefan pobudo za izdelavo računalniškega sistema tudi na področju toplotne energije, da bi tako pripomogli k boljšemu vodenju energetskih procesov v TAM. Tesno sodelovanje naročnika in proizvajalca je pokazalo zavidljiv uspeh. Zahtevana energetska tehnologija je bila zajeta v okviru računalniškega sistema TEM 500, pri čemer so strokovnjaki Jožefa Štefana uspešno rešili hardvvare (opremo) in operativni del softvvare (zna- Neustrezna nadomestila za bolezni Konec februarja je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije razpravljal o organizaciji zdravstva in zagotavljanju solidarnosti v času bolniške odsotnosti. Ugotovili so, da je zdravstveno varstvo v Sloveniji nezadovoljivo, da deluje razdrobljeno in neracionalno. Precej pozornosti pa so posvetili tudi sistemu zagotavljanja nadomestil za čas bolniške odsotnosti, ki danes, ob veliki inflaciji, bolj kaznuje resnične bolnike kot pa preprečuje simuliranje. Ker se nadomestila obračunavajo na osnovi povprečja OD preteklega leta, namreč znesejo le okrog 50 odstotkov rednega osebnega dohodka, za nego družinskega člana pa lahko še manj. Sindikat se je izrekel tudi proti tistemu določilu v Samoupravnem sporazumu o zagotavljanju zdravstvenega varstva, ki omogoča diferencirano obračunavanje boleznin glede na trajanje odsotnosti zaradi bolezni, in proti praksi nekaterih delovnih organizacij, ki posebej stimulirajo delavce, če niso bili v bolniškem staležu. Republiški svet ZSS predlaga, naj se kot osnova za obračunavanje boleznin vzame povprečje OD v zadnjih treh mesecih. V ta namen bo potrebna akcija na republiški ravni. Za zdaj pa se v nekaterih delovnih organizacijah znotraj danih okvirov poslužujejo drugih možnosti za zagotavljanje sprejemljivejših nadomestil za čas bolezni - osnovo na primer še vedno izračunavajo na podlagi povprečja OD v preteklem letu, vendar pa jo valorizirajo z indeksom porasta osebnih dohodkov v zadnjih treh mesecih. V.C. nje). To dokazuje tudi zanimanje precejšnjega števila slovenskih OZD za ta način racionalne porabe energije - seveda z nekaterimi prilagoditvami. V DO TAM porabijo letno okrog 335.000 GJ (gigajulov) toplotne energije. Dobra polovica, okoli 53 %, odpade na toploto za ogrevanje, ostalo je poraba tehnološke tople vode in pare. Marjan Čakš, DSSS: »Stalno spreminjanje pogojev poslovanja, nedorečenost razvojnih ciljev in nalog, težave nabave in prodaje, organizacijski spodrsljaji vsak dan vplivajo na naše delo. Ker ima nagrajevanje tudi socialni vidik, se je zaradi tega porodila vrsta sistemskih in operativnih kompromisov na področju nagrajevanja, ki niso v prid nagrajevanju po delu. V proizvodnji se ti odražajo med drugim kot krojenje norm in uvedba »povprečne norme oddelka«, v »režijskih službah« pa v majhnem razponu ekonomskega normativa. Nov pravilnik o stimulativnem nagrajevanju bo kmalu v javni razpravi. Razprave bodo pokazale, ali smo za nagrajevanje po delu in za kakšne razlike smo. s Vprašanje o možnosti razlikovanja med