Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdaja celoleino vJugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D

VEJSEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
sssss
Cene oglasov
l stolp, pelll-vrala mali oglasi po 1-30 In 2D,večji oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri večlcm*o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondellko ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 0/IIt BoJkoplal ae ne vrača/o, netranMrana plama ae ne aprefetnalo Uredništva telefon St. 2030, upravnlStva St. 2328
Političen list s&a slovenski narod
Uprava fe vKopltarfcvl ul.St.6 Čekovni račun: Cfublfana Stev. 10.6S0 ln 10.349 sa Inaerate. Sarafevoit.7363, Zagreb St. 39.011, Praga In Dunaf SI. 24.797
Notve oetifte pogodbe na oidihu
Venizelos-Muttolini-Ruždi bei - Ministri male antante pri Briandu
v Atene, 11. sept. (Tel. »Slov.«) »Proja« poroča, da se bosta sestala Venizelos in Mus-solini. Venizelos bo koncem tega meseca odšel v Italijo, da popolnoma ozdravi, ter bo to priliko porabil za to, da bo obiskal Mussolinija, kar bo ugodna prilika za podpis prijateljske pogodbe. Po vesteh tega lista je Venizelos Izrazil željo, da bi svojo zunanjo politiko začel z italijansko-grško pogodbo, kateri bi sledile druge prijateljske pogodbe. — Po vesteh turških listov jc poseben kurir Venizelosa prinesel turškemu zunanjemu ministru pismo, o čemer se ne objavljajo nobeni komentarji, ker pismo ne pomeni nobenega presenečenja, kajti Venizelos ga je napovedal žo naprej. Vendar pa se na uspeh tega grškega koraka v poučenih krogih zaenkrat ne veruje mnogo. Sporazum v grško-turških vprašanjih je odvisen od mnogih drugih podrobnosti. Pogodba o napadanju bi imela samo tedaj vrednost, če bi obenem prišlo do pogodbe o razorožitvi, ki pa je zopet nemogoča, če se ne uredi meja ob progi orijentske železnice. Pri takih razmerah sc zdi, da za enkrat še no moro priti do končnega sporazuma med Turčijo in Grško.
v Ženeva, 11. sept. (Tel. »Slov.«) Delegata male antante dr. Beneš in dr. Marinkovič ter romunski poslanik Comnene in poljski zunanji minister Zaleski so bili danes povabljeni za zajtrek k Briandu in Pavlu Boncourju. Temu sestanku se pripisuje gotov pomen tudi v zvezi s sestankom, ki je določen za danes popoldne ob petih, katerega se bodo udeležile države, ki so se udeležile lokarnske pogodbe: Francija, Belgija, Anglija, Italija in Nemčija, in ki se bo vršil pri angleški delegaciji v hotelu Beaurivage. Tega sestanka se bodo udeležili Miiller, Schubert, Huismans, Scialoia, Briand in Cushendun. Udeležil so bo tega sestanka tudi japonski poslanik Adacci, tako da bo ta sestanek tvoril nekako konferenco veleposlanik^.
Brinni razburil ose duhooe
Najnovejši ukrepi
fašistovske vlade proti Slovencem v Primorju predstavljajo tako nezaslišano krivico, tako kruto kršitev vseh načel morale in človečnosti od strani gospodujočega naroda napram drugorodni manjšini, da ni mogoče iti mimo njih z enijn ali dvemi protesti v časopisju.
Utemeljitev, s katero je vlada g. Mussolinija ustavila »Edinost«, je tako očividno za lase privlečena, da se more pravi vzrok najti samo v nameri korak za korakom popolnoma zatreti slovanski tisk v Italiji sploh. Na ta način hoče fašistovski režim oropati slovansko polmilijonsko manjšino v Italiji vsakega javnega glasu, kakor da bi sploh več ne obstojala. Ni nobenega dvoma, da se za tem skriva široka akcija, koje končni cilj ni nobeden drugi, kakor iztrebiti v Primoriju pisano slovensko besedo sploh, da bi se našim rojakom, katerim so vzeli slovensko šolo, zasul še poslednji vir izobrazbe v materinem jeziku in duhu. Vladi g. Mussolinija torej ni zadosti, da je za šolami zaprla še slovenska zasebna društva, ona hoče iti do zadnje skrajnosti in trpeti naš jezik samo še za domačim ognjiščem in v medsebojnem občevanju, dokler ne doseže še tu popolnega poitalijančenja jezika in duha naših rojakov po moralno najničvred-netjših sredstvih: pritisku, kupovanju duš in moralnem izkvarjanju ljudstva.
Italijanska vlada je sama preskrbela za to, da se mora vsak dvom o njenih resničnih namenih razbliniti, s tem, da je obsodila tri slovenske inteligente na konfinacijo, na najhujšo fizično in moralno kazen, ki jo je fašistovski režim pridržal za tiste, ki jih misli napraviti neškodljive. Tudi pri tem ukrepu je utemeljitev čisto jalova, ko označuje njihovo dozdevno krivdo samo s splošno frazo »proti-narodnega delovanja«, ki se tem nesrečnim žrtvam fašistovske strahovlade ni z ničemer dokazala. Različni teroristični akti posameznikov, ki so se zadnji Čas zgodili na italijanskem ozemlju, niso mogli in smeli služiti za povod takemu strašnemu postopku, ko mora vendar italijanska vlada čisto dobro vedeti, da te zločine slovensko ljudstvo tako v mejah Italije kakor v mejah Jugoslavije najostreje obsoja in na njih niti naijmanj ni udeleženo; nedolžna je tudi slovenska narodna inteligenca v Primorju. Zdi se, da so ti zločini prišli fašistovskemu režimu kot nalašč prav, da po-mede še s zadnjimi inteligenti naše krvi v Primorju, da naše rojake postopoma oropa njihovih najboljših mož, ki nočejo ničesar drugega, kakor da kot lojalni državljani Italije svojemu narodu ohranijo njegove narodne kulturne dobrine. Skrajno brezmoralno je od italijanske vlade, da pusti za Cerkvenikov umor in druga zlodejstva po nedolžnem plačati naše rojake v Primorju in njihovo inteligenco, samo da čimbolj potlači in zatre slovansko manjšino, ki nima na sebi nobene druge krivde kakor to, da sploh eksistira. Zares, režimu g. Mussolinija ni nobeno sredstvo pregrdo, da ne bi segel po njem, ako je treba Slovencem v Italiji zadati udarec na glavo.
Nelojalnost italijanske vlade — ako naj se poslužimo tega najmilejšega izraza za tako postopanje — se pa razvidi najbolj iz tega, da je čakala s temi ukrepi, ki so bili pripravljeni že najmanj pred enim letom, tako dolgo, da je Jugoslavija ratificirala netunske pogodbe. Vprašamo šefa italijanske vlade, kako naj se tak način postopanja z edino primernim izrazom kvalificira? Vsaka kulturna država se čuti svoji sosedi, ako le-ta izvrši napram njej akt mednarodne lojalnosti v cilju izboljšanja prijateljskih odnošajev, na kakšen način moralno obvezana. Italija pa je udarec napram Jugoslovanom v Italiji tako dolgo zadržala, da je od naše države dobila, kar ji je bilo nujno potrebno) v zahvalo za to je potem udarila naSe rojake naravnost v obraz in se bo mogoče čez nekaj časa zopet obrnila do nas za kakšno uslugo ali pa vnovič izrazila željo po »izboljšanju in poglobitvi medsebojnih odnošajev« in podaljšanju prijateljskih paktov. Slovenci, ki smo po mnenju fašizma tako daleč za dvatisočletno italijansko kulturo, ne moremo napram temu občutiti kaj drugega kakor globoko ogorčenje ljudstva, ki mu je poštenje tudi v odnosih med posameznimi narodi najsvetejši zakon.
Zato pa na zadnje krivice, ki jih je italijanska vlada našim rojakom prizadejala, ne bomo kar tako molčali, oziroma sc zadovoljili s protesti na papirju. Treba da se dvigne ves naš narod in vsa drŽava, da da pred vsem svetom izraza svojemu ogorčenju in izpriča svojo trdno voljo, da teh krivic ne pozabi in jih zapiše Italiji na račun. Mi hočemo mir, hočemo zvestobo paktom, hočemo prijateljsko
v Ženeva, 11. sept. (Tel. »Slov.«) Na plenarni seji Društva narodov je danes k zaključku generalne debate o poslovnem poročilu Sveta Društva narodov govoril lord Cushendun. Zahteval je energično praktično delo in obžaloval, da čl. 8. pakta Društva narodov, ki predpisuje, da mora vsaka država oboroževanje omejiti na ono mero, ki soglaša z varnostjo te države in z njenimi mednarodnimi obveznostmi, ne določa tudi tega, kateri kriterij naj bo merodajen za porabo tega merila. Ni torej dana nobena praktična možnost, da bi se moglo to ali ono državo prisiliti k določitvi primerne razorožitve. Cushendun je trdil, da je delo pripravljalne razorožitvene konference, dasi se je vršilo počasi, vendar prineslo praktične uspehe s tem, da so države same iz lastnega interesa svoje oboroževanje precej zmanjšale. Kot primer je navajal Anglijo, ki je zmanjšala število svojih mornarjev v januarju 1928 nasproti juliju 1914 za 43.700 mož. 0 angleško - francoskem mornariškem dogovoru je izjavil, da se bo morala iskati druga podlaga, če drugi narodi s tem ne bi bili zadovoljni. Končno je Cushendun izrazil svoje občudovanje včerajšnjemu Briandovemu govoru, posebno kar se tiče one točke, ki govori, da je mogoč napredek miru samo z vzajemnim zaupanjem. Svet se mora odreči medsebojnemu nezaupanju in v tem smislu je tudi Kellogova pogodba naznanila novo dobo. Bodoči rod bo moral biti prešinjen z duhom, ki bo vojno sploh smatral za nedostojno. Že danes pa stoji, da si svet še nikdar ni toliko prizadeval, kakor 1. 1928, da bi se končnove-ljavno osvobodil vojne.
Briand je moral tako govoriti
v Ženeva, 11. sept. (Tel. »Slov.«) V francoskih krogih se radi včerajšnjega Briando-vega govora in radi razburjenja, ki je radi tega nastalo v Nemčiji, izjavlja pomirjevalno, da Briandov govor ne pomeni nič drugega, kakor odgovor na preveč ostro formulirano zahtevo nemškega državnega kanclerja Miil-lerja, da naj se ali takoj izvede razorožitev, ali pa da se prizna, da se vodi dvorezna politika. Trdi se, da je Briand govoril takorekoč v obrambi, ker vsako dejanje francoske vlade, ki bi moglo dovesti svet bližje do razorožitve, kakor n. pr. nazaduje francosko-angleška mornariška pogodba, je Nemčija sumničila. V glavnem se poudarja, kar je pozneje Briand izjavil časnikarjem, da je hotel samo povedati, zakaj doslej razorožitev ni napredovala. V ostalem pa se na strani Francozov celo trdi, da je ravno odkritost Briandovega govora dokaz za to, kako daleč je že napredovalo
in prijazno sožitje, toda čc sedanja italijanska vlada ne misli in ne dela drugega, kakor da dan na dan žali naše sonarodnjake, jim korak za korakom odjema njihove najnarav-nejše človečanske pravice in prizadeva rano za rano našim najgiobijim nacionainim čustvom, potem ne moremo iz tega sklepati ničesar drugega, da Italija prijateljskega razmerja z nami noče. Iz tega bo treba potegniti konsekvence vsej naši državni politiki, naši
zbližanje med Francijo in Nemčijo, ker bi sicer tako prostodušne izjave, kakor so bile Briandove, imele sploh pomen samo med onimi narodi, ki so si že blizu.
Pariški listi si prizadevajo, da slikajo Briandove izjave kot diplomatsko akcijo največjega pomena in da nerazpoloženje v Nemčiji pomirijo s tem, da opozoritve Brianda še dolgo niso bile tako hude, kakor bi mogle Liti. Levičarski listi pa so nekako v zadregi, ki se je v »Populairu« stopnjevala celo do ogorčenja. Desničarski listi pa nikakor ne skrivajo svoje škodoželjnosti. »Petit Parisien« pravi, da je odločen Briandov odgovor ustvaril jasnost in razgnal megle, ki so se širile v zadevi vprašanja izpraznitve Porenja. Briand nikakor ni prekoračil mej svobodne razprave in tudi nikakor ni Nemčiji izrekel nezaupnice. »Petit Journal« naglaša, da je Briand postavil na kocko vso svojo popularnost, da Nemcem zopet odkaže njihovo mesto. — Upati je, da je nemški državni kancler sedaj razumel, kako pretirana in žaljiva je morala biti njegova obdolžitev »dvorezne politike«. >Quotidien< piše: Tudi Nemčija mora po dobrem premisleku priznati, da Francija pač ni mogla odgovoriti drugače. Gotovo bo prišlo do rešitve vprašanja o izpraznitvi Porenja, če bo državni kancler Miiller stavil konkretne predloge. »Ere Nouvelle« smatra, da je treba v interesu Nemčije obžalovati, če v Nemčiji ne bi hoteli spoznati Briandovih ciljev. Socialistični »Populaire« pa vprašuje, ali Briandov govor ne pomeni popolne ukinitve lo-carnske politike. Briand je odgovoril na Mtll-lerjeva izvajanja samo s šikanami. Njegov govor je dokaz za to, da je reakcija nesposobna voditi demokratično zunanjo politiko. Od desničarskih listov pa piše »Echo de Pariš«, da je Briand najbrže slutil, da se je prehitro podal v pogajanja o izpraznitvi Porenja. Slično se izražajo tudi »Gaulois«, »Fi-garo« in »Action Francaise«.
Praga za Brianda
v Praga, 11. sept. (Tel. »Slov.«) Tudi praško časopisje se obširno peča z Briando-vim govorom in podčrtava, da je bilo, kar se tiče razorožitve in izpraznitve Porenja, že vnaprej pričakovati, da bo imel Mullerjev govor samo govorniški značaj. Miiller to pot ni imel tako srečne roke kot Stresemann. Miiller je zahteval brezpogojno izpraznitev Porenja, kar je moralo tudi Stresemanna razočarati. Briand sam je kategorično ponovil svojo pripravljenost k miru in svojo zvestobo k locarnski politiki. Toplo je pripomnil vrline nemškega naroda. Hotel pa je, da pride enkrat do realnopolitične jasnosti in da da nern-
rojaki v Italiji pa naj vedo in fašizem naj vc, da Slovenci v Italiji v svojem trpljenju niso sami. Oni so nam naša najsvetejša zadeva in naše ljudstvo bo to pokazalo z vsem žarom svoje kruto užaljene duše. Tudi za fašizem, oziroma za Italijo bo priSei čas, ko bo uvidela, da ni vseeno, kakšna čuvstva gojijo do nje Srbi, Hrvati in Slovenci v državi Jugoslaviji.
ški vladi, ki se je vedno obotavljala nadaljevati razgovore, započete v Thoiryju, nove impulze, da nadaljuje s to mislijo. Večina listov priznava, da je bil Briandov govor potreben in da je prinesel dovolj jasnosti v razmeroma zelo zamotan političen položaj.
V Nemčiji so razočarani
v Berlin, 11. sept. (Tel. »Slov.«) V nemških desničarskih listih se v komentarjih o Briandovem govoru izraža »Triumf« dozdevnega propada locarnske politike. Zahteva se nova orientacija zunanjepolitičnega položaja ter sc izjavlja, da se je Društvo narodov pokazalo nesposobno, da bi služilo svetovnemu miru s praktičnimi ukrepi. Tudi komunistična »Rote Fahne« pravi, da pomeni Briandov govor dokumentarično zaključno črto pod lo-carnsko politiko. Levičarski listi obžalujejo, da je Briandov govor otežkočil napredovanje nadaljnjih pogajanj za zboljšanje nemško-fran-coskih odnošajev, za izvedbo izpraznitve Porenja in za začetek končne ureditve repara-cijskcga vprašanja. Socialistični »Vorvvarts« izjavlja, da bi samo resnična dejanja mogla popraviti škodo ter smatra, da si jc Briand s svojim govorom v Franciji zagotovil one pozicije, ki mu omogočajo gotova dejanja.
Amerika se ne da potolažiti
v Newyork, 11. sept. (Tel. »Slov.«) Po poročilih »Associated Press« je izjavil predsednik mornariškega odseka zgornje zbornice Britten, pristaš republikanske slranke iz države Illionis, da hočejo angleški državniki in angleški admirali utesniti velesile tako, da bi imela Anglija brezpogojno nadzorstvo, Amerika pa bi bila prisiljena do nove razorožitvene akcije. Nova francosko-angleška mornariška pogodba predstavlja le nadaljnji angleški poskus zagotoviti Angliji še nadaljnje gospod-fftvo na morju in se pri tem poslužuje razdiralne diplomacije, ki je bila od nekdaj v Evropi v navadi.
Iz Londona došle vesti pa poročajo, da je zanikanje, glasom katerega francosko-angleška vlada nima nobenega namena oslabiti mornariški dogovor, imelo namen ustvariti mnenje, kot da bi tudi v uradnih krogih ne računali s trajnim obstojem te pogodbe. Reuter je razširil vest, da bo ameriška vlada imela priliko, preiskati in preskusiti to mornariško pogodbo, da pa do sedaj še ni prišel nikak odgovor ali kak uradni komentar. »Times« poročajo iz Washingtona, da bi ameriška vlada pozdravila korak, če bi Francija in Anglija to pogodbo enostavno zavrgli.
Voldemaras popušča
v Ženeva, 11. sept. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Litve Voldemaras je sporočil, da se bodo vršila nadaljnja pogajanja med njim in poljskim zun. ministrom dne 3. nov. v Konigsbergu. Presenetilo je njegovo zatrdilo, da upa kljub sovražnemu razpoloženju med obema državama, da se bo položaj mirno razvijal in da bo v kratkem času to vprašanje končnoveljavno rešeno, ker bodo pristopile k tej splošni vzhodni konferenci, ki se enkrat mora sestati, tudi vzhodne države, ne izvzemši Sovjetske Rusije.
Albanska vlada se predstavila
v Tirana. 1,1. sept. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je nova albanska vlada predstavila parlamentu. Ministrski predsednik Cotta je v vladnem programu izjavil, da bo zunanja politika ostala v slarem kolovozu. Storilo se bo vse, da bo Albanija ostala na Balkanu vedno element miru. Ohranila bo prijateljske zveze z vsemi sosedi, kakor tudi z velesilami, zvosto izpolnjujoč sklenjene pogodbe. Nova vlada je zadovoljna, da je bilo novo kraljestvo priznano neposredno po velikih zaveznikih (Italiji), in se s hvaležnostjo spominja tudi priznanja po Grški in Madžarski, kateremu pripisuje posebno važnost. Cotta upa, da bodo tudi druge države kmalu priznale novi režim. Napovedal je, da se bo izvršila reforma uprave v varnost notranjega položaja ter da se bodo izdale odredbe za pospeševanje kulturnega, gospodarskega in industrijskega razvoja Albanije. Po nekaterih govorih, ki so vladni program odobravali, se je vladi izrekla soglasna zaupnica.
Konec zatedanla v Ženevi
(Od našega ženevskega dopisnika.)
Ženevsko zasedanje je v bistvu končano, čeprav se na zunaj ni pripisovalo temu zasedanju posebnega pomena, se je razpoloženje zadnje dni vidno stopnjevalo in je prišlo ob Briandovem govoru dio viška. Ravno Briandov govor je pravo ogledalo, če se vprašamo, kaj je pravzaprav uspeh letošnjega zasedanja. Briand je namreč zasedanje zaključil in je kot redkokdaj v svojem življenju realno politično, resno, s povzdignjenim glasom in brez posebnih fraz priznal, kje se nahaja sedanja evropska politika
Res je, da so tudi ob letošnjem zasedanju krasili ženevske dvorane možje, ki imajo v rokah usodo svojih držav. Vendar pa se je čutilo, da manjka starih leadrov, zlasti Chamberlaina, m da je Anglija stopila malo v ozadje. Ni zanikati, da so imeli govori mnogih državnikov prvovrstno kvalifikacijo. Nas Slovence, ki imamo dvoje narodnih manjšin, sta prijetno dirnila govora švicarskega predsednika in avstrijskega kanclerja o narodnih manjšinah, da imajo pravico do svojega jezika in do svoje kulture fn da je manjšinsko vpr •..ie važno vprašanje ne samo s političnega, ampak v prvi vrsti mirovnega stališča. Seveda smo tudi v tem vprašanju takoj opazili politiko in vsi govorniki, ki so se spustili pri tem v debato, so zastopali trenoten položaj svoje države kakor pač gleda njihova država na narodne manjšine.
Mnogo je bilo zasebnih razgovorov in prve dni se je politika prenesla v hotelske sobe, kjer so se posvetovali po dva in dva in kjer so govorili med štirimi očmi. Zelo živahen je bil jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič, ki ni zamudil nobene prilike, da se ne bi sestal s predstavitelji držav, s katerimi ima naša država, bodisi že urejeno, ali pa razmerje, ki ga je treba v najkrajšem času urediti. Zabeležiti je sestanke med našim zunanjim ministrom in grškim ženevskim delegatom. Tu se je takoj potrdilo, da se vodijo pogajanja istočasno v Belgradu, Atenah in Ženevi, in kolikor je imel Vaš dopisnik priliko dobiti podatke z dobro informirane strani, moramo potrditi vestem, da so naša pogajanja na dobri poti in da je v najkrajšem času pričakovati pogodbe, ki bo rešila vprašanje Soluna, in pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju med obema državama.
Močno se je opazilo skupno postopanje držav male antante, katere delegati so bili neprestano v stikih in katere je stalno informiral francoski zunanji minister Briand o svojih razgovorih in o stališču francoske vlade nasproti Nemčiji in njenim zahtevam. Vsekakor je bilo francosko-nemško razmerje osrednje in se je £ek> izčrpno obravnavalo najpreje v zasebnih razgovorih, nato pa v govorih v plenumu, zlasti pa v izvajanjih obeh predstaviteljev, nemškega državnega kanclerja Mullerja in francoskega zunanjega ministra Brianda. Potrdila se je že ob priliki podpisa Kellogove pogodbe razširjena misel, da je Francija oziroma Poincare že tedaj povedal Stresemannu, kaj in kako misli, ter da bi Stresemann, četudi bi bil zdrav, najbrže topot ne prišel v Zenvo, ker bi ne vedel po kaj. Brezdvoma je bil o francoskem stališču dobro informiran tudi kancler Miiller, vendar pa sta kljub temu oba govora iznena-dila. Kancler Miiller je govoril z nemškega stališča o popolni razorožitvi, o izpraznitvi Porenja, o miru, ter zahteval za Nemčijo, če izvzamemo reparacije, nekako stanje, kot da bi Nemčija ne bila premagana država. Smatral je evropsko razpoloženje za dovolj zrelo, da bo nastavilo ušesa skrbno pripravljeni nemški propagandi, ki naj bi bila svet v desetih letih ze prepričala, da vojne z nemške strani ni bilo in da Nemčija ne potrebuje ničesar drugega kot popolno prostost in mir.
Briandov govor je vplival kakor mrzla voda na razbeljene idealiste. Kar je glavno, ie poudarek, ne sicer s francoske strani, ampak iz antantinili diplomatskih krogov, da Briand ni govoril samo v imenu Francije, ampak da je poudaril hkrati tudi angleško stališče. Ce namreč obstoja francosko-angleška antanta v besedilu mornariškega dogovora, in da obstoja, so pokazali skupni angleško-francoski manevri v Porenju ter strašno razburjenje izven držav velike antante, potem je bilo vnaprej jasno, da se Briand ne bo mogel odstraniti tudi od angleškega programa. Smisel Briando-vega govora je bil, da je sedanje stanje pač tako, da bo veljalo še precej časa, da mora imeti Francija zadostno varstvo in zadosti — denarja. Jamstvo ji daje zasedba Porenja, denar pa določene reparacije. Francija sama ima ogromne dolgove na Ameriko in da bi Francija pljuvala v lastno skledo, bi bilo neumno pričakovati. Nemčija je vojaški narod Nemčija ima industrijo, ki se vsako uro lahko pretvori v vojno industrijo in Nemčija je dolžna, da materielno pripomore k obnovi tega, kar je med svetovno vojno z armadami porušila. To je realna politika Francije in Anglije. To je sklep letošnjega ženevskega zasedanja. *
Dr. Marinkovič gre v Pariz
n Belgrad, 11. sept. (Tel. Slov.) Zunanji minister g. dr. Voja Marinkovič bo 14. sept.
Diplomati odhlanfals Izjaoe
v Ženeva, 11. sept. (Tel. »Slov.«) Razgovori, ki so se začeli ob 5. popoldne, so trajali skoro do 8. ure zvečer. Udeleženci konference
so o poteku in o vsebini razgovorov odklonili vsako izjavo ter je bil izdan samo dogovorjen kratek komunike, ki pravi, da je o izpraznitvi Porenja na današnji konferenci bilo izmenjano mišljenje raznih prisotnih državnikov, kar se bo nadaljevalo v četrtek dopoldne ob 10. Kakor doznava dalje Vaš dopisnik, bo belgijskega zunanjega ministra Huismansa, ki mora danes odpotovati iz Ženeve, na prihodnjem sestanku zastopal bivši belgijski poslanik Moncheur. Briand pa, ki je imel namen, da odpotuje v četrtek za en dan v Pariz, da se udeleži petkove seje kabineta, bo v četrtek vsekakor še ostal v Ženevi. Možno je, da bo v četrtek zvečer odšel v Pariz in se vrnil v Ženevo v soboto ali nedeljo. Tudi ni izključeno, da bo Briand po svoji vrnitvi nemškemu državnemu kanclerju Miillerju še v Ženevi sporočil mnenje celokupnega francoskega kabineta.
Manjšine ne dobijo
v Ženeva, 11. septembra. (Tel. »Slov.«) Po govoru lorda Cushenduna je češkoslovaški de-
n
v Budimpešta, 11. sept. (Tel. »Slov.«) V kratkem se bodo zopet začela nemško-mad-jarska trgovinska poga/janja, ki so se odlagala že od začetka tekočega leta in ki bodo gotovo zelo težavna, ker označujejo Madjari nemške želje za zmanjšanje madjarskih uvodnih industrijskih carin za predalekosežne, dočim se Nemci sklicujejo na znižanje carin, ki ga uživajo na podlagi določb o največjih ugodnostih. Na drugi strani pa tudi Madjarska stavlja Nemčiji dalekosežne zahteve za olajšavo madjarskega izvoza živine, posebno glede ublažitve nemških veterinarskih predpisov, čemur pa Nemčija ne more ugoditi, ker radi teh predpisov trpi tudi izvoz živine iz Jugoslavije in Romunije.
Ctčerin v Nemčiji
v Berlin, 11. sept. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister dr. Stresemann je na sožalni brzojav Litvinova, s katerim je izrazil sožalje sovjetske vlade radi smrti nemškega poslanika v Moskvi Brokdorffa-Rantzaua, odgovoril enako brzojavno. V brzojavu izraža svojo zahvalo in zagotavlja, da bo nemška vlada vodila v smislu pokojnega enako zunanjo politiko kot do sedaj in pomnožila prijateljske stike med obema državama.
Svoje sožalje je izjavil tudi Cičerin, ki je prišel na zdravljenje v Nemčijo in ki se je osebno udeležil pogreba pokojnega poslanika.
Poljski monarhisti so imeli zborovanje, na katerem so sprejeli resolucijo, ki izreka zaupanje sedanji vladi, in se torej izjavljajo za Pilsudskega.
legat Osuski, ravnotako kakor pred kratkim poljski zunanji minister Zaleski, nastopil proti ustanovitvi manjšinske komisije pri Društvu narodov. Izjavil je, da temeljijo obveznosti o varstvu manjšin samo na manjšinskih pogodbah, ne pa v paktu Društva narodov, in je torej odrekal Društvu narodov pravico, sklepati odredbe, kakeršna je ustanovitev manjšinske komisije, ker taka komisija ni predvidena v manjšinskih pogodbah.
Vatikan in Ženeva, v Milan, 1 . sept. (Tel. »Slov.«) Vatikan kaže vedno več zanimanja za mednarodno mirovno delo in za delovanje Društva narodov. Tako je papež navzlic svojemu oficiel-nemu dopustu sprejel v zasebni avdienci v Rimu bivajočega vratislavskega nadškofa, kardinala Bertrama, ki mu je poročal o poljsko-litvanskem konfliktu, o vprašanju Vilne, o razpravah Društva narodov in o nemško-fran-coskih pogajanjih, ki se vrše v Ženevi. Posebno zadnja pogajanja smatra sv. Oče za nov korak za spravo med narodi, kar je dalo listom povod, da so zopet omenjali svoječasno papeževo spomenico na konferenci v Genovi, ki se je končala z besedami: »Vzajemno zaupanje in prijateljstvo daje boljše jamstvo za mir, kakor gozd bajonetov.«
Pogreb irtev mobsfske nesreče
v Milan, 11. sept. (Tel. »Slov.«) Vsa gornja Italija živi še pod strašnim vtisom nesreče, l o je pri avtomobilski tekmi v Monzi zavozil avtomobil med množico in prizadejal 22 gledalcem smrt. Pogreb teh žrtev se je izvršil danes ob velikanski udeležbi javnosti. Žrtve so bile slavnostno izpostavljene in z vsemi svečanostmi pokopane. Vodstvo kluba izjavlja, da mu je slučaj nerazumljiv, ker se je med tekmovalno progo in med prostorom za gledalce nahajal jarek, ki je bil betoniran in 3 m širok in ki je bil ravno radi tega zidan, da bi preprečil nesreče. Vsekako je uganka, kako je mogel voz Materassija preskočiti zapreko in zaiti med gledalce.
23 mrtvih
v Praga, 11. sepL (Tel. »Slov.«) Po uradnih poročilih je bilo pri včerajšnji železniški nesreči v Zaječih ubitih 23 oseb, med njimi 3 ženske. Težko ranjenih je bilo 18, lahko ranjenih pa 50 oseb. Mrtvi so štirje železniški uslužbenci. Cudho pa, da sta bila rešena oba strojevodji. Vzrok nesreče je bila slaba postavitev kretnic. Ta katastrofa je najstrašnejša, kar se jih je zgodilo v zadnjem času in so se pri njej dogodile pretresljive posameznosti.