TOZD je težko. Če je edino merilo uspešnosti dohodek, bi se v nagrajevanju morali razlikovati. Ker smo vendarle delovna organizacija, pa mislim, da je prav, da je točka enaka za vse; razlikovanje naj omogoči novo vpeljani kolektivni del stimulacije, razpon razlik pa naj bo vnaprej dogovorjen. Kar se tiče razponov med osebnimi dohodki delavcev z različno zahtevnostjo dela, pri nas niso veliki. Predlog panožnega sporazuma ponuja razpon med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom v razmerju 1 : 4,55, kar je bistveno več od našega. Tak razpon sploh ne bi bil vprašljiv, če bi bil delavcem, ki opravljajo najenostavnejša dela, zagotovljen osebni dohodek, ki bi pomenil več kot socialno varnost.« _______________________________________/ Občinsko prvenstvo v veleslalomu Letošnje občinsko tekmovanje v alpskem smučanju je naši smučarski sekciji povzročilo že pred pričetkom obilo težav. Ko je bil končno razpisan pravi datum tekmovanja, je sovpadal s smučarskim prvenstvom Saturnusa. Kot branilci naslova ekipnega občinskega prvaka seveda nismo mogli izostati. Dogodek, ki je sledil, je bil seveda zelo neprijeten za smučarje Saturnusa - odpoved že razpisanega tekmovanja v Kranjski gori. 25. februarja je bila lepa sončna nedelja. Progi, ki sta bili postavljeni na občinskem prvenstvu občine Ljubljana Moste-Polje, bi lahko označili kot zelo položni. Sneg je bil mehak in neutrjen, tako da lahko tekmovalne pogoje, razen seveda lepega vremena, označimo za relativno slabe. No, naši smučarji se niso predali. Tekmovanje je bilo vseskozi napeto. Ekipna uvrstitev je šla po zlu že kmalu po pričetku tekmovanja. Nuša, eden izmed adutov naše ekipe, je morala po napaki na progi »v sneg«. Kljub temu smo obdržali vsaj mesto ekipnih moških zmagovalcev. Rezultati naših tekmovalcev: ženske: C brez uvrstitve B 3. Budič Mirjam A 6. Podgornik Helena 7. Bernik Brigita moški: D 1. Domig Ludvik 3. Kralj Sašo 6. Jenko Boris 10. Podboj Miloš C 3. Lampič Edo 4. Ljubeljšek Mitja 7. Pavlič Tone 17. Snoj Avgust B 4. Jarc Gregor 7. Erhovic Tomaž 8. Fattori Vojko 10. Kreč Martin 13. Gruden Milan 15. Perne Igor 18. Petelin Matjaž A 3. Gostinčar Mitja 6. Kralj Marko 15. Mirtič Sašo Smučarsko prvenstvo Saturnusa Letošnjega smučarskega prvenstva naše delovne organizacije se je držala smola. Prvič je bik) tekmovanje odpovedano zaradi nenadne prestavitve občinskega prvenstva. Zato je bilo tekmovanje delovne organizacije prestavljeno na Krvavec. Drugič je bilo tekmovanje odpovedano zaradi resnično slabih vremenskih pogojev. Udeležba tako tekmovalcev kot navdušenih ljubiteljev je bila izredna. Vodstvo se je zelo nerado odpovedalo tekmovanju, vendar takrat ni šlo samo za objektivno tažje pogoje, temveč je bila ogrožena tudi varnost tekmovalcev. Nov datum je bil 10. marec. Tekmovanje je bito izredno. Proga je bila strma, zahtevna in na nekaterih mestih poledenela. Vidljivost se je spreminjala iz minute v minuto. Vendar slaba vidljivost ni onemogočila najboljših smučarjev, da bi potrdili svoje kvalitete. Tekmovanje je kljub slabim vremenskim pogojem obiskalo veliko članov delovne organizacije in njihovih otrok, ki so tudi tekmovali. Rezultati tekmovanja so bili objavljeni, naj naštejemo le zmagovalce: - mlajše pionirke: Privšek Marjetka - mlajši pionirji: Vokal Andraž - starejše pionirke: Likovič Mateja - starejši pionirji: Pavlič Tomo - ženske: Bernik Brigita - veterani (nad 45 let): Domig Ludvik - seniorji (od 35-45 let): Lampič Edo - člani (od 26-35 let): Kreč Martin - juniorji (do 25 let): Kralj Marko Na sliki: Marc Girardelli, ki pa se zaradi slabega vremena ni udeležil tekmovanja. Nič ni dragocenejšega od časa, saj je to cena za večnost. (BOURDALOVE) V tišini in samoti slišiš samo še bistveno. (BELGUISE) Ekipno je zmaga pripadla TOZD Orodjarna in vzdrževanje (Brezovnik, Kralj M., Pikon, Lampič in Domig). Fattori Vojko BoHesamkotznorci.^^^ Z ' X DO SATURNUS LJUBLJANA TOZD TOVARNA EMBALAŽE Kadrovska služba Odbor za delovna razmerja TOZD Tovarna embalaže skladno s planom izobraževanja za jpto 1985, pravilnikom o izobraževalni dejavnosti DO Saturnus in pravilnikom o delovnih razmerjih TOZD Tovarna embalaže razpisuje program usposabljanja delavcev za dela in naloge univerzalni delavec v proizvodnji kovinske embalaže v trajanju 20 ur teoretičnega pouka in ustreznega števila ur praktičnega usposabljanja. V program usposabljanja se lahko vključijo vsi delavci TOZD Tovarna embalaže z dosedanjo delovno usposobljenostjo na delih in nalogah izdelovalec pločevinaste embalaže v svojem obratu oz. tiskarski delavec, ki so delovno uspešni in učinkoviti in imajo interes za tovrstno usposabljanje. Izbor bo opravil odbor za delovna razmerja TOZD Tovarna embalaže po predhodni oceni posebne komisije. Svojo prijavo naj kandidati oddajo vodji obrata do konca aprila 1985. x------------------------------------------------------------------------J Kaj bi se zgodilo, če bi našo tovarno prevzeli Japonci Če bi našo tovarno prevzeli Japonci in bi imeli interes, da iz nje nekaj naredijo, f>otem bi nas začeli IZOBRAŽEVATI na načine, ki so nam doslei neznani. Prišlo bi pet novih strokovnjakov - svetovalcev, ki bi vodili izobraževanje dveh skupin. Delavci bi šli skozi tri mesečni, ostali neproizvodni delavci (ali režija po naše) pa skozi dvomesečni izobraževalni proces. CIUI IZOBRAŽEVANJA: 1. ZAPOSLENI MORAJO SPOZNATI, ČEMU SLUŽI NAŠA TOVARNA za zadovoljevanje kupca in za ustvarjanje dohodka. Udeleženci spoznajo osnove ekonomske mehanizme svoje tovarne: dohodek, cene, stroške proizvodnje, roke... 2. VSAK MORA SPOZNATI VSA DELOVNA MESTA Večina zaposlenih dobro pozna svoje delovno mesto in svojo delavnico in jih ne briga, kaj je pred njimi in za njimi. Zaposlene mora prevevati duh ene ekipe, zato mora vsak poznati gonilno kolesje tovarne. Vsak delavec mora vedeti, da predstavlja del kolektiva in da imajo vsi zaposleni isti cilj. 3. VSAK SE MORA USPOSOBITI ZA RAZLIČNA DELA (POLIVALENCA) Obstoječa znanja so dober kapital. Potrebno je ojačati pretok informacij in omogočiti medsebojno izmenjavo izkušenj. Trinajsttedenski program izobraževanja delavcev obsega: 1. teden: SPOZNAVANJE TOVARNIŠKE EKONOMIJE - osnovni mehanizmi tovarniške ekonomije - filozofija japonske tovarne - cilji proizvodnje - naše stanje oziroma kako smo prišli do sedanjega stanja Skupine po 20 tečajnikov poslušajo ta predavanja zunaj podjetja. 