25. septembra v Prago
v Praga, lf. sept. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Ma-rinkovičem določil definitivni rok za če-škoslovaška-jugoslovanska trgovinska pogajanja. Jugoslovanski delegati bodo prišli v Prago 25. septembra.
eoffia
l.-rtar et% muHtl
...... 1..UJ —
oapoiovai ia /,cut»o .
tii dni: odkoder se bo 19. septembra vrnil v Belgrad.
n Belgrad, 11. sept. (Tel. »Slov.«) Davi se je vrnil v Belgrad s svojega potovanja po Južni Srbiji minister za vere Dragiša Cvetkovič. Takoj dopoldne se je sestal z Veljo Vukičevičem ter ga obvestil o uspehih svojega potovanja. Po tem sestanku je obiskal predsednika vlade g. Korošca. Razgovarjal se je dalje časa s časnikarji in izjavil, da so vse vesti, da bi bil on v Južni Srbiji ustanovil kako novo radikalno organizaejo, popolnoma izključene in da ni ustanovil nobene nove organizacije. Po tem, kar je videl, se je prepričal, da stojijo prijatelji glavnega odbora med ljudstvom zelo na slabem. Vukičevič in on da sta za to, da se čimpreje skliče strankin kongres. Ta kongres je edini forum, kjer se bo izvolil strankin šef in kjer se bodo uredila vsa sporna vprašanja v stranki. Na vprašanje, kaj potem, če bo glavni odbor izključil Vukičeviča, je z nasmehom izjavil: »Nič zato. Mi priznavamo za rešitev teh vprašanj samo kongres. Zdaj se bo sklical poslanski klubski odbor na sejo s Stanojevičem. Tu bomo določili, kdaj se skliče strankin kongres.« Na besede časnikarjev, da grozi glavni odbor, da tudi njega izključi iz stranke, je Cvetkovič dejal: »Čakam, da me izključijo. Niso me oni privedli v stranko, pa me tudi ne bodo odstranili. Vem, da delam v strankinem interesu.« Tudi ostali radikalni ministri so nastopili proti glavnemu odboru zelo ostro. Za jutri dopoldne je Velja Vukičevič sklical sestanek svojih prijateljev, na katerem bodo zavzeli končnoveljavno stališče do glavnega odbora. Minister Andrič je izjavil: »Nočemo varuštva propadlih poslanskih kandidatov in bivših ministrov. Zabeležite to.«
ni Belgrad, 11. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor znano, je sklicana za 24. septembra seja. širšega glavnega odbora NRS. Vukičevičevi j pristaši izjavljajo, da ne bodo priznali nobenega delegata iz kakega okrožja, ki bi bil i ir
torej razumljivi različni napadi poslancev SDS na hrvatske federaliste. Vendar Pribičevič do danes ne more pokazati niti najmanjšega stvarnega uspeha. Zato vsak dan skuša zavijati svoje neuspehe v dolge izjave in senzacije, ki jih bo moralo v najkrajšem času biti konec.
c Zagreb, 11. sept. (Tel. »Slov.«) Dane s se je vršila seja KDK, ki je trajala od 10 do 12. Opazilo se je, da seji ni prisostvoval Pribičevič ter da je prišel šele na konec seje. Za javnost se ni dala nobena izjava. Edino dr. Krnjevič je po seji izjavil, da izjava češkoslovaškega prosvetnega ministra Hodže, ki jo je priobčila belgrajska »Pravda«, ne odgovarja resnici.
Zadoščenje vsled aretaciie Kranjca
č Zagreb, 11. sept. (Tel. »Slov.«) V vseh tukajšnjih političnih krogih se je z neobičajnimi simpatijami vzela na znanje vest, da je bil v Ljubljani aretiran Marko Kranje. Celo listi, ki podpirajo KDK, napadajo Orjuno in smatrajo, da se bodo s tem dogodkom osvetlil' mnogi čini Orjune.
voljen preje kot pred tremi leti, ker velja po čl. 18. strankinih pravil izvolitev samo za tri leta. Ce bi prisostvoval vsaj eden tak delegat, čigar funkcija je že potekla, potem njih ne veže prav noben sklep širšega glavnega odbora. Takoj po seji bi se tudi sklicala seja klubskega odbora NRS, na kateri bi se obravnavali vsi sklepi širšega glavuega odbora. Ni izključeno, da bo na tej seji padel predlog, da se izključijo iz kluba vsi poslanci, ki se ne bi striujali z Vukičevičevo politiko.
Aca Sfanoievfč
n Belgrad, 11. sept. (Tel. »Slov.«) Prvi podpredsednik NRS g. Aca Stanojevič je ponoči odpotoval iz Belgrada v Knjaževac. Vrnil se bo okrog 20. septembra, 4 dni pred sestankom širšega glavnega odbora. Pred svojim odhodom je imel zvečer daljši sestanek s predsednikom vlade g. dr. Korošcem.
Ubogi Pribac — Maček mu ne veruie več
n Belgrad, 11. sept. (Tel. »Slov.«) Izjave samostojnih demokratov v poslednjem času odločno merijo na hrvatske federaliste, posebno na dr. Trumbiča, ker vidi Pribičevič v njem svojega konkurenta. Pribičevič, ki je nekoč izjavil, da predstavlja Stjepan Radič samo trenoten položaj na Hrvatskem ter da je dobil svoje mandate s pomočjo oblasti in terorja od spodaj (Dnevnik 1925), še vedno noče opustiti nade, da bi postal danes z obratnimi izjavami vodju Hrvatov, ki se še vedno ne morejo znajti v položaju in ne vedo, kaj naj delajo. kaj naj izjavljajo, ker dozdaj ie vedno mislil in delal Stjepan Radič sam. Vedno bolj se opaža, da dr. Maček izraža večje simpatije dr, Trumbiču kakor pa Pribičeviču. Odtod so
a Bled, 11. sept. (Tel. Slov.) Na Bledu v hotelu Petran se je za nekoliko dni nastanil urednik znamenitega angleškega ilustriranega dnevnika »Daily Mail« mr Barktnett Ellis. Včeraj je bil sprejet od Nj. V. kralja. Jutri se bo vršil dvorni lov na divje koze v dvornem lovišču Krma. Mr. Barktnett Ellis se bo kot kraljev gost udeležil lova. Ob tej priliki bo pridržan pri kosilu.
Dr. Žerjav razkrinkan
Maribor, V t sept. 1928.
Naš mariborski urednik se je oglasil pri velikem županu mariborske oblasti dr. Schau-bachu ter ga prosil za razgovor glede dr. Zer-javovih trditev na Bledu, ki so bile objavljene v »Jutru« dne 9. t. m. »Kaj pravite, gospod veliki župan, k dr. Zenjavovemu očitku, da vlada v Sloveniji zabranjuje zbore ter raz-pušča napredne občine?«
»Kot šef državne uprave mariborske oblasti,« izjavlja g. veliki župan, »se čutim pred vso javnostjo pribiti, da so vse omenjene trditve g. narodnega poslanca dr. Žerjava glede mariborske oblasti docela neresnične. Na področju mariborske oblasti niso bili v letu 1928. zabraajeni nobeni javni zbori ter ni bil razpuščen niti eden občinski zastop izvzemši občinski zastop v Šoštanju, glede katerega slučaja se g. narodni poslanec dr. Žerjav ne bo drznil iz njemu dobro znanih razlogov očitati partizanskih motivov. (Razpust sp je reč izvršil na zahtevo SDS I — Op. ured.) Pač pa je v vseh občinah mariborske ol^jU&ti vzpostavljena zakonita občinska uprava izvzemši Mežice, kjer je bil občinski zastop razpuščen še za (asa mojega prednika in obstojajo še nadalje razlogi, ki so bili tedaj merodajni za razpust.«
»In kaj Vam je, g. veliki župan, znano o orgijah partizanstva in drugih persekucijah, o katerih govori dr. Žerjav?«
»O tem ne vem jaz ničesar. Poslovanje uprave se vrši povsem objektivno ter v okvirju zakona in veljavnih predpisov, pred katerimi so vsi državljani enaki. To bo pač moral priznati vseh objektivčn opazovalec kakršnekoli politične pripadnosti. G. narodnemu poslancu dr. Žerjavu pa bi bil zelo hvaležen, da navede v podkrepitev svojih pavšalno izne-senih očitkov konkretne slučaje partizanskih orgij in drugih persekucij.«
Dementi
»Pred razpustom kranjskega občinskega zastopa« je naslov članka, datiranega iz Kranja 10. septembra v »Jutru«. Tam med drugim beremo stavek: »Kakor pripovedujejo klerikalci v poznih nočnih urah po kranjskih gostilnah, je ljubljanski veliki župan že pripravil razpust.« Obrnili smo se na g. velikega župana dr. Vodopivca, da-li je res, kar pripovedujejo »klerikalci v poznih nočnih urah po kranjskih gostilnah«. G. veliki župan nam je odgovoril, da je izvedel za svojo namero, da razpusti kranjski občinski zastop, šele iz »Jutra«.
HMELJ.
Kiirnberg. 11. sept. (Tel. >Slov.<) Dovoz hmelja 600 bal. prodanih samo 300. Cena tržnega hmelja 110—170. gorskega 175—185, Hallertau 240 do 270, Wiirtenberg 275. Tendenca mirna.
ŽITO.
Budimpešta. Tendenca omahujoča, Pšenrca: okt. 26.64—26.56, zaklj. 26.58—26 60, marec 29.0;i do 29.02, zaklj. 29.04—29.06, maj 29.90—29.92, za-ključek 29.90—29.92. Rž: okt. 25.50—25.64, zaklj. 25.62—25.64, marec 27.96—28.—, zaklj. 28.— do 28.02, maj 27.96—28.—. Koruza: maj 28.76—28.70, zaklj. 28.74-28.76, julij 29.40.
KOVINE.
I/ondnn. 11. sept. (Tel. »Slov.*-) Baker: per kaša 62.8125, tri mesece 63.3125. Cin: per kasa 209.75, tri mesece 208.25. Cink: bližnji 24.8125.
Dunajska vremenska napoved. Na Tirolskem, Solnograškem in v Gornji Avstriji morda tudi dež, ne več tako toplo. Dolnja Avstrija, Gradiščansko menjaje oblačno, temperatura malo izpremenjena. Štajerska in Koroška: precej jasno, toplo.
Novosadska vremenska napoved. Tiho, vedro in lepo vreme v celi državi. Dežja ne bo. Temperatura se ne bo znatno spremenila.
Razkritja v aferi bivših orjunašev
Vedno bolj izgleda, da bo smrt Egidija Perica razkrila brlog italijanskih špionov, morilcev, požigalcev, tatov in roparjev, ki jih je združevala bivša Orjuua.
Orjuna in SDS
»Jutro« se sedaj hoče razpisati od podrobnosti o zadnjem grozodejstvu ter resničnih in neresničnih podatkov o preiskavi. Ne zapiše pa, kar vsak ve, da »Jutro« popisuje s tem sliko in sad samostojno demokratske politike, vzgoje in metod samostojno demokratske klike v Sloveniji.
Če morda za ostalo državo ne velja, prav gotovo pa do pičice drži, da je bivša Orjuna pri nas bila izključno samostojno demokratska avantgarda. Samostojni demokrati so Orjuno ustanovili, oni so jo z državno oblastjo podpirali, oni so zagovarjali vsako njeno dejanje. Tudi grozoviti umor v Trbovljah je ščitila celokupna SDS.
Naj vsak samo malo pomisli, kako so tedaj Orjunaši nastavljali revolverje poštenim državljanom, kako so pretepali kolporterje »Slovenca«, zalezovali njegove urednike in preganjali vsakega, ki je podpiral naš list, ki je tedaj brezobzirno razkrinkaval trboveljsko grozo vitost.
Državne oblasti so bile brez moči pred revolverji in noži Orjunašev. Ta banda je pod firmo lažinacionalizma mirno klala svobodne in mirne ljudi.
Tedaj je »Jutroc pisalo, daje Orjuna nacionalistična in zalo državi potrebna organizacija, da vse, kar dela, dela iz narodnega fanatizma in dr. Žerjav jc s ponosom napisal, da je Man Orjune.
Orjuna je danes ista, kot je bila tedaj, le da je pri nas nelegalna. Isti ljudje jo vodijo, isti ji dajejo smer. Pod zaščito SDS ni bilo mogoče popolnoma zatreti te bande, ki je vsak dan upala, da bo zopet zasijala sreča samostojnim demokratom in s tem tudi Orjunašem.
In če bi danes bil v državi samostojno demokratski režim, bi o vzrokih smrti Egidija Perica vedeli prav toliko, kakor vemo o umoru trboveljskega rudarja Fakiiia.
Kajti samostojno demokratska stranka je točno vedela, kdo jc aranžiral in izvršil trboveljski umor in vsa grozodejstva, ki jih je kasneje ta banda izvršila. Toda, ker je bila Orjuna udarna četa SDS, se ji ni smelo in ni riiwiglo ničesar zgoditi.
Da ue bo prav nič dvomljivo, da ne bi Kdo predrzno lagal, da se mi posebej zavzemamo za umrlega Egidija Perica, naj povemo, da smo smatrali Egidija Perica ravnotako za Orjunaša kakor njegove tovariše in s tem ravnotako za samostojnega demokrata kakor druge, torej za svojega najzagrizenejšega nasprotnika. Njegova tragična smrt je zgolj povod, da se razgalja strašna zločinska tolpa, ki je nosila ime Orjuna. To, kar mi hočemo obsoditi, je zločin, storjen iz kakršnegakoli nagnjenja in v kakršnihkoli okoliščinah.
Pribiti hočemo, da smo imeli prav, ko smo z vsega početka obsojali Orjuno in skušali javnosti in oblasti dopovedati, da tu ne gre za idkak idealizem, še manj za kako narodnost, ampak je šlo in gre za prostaško zlorabo zločinskih tipov v temne samostojnodemokratske politične namene.
Zločini bivših Orjunašev, ki so bili več ali manj itak že znani, so bili taki, da so naravnost težko škodovali ugledu in interesom države. Zaradi teh interesov v javnosti ni bilo veliko govora o ropih, napadih in požigih, ki jih je ta tolpa izvršila ob slovensko-italijanski meji. Ravno to dejstvo, da višja korist brezpogojno terja, da se o teh stvareh manj govori in piše, pa so lopovi zlorabili in kopičili umor ha umor, rop na rop, vse pod firmo nacionalizma.
Z vso obzirnostjo in razmeroma malo smo poročali tudi sedaj o priliki smrti Egidija Perica. Da se mirno razvije preiskava m da se ne moti njen potek, smo smatrali za primerno, poročati le toliko, kolikor javnost nujno terja obvestila. Pričakovali smo, da bo samostojno demokratski tisk, ko vendar gre za njegovo stvar, za njegov škandal, za njegovo afero, za njegovo strahovito blamažo, za njegovo sramoto, imel vsaj toliko pameti, da ne bo pisal več, kolikor je neobhodno potrebno.
Toda samostojno demokratsko časopisje hoče odvrniti sum od samega sebe s tem, da o aferi joiše izrecno veliko in obširno. Piše, brez ozira na vse drugo in brez ozira na to, ali so vesti, ki jih prinaša o tej stvari, resnične ali ne. To dela samostojno demokratski tisk istočasno, ko je močna klika te stranke v Ljubljani z vsemi silami na delu, da prepreči uspešno preiskovanje policije in sodnije, istočasno, ko se samostojno demokratski mogoč-njaki trudijo, da bi izvlekli sami sobe in svoje orjunaške sodelavce iz blata.
Kaj je vedel pokojni Peric
Preiskava zavzema vedno Širši in širši krog. Egidij Peric je namreč umrl vsled za-vratnega, naročenega umora, ki je izšel iz krogov bivše Orjune. Vsi doslej aretirani osumljenci so bivši Orjunaši. Tekom zasliševanj se je ugotovilo, da ima bivša Orjuna na vesti tudi celo vrsto ropov in umorov iz prejš-
njih let. Te stvari so prišlo na dan vsled tega, ker nekateri trdijo, da je Egidij Peric poleg drugih vzrokov bil umorjen tudi zato, ker je parkrat grozil, da bo izdal storilce umora v Trbovljah, požiga na Krasu, ropa v Prestran-ku, uboja italijanskega denarnega pismonoše in s tem zvezanega ropa italijanskega državnega denarja itd. O vseh teh stvareh je Egidij Peric točno vedel in deloma sam sodeloval. Ker pa se je spri z Markom Kranjcem iu drugim vodstvom bivše Orjune, je večkrat grozil, da bo te stvari izdal. Tudi je o vseh teh dogodkih napisal spomine, ki jih ima sedaj policija v rokah. Zal, da ti spomini ravno glede trboveljskega umora niso točni, oziroma se ne ujemajo z ostalimi pričevanji. Upamo pa, da bo preiskava vse storila, da so ravno to grozodejstvo razkrije do konca in do dna. Ravno dejstvo, da so morilci iz Trbovelj tako dolgo bili na svobodnih nogah, je strašno omajalo vero našega ljudstva v objektivnost oblastev. Kar je tedanji režim SDS pokvaril, upamo, da bo sedaj prilika popraviti. Saj še vsakdo pomni, kako je Korošec-Davidovičeva vlada takoj zahtevala preiskavo in obravnavo proti Marku Kranjcu in je bil ta človek že zaprt, proti njemu sestavljena obtožnica pri sodišču v Celju, določena porotna obravnava, pa ker je vlada padla, je v novi vladi minister za pravosodstvo akt poklical iz Celja v Belgrad, odkoder ga ni nič več bilo in ga ludi nam ni več najti. Danes bo, upamo, vendarle še mogoče vsaj deloma obnoviti ves dokazilni material.