2. teden: POGLABLJANJE ZNANJA Spoznavanje proizvodnih metod na praktičnih primerih v tovarni (vhodni material, proces proizvodnje, organizacija linij,...) in izboljšanje kvalitete. 3., 4., 5. teden: SPOZNAVANJE PRODAJNE MREŽE Skupine dveh ali treh delavcev obiščejo prodajne centre, kjer v prvem tednu spoznavajo podružnico, v drugem prodajalno in v tretjem tednu sami prodajajo svote izdelke. 6. teden: VZDRŽEVANJE Teoretično in praktično spoznavanje vzdrževanja naše tovarne. 7. teden: PROIZVODNJA IN PRIPRAVA PROIZVODNJE Po nekaj splošnih napotkih' tečajniki v manjših skupinah proučujejo posamezno delovno mesto in izdelujejo načrt za izboljšanje dela na njem. 8. do 13. teden: USPOSABLJANJE ZA RAZLIČNA DELA (POLIVALENCA) V šestih tednih tečajniki delajo vsepovsod v tovarni. Tako spoznajo vse gonilno kolesje toka proizvodnje od vhodnega skladišča do končnega izdelka. Poleg tega bi velika skupina ljudi obiskala tovarno na Japonskem, kjer bi nanjo naredili vtis čisti prostori, delo v belih oblačilih, ritem dela in filozofija dela. Vse to bi v kratkem času (v manj kot letu dni) povzročilo povratek samozaupanja znotraj tovarne. Japonski inženir pa bi po treh mesecih bivanja pri nas za naš časopis podal nekaj misli: - O VLOGI IZOBRAŽEVANJA, ki je pri njih eden ključnih elementov. Cilj cele tovarne je ustvarjanje dohodka, kar dosegajo s povečevanjem produktivnosti, kvalitete, zniževanjem stroškov. Vse to potrebuje stalno mobilizacijo osebja, kajti bogastvo tovarne so ljudje. Potrebno jim je pomagati, da izvršujejo svoje naloge pri iskanju boljših rešitev za probleme. Izobraževanje ni obveza. Je predvsem SREDSTVO ZA OLAJŠANJE PRETOKA ZNANJA ZNOTRAJ TOVARNE. Izobraževalne akcije so kratke in učinkovite, izvajajo jih kadri iz tovarne. O POVEZAVI MED USPEHOM IN STOPNJO IZOBRAZBE. Velika večina zaposlenih ima srednjo izobrazbo, vendar je merodajna praksa. Evropski delavci se hitro prilagodijo japonski organizaciji in načinu dela. - O STARI TOVARNI IN STARIH DELAVCIH v njej. Starost je prej prednost, saj imajo delavci zelo veliko praktičnih izkušenj, kar lahko izkoristimo pri povečevanju produktivnosti na obstoječih izdelkih in strojih. Izkušnje se da s pridom izkoristiti tudi pri prenosu znanja. Seveda imajo starejši tudi svoje navade dela, ki jih je teže menjati kot pri mladih, vendar dosedanje izkušnje z delavci, ki jih je spoznal, kažejo, da so sposobni za prilagoditev tehničnim spremembam in novi organizaciji dela. Vse to se je zgodilo leta 1984 v tovarni avtomobilskih pnevmatik Dunlop v Franciji. Vabimo vas na izlet 7. aprila gremo na Osovnik, Tošč in Črni vrh. Izlet je primeren za vse z malo kondicije. Iz Škofje Loke mimo kopališča gremo po košeninah in gozdnih poteh na Osovnik -857 m. Tuje gotska cerkev iz leta 1551. Lep razgled na Karavanke in Kamniške Alpe. Od tu gremo po grebenski poti v osrčje Polhograjskih Dolomitov na Tošč -1.021 m. Razgled na Polhov Gradec, po Dolomitih, v ozadju Nanos in kraške planote. Od tu dalje vodi pot po slemenu in pobočjih na Črni vrh - 862 m. Razgled po okolnem hribovju. Od tu pelje avtobus v Ljubljano. Na izletu dobimo 3 žige loške planinske poti. 20. aprila organiziramo izlet v Tamar in na Kotovo sedlo, vodil ga bo Franc Osterman (int. 279). Iz planinskega doma v Tamarju gremo proti jugu skozi bukovo goščavje, nato bolj desno preko plazišč do vznožja velikega plazišča. Po plazu se bomo vzpeli strmo navzgor v smeri kuloarja pod stenami Jalovca. Od tu gremo proti zahodu po širokih podih na sedlo (2.138 m). Vračali se bomo po isti poti. Možna je turna smuka. Če je sneg trd ali poledenel, je v zgornjem delu in pod kuluarjem smuka nevarna. Isto velja ob novo zapadlem snegu (plazovi). Za vsakogar bo primeren izlet na Čemšeniško planino, kamor gremo 27. aprila. S Trojan gremo po cesti proti Zagorju, ob slemenu Zagorske doline do vasi Šentgotard. Hojo nadaljujemo v smeri proti Plešu (909 m) in nato v vas Prime do Partizanskega doma. Naša pot se nadaljuje po pobočju Jelenovega roga (1.070 m). Po dobri stezi pridemo do doma dr. Goloba in stare Čoparjeve koče na Čemšeniški planini (1.206 m). Po okrepčilu in razgledu se vračamo proti Vrhem Javorja na železniško postajo v Trbovljah. 1.1. Smirnof DRAGI MOJI VETER ŠELESTI V nnr.ni tihoti ko mravlje žrejo sladkor DREVO ŽIVLJENJA in ljudje svoje misli veter šumi in poje v vrhovih Drevo življenja jelk in smrek na zunaj živi in poje svojo tiho in vendar spi in veje grozno pesem. in gosti ptice in čebele Tiho in mirno jastrebe, golobe, šelesti vsemogoče ptice in človeka je groza. ptice, Ker ne ve kaj se dogaja. veje; Veter pa šelesti les v vrhovih smrek pa in pesmi ... gni- in osiplje je se pesmi poetov neštetih. in Ničesar pa ni, ne ničesar pa ni kar je vem resničnost; če sploh leva, desna, živi v koreninah ena, dva. svojih, gnije, vodeni. > Kadrovske spremembe FEBRUAR Prihodi RAHNE IVANA PEČANIN AZRA BUČAR FRANC DOLANC RAJKO SKUŠEK LOJZE IČANOVIČ ISMET MALIS ROK TUBIČ VEHAD DOLES ELIZABETA PETRIČ RAJKO ŠTUBELJ IGOR TRAMPUŠ MARJAN ROZMAN DARJA SMREKAR TADEJ HUDNIK DENIS ŠALEJ BORIS Odhodi STAVRIČ SAŠA OR EMB-Zalog GLOBOKAR MARIJA EMB-Tiskarna EMB-Zalog ŠEGA RENATO EMB-Zalog-JLA EMB-Zalog ŠKRJANC ANDREJ EMB v JLA OR-JLA ŠTOJS ALEKSANDER AO EMB-Zalog ZAVIRŠEK SUZANA EMB-Zalog EMBALAŽA GORIŠEK EMIL AO EMB-Zalog BUČAR LIDIJA EMBALAŽA EMBALAŽA CERAR BRANKO OR v JLA DSSS POGAČNIK DEJAN OR v JLA DSSS PRAŠNIKAR MATJAŽ OR v JLA OR KURTINOVIČ SINIŠA AO v JLA OR iz JLA HRIBOVŠEK IVO OR v JLA DSSS BELA RUDI AO v JLA OR PUNGERČAR VINKO AO, upokojen AO MARKOVIČ FANI EMB, upok. DSSS LEVSTIK JUSTINA EMB, upok. TRIKRAT NA MALO PLANIŠKO PONČO Lepote Martuljških gora sem se zavedel šele potem, ko me je minila »štempl manija«. Na izletu našega planinskega društva smo se v pozni jeseni, skozi meglo, povzpeli na vrh Slemena, nad Mojstrano, v prelepi jesenski dan. Sonce in temno modro nebo, pred nami pa velikanski beli polmesec Martuljških gora, ki so belo sijale na temno modrem nebu, nad meglo, ki je potopila vse doline in udušila vse zvoke. Drugo poletje sva z Jožo začela najine poti na Malo Pončo. Od koče v Krnici, sva se po temačni grapi potoka Grun-tovnice odpravila proti koncu doline pod stenami. Preko zelenic in po strmem kamnitem žlebu sva se vzpenjala naravnost proti severovzhodni steni Škrlatice. Za markacijo, takrat sem še težko shajal brez njih, so nama služili odtisi gume na skalah, ki so jih pustili alpinisti, za samozavest pa v mladih letih prebrani metri knjig o Indijancih. Po treh urah in pol sva preko melišča pod Veliko Dnino prigrizla kolena do skal Velike Ponče. Splezava na polico, na kateri stoji Bivak I in se dogovoriva, da vrvi ne potrebujeva, saj je že iz imena, Mala Ponča, jasno, da vzpon ne bo težak. Po desnem robu melišča pod Veliko Pončo se dvigava v dolg in strm rdeč žleb, ki se spušča s sedla med Malo in Veliko Pončo. Greben je dolg in naju dobro zdela. Stopiš gor, pa greš zmeraj še malo dol, ker se pesek vsiplje pod nogami. Po uri in pol se privlečeva do sten Ponče in skalne police pod sedlom. Tu pa se izkaže, da Ponča ni majhna. Lazim okoli in trmoglavim, malo sem tečen, pa vseeno ne gre Poskušam v levo, pa se mi skala preveč kruši in morava odnehati. Oceniva, da brez vrvi sicer prideva gor, kako bova prišla pa dol, je pa druga stvar. Obrneva se nazaj in v mraku sva že v dolini. Drugi poiskus sva začela že takoj spodaj, ob cesti na Vršič, ko sva se z avtomobilom peljala proti koči v Krnici. Vreme je slabo in dežuje. Vozim avto, všeč mi je, da sem pod streho, ko me veselje naenkrat mine. Potok, širok skoraj 2 m, se vali naravnost čez cesto. Joža izstopi iz avtomobila, je pameten, jaz pa dam gas in avto skoči preko potoka. Samo počen blatnik, drugače pa je v redu, še dež me ne moti, čeprav naju čaka dolga, mokra pot do Bivaka. V temi mokra priplezava do pločevinastega Bivaka, ki je kakor obrnjen čoln privezan na skalno polico. Zlezeva noter v topel in suh prostor, prižgeva svečo in kuhalnik in se vrževa v suhe cunje. Kuhalnik tiho brenči, zunaj pa lije kot iz škafa, grmi in treska, Joža pa optimist, kakršen je, mi razlaga, da po dežju zmeraj sonce sije. Zbudim se sredi noči, ker sem sanjal, da čez cesto v Krnici lijejo slapovi vode. Ostali del noči štejem sekunde od bliska do groma. Noč je ena sama mokra mora in zjutraj še vedno lije. Povsod potočki in slapovi, moje sanje postajajo resnica. Odpraviva se v dolino, hitim in gruntam. V koči se ne zadržujeva, preveč me vleče nazaj. Potok je večji, zalet tudi, malo sreče, pa sva spet čez. Ob jezeru pri Jasni