Aretacije
Kakor smo poročali, je prvi in najmočnejši sum za umor Perica padel na bivšega Orjunaša Josipa Kukca. Poznejši podatki so pa speljali preiskavo v drugo sled, ki sicer Kukca ne oprošča, ga obremenjuje, vendar pa ne kot reposrednega storilca. Aretirana sta bila kot prva otjunaša Josip Kukec in Filip Kosec. Tretji osumljenec pa je takoj po umoru zbežal na motociklu, ki je baje last Marka Kranjca, proti Gorenjski. Dalje je policija odkrila na Vrhniki veliko zalogo orožja in streljiva, in tam aretirala znanega bivšega voditelja Orjune Jelovška in njegovega lovca Antona Kraševca. Aretirali so dalje Šemerla, bivšega urednika lista »Orjune« Verbiča in končno voditelja Orjune Marka Kranjca.
Grozodejstva Orjune
Po dosedanjih preiskavah je vodstvo bivše Orjune obstojalo dejansko še naprej tudi po razpustu in imelo v ljubljanskem hotelu »Soča« svoje sestanke. Iz srede tega vodstva so zločinci največjega stila. Med njimi so ljudje, ki imajo že 15 do 20 umorov na vesti. Najraje je ta banda počenjala svoje orgije med notranjskimi Slovenci. Izvršila je napad in rop v Prestranku, umorila Cerkvenika, ustrelila in oropala laškega denarnega pisinonošo in zažgala slovensko vas na Krasu. To je sam par zločinov, glede katerih se trdi, da so že precej dognani. Najstrahotnejša škoda teh zločinov je doletela zlasti primorske Slovence, ki so zaradi orjunaških banditov morali pretrpeti strahovite preiskovalne zapore, šikane, preganjanja, konfinacije itd., ker je italijanska oblast sumila tamošnje Slovence, dočim so dejanski zločinci bili iz Ljubljane in po izvršenem zločinu vselej zopet prišli nazaj. Ugotovljeno je, kako so si prav po metodah pravih poklicnih banditov delili plen med seboj. Tako je eden izmed sostoriteljev na račun uropanih lir študiral v Berlinu. Druga dva sta si nabavila avtomobile. Pri neki taki delitvi so se med seboj ostro sprli. Nekateri celo trdijo, da sledi preiskavo gredo celo do umora znanega trgovca Pipana in finančnega stražnika Za-krajška, ki sta izginila oziroma bila umorjena, ne da bi se bilo moglo ugotoviti storilce.
Vsi ti umori se niso izvršili iz kakega drugega nagiba, kot radi čistega pohlepa po denarju in živinskem krvavem osebnem maščevanju.
Policija je tekom včerajšnjega dne izvedla daljnja in menda precej poslednja zaslišanja. Zadevo je dobil v roke preiskovalni sodnik, okrajni sodnik dr. Kresnik.
Glasovi hrvatskega časopisja
Afera vzbuja v celi jugoslovanski javnosti veliko zanimanje. Zagrebški listi prinašajo o njej po ;'eie strani. Podčrlujejo, da je sedaj končno slovenska policijska oblast enkrat r<is-no posegla v to temo in zagonetko, kar se vidi zlasti v tem, da je hišne preiskavo pri Egi Jiju Pericu. vodil sam polic jski direktor dr. Gušt a Vsi li ti nnglašajo, da je osrednja točka vsa pteiskave in ves uspeh preiskave odvisen od tega, ali se doženejo krivci trboveljskega umora Fakina ali ne. Listi podrobno popisuiej", kaj vse je storila samostojno demokratska k!' ka, da je ob umoru vsako preiskavo zatrla.
Dalje listi z ogorčenjem pišejo o zločinih, ki jih je orjunaška banda delala v Julijski Benečiji. O tem pravi n. pr. »Hrvat«: »Zadnji čas se je pogosto pisalo o požarih in terorističnih dejstvih v Julijski Benečiji. Tc zločine so izvrševali Orjunaši, ki so na nerazumljiv in nepojasnjen način prišli preko meje tja in nazaj z nalogo, da provocirajo v Istri in Oo-liški nerede, radi katerih je največ trpel naš
živelj, ker so na ta teroristična dejanja italijanske oblasti odgovarjale z drakoiiskimi odredbami. Za vse to je vedel Egidij Peric, in ker je to vedel, je moral umreti. Ubijati doma, a v Italiji požigati v provokaterske namene, to more samo organizirana »camorra«, ki ima daleč, daleč razpredene niti.«
Vsa afera je laka, da javnost mora dobiti zadoščenje in da je to sedaj najvišji interes preiskave, da bo zadoščeno pravici. Nobeni oziri več ne smejo zadrževati.
Razmerje med pokojnim Pericein in Orjuno
Pokojni Peric je leta 1921., takoj, ko se je Orjuna osnovala, stopil v to organizacijo. Pripomniti moramo, da je Kranjc vstopil n. pr. v Orjuno dobro leto kasneje. Peric se je v organizaciji zelo živahno udejstvoval. Med Pericem in Kranjčevo skupino je prišlo do spora šele leta 1924., ko je Orjuna napravila znani pohod v Trbovlje dne 1. junija.
Kdo je justificiral Fakina?
Kakor znano, so Orjunaši potem, ko so dovršili krvavo delo pred Rudarskim domom v Trbovljah, aretirali kakih pet, šest oseb, med njimi tudi Fakina. Najbolj vroči Orjunaši so hoteli aretirane delavce takoj na mestu pobiti. Drugi pa so bili mnenja, da naj jih prepeljejo v Ljubljano, kjer bi jih vrgli v kako klet ter tam izvršili nad njimi tajno sodbo. Vodstvo Orjune je bilo o aretaciji teh pet ljudi seveda informirano. Vršilo se je daljše posvetovanje med Orjunaši. Tedanji oblastni čelnik Orjune Zaje, ki je čelnike vodil, je protestiral pri Kranjcu proti nameri, da bi Fakina justificirali. Kranjc pa je Zajca nagnal kot mladega poba ter se strahovito jezil nad tem, da se je Zaje izrazil: »Jaz tega ne dovolim.« Malo kasneje je dal Kranjc poklicati Zajca k sebi. Tedaj pa sta dva člana Orjune odvedla Fakina v kamnolom ter ga tam ustrelila. Pred justifikacijo je še neka članica Orjune iz Trbovelj predlagala, naj bi Fakinu rezali jermene s kože. Po dosedanjih ugotovitvah, ki jih je izvršila policija, ter po pripovedovanju soudeležencev orjunaškega pohoda v Trbovlje, sta Fakina justificirala znani sodar Tischler, ki je imel v Ljubljani pred leti svojo delavnico na Koslerjevem vrtu, ter privatni uradnik Kolar z Rakeka. Tischler, znan pijanec in nasilnik, ki je bil svoječasno na Madjarskeni za časa komunistične revolucije šef neke komunistične tiskarne v Budimpešti, in ki je prinesel v Ljubljano po propadu komunistov na Madjarskeni precej premoženja, ki ga pa je seveda kmalu zapil, je lani napravil na lastno pest majhen roparski izlet v Istro, kjer so ga pa v Bujah zasačili italijanski stražniki ter ga ubili. Drugi Fakinov morilec Kolar pa je umrl šele pred nekaj tedni. Med komunisti vlada prepričanje, da je Fakina usmrtil neki Debeljak. To mnenje pa je seveda zmotno.
Roparski napad v Prestranku
Po padcu PP režima je Orjunašem zmanjkalo denarja. Blagajne so bile prazne in Orjunaši so pričeli resno misliti, kako bi prišli do denarja. Napravili so drzen načrt, ki se jim je skoraj popolnoma lahko posrečil. Na velikonočno soboto leta 1926. se je pojavilo v Prestranku na Primorskem kakih šest Orjunašev. Vdrli so v železniško poslopje in od tu v sobo, kjer je bila carinska blagajna. Z orožjem v roki so strahovali prisotne italijanske uradnike in pograbili denar v znesku nad 180.000 lir. Ob tej priliki je v razburljivem položaju ušel napadalcu Orju-našu Molku strel iz revolverja. Ta strel je alarmiral italijanske karabinerje, ki so pričeli napadalce zasledovati. Na begu sta bila ubita Molk in Vilhar.
Pet pa jih je pobegnilo z denarjem v Ljubljano. V Ljubljani je prišel denar v roke funkcionarja oblastnega odbora Orjune. Denar je upravljal tročlanski odbor, ki so ga tvorili trije voditelji Orjune. Da z denarjem niso ravno najlepše ravnali, je jasno. Razpolagali so z njim po mili volji in si izplačevali znatne zneske. Neki profesor se je tedaj oženil in je dobil ob tej priliki brezobrestno posojilo v znesku 10.000 Din. V tej zadevi je nastala na občnem zboru oblastne Orjune dne 2. februarja 1927 — po razpustu — huda opozicija in je bilo zaradi tega denarja na občnem zboru stavljeno tudi vprašanje. Po razpustu je bil izvoljen za predsednika Orjune odvetnik dr. Cepuder. Toda tudi ta denar se je polagoma krčil. Denar so porabili za orožje, Steyrove pištole, kupili so avtomobil za 40.000 Din, motorno kolo »Harley-Davidson«, plačali so carino za uvoz četniških uniform, ki jih je podaril Orjuni neki dalmatinski miljonar v Južni Ameriki in ki so jih Orjunaši sedaj ponudili mestnemu magistratu, naj z njimi uniformirU svoje uslužbcnce.
Atentat na ministra Ninčiča
O ugrabljenem denarju je imenovana trojica vodila nekak račun. Te račune je eden
izmed sedaj zaprtih orjunašev uničil ob prav zanimivi priliki. Nekoč je vsa orjunaška klapa popivala v neki ljubljanski beznici. Tu je nekdo bleknil, da potuje tedanji minister dr. Nin-čič naslednjega dne zjutraj skozi Ljubljano v Ženevo. Pijani Orjunaši so brž zasnovali na dr. Ninčiča atentat, in so se domenili glede vseh podrobnosti. Eden med njimi se je tega zbal in jih skušal pregovoriti v zadnjem hipu od te namere. Odšel je domov in v bojazni, da res pride do atentata, uničil vse kompromitu-joče listine, tako tudi obračun o ugrabljenem denarju. Zjutraj so se Orjunaši res našli na kolodvoru in imeli s seboj pripravljeno izvrstno manliherco, s katero so hoteli ministra Ninčiča ustreliti skozi okno. Toda gospodje i Orjunaši so imeli hudega mačka in v straho-| viti žeji so krenili v kolodvorsko restavracijo ' na pivo. Ravno tedaj pa jc privozil mimo brzo-vlak z ministrom in je tudi odvozil. In nameravani atentat se je izjalovil.
Nameravani napad na Orient - Ekspress
Denarja je Orjuni začelo primanjkovati. Spori so se v organizaciji množili. Med člani se je pojavilo nezadovoljstvo in polagoma so pričeli izstopati iz raznih vzrokov posamezni člani. Orjuni je bil potreben denar! In zopet sc zasnovali nov roparski načrt. Mnogo bolj obsežen kot pa oni v Prestranku. In če bi se ta načrt res uresničil, bi imel tudi mnogo večje posledice, kot pa vsi drugi. Hoteli so namreč napasti Orient-ekspres. Za mesto napada je bil določen samoten kraj blizu Št. Petra na Krasu. Tu so hoteli pretrgati progo, tako da bi se vlak prevrnil v kotanjo, Orjunaši pa bd napadli potnike in jih oropali. Za napad je bilo določenih 12 Orjunašev, med njimi — Egidij Peric. Peric se je temu uprl in odpovedal soudeležbo pri napadu. Radi tega se je spri z vodstvom in izstopil iz organizacije. Od tu dalje izvira vse globoko sovraštvo, ki so ga gojili pristaši Kranjca do Perica.
špionska afera
Po napadu v Prestranku je bilo več oseb na obeh straneh aretiranih. Perica so aretirali Italijani v Gorici. Toda temu je bilo lahko dokazati alibi in so ga Italijani izpustili. Jugoslovanske oblasti pa so aretirale Šolarja in Samso. Samsa pa je takoj priznal vse in je bil dalj časa v zaporu. Prišel je tudi pred poroto, ki ga jc v tajni razpravi oprostila. Samsi so Orjunaši, medtem ko je bil on v zaporu, pobrali na domu vso obleko in ko je bil izpuščen, je zahteval od Kranjca, naj mu Orjuna povrne vso škodo, ki jo je utrpel s tem, da so mu Orjunaši pobrali obleko. Kranjc mu je to obljubil. Pri sestanku mu je nakazal znesek nekaj tisoč dinarjev. Samsa pa jc moral podpirati prizna-nico, da je prejel ta denar kot delež od napada v Prestranku. Samsa je to odklonil ter je bil mnenja, da ni šel v Prestranek ropat radi sebe, temveč da vrši s tem veliko nacionalno delo. Denarja pa ni dobil. Ko je Peric za to zadevo zvedel, jc dejal Kranjcu, da je baraba. Kranjc je Perica tožil in Peric je nastopil dokaz resnice in je vse Kranjčevo početje na razpravi iznesel na dan. Isti dan pa je »Orjuna*. za tri dni predčasno izšla in priobčila uvodni članek, v katerem je očitala Pericu, da je špion in konfident italijanskega konzula Gavottija. Po razpravi na sodniji so Orjunaši Perica na Marijinem trgu napadli in ga pretepli. Peric je po svojem zastopniku vložil tožbo proti listu »Orjuni«, še predno pa je prišlo do tiskovne razprave, v kateri bi vsi nastopi Orjune prišli na dan, je bil Peric že ustreljen.
Kaj pripoveduje gospa Periceva
Naš urednik je v družbi z urednikom zagrebškega »Hrvata« včeraj obiskal gospo Pericevo. Gospa Alma Periceva stanuje sedaj pri svoji sestri, ženi vladnega svetnika Borštnarja v Gledališki stolbi št. 3. Gospa Periceva je živčno zelo vznemirjena in običajno ne sprejema obiskov. Gospa Periceva je lepa in izobražena dama, pozna pa se ji mnogo doživeta strahota. Pripovedovala je: »Moj mož je rodom iz Trsta, dočim sem jaz iz Postojne. Med vojno je bil moj mož na raznih frontah, po vojni pa se je boril kot dobrovoljec na Koroškem. O stvareh, ki jih je vedel o Orjuni, mi ni mnogo pripovedoval, ker me je hotel ščititi pred razburjenjem. Med nama je vladala ves čas od aprila 192V, ko sva se poročila, prava sloga. Ko je bil iz preiskovalnega zapora, kjer je sedel zaradi suma špionaže, izpuščen, je večkrat izrazil slutnjo, da ga bodo Orjunaši umorili, in povedal mi je, da ga ti ljudje vedno zasledujejo. Zato si je nekaj zapisal in napisal 41 folio-strani, v katerih je navedel vse, kar mu je bilo znanega o Orjuni. Te zapiske jo pred nekaj tedni odposlal svojemu prijatelju Ri-stiču, visokemu uradniku v Belgradu, ki se je zanj zavzel in mu obljubil, da mu izpo-slaje zadoščenje. Tri dni pred usodnim dnevom sva opazila iz stanovanja čuden avtomobil, ki je stal kake tri lire na mostičku pred Zeljarsko ulico. Moj mož se je zanimal za avtomobile, opazil pa je, da avtomobil ni-
ma hi5i in da nima table s Številko v redu.
Ko sva šla mimo, sta se šofer in še nekdo, ki je sedel v avtomobilu, naglo sklonila. Imela sva vtis, da se skrivata pred nama. Moj mož se je izrazil, da je to zopet kak zasledovalen manever njegovih nasprotnikov.
Da so Orjunaši izbrali sedaj čas za svoj zločin, mislim, da je v tem, ker so ravno našli v nedozidani stavbi poleg hiše, kjer sva stanovala, primeren prostor za prežo. Hišo so dozidali šele zadnje tedne. Večkrat sem slišala iz nove stavbe skrivnosten šum, zlasti ponoči, in sem svojo bojazen povedala možu, ki me je pa pomiril. Da sem vzkliknila, ko je mož ranjen omahoval krog mize: »Ustrelil ga je oni z Viča!« iu mislila pri tem Josipa Kukca, me je dovedlo do tega dvoje. Prvič sem vedela, da je Kukec vedno zasledoval in prežal na mojega moža, drugič pa tudi nek skrivnosten glas, ki mi je v trenutku povedal, da je Kukec morilec mojega moža.«
Pri razgovoru je bila prisotna tudi sestra pokojnega Perica, ki je pripovedovala v približno istem smislu kot gospa.