si priveževa dušo in se odpraviva nazaj domov. Med tednom mislim samo na Pončo in se pridušam, da tretjič ne odneham. V soboto smo spet v Krnici, brez avtomobila, ki je pri kleparju, in z okrepljeno ekipo. Tonči bo za dodatno moralno silo in polni smo veselja. Hitro smo pri Bivaku, se najemo, privežemo na vrv in zakadimo v rdeči žleb proti sedlu in stenam. Dobro hodimo in kmalu smo pod stenami. Zmenimo se, da bom plezal naprej. Kamenje je vse prhlo in krušljivo. Lezem navzgor proti desni, preko gladke skalne pregrade pod sedlom. Bojim se, če me vrv cukne, bom padel na melišče pod steno, ker se z rokami samo naslanjam. Še bolj v desno, do stene Velike Ponče in po razpoki se- z rokami potegnem navzgor. Ko zagledam sedlo tik nad seboj, vem, da bo šlo. Stisnem se ob steno, napnem vrv in pokličem. Narahlo vlečem za vrv in čakam. Pokaže se Jožetova glava, in namesto da bi se smejal, mi zatuli: »Kaj pa vlečeš kot bik!« Tonči ne pravi nič, miren kot zmeraj tiho prileze do naju. Povzpnemo se na sedlo in pogledamo na ono stran. Tam je drugače, povsod velike prepadne stene, pod njimi ogromna melišča in čisto spodaj, daleč, Martuljek. Po lahkih stenah in grebenu smo hitro na vrhu. Sedimo na vrhu in se veselimo, smo ravno na drugem koncu polmesca Martuljških gora, tam daleč na desno je Sleme in Vrtaška planina, na kateri smo bili prejšnjo jesen. Povratek do sedla je hiter, tu pa se ne upamo navzdol po isti poti. Umaknemo se v desno in se po razbitih stenah spuščamo z vrvjo proti melišču pod sedlom. Prijatelja sta že pod štreno, samo meni se ne da dol, strmo je. Tonči je tiho in nabira vrv, na katere drugem koncu sem privezan, Joža pa me gleda in na nekaj kaže. Odločim se, zdaj bo šlo. Narahlo se spuščam na veliko skalo, ki štrli iz stene, še ne stojim, ko mi zakliče Tonči: »Ne! Skala je počena, padel boš«. Ko se končno obrnem in pogledam v desno, sem rešen. Neka dobra duša je na dosegu desne roke zabila krasen klin s pomožno vrvico. Primem se in se spustim dol. zdaj je laže. Vsedem se in noge so malo mehke. Ko se vrne moč, gremo navzdol. Melišče rdečega grabna je kot tekoči trak na oddelku. Nese te, če hočeš ali ne, dol in samo dol gre pot. Pri Bivaku imamo likof, pravzaprav Joža in jaz, Tonči je abstinent. Veseli smo, da smo uspeli. Že v mislih gledamo naprej, težave so za nami. Pot v dolino je polna debat, počasni smo in uživamo. Preden se spustimo v ruševje, pogledam nazaj in že me napolnijo nove želje, želje po novih poteh. GAMZI GLAS SATURNUSA izdaja delavski svet DO v nakladi 2400 izvodov. Ureja ga uredniški odbor Jožko Čuk (predsednik), Bojan Falež, Vojko Fa-ttori, Ivo Frbežar, Franc Levec, Slavko Mahne, Miro Miklič, Marija Pet-ranovič, Ljuba Radič in Janez Žabjek. Glavni in odgovorni urednik Vita Cajnko. Naslov uredništva Saturnus, informativna služba, 61110 Ljubljana, Ob železnici 16. telefon 444 466 int. 225. Tiskano v Saturnusu - oddelek tiska na papir. Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SR Slovenije , št. 412-1772 z dne 8. 