Slučaj Završnik
Da je bil Kukec svoječasno obsojen zaradi tihotapstva čez mejo pri Rakeku na leto dni ječe, ki jo je tudi odsedel, je splošno znano. Manj znano pa je, da ga je pri tihotapstvu zasačil železniški poduradnik Završ-nik, ki je bil sam Orjunaš in v teh krogih znan pod vulgo imenom. Ravno tedaj je pa vodstvo bivše Orjune pisalo Kukcu pismo, v katerem mu daje insirukcije za tihotapstvo. Pismo pa je padlo v roke Završniku. Završnik se je baje večkrat izrazil, da ima vodstvo Orjune v »aržetu« in da se ga ne boji. Izrazil pa se je tudi, da če ga bo kdo kdaj ubil, to ne bo nihče drugi kot orjunaši. Eden izmed bivših orjunašev se je tudi sam izrazil, naj le pride enkrat skupaj z Završ-nikom, da bo že »fental« tega hudiča. Zavišnik je pred poldrugim letom naenkrat skrivnostno izginil in ga od tedaj pogrešajo. Zločinci, ki se niso strahovali ne ropov ne umorov, so ga najbrž vrgli kje pri Zidanem mostu v Savo in je voda naplavila njegovo truplo bogve kje na Hrvatskem.
Osumljeni Kukec
Preiskava sedaj najbolj obremenjuje Josipa Kukca. Kak človek je Kukec, označuje dobro tale slučaj: V Škof ji Loki po razvitju prapora v Poljanski dolini, ko so se kmetski fantje zapletli v prepir z Orjunaši, je skorai do smrti osuval z nožem nekega farta, potem pa šel mirno in smehljaje nazaj v družbo in z istim obrazom, kot da bi ravnokar udušil ■vrček piva.
Preiskava
Policija je pri Orjunaših zaplenila velikanske množine orožja najboljših revolverjev in pištol. Preiskava je včeraj krenila nekako v drugo smer. Pojavila se je verzija, da je pravi morilec čisto nekdo drugi, ki je po umoru naglo izginil z motornim kolesom iz Ljubljane. Nadaljnje podrobnosti vseh teh umorov bo ugotovila preiskava. Kako velik strah vlada v Ljubljani pred orjunaškim terorjem, pa je značilno, da se detektivi kar nekako boje vršiti preiskave pri Orjunaših, in priče se boje izpovedovati. Kajti res je, da za Kranjcem stoji neka mogočna osebnost, ki ščiti to družbo. _
Vsa GoranJska
občuduje dnevno dragocene dobitke
v pavilionu v Kranju za tombolo 16. t. m.
Ne odlašajte z nakupom tablic; število je omejeno!
IT
/ /
aj /e novega
KOLEDAR.
Sreda, 12. septembra: Ime Marija, Macc-donij, Valerijan, Gvido.
ZGODOVINSKI DNEVI.
12. septembra: 1871 je umrl portugalski romanopisec Gomez Coelko (Julho Diniz). — 1660 je umrl nizozemski pesnik Jakob Cato.
_ 1897 je dr. A. B. Jeglič zasedel škofijsko
stolico v Ljubljani. — 1829 se je rodil slikar A. Feuerbach. — 1876 je umrl v Gradcu nemški pesnik Anastasius Griin (Anton Alexan-der grof Auersperg). — 1798 se je rodil slovenska pisatelj Ivan Vesel-Koseski.
• • *
★	Duhovniška imenovanja v lavantinski škofiji. Stanislav Cajnkar je imenovan za študijskega prefekta in docenta bibličnih ved novega zakona na mariborskem bogoslovju. — Dr. Josip Somrek je imenovan za častnega škof. konzistorialnega svetovalca. — Martin Vrzelak, kaplan na Remšniku, je imenovan s 1. oktobrom za provizorja v Zagorju pri Kozjem.
★	Šolske vesti. Ladislav Zimbrek je premeščen kot začasni predmetni učitelj iz Kar-lovca na gHnnazijo v Kranj. Gospa Mtuida-Strubelj, učiteljica v Št. Petru pri Nov. mestu, zamenja svoje mesto z gdč. Ahačičevo, ki je bila doslej prideljena okrajnemu nadzorniku. Zlata Albert, učiteljica na meščanski šoli v Lichtenturnu, je dobila enoleten dopust brez prejemkov za nadaljevanje svojih študij na višji pedagoški šoli.
•k Sprememba v kapucinski provinciji. Iz Škofje Loke pride v Studenec pri Mariboru P. Oton Kocjan, bivši definitor, gvardijan in lektor, za vikarja in za prefekta dijaškega serafskega zavoda, ki ga imajo istotam oo. kapucini.
■k Poroka. V nedeljo se je poročil na Brezjah g. Fr. M e g u š a r , železniški uradnife \ Zidanem mostu, doma iz ugledne katoliške družine v Selcih nad Škofjo Loko, z gdč. Mici Z u m r o v o iz Železnikov.
★	Smrtna kosa. Na Marijin praznik, dne 8. sept., je umrla v Ambrusu Uršula 2 a v b i, sestra in gospodinja župnika Žavbija. Dolgih 19 let je živela v Ambrusu kot skrbna gospodinja svojemu bratu. Na denarno plačilo ni mislila, saj je z bratom mnogokrat trpela denarno pomanjkanje. Kako spoštovana in priljubljena je bila, je pričal njen pogreb, katerega se je udeležila skoro vsa župnija.
ir Pozno cvetje. V Zalogu na vrtu g. Antona Šeška cvete lepa jablana. Ima že tudi drugi sad.
ir Prvi maturanti in absolventi idrijske realke iz leta 1908., se povodom '20 letnice mature snidemo v soboto, dne 15. t. m~, ob 7 zvečer v salonu znane gostilne pri Nacetu na Kette-Murnovi cesti v Ljubljani na prija-, teljski sestanek. Udeležite se ga vsi! Vabljeni ! so vsi naši gg. profesorji in tudi splošno di-' jaški idrijske realke. To vabilo naj zadostuje, ker ne vemo naslovov. Samo svojo udeležbo nam javite! — Zorko Prelovec, Dolfi Lapajiie, Tone Kos.
★	Razpis službenih mest v kopališču »Terapija«. V začetku oktobra bo SUZOR v Zagrebu »tvoril v svojem poslopju v Mihano-vičevi ulici javno kopališče in zavod za fizikalno zdravljenje »Terapija«, ki ga sestavljajo parno, tušno in solnčno kopališče in hidro-, elektro- in mehano-terapija. Za popolnitev mest upravitelja, zdravnika, kopališk. mojstra, gospodinje in blagajnika v tem kopališču se razpisuje natečaj v ljubljanskem, zagrebškem in belgrajskem »Uradnem listu«.
★	železniške nesreče. Osebni vlak. ki je vozil iz Knina, je na postaji Unešič povozil Katarino Vukič in jo smrtnonevarno poškodo-
Tom Jay:
Redkobesedna ženska
Članice ženskega društva v Little Bing-ville so imele vsak teden sestanek, enkrat v mesecu pa jih je povabila Mrs. Miggs, kjer so pri kavi obrale vso sosešiino, obdelale vse pomembne in še bolj brezpomembne dogodke. Po kavi so se navadno podale v salon, kjer so ogledovale stare rodbinske slike in albume tete Emilije in strica Johna, voščene rože in male kipe ter slično ropotijo, kakršno najdemo po starih domovih.
»Saj nič ne rečem« je dejala Mrs. Swi-velchin ženski, ki je sedela poleg, »toda, ali ste že kdaj pili tako brozgo kot je bila današnja. tako zvana kava. Brrrr. le čudno, da vodstvo mestnega vodovoda ne toži Mrs. Miggs radi kvarjenja vode, prav res, da bi jo lahko.«
»Zadovoljne moramo pač biti s tem, kar nam predlože,« je odvrnila soseda. »Saj to je ravno, kar jaz vedno trdim,« je zopet povzela prejšnja, »nikoli ne govori slabo o drugih, nikdar ne opravljaj. Mrs. Miggs Je lahko ve-nrisip Veste iaz nrav za prav
BCIO, u« oUi*> i" -------- ■ ---- j « .	- v
nisem hotela priti sem, ker tu se vse preveč klepeče in opravlja. Doma pijem lahko mnogo boljšo kavo kot pa je bila današnja. Ver-
val. — V Sisku je osebni vlak povozil 36 letnega zasebnega uradnika Antona Baričeviča, doma iz Banje pri Pazinu. Bil je takoj mrtev. Baričevič je bil vdovec in oče štirih nepreskrbljenih otrok.
k Velik vlom v Ljutomeru. Neznani vlomilci so vdrli v Rosenbergovo vilo ter jo dobesedno izropali. Orožništvo zasleduje vlomilce. Policijski uradnik iz Maribora se je takoj odpeljal v Ljutomer z daktiloskopom.
k Razburjenje radi deklice. V Petrovem selu pri Subotici je te dni zginila 151etna deklica Marjeta Takač, ki je bila uslužbena pri trgovou Mišiku Polaku. Ker deklice dalj časa ni bilo na spregled, so nekateri začeli širiti vest, da so deklico ubili židje, češ, da so potrebovali krščansko kri za polaganje temeljnega kamna za novo hišo v Senti. Radi tega je nastalo med ljudstvom silno razbunjenje in ponoči so napadli hišo trgovca Polaka in mu razbijali okna, tako da je moralo nastopiti orožništvo. Ko so orožniki že stražili hišo, se je naenkrat pojavila zgubljena deklica. Izpovedala je, da je hotela iti služit v drugo vas in da je deset dni brez jedi in denarja tavala okoli.
k Huda nesreča. V Stenjevcu pri Zagrebu se je neki avtomobil zaletel v kmečki voz s tako silo, da je bil en konj takoj mrtev, drugi pa težko ranjen. Tudi vk>z je popolnoma razbit. Kmet trpi škode nad 10.000 Din.
k Šolska vodstva opozarjamo na »Cerkveno ljudsko pesmarico«, priredil St. Premrl. Založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Cena partituri 50 Din, glasovi po 24 Din. — Pričujoča pesmarica je namenjena ne samo na gojitev splošnega ljudskega cerkvenega petja, marveč tudi petja pri šolskih božjih službah. Prirejena je za eno- oziroma večglasno petje. Pri vsaki pesmi je označen način izvajanja. Vsebina nudi vse napeve, ki se pojo pri šolskih mašah, Učitelji petija so po prvi izdaji pridno segli, da je bila vsled tega kmalu razprodana. Nova izdaja je zelo pomnožena, in sicer za 39 pesmi tako, da imajo učitelji popolno izbiro za vse prilike in potrebe.
Najcenejši nakup vseh
šolskih potrebščin in šolskih knjig M. TlCar, ljubljena
LOTERIJA JUGOSLOVANSKE MATICE.
Številke, ki so zadele motorno kolo in 20 navadnih koles, smo žo objavili..Električne gvetiljke za kolesa so zadele številke: 9209, 11551, 12135, 12423, 13189, 13862, 1336«, 18497, 15599, 17040, 20408, '30840, 24499, 24647, 34648, 26340, 27209, <>8878, 29335; ka.-hidnr svciiljke za kolesa so zadele številke: 383, 1357, 3732, 5894, 5410, 7281, 8954, 9803, 12161. 13285. 13364, 13571. 15300, 16566, 17304, 18754, 20092, '201G4, 2)1874, 23008, 25403, 27208, 27207, 27498, 29155; gumijeve plašče za kolesa so zadele številke: 3. 2338, 2959, 3568, 3989, 3960, 4031, 4103, 4104, 4105, 5351, 6028, G371, 6504, 6505, 8000, 8225, 8226, 8227, 8228, 8316, 8510, 8932, 13679, 14515, 18998, 19336. 19861, 21997, 22089, 23600, 23601, 23592, 24392, 24398, 24394, 24478, 24480, 25508, 25509, 26521. 27028. 2721,1, 27212, 27213, 27667, 28039, 29053, 29841, 28537. — Nadaljuje številke objavimo v prihodnji številki našega lista. Oni, ki so zadel' kak dobitek, naj pošljejo svoje srečke v priporočenem pismu Jugo-slovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 7-11 in naj obenem javijo naslov, na katerega naj se jim pošlje dobitek.
ki pohajajo šolo, najzanesljiveje obvarujejo prehlada, nahoda in influence okusne

Jemite mi gospa — oprostite, da ne vem za vaše ime — angelj, kateri beleži razgovore, ki se vrše v tej hiši, bo moral pričeti s stenografijo, ako bo hotel biti vsemu kos in ničesar izpustiti.«
Njena soseda na desni je odvrnila, da ji ni mar za prazne inarnje ter da se takim pogovorom raje umakne.
»Kakor jaz, prav tako,« je dejala Mrs. Svvivelchin, »precej ko sem vas opazila, mi jn bilo jasno, da ste moje vrste, saj ima vsaka dovolj svojih skrbi, kaj ne, čemu bi se potem še za druge brigali? In, ali ste opazili, kakšno čudo barvo imajo lasje Mrs. Miggs? Skoraj črni so. Ali vam smem nekaj zaupati? Pst, barva si jih, lase si barva, sedaj pa veste. Meni so take stvari dobro znane. Moja sestra ima neko prijateljico, katere mleka-rica je znana z nekim železničarjem, ki ima sina kot vajenca v drogeriji, v kateri ona kupuje barvo za lase. Niti na misel mi ne pride, da bi opravljala, toda, ali ste opazili, kako je bila Mrs. Gabble opravljena? Ali ste že videli kaj takega? Ali vidite tamle ono žensko v rdeči obleki? To je Mrs. Piek-les, ona z rdečim nosom. Pravi, da je to posledica slabe prebave. A — hm. Jaz že vem kako bi rekla, da bi pravo zadela, pa ne maram. Tn pa, kako zna govoriti. Vsakdo, kdor jo prvikrat sliši, se mu zdi; da je bila
cepljena z gramofonsko iglo, tako ji gre jeziček. Jaz pravim, da smo vendar zato tu, da se zabavamo, ne pa da bi poslušale prazne inarnje in čenčarije. Skodelica dobre kave, več dela in manj klepetanja, to je moje geslo in tega se držim.«
»Le opazujte tamle Mrs. Wiggens,« je nadaljevala Mrs. Swivelchin. »Saj nič ne rečem, toda le poglejte, na enem licu je temno-rdeča, na drugem pa skoraj brez barve. Jaz pa pravim, da se držimo tega, kar nam je narava dala, dasi ravno je to včasih težko. Veliko takih poznam, ki si ne morejo drugače pomagati, da si lica namaže jo, a ne samo lica, tudi ustnice, vrat, lase imajo, ki niso zrasli na njih glavah in ne vem, kaj še vse. Pa poglejte, kako nesramno naju Mrs. Miggs opazuje, cel čas zija samo na naju. Med nama rečeno, ona ima precej burno preteklost. Trikrat je bila poročena, da boste vedeli. Toda, niti na misel mi ne pride, da bi hotela opravljati, nikakor ne.«
Kljub tej trditvi, pa je Mrs. Svvivelchin nadaljevala v istem tempu: »Prihodnji teden pa imnmo sestanek pri Mrs. Potts. Ne pozndm ne njega ne nje, n druge so mi povedale, da izgleda, kot da jo je vzel samo radi denarja. Ne mislim nič slabega o njima, toda naš pismonoša je znan z neko deklino, ki je prijalelica služkinje pri Pottsovih, in
£fuJblfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
V noči na četrtek: Piccoli na Dun. cesti in Bakarčič na Sv, Jakoba trgu.
is
O Smrtna kosa. V nedeljo o polnoči je zatisnil v najlepši moški dobi svoje trudne oči univ. prof. ing. Jaroslav P 1 z a k. Rodom Čeh je ves čas svojega službovanja med Slovenci, katere je že leta 1902. kot rudarski inžener in absolvirani pravnik začel pri rudniku v Idriji, kazal neomajno slovansko zavest in jo tudi spravil v popolni sklad s potrebami in težnjami našega naroda. Bil je oče delavcu, brat tovarišu, v splošnem pa poosebljena nesebičnost in duhovit družabnik. Kot strokovnjak je vžival sloves v vseh rudarskih okrožjih bivše monarhije in nič manj priznanja ni žel v naši domovini, kjer si je kot ustanovitelj in organizator odlične rudarske šole v Celju v tej postavil trajen spomenik. Zavratna bolezen, ki je napadla pokojnika, ga ni ovirala tudi v njegovem vzvišenem poklicu kot univ. profesor v izvrševanju njegovih dolžnosti; vozil se je radi stanovanjskih težav skoro celo leto iz Celja v Ljubljano na predavanja. — Ob obilni udeležbi prijateljev, tovarišev in znancev so pokojnika včeraj na pokopališču pri Sv. Križu položili k večnemu počitku.
O Umrl jc včeraj zjutraj ravnatelj podružnice poštne hranilnice in bivši finančni delegat g. dr. Karel Š a v n i k. Bolehal je že nad leto dni na hudi želodčni bolezni. Dr. Šavnik se je rodil leta 1874. v Kranju. Maturiral je leta 1892., za doktorja prava pa je bil promo-viran 1897. Služboval je pri finančni upravi v Gractau in Ljubljani in nato v finančnem ministrstvu na Dunaju, kjer je bil leta 1916. imenovan za seikcijskega načelnika. Po prevratu se je preselil v Ljubljano, kjer je postal šef delegacije finančnega ministrstva. To mesto ie zavzemal do leta 1927., ko je bil imenovan za načelnika proračunskega oddelka v generalnem ravnateljstvu računovodstva v Belgradu. 2e junija 1927 je bil imenovan za ravnatelja ljubljanske poštne hranilnice. Truplo pokojnika bodo danes popoldne ob dveh prepeljali v Kranj, kjer bo ob petih pogreb na ondotno mestno pokopališče.
O Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani. Zaradi pogreba pokojnega zavodnega direktorja bo blagajna te podružnice poslovala za stranke danes samo do 12.
O V svrho iniormacije. Prejeli smo in pri-občuijemo: Po Ljubljani hodi te dni neki frančiškanski brat, član dalmatinske provincije sv. Otkupitelja, ter pobira prispevke za Hrvatski katoliški dom v Sinju. Toliko v pojas- ( nilo, da ne bo nepotrebnega nesporazumljepjp,.^
0 Poročil se je g. Vladimir Vrančič. uradnik Ljubljanske Kreditne banke, S^gič. Glist ik o Zupančevo, uradnico poštne hranilnice.
© Primarij docent dr. Ivan Robida ordinira odslej vsak delavnik od 2. do 3. ure popoldne na Miklošičevi cesti št. 16 (Bamber-gova hiša).
O Primarij dr. Minaf, Sv. Petra c. 24, zopet redno ordinira.
© Neki kolesar je včeraj opoldne povozil na Poljanskem nasipu nekega petletnega fantka. Pri padcu se jc otrok precej poškodoval na glavi. Otrok je šel po levi strani tik ob hiši, kolesar pa je pn-dirjai za njim in ga podrl na tla. Kolesar ni me zvonil in je vozil po levi strani ceste. Seveda jo je potem odkuril. vendar je po videzu znan.
© Konj je padel v jarek. Včeraj je padel na Martinovi cesti, kjer kopljejo kanale, v jarek mestni konj nekega sme'arja. Pri padcu tri metre globoko se konj ni nič poškodoval. Pos ta v, m so deske, po katerih je konj lahko prišel iz jarka. Ta nesreča, ki je vozniku prizadejala veliko strahu, bodi voznikom svarilo, naj ne vozijo p« cestah, ki
so razkopane-	^ ,. , , .,
0 Mc-d spanjem okraden. Trgovski sotrudniK Franc Bole iz Kranja je v ponedeljek zjutraj zaspal na klopi v parku pred justično palačo. Ivo se ie prebudil, je opazil, da mu je nekdo ukradel med spanjem iz žepa listnico s 700 Din vsebine.
0 Poskusen samonmor mva!:tla. Kunec v bolnišnici Miha Javornik je v Vjiedeljek ob pol 8. zvečer opazil" za bolnišnico, da se je nekdo obesil na ograjo. Hitro je prerezal vrvico in skuta vedno pripoveduje, da se v oni hiši prepirajo od jutra do večera. Sosedje pravijo, da ju najbrže ni poročil kak duhovnik, pač pa vojni minister.«
»Res, tako pravijo?«, je vprašala potrpežljiva poslušalka.
»Seveda je res. Tn pravijo, kako ona pije, neverjetno. Pa kaj ona. On, <>n. Pred kratkim se je tako napil, da ga niti njegov pes ni poznal, ko se je domov privlekel. Ampak, to mene nič ne briga in tudi ne govorim o tem, posebno o njem in njegovih napakah sem raje tiho. Menda je le malokdaj trezen, ona pa tudi ni dosti boljša. »Tudi to sem zvedela, da je ona strašansko skopa. Menda mora kuharica maslo skuhati in potem takega namaže na kruh in sicer s čopičem, samo da ga manj porabi. Pa še mnogo drugih reči bi o njej lahko povedala, a ne maram opravljati. Med nama rečeno, jaz najbrže niti šla ne bom k Pottsovim na kavo.«
»Tudi jaz sem tega mnenja,« je odvrnila soseda, »kajti, kolikor je meni znano, niti povabljeni ne boste.«
»Kaj povabljena ne bom, kam pa jaz nisem povnbljena?«, se je razkoračila Mrs. Swivelchin.
»K nam ne boste povabljeni, jaz sem namreč Mrs. Potts. Lahko noč.«
Iz angleščine I. V.
šal obešenca obuditi. Ta je bil še živ in je kmalu
grišel k zavesti. Je to 34-letni vojni invalid Franjo ., ključavničarski vajenec v invalidnici v šent-peterski vojašnici. Mož je bil precej vinjen, sa-mouitior pa je hotel izvršili radi bednih razmer. Napisal je štiri črnoobrobljena poslovilna pisma, ki jih je policija zaplenila. Moža so prenesli do-, mov, kjer leži sedaj bolan.
Marilhor
□	Umesten predlog. Mariborčani, ki so že imeji priliko, spoznati prometni red v nekaterih večjih evropskih mestih, nasvetujejo glede prometnega reda, ki velja za prehod pešcev preko drž. mosta, naj bi se ta red v toliko izpreinenil, da bi šla vozila vedno nasprotno s smerjo, v kateri se kretajo pešci. V tem slučaju bi namreč bile izključene nezgode, ki nastanejo radi tega, ker pešci pri prehitevanju, večkrat ne opazijo vozila, ki vozi za hrbtom, kar je ob velikem hrušču in trušču, ropotanju in drdranju preko drž. mosta čisto razumljivo. Čim stopiš s hodnika, da prehitiš počasnega predhodnika, se marsikaterikrat izpostavljaš nevarnosti, da prideš pod kakšen voz, auto itd. Ce bi se prometni red za pešce preko drž. mosta v gornjem smis'u spremenil, bi seveda vsakršna nevarnost čisto odpadla.
□	Stanodajalcem in hišnim lastnikom. Od policijskega komisarijata smo prejeli v objavo: v zadnjem času se ie razpasla razvada, da stanodajalci sploh ne odjavljajo najemnikov, dasi so jih pri preselitvi prijavili. To ie seveda kaznivo. Ta razvada je pa tudi v škodo dotičnim strankam samim, ker se ne morejo dati drugim uradom nobene informacije. Dosedaj so se izdajala samo tozadevna svarila. Tcda teh svaril je toliko, da je urad s tem nepotrebnim delom naravnost preobložen. Radi tega se bo uvedla nova praksa. Stanodajalec, ki ne bo odjavil stranke, ne bo dobil nobenega vabila več, ampak kar direktno nalog za izplačilo globe, ki pojde v korist ubožuega sklada. — Tudi nekateri hišni lastniki, ki prodajajo hišo, ne javijo ničesar o prodaji. In ravnotako molči kupec. Opozaria se, da je to kaznivo. Zato naj hišni lastniki javljajo na pristojnem mestu, da se je izvršila zamenjava posestva.
□	220 VVcstfaičkov pride danes ob pol 17 v Maribor pod vedstvom župnika g. Tensunaerna. Na kolodvoru jih sprejmejo zastopniki oblastnega odbora in krščanske ženske zveze. Po sprejemu pa pojdejo Wcstfalčki v sprevodu ter z godbo Kat. omladine v oblastni Dečji dom, kjer bodo prenočili. Občinstvo se vabi, da se udeležuje sprejema naših Westfalčkov na kolodvoru v čim lepšem številu.
□	Spodnjcštajerska ljudska pesoji niča v Mariboru se v kratkem preseli v lastno hišo na vogalu Gosposke ulice ter Ulice 16. oktobra. Hiša se je okusno rcnovirala ter se še preureja.
□	Poroke. V zadniem času so se poročili v Marikoru: mornariški častnik Julij Sachs z gdč. Nado Skušekovo, industrialčevo hčerko; Friderik Goleč, slikarski pomečnik, z gdč. Alojzijo Roži-čevo, tkalko; Nikolaj Furman, krojaški pomočnik z gdč. Adelo ICovačičevo. koutoristinjo; Jožef Oblak, elektromonter. z gdč. Kristino Mertičevo, šiviljo; Jožef Keteš, žel. uradnik, z gdč. Angelo Goleževo, šiviljo; Henrik Bicfeld, poslovodja, z gdč. Terezijo Hscherjevo. preddelavko.
□	Dcputaciia pri p. Poljšaku. Kakor smo izvedeli, se ie oglasila včeraj pri g. Poljšaku dcputaciia nekaterih odličnih meščanov, ki so ga prosili ' naj ostane v Mariboru in da naj ne zapušča domovine. G. Poljšak ie izjavil, da ni njegova krivda, če je prisiljen oditi v Ameriko, kjer namerava
cstatfrdvf leti.	...	j ■
Specialist za ženske bolezni m porodništvo dr Fran Icplak zopet redno ordinira, Maribor, Glavni trg 18, od 10-12 in od 14-16.
□	Prefrigana goljufiia. Nikolaj N. P., po rodu Rus ie prišel na imenitno idejo. Oglasil se je pri tvrdki štamoiljk Soklič na Aleksandrovi cesti ter nagovarjal lastnika tvrdke, naj mu izstavi pooblastilo za prodajo štampiljk To se ie J.eod.lo. Takoj prihodnji dan je prinesel Nikolaj Sokhču nekaj naročilnih listov ter ob tej priliki izvabil provizijo 150 Din. Nikolaj N. P. je izginil v Avstrijo, medtem pa se je izkazalo, da so naročilnice
fra&nanila
Ljubljansko gledališče
Otvoritev gledališke sezone. Narodno gledališče otvori sezono prihodnji teden s Shakespeare-ievo dramo »Romeo in Julija ; v režiji gosp. prol. gesta. Prihodnji dve premijeri, ki bosta sledili prvi v presledku nekaterih dni, sta Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanskk v novi režiji g Milana Skrbinška (in v popolnoma novi zasedbi) in pa Klabundova po kitajski pravljici predelana igra »Krog s kredo« v Župančičevem prevodu in v režiji g. Cirila Debevca. Dekoracije za vsa tri dela je izdelal gosp. Vaclav Skružny ml.
Gledališki abonenti se sprejemajo se (I o vštevši sobote, 15. t. m. v veži dramskega poslopja Celoletni abonma obsega 38 predstav in sicer 20 dramskih in 18 opernih (operetnih). Cene so v primeri z lanskimi znatno znižane in to s posebnim czirom na manj premožne sloje, katerim hoče uprava na ta način kolikor sploh mogoče olajšati pot do gledališke umetnosti. Odplačevanje zneskov je dopuščeno v osem mesečnih obrokih. Podrobnosti (cene) so razvidne iz plakatov odn. so na razpolago pri gledališki blagajni. Pozivamo občinstvo, da se pesluži ugodnosti abonmaja v čim večji meri in s tem ne koristi samo sebi, temveč tudi umetniškemu delovanju našega gledališča.
Prireditve in društvene vesti
Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din.
Vidovičev klub v Ljubljani bo otvoril dne 1. oktobra svoje običajne večerne tečaje, kjer se bodo predavali vsi gimnazijski predmeti in jeziki po prvovrstnih predavateljih. Prijave je poslati do 15. t. "hi. na naslov kluba. Šola na Ledini. Ravno tam se dobijo potrebna navodila.
Radioklub Ljubljana ima svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v petek dne 14. t. m. ob 8 zvečer v salonu pri Mraku, Rimska cesta 4. Člani vljudno vabljeni.
Cerkveni vestnik
3. Mar. kongregacija pri. Uršulinkah v Ljubljani ima v četrtek 13. t. m. zjutraj ob pol 6 družbeno sv. mašo na Rožniku. Priditel
Poizvedovanja
Izgubljeno. 3;. avgusta se je pozabila v opoldanskem češkem brzovlaku aktovka s knjigami in zvezki in razne druge sivari. Aktovka je iasi uboge dijakinje. Pošten najditelj se naproša, da vrne to proti nagradi na upravo »Slovenca:
Manjša vsota denarja se je našla. Dobi sc v upravi »Slovenca«.
DIJAŠKI KOLEDAR 1928/29 JE BOGATO OPREMLJEN - LEPE VSEBINE . RAZPISUJE VELIKO NAGRADNO TEKMO V STVARNI VREDNOSTI NAD 50.000 DIN.
ponarejene. V Avstriji pa so Nikolaja, ki se je potepal okoli brez posla, že čez tri dni prijeli ter ga lepo izgnali, nakar je seveda prišel v roke tu-kajšnie ix>1icije.
□	V dravo je skočila pri Sv. Petru neka Micka H. Pasantom se je posrečilo, da so jo privlekli na suho. Z^to pa je svoje rešitelje prav fejst ozmerjala. Vzrok je isti kakor v vseh sličnih slučajih.
□	Nezgoda. V j:ondeIjek se je težko ponesrečil na brodu v Zg. Dupleku fiosestnik Veber iz Korene. Radi nizkega stanja Drave je dohod na most precej strm. Veber ni voza dobro zavrl, radi česar mu je pognalo voz nizdol. Pri tem pa je voz zadel ob soho na brodu in se prevrnil ter padel na Vcberja, ki je sedel na vozu. Težko poškodovanega je prepeljal rešilni avto v tukajšnjo bolnico.
□	S tujo hranilno knjižico dvignil denar. Pomožni delavec Srečko H., doma iz Studencev, je ,zel iz nočne omarice hranilno knjižico svoje matere ter dvignil ua podlagi tega pri neki tukajšnji hranilnici znesek 8500 Din. Ostalo mu je še 4100 dinarjev, za ostali znesek si je privoščil novo kolo. Mati,' ki je v bolnici težko bolna, pravi, da ni imel Srečko za to nobenega pooblastila, Srečko pa pravi, da mu je dala 31. julija t. 1. mati podpisano izjavo, da more na njen račun dvigati pri dotični hranilnici denar.
LJ Izgubljeno. G. policijski nadzornik Gor-šič je izgubil denarnico z denarjem, legitimacijo za polovično vožnio s fotografijo ter raznimi drugimi beležkami. Pošten najditelj se prosi, da defionira listnico pri tukajšnjem policijskem komisarijatu ali v uredništvu našega lista.
Velika zalsga rrlma šitena a 14 Din
JOS. ŠLIBAR, Ljubljana, Stari trg, poleg Zalaznika.
Celje
V nedeljo v Celje! Otvoritev prvega slovenskega izključno le orlovskemu delu posvečenega doma, ki se vrši prihodnjo nedeljo v Celju, obeta, sodeč po došlih prijavah in po občem zanimanju biti lepa manifestacija za ideale naše mladinske organizacije. Prireditev se otvori s pohodom orlovskih edinic skozi mesto ob 8. zjutraj. Sprevod gre v župno cerkev, kjer se vrši slovesna sv. maša. Po sv. maši izvrši g. opat celjski blagoslovitev novega doma, na kar bo celjski Orel prevzel doni v svojo oskrbo, g. Peršuh pa bo govoril slavnosti primeren govor. Popoldne ob ob. bo na prostoru bivše Pertinačeve tovarne obširen telovadni nastop, ki obeta prinesti zlasti v lahki atletiki zanimivih rezultatov. Po telovadbi se vrši v vseh prostorih in na dvorišču novega doma ljudska zabava. Pri celotni prireditvi sodeluje celjska želczuičarska godba. Opozarjamo že danes, da je edini vlicd v Orlovski dom iz Samostanske ulice, nasproti staremu okrožnemu sedišču. in da s strani hotela Beli vol« ni mogoče priti v dom.
& Drzni vlomi'ec v dr. Sadnikovo pisarno prijet. Poročali smo že o drznem vpadu v pisarno zobozdravnika dr. Sadnika v Celju dne 6. t. m. Za vlomilcem, ki ga ie zobozdravnikov.! asisten-tinja spoznala, je bila izdana brzojavno tiralica in že drugi dan je prišel tat v roke orožnikom. Aretiran je bil v svoji domovinski občini v Rogatcu, je to 21-letni Ervin Kolterer, bivši dr. Sadnikov uslužbenec. Pri njem so našli skupno Din 1.768.50. Kolterer priznava vlom v dr. Sadnikovo pisarno, pravi pa, da ni odnesel kar Din 3000 temveč le Din 1450. Oddan je bil v zapore okrajnega sodišča v Rogatcu.
čr Strel v Liscah. Prošlo soboto okoli pol 10. dopoldne je rodbino učitelja J. V. v Liscah prestrašil silen strel tik ob njihovi hiši. Učiteljeva soproga, ki že itak boleha na živcih in srcu, se je poka tako prestrašila, da je še drugi dan trepetala. Tudi učiteljev dveletni sin, ki se je nahajal pred hišo, se ie tako prestrašil, da je bila opasnost za njegovo zdravje. Kaj ie bilo? 26-letni delavec Kari O. je skušal najaviti šalo na ta način, da je zavil v papir smodnik, omot dobro zalepil in zažgal, kar je jx>vzročilo tako silen pok. Seveda tudi' to ni dovoljeno in bo Kari »gor plačal«.
& Nepoboljšljiva tatica. Dne 7. t. m. je pn tukajšnji okrajni sodniii odsedela svojo enomesečno Kazen radi tatvine brezposelna 42-letna delavka Marija Kovač iz Vojnika. 2e 10. t. m. zjutraj je romala zopet v zapor. Na Glavni cesti v Gaberju jo je prijel stražnik, ko je šla proti mestu in nesla s seboj v ročni torbi okoli 4 kg fižola ter v zavitku posteljno odejo in bel platneni stenski prt s čipkami spedaj. Kovač sicer pravi, da je fižol nabrala na njivi svojega očeta v Arclinu in da so ostali predmeti njeni, a policija v te njene trditve ne verjame dosti, ker jo preveč pozna.___
Dr. Sliunik Bnfon, Radovljica
do 15. septembra 1928 ne ordinira
Moste pri Ljubljani
Kalvarija. Zveza slovenskih vojakov je v so-bolo, na mali šmaren, in v nedeljo zvečer priredila prvič v Ljubljani, na igrišču mladinskega doma na Kodeljevem Ivo Matičičevo bojno igro »Kalvarija«. Obisk je bil obakrat prav zadovoljiv v vsakem cziru. Igra je zelo težko uprizorljiva in le na prostem. Delo nima bogvekakih ambicij in je ves efekt v glavnem odvisen od režije. Ta pa je svojo nalogo v danih razmerah sijajno rešiia in pisateljevi zamisli dala potrebnega elana. Ker je nastopilo v igri do 100 oseb, je bilo treba za vpri-zoritev dolgotrajnih in dragih vaj. Zato moščanska podružnica ZSV zasluži prav posebne pohvale, ker je nase prevzela vse ogromne stroške in žrtve te vprizoritve. Saj je samo streliva bilo potrošenega za 2500 Din, da se nazorno pokaže polno življenje v strelskih jarkih. Ker je policijsko ravnateljstvo prpovedalo vprizoritev 5. dejanja, je g. pisatelj to dejanje podal v drugačni obliki. Dočim je v 1., 2. in 3. ter deloma 4. dejanjem vsaj neka osnovna zveza ludi po osebah in ne le idejno, je sedanje o. dejanje le bolj alegorična slika, nekak epilog k 1. dejanju, s katerim stvarja kontrast. Ce se bo 5. dejanje še kedaj vprizorilo v prvotni obliki, mislim, da bi ne bilo igri na škodo, ko bi se dialogi v 3. in 4. dejanju nekoliko skrajšali in bi se obe dejanji no možnosti strnili v no, kar bi omogočilo, da se k»;pkeje povdari alegorična slika kot zadnje dejanje. Gosp. Maličiču pa je v splošnem treba le čestitati, zakaj igra ima bodočnost; čim boij se bomo časovno oddaljevali od svetovne vojne, tem večji pomen bo igra imela za ljudstvo. Zlasti mladina bo v medlih odlomkih ob vprizoritvi te igre imela vsaj košček vojnih grozot ua gledališkem
odru o strašni svetovni žaloigri 1914.—1918. na — krvavih poljanah. — Igra se bo baje v Ljubljani še nekolikokrat ponovila zaradi kritja velikih režijskih stroškov. Tistim, ki igre še niso videli, kar najtopljeje priporočani, da si jo ogledajo, ker igra to v polni meri zasluži ne glede na človekoljbni namen same prireditve.	F. K.
Jesenice
Radio in kino. Novost za Jeseničane je, da med kinopredstavami v društvu gledalci obenem poslušajo tudi radio oddajno postajo v Ljubljani. Preteklo nedeljo je bilo res zabavno gledati film iz rokoko dobe in poslušati »Prodano nevesto« iz ljubljanske opere. Pa tudi šaljivcev ne manjka. Ko se je namreč iz zvočnika oglasila kukavica, ki naznanja odmor, so začeli brž drug drugega izpra-ševati, če ima kaj denarja pri sebi.
Novo mesto
Mlekarstvo. Kakor smo že poročali, jc prevzela Osrednja mlekarna od Mlekarske zadruge v najem mlekarno. Izvedla se je organizacija za dovoz mleka. Množina je poskočila od 801 na 3501 dnevno tekom enega meseca. Ker je sedanji nastavljene« jako vesten in delaven, je jiričakovati, da se bo dovoz v kratkem še znatno pomnožil.
Pri poštnem uradu je podal ostavko absolvi-rani pravnik Franc Kastelic, tako da je sedaj izpraznjeno eno uradniško mesto.
V Argentino odhajajo v zadnjem času iz novomeškega okraja, zlasti iz Podgorja, cele trume mladih, čvrstih ljudi. Poučeni smo, da je mnogo gospodarjev doma nezadolženih in da bi s pridnim delom shajali, da jih (>a le vaba po obilnem zaslužku spravlja v oddaljeno Ameriko.
Odbor okrajne Kmetske zveze in okrožja Kmet škili zvez se je v svoji zadnji seji pečal z vprašanjem suše v novomeškem okraju ter napravil sklep glede prehrane in semenja in poslal tozadevne predlege oblastnemu odboru v Ljubljano.
Frančiškanska cerkev, ki je bila pred 2 letoma od zunaj renovirana, ima sedaj tudi docela reno-virano prižnico. Delo gotskega sloga je lično izvršil podobar Vodnik.
Litija
šolska razstava ua Savi pri Litiji. Marsikatera šola na deželi tiho in skrito deluje, svetu neznana, a dosega krasne vzgojne uspehe v skromnosti. Taka je šola na Savi. Ljubko poslopje te sicer v vlak pozdravlja, a koliko tihega dela je v njem, je svetu skrito. Letos pa obhaja la šola svojo dvajsetletnico, istotako dvajsetletnico službovanja njena požrtvovalna voditeljica gospica Angela Zakotnikova in ob desetletnici našo pronte domovino je priredila prošlo nedeljo imenovano krasno uspelo razstavo ženskih ročnih del. Kdo naj preceni to lepo delo mladih rok, kdo trud in žrtve voditeljice? Razstavljene so bile vse vrste ročnih del posebno z ozironi na potrebe kmečkega prebivalstva: vezenje, pletenje, kvačkanje, zanjkanje, ažur, riSelje itd. Do 150 kosov in to na na enorazrednicil Obisk je bil velik, '.lasti od strani učiteljstva iz okolice. Pa Se večj' bi bil, če bi bilo več reklame. Čestitamo pa Savlja-nom. da imajo tako vrlo, požrtvovalno in delavno učiteljico. Hvala Bogu, ideali še niso izumrli na svetu.
Zagorje ob Savi
Moderniziranje zagorske postaje. Tudi naša postaja se je zadnje čase prccej predrugačila. Poleg cvetličnih gredic, za katere je prccej pripomogel bivši gerent Prosenc, smo dobili te dni tudi električno razsvetljavo.
Iz občinskega sveta je izstopil komunistični odbornik strojnik Vidic.
Dol pri Hrastniku
Nova šola. V četrtek, dne 6. t. m. se je pričel na tukajšnji šoli pouk z redko slovesnostjo, kajti po službi božji je duh. svetnik gosp. Peter Gorjup blagoslovil ob navzočnosti šol. mladine in staršev ter učiteljskega zbora temeljni kamen novega šolskega poslopja. Po primernem uvodu šolskega upravitelja je povzel besedo zastopnik šol. oblasti g. višji šol. nadzornik Fortunat Lužar ter v lepih in iskrenih besedah orisal j>omen slavja. Za vznešene besede so se mu navzoči iskreno zahvalili. Bila je to skromna prireditev, brez posebnih vabil, a zato tem iskrenejša, tem lepša.
Sp. Koseze. Javljena slavnost 23. oktobra ob priliki 130 letnice rojstva in 30 letnice odkritja spominske plošče Ivana Vesela-Koseskega, kakor tudi ljudski tabor in veselica na ta dan se radi nepred-videvanih težkoč preložita na pomlad.
Mzsjpred sodišča
Vesela gostija na Rožniku.
19-letna Adela iz Preddvora ter 16-lefna Ana iz Šiške sta v sodnih in policijskih spisih že znani imeni. 2e dalj časa sta se potepali brez dela okoli, zlasti na Bledu in v Ljubljani. Poleg tega, da sta živeli brez dela in se preživljali, kakor je pač prišlo, se jima očita še, da izvršujeta časih v danih okoliščinah in kadar jima to kaže, tudi nečedno obrt. V ta namen znata prav spretno loviti različne moške in se sploh izj>ostavljata na primernih mestih. Zadnjič sta se seznanili na Miklošičevi cesti v Ljubljani z nekim Ivanom R., ki je prišel v mesto jx> kupčijskih poslih. Potožili sta mu sVo-je stališče, kako da nimata dela in da ne moreta dobiti nikake službe — Adela je sicer kuharica, Ana pa natakarica — pa da sta tako brez vseh sredstev in si niti košček kruha ne moreta kupiti. Naivni Ivan jima je vse verjel in si je celo reč tako zelo vzel k srcu, da ju je povabil kar na kosilo v bližnjo. Po kosilu sta dekleti povabili kava-lirja ua kratek izprehod, »da se še kaj pomenijo«. Ko je namreč Ivan v gostilni poravnal račun, sta opazili dekleti, da je Ivanova listnica precej dobro založena, šli so tedaj jx> ulicah sem in tja, ogledovali si izložbe, nazadnje pa jih je pot aznesla še v Tivolski park, potlej pa še dalje gor v gozd. Tam se je družba vseola na senčno klop in prav prijetno preživela dalj časa. Ivan je eno dekle poslal celo v mesto po razna jedila in pijačo. Po-dovali si izložbe, nazadnje pa jih je jx>t zanesla še Rožniku prav pridno praznih steklenice in pri-grizovali salame in druge podobne dobrine tega sveta. Začeli so za spremembo tudi peti in vriskati. Dekleti sta si pri tem prav spretno razdelili vlogi, medtem, ko je ena Ivana zabavala, je druga med tem časom stikala po njegovih žepih. Res je našla Ivanovo težko listnico in si neopaženo iz nje »izfiosodila« kar 5 bankovcev po 1000 Din. Ko je bila ta operacija srečno končana, da fant še slutil ui zanjo, se je Adeli in Ani kar brž začelo muditi v Šiško. Nekaj časa so šli še vsi skupaj, toda tam za Večno jx)tjo se je najprej »zgubila Adela, kmalu potlej pa še Ana. In tako je Ivan osiai sam... t edaj je hotei zračunati, koliko ga vsa ta zabava na Rožniku stane, pa je pogledal v listnico, toda jaj! — listnica je prazna, docela prazna. Kar brž je fant tekel do prvega stražnika, pa inu je razodel celo stvar in tudi natančno opi-
Ne zamudite
znatnega popusta na vsa oblačila, j>ri
Jos. Rojina, LJubljana,
sal tatinski dekleti. Policija je kmalu ugotovila, da se za ojsisaiiima skrivata stari znanki |x>licijsl;ib azporov, pa jih je ze naslednji dan našla. Romali sta na sodnijo, kjer so prisodili mladoletni Ani 4 mesece ječe, Adeli pa 6 mesecev prisilnega dela v Begunjah. Po tej kazni bosta jia ostali nekaj časa še pod policijskim nadzorstvom in če ne bodo mogli ugotoviti na njiju znakov jioboljšanja, bosta kmalu spet obe skupaj v Begunjah.
Podpore Ljubiš, oblastnega
odbora gasilskim društvom
Iz proračunske postavke za gasilstvo je oblastni odbor podelil nastojme podpore:
I.	Belokranjska gasilska župa: Gasilsko društvo Sinji vrh 800 Din: Krasinc 1000 Din; Petrova vas 1(100 Din; Predgrad ob Kolpi 1000 Din; Tribuce 500 Din.
II.	Borovniška gasilska župa: Gasilsko društvo Rakitna 1000 Din.
III.	Grusupeljska gasilska župa: Gasilsko društvo Gatina 1500 Din; Lipoglav 10C0 Din; Luče lt;00 Din; Mlačevo 1000 Din; Polica 1000 Din; Sp. Slivnica 1000 Din; Št. Jurij 500 Din; Velika Loka pri Višnji gori '200 Din in Žalna 200 Din.
IV.	Ižanska gasilska župa: Gasilsko društvo Golo 200 Din; Matena 200 Din.
V.	Kamniška gasilska žuj)a: Gasilsko društvo Lahoviče 2500 Din; Mengeš 3000 Din; Ne vije 2500 Din in Studenec pri Krtini 500 Din.
VI.	Kranjska gasilska župa: Gasilsko društvo Cerklje pri Kranju 1(100 Din; Kokrica 500 Din; Kovor 1000 Din; Kranj 2000 Din; Naklo 1500 Din; Podbrezje 1000 Din; Preddvor 1000 Din; Pre-doslje 1500 Din; Suha pri Kranju 300 Din; Visoko 1000 Din in Zapope 500 Din.
VII.	Krška gasilska župa: Gasilsko društvo Ambrus 2000 Din; lločevje 500 Din; Korin 500 Din; Krka 500 Din; Muljava '25(1 Din; Sela pri Šumperku '250 Din; Št. Vid pri Stični 500 Din; Višnja gora 500 Din; Vrhe, pošta Krka 500 Din; Zagradec 1500 Din; Žužemberk 1000 Din; Smihel pri Žužemberku 500 Din.
VIII.	Litijska gasilska župa: Gasilsko društvo Kostrelnica-Lupinica 500 Din; Litija 1500 Din; Senožeti 500 Din; Zavrsnik-Poljane 500 Din.
IX.	Ljubljanska gasilska župa: Gasilsko društvo Bizovik 500 Din; Brezovica 600 Din; Ježica 300 Din; Kozarje-Podsmreka 1000 Din; Laverca 250 Din; Ljubljana — mesto 2500 Din; Moste pri Ljubljani 1500 Din; Orle 300 Din; Podgorica pri Dolu 300 Din; Pšata 300 Din; Rudnik 250 Din; Stožice 30!) Din; Šmartno pri Ljubljani, občina Moste 250 Din: Zgornja Šiška 500 Din.
X.	Logaška gasijska župa: Gasilsko društvo Laze-Jakovica 1000 Din; Planina 1000 Din.
XI.	Mokrcnoška gasilska župa: Gasilsko društvo Mokronog 500 Din; Trebelno 250 Din; Št. Janž 300 Din; Trebelno - Stattenberška dolina 500 Din.
XII.	Novomeška gasilska župa: Gasilsko društvo Brusnice 250 Din; Dobrnič 2500 Din; Novo mesto 1000 Din.
XIII.	Posavska gasilska župa: Gasilsko društvo Bukošek pri Brežicah 500 Din; Dolenja vas pri Vidmu 500 Din; Kapele pri Dobovi 1000 Din; Loč. 500 Din; Mostec 500 Din; Rajhenburg 500 Din; Zakot 500 Din in Rigonce 500 Din.
XIV.	Radovljiška gasilska župa: Gasilsko društvo Hruaica 1000 Din: Mošnje 300 Din; Podkoren 1000 Din; Radovljica 500 Din; Savica v Bohinju 1000 Din; Selo pri Bledu 500 Din.
XV.	Ribniška gasilska župa: Gasilsko društvo Dvorska vas 100 Din; Goriča vas 400 Din; Nemška vas 1C00 Din; Struge 1000 Din.
XVI.	Savska gasilska župa: Gasilsko društvo Preska 1500 Din; Sp. Pirniče 500 Din.
XVII.	škofjeloška gasilska župa: Gasilsko društvo Godešič 500 Din; Škofja Loka 2500 Din.
XVIII.	Trboveljska gasilska župa: Gasilsko društvo Laško 1500 Din; Loka pri Zidanem mostu 300 Din; Rečica pri Laškem 500 Din; Trbovlje — rudnik lOfiO Din; Trbovlje — trg 1000 Din in Vrhovo pri Radečah 1000 Din.
XIX.	Vrhniška gasilska župa: Gasilsko društvo Blatna Brezovica 1000 Din: Bevke 1500 Din; Drenov grič — Lesno Brdo 500 Din; Podlipa 500 Din.
XX.	Novo ustanovljena gasilska društva: Gasilsko društvo Obrežje 1500 l>in; Kriška vas pri Višnji gori 1000 Din; Veliki Podlog 300 Din; Kotredež 500 Din; Kresnice-Poljane 500 Din; Ja-blanška dolina pri Litiji 500 Din.
XXI.	Kočevski gasilski zvezi skupaj (3000 Din.
S knjižnjega trga
Dijaški koledar za šolsko leto 1928-20. Izdala Slovenska dijaška zveza v Ljubljani. II. letnik. Uredil Niko Kuret. Zal. »Nova založba« v Ljubljani. Natisnila Mohorjeva tiskarna v Celju. — V lični opremi je izšel pravkar drugi letnik Dijaškega koledarja SDZ. Vsebin sita pestrost je ista kot lani, znatno izpopolnjen je praktični del. Praktično urejenemu kalendariju sledi tekst, ki obsega okrog 80 strani. Oddelek »Naša skupnost« je organizacijski in obsega članke o Slovenski dijaški zvezi, o organizacijskem življenju naših akademikov, srednješolcev in posebej dijakinj. Oddelek »Naša rast« je idejen in v uvodnem članku precizira stališče nove slovenske kat. mladine z ozironi na svetovno dogajanje in novega človeka kot ga je zavzela na nazarskem zborovanju. Nato pa slede Članki o religioznosti, o socializmu, o narodnosti, o telesu, o občestvenosti, o osebnosti, o novem dekletu. V oddelku »Naši razgledi« zavzemata člankarja stališče do Vzhoda in zasužnjenih bratov. Oddelek »Življenje« je praktičen, obsega članke o prehrani, o obleki, o turistiki, ter za abituriente in srednješolce zlasti zanimive Članke o univerzi in akademskem študiju ter življenju v Ljubljani s podrobnim opisom posameznih fakultet in predavanj na njih. Običajni oddelek »To pa ono« prinaša zelo izpopolnjene preglede iz zeniljepisja, gospodarstva, astronomije itd., pri čemer zlasti omenjamo nad vse lične in točne matematično formule, ki so letos v okras koledarju, ter doslej najpopolnejši seznam najnovejših državnih in slovenskih lahkoatletskih rekordov. Koledarju so dodani kajpak neizogibni urniki in be-ležnica. Vezan je v celo platno in dela tiskarni vso čast. Cena 10 Din je nizka in prepričani smo, da bo koledar po svoji kakovosti najboljša konkurenca sličnim produktom, ki so letos prišli na slvenski knjižni trg. Naj ne b slovenskega dijaka, ne slovenske dijakinje, katera ne bi kupila svojega koledarja, ki si bo s svojim drugim letnikom upravičeno utrdil simpatije, katerih je bil deležen lani med dijaštvom.
Slovenska narodna koračnica it. 7. za klavir je izšla. Sestavil po najpriljubljenejših narodnih motivih Jos. Pavčič. Naroča se v Matični knjigarni in drugod. Cena 0 Din. Sprejemajo se tudi naročila za salonski orkester za vsako zasedbo.
Porotna za?~4anja
Mariborska porota
Maribor, 11. septembra 1928.
DVE SMRTNI OBSODBI.
Na zatožni klopi sedita danes Karol Coter iz CrmlienSka, rojen '."ž. oktobra 1809, delavec v Svetincih, in Ludovik Breg, rojen 3. septembra 1896 v Grejenšaku, po poklicu viničar v Vintarov-skem vrhu. Obtožena sta, da sta v noti 24. maja 1938 na cesti iz Zasede v Svetince pobila z vino-gradnin. krampom in koloni posestnika v Svet n-dh Jakoba šlajferja tako, da sta mu J.^1 lobanjo in da je na posledicah zadobljenih ran
"mrI	Obtožnica opisuje dogodke
imenovane noči zelo natančno. Dne 34. maja so namreč kopali v šlajferjevem vinogradu Med 10 kopači sta' bila tudi obdolženca. Med delom sa se sporekla in nazadnje tud spoprijela Karol Co-tar in Franc Brumen. Vmes je posegel tudi Slajter ki je med prepirom pritegnil Brumnu, ko je le-ta zab usil obdolžencu v obraz, da bo preje odšel kot berač iz Svetine kakor pa dobil Šlajferjevo posestvo Coter je bil namreč v ljubavnem razmerju rikiferjevo hčerko Kristino, čemur oce Jakob šlaj er prvotno sploh ni nasprotoval, šele pozneje ko se je Coter na železnici ponesrečil m postal Sepav, je Šlajfer začel z vso silo odklanjat. Coter-kot svojega bodočega zeta. Imenovanega dne torej so se delavci po delu razpršili. Nekateri pa so Hi z gospodarjem v klet, kjer so P d »nekaj dna Med njimi sta bila tudi oba obdolženca. Nato pa so se napotili v Svetince in sicer najpre France Brumen in Ignac Fuks, sledila sta Karo Coter in Terezija Zelenik, la njima pa pokojni S glajfer, Antonija Muršec in viničar Ljudevik n eg Med ^otjo pa pošlje šlojfer Brega nazaj v vinograd, da prinese vinogradm kramp, ki si ga e bil izpo odil pri nekem sosedu Ko se je vrnil Breg s krampom nazaj, se je dogodilo neka, nepričakovanega. Naenkrat je namreč Breg navalil na Sr a - zakaj, pravzaprav sam ne ve - in gi vrgel na tla. Tedaj je priskočil še Coter, k. ,> s krampom na tleh ležečega šlajferja zače obdelovati s takšno silo, da je njegovo glavo naenkrat zalila kri. Nato je zgrabil še Breg za kramp in Ln l z njim še trikrat po njegovi glavi, da je bila čisto zdrobljena. Coter je medtem še cdtrgal od blSega plota kol in udaril z njun ponovno £ šlSeviVi.s takšno silo da se je ko
Ff^"mut bil" osal° š e° v rokaht go t o vo že Svemu šlaj erju v usta. da je štrlel v »rak Radi " ln h uda cev je bila lobanja čisto zdrobljena tako da so bili koščeni drobci čisto pomešani z možgani, ki so plusknili na tla skoz, odprtino, ki je bila za moško dlan velika.
Po umoru pa sta pila in pela ter bila vesela.
Coter in Breg sta umorjenemu se pobra a uro z verižico, samokres in denarnico, nakar sta vdrla v umorjenčevo stanovanje ter klet m se nato dodobra nap la in najedla. Pri tem poslu so ju Sili orožniki. Oba obdolženca priznavata dejali k ga "a ni smatrati tako, kakor da sta ga tlvršila z namenom, polastiti se Šlajferjev.h nepremičnin. "ireg priznava, da ie imel namen šlaj-feria usmrtiti. Coter se zagovarja, da je zato se. naTsiaTerja 9 kolom in krampom, ker je vedel, d iniaJšu! fer pri sebi -mokres n ker se je
bal da bo sicer šlajfer njega .n Brega napadel.
Potek razprave.
Za današnjo razpravo proti Colarju in Bregu fo vladalo veliko zanimanje, tako da je bila porotna dvorana čisto polna. Med razpravo sta ob; tožene azvračala krivdo drg na drugega. Poredni senat ie vodil v. d. s. svetnik Stergar, kot pred-
w d s svetni dr. Tombak in okrajni sodnik dr Ha b e r m u t k o t v o t a n t. Obtožbo je zastopal dr pravdnik dr. Zorjan. Coter a je zagovarjal dr. Per-nar Brega pa odvetnik Aleksander Ravnihar. Zapisnikarje bil dr. Kejžar. Porotniki so z 10 proti 2 potrdil vprašanje umora, soglasno pa so gnitji vprašanje ali je bil zločin izvršen v pijanosti! N? podlagi tega1 pravdoreka sta bila ob. £ toženca obsojena na smrt na vesal.h, in sicer tako, da se izvrši smrtna obsodba najpreje nad Cotar-jem, nato pa nad Bregom.
KRVAV VOJAŠKI NABOR V SLOVENSKI BISTRICI.
Dne 8. junija so bili v Slovenski Bistrici vojaški nabori. Po naboru seje sestala družba a
bornikov v gostilni Franca SorčmkavSlov 1B gn-, i Med naborniki sta bila tudi Rudolf Dobers>eK, pose nišk sin iz Stopnega, in Franc Avgu^n že tukaj je začel Doberšek - pretepasko razpolo-4n - Lpikavati kuhinjski nož, ki ga je bil prijel s seboj, v mizo. Na povratku nazaj se je Oružba ustavila v gostilni Alojzija Celolige na Vrh-oai Domov gredoč sta šla skupaj Doberšek m Franc Avguštin. Naenkrat je Doberšek napadal s k uh i n j sk i n i nožem Avguština, ki se je pr. um -1 u branil z lato, na katero se je pri. hoj. opiral V, umikanju je Avguštin padel v jarek, nakar e oSenec pokleknil nanj in ga 9 krat zabodel dX kuhinjskim nožem v prsa in v trebuh ta-ko R Franc Avguštin kmalu nato rad.izkrvav-lienja umrl. S tem svojim de anjen, .je Hobe^e zakrivil hudodelstvo ubo a. Zagovarja se na a na i češ da ga je pokojni Avguštin "a cest. na Vrhlogi nenadoma začel psovat, in da ga, je> tudi udaril z lato. Priče pa pravijo, da je bil Avguštin
"'^"obUencrje^iovarjal dr. Irgolič. Dobršek ?e ie zagovarjal, da je izvršil uboj v pijanosti, ces da 'so na povratku bili že vsi pijan. Porotnik. «o z osmimi glasovi potrdili uboj, soglasno pa so zanikali, da bi bil Dobršek izvršilubojvpijanosti. Na podlagi lega pravdoreka je bil Dobršek ob-sojer- na šest let ječe.
Celjska porota
Celje, 11. septembra 1928.
DOLGA VRSTA GOLJUFU S SREČKAMI.
Slučajev, da lahkoverni ljudje nasedejo raznim lažiagentom, ki se baje pečajo z razprodajo srečk, beležijo dnevni časopisi innogo. vendar gre večinoma za goljufije manjšega značaja in obsega. l>anes pa se celjska porota cel dan peca z možakarjem, ki je tovrstne goljufije izvrševal »kozi več let v tu- in inozemstvu, izvrševal po premeteno zamišljenem načrtu in z veliko ambicijo ^ letni Viktor Petrovič, današnji obtoženec, le po "poklicu ključavničar, rojen v Novi vasi pri Ptuju Obtožnica dolži Petroviča, da je oškodoval v Sloveniji 21 oseb za skupno Din 14.683. v Avstriji pa 40 oseb za skupno 1892 S 40. g (okroglo
15.000 Din).	dr
Senatu predseduje vla. aež. soa. -.-i. ui. Premschak, votanta sta vffi. dez. sod. svet. dr. Ste-panfič in okrajni sodnik Brelih, drz. pravdn.stvo zastopa dr. Juhart, zagovornik je dr. Korsclibnu-mer.
Obtožnica- govori o Petroviču tako-le: Viktor Petrovič je skrajno premeten in nevaren goljuf. Polna tri leta je z neverjetnim uspehom izvrševal drzne sleparije v škodo najrevnejšega podeželskega ljudstva. Svoje sleparsko poslovanje je izvrševal po točno premišljenem in vnaprej pripravljenem načrtu.
Z goljufijami je začel Petrovič v Avstriil. kjer je v Gradcu končal ljudsko šolo in se med vojno izučil za ključavničarja. Ker za to opravilo ni maral, se je po vojni vrgel na trgovino. Verižil je z jajci, s perutnino in z raznim drugim blagom. Že takrat je prišel navzkriž z zakonom in bil obsojen radi verižništva. Vsled tega je opustil trgovino in se 1. 1025. začel baviti s prodajo srečk. Pri tvrdkali Josip Kugi & Co., Evgen Steinei in pri Hipotekami eskomptni družbi na Dunaju je prevzel zastopstvo za razprodajo tkzv »Avstrijskih stavbenih srečk«, ki so jih zastopniki navedenih tvrdk razpečavali na isti način, kot se pri nas raz-pečavajo srečke vojne škode t. j. agent vroči stranki prospekt, od katerega odtrga kupon in ga izpolnjenega pošlje svoii tvrdki. Obenem inkasira prvi obrok dočim ostale obroke plačuje stranka neposredno tvrdki. Petrovič pravi, da se z dogovorjenim zaslužkom ni mogel preživeti in je kaj kmalu zašel na kriva pota. Poizvedoval je za ljudmi, ki so že imeli srečke, se jim predstavljal pod raznimi imeni kot kontrolor tvrdke in izvabljal denar na ta način, da je strankam dopovedoval, kako so srečke v kurzu poskočile in kako bodo morale stranke plačati visoko kurzno razliko, čemur pa se lahko izognejo, če plačajo takoj njemu še dolžne obroke. Drugod zopet je strankam natvezel, da so njihove srečke zadele visoke dobitke, katerih izplačilo jim bo že on oskrbel, a plačati mu morajo takoj še vse dolžne obroke. Ljudje so prepričevalno nastopajočemu Petroviču, ki se je danes imenoval Vogel, jutri Vogler in pojutrišnjem še kako drugače, verjeli in mu radi plačevalo zahtevane zneske. Oblasti so ga začele kaj kmalu preganjati, a dobile ga niso baš radi spremenjenega imena. Ko pa so mu postala tla prevroča, se je spomladi 1827 preselil v Jugoslavijo.
Prišedši v Slovenijo je takoj nadaljeval s prejšnjim poslom. Prevzel je zastopstvo tvrdke Jakob C. Zumbulovič, podružnica v Ljubljani in naj bi razpečaval srečke ratne štete. -Poslovak .ie na isti način kot preje v Avstriji. Kot v