9. 1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev križanke pošljite v informativno službo do vključno 15. aprila 1985. Med izžrebane reševalce bomo podelili tri nagrade: 1. kolesarski komplet, 2. svetilko za vzratno vožnjo, 3. kolesarski žaromet. Izmed reševalcev februarske kri- žanke prejmejo nagrade: 1. Silvo Baznik, 2. Mojca Tršan, 3. Vera Hočevar. Nagrade čakajo v informativni službi. Čestitamo. Gtlls sfluKim - ameki saliMuiv VESUIIUI FIIOŽCF UteC MESI KSfcSJ) STAE.O MESToob TlGJUSU bKMI]A! ČloMEti '•itouinji PAUL 'J UEMGI KJCfeEUJ mesta Ž.G.AUE PIJAČE um llTA waZT MITOloa. hči mvtt AitaisnA UffilGA lltE MEČ PAPEŽEM OST WE U^i^' OČE TM Ji/sSAfi. IMUCEM SAI.C BAžLicua SoSiUantt SfliMJEA W02UO SB9U0 tiUklSEl JffiAl/J 6LfiAG IZAMEIČ TiUaime. lataiauJE E.IVIS14A50 MUČITA UEBDIBlA (MA »t Si žjVAU sroiusni IGioE. PTOPsli TtaGlAVAft LCATJUA VJ UU2.K)! AMEEUAI PLOtoA, CDEslA &5T“ OLAP BLbELEU ElEAloU \KKfiMlEU GC.0DEL) RčM iUajjcUA actiUsUM e>wouč ii-EAD Sp! tito.osu*. SP.Pismtj uatfo IttiUHIM Sc3bAE la Cfl-EM«9PE, ^UEPlO TILUSIAI MlSEtL imošwa 'tmm UAStoJ MSM.PESkilU sUkiao W5TA (M3A umoA CEUA v umAJiui ToWA (?U& SUM UfftJEu \JI= SObliM DELSTOcB. UTST ifižM V SbA ,%tigL imom LELA \J AVSTRIJI EUCiy mttUSUE SLIUAVUE ToP WAWk stohm lUBsra smotJ JEULo SPAU82 UlELSEk) |lE\JlWlToE nveoiu. 'teiiVsmo miEčI ATol V UAOSHiUoU OTOlZiH 31 ETA IMIQA .saam tesne w SEt>EW DtOl piiča, MALA ŽUAČAJ EGIPTOJ. IflLM 6CAE13ZI KLITI IZ AbA LJUK2EU „18- 3NAGA TRMA PAPIQA Mb A, MElA AMELllKJC CA. MESTO GAME CGitoEkJ 0UEB.2A MBsTA PAJUA HB.PE3JIL MLAPllUlg. GLAS attitoi TEUCt AUGLESLO v ust uit sasr1 cemoi 2AIME1A SPZflsEO 3eh. iue BbEldlUK tnUJMC •touEusia srom« V1MILO TOST PoToDCE E11M.IŠ&' PffiJT- UIMA PosIščmA \jH5TA „ acetatu £ CElULOŽE ?0£bl\JAlEC SOSft-HažAME M5IJZ ŽE1BJICE PU^tAUA V ČILO l^AvJklAjA ToRCAlIklA V/ AFQ.UA' IŽSTHEUElč Agjgfefll SHZičEUAIO, fcflgbH-O \sM, EHA3L CSE&kll 5AIUBC AiPcLtiLI biobli PAPEŽEVA toCUA SJETLEČA 2VEM V CBVEaPTJ OKU CA2UCUA SIIMIaM PIJAČA, starih SLOVAklOv kiEGai l/SHfcd TctilUO TlTAk) PUOT) OV]UE SmaSoa tbaoioA imjicm UkllM UEEŠWV Tx)Hcw.y.o5bi G1A6 stoiti SIE.BJUSLI TSSDiUv) EEmTSoSS TBESUA \J5G0JA EIUSBA 5 y6srA ČoujA ElkBIElUn S10MEU3ZI WbT jfgbuaE] OCET aivAL, ui PITE Gl. mesto pepota EVEOPSLI VELETOČ 1S1CAU54EI OTOK MISTIČUI buDisnčui MPAJUii v \iomkji EBrotrnK TOolui ELFT^UMA UtSto \) ITAU3I StonpICEST @$Sa>LSi A\llOU Myol 9JET UESKjl (2DEIEIA WijETBJ VlOUT smjE IME GL UISE AMEuona Dit.EaiPio GLASILO ittujMa MCIMJST. STCAOLE klSolUO oatibCb. EPoutA GEČOE PBEUICUA 5TCUA UA SLffi.OMU CiyJ2S4AI 0SUOTEL G1AUU0 MESTO 5Jb/ kjOCiJO SSAMIŠČE SP. LOG viotuE WICbJAM]t P6ALUA TLiPKAVA DELAVEC V MEbU MitiŠICIJI AUTok) h®W5ti U5UUIČ mi lito' toCUH JSA]T$I KM^AUP 5mnJ lAEtiAl LEbEC EJUtiSIAI OPfeoE. BELA V AFailAl NESDU OEE^Ikl] UCSTA muiME DCJlAVA M lUbDI 2EUA kJA toEASLEM G RAM iautiiJA IlatAsla te ho'RA umi 5AM0KASIA UPoTuA BASTUkJA (BltilUJA PUAcA UESTUl DEL WtiJCfiA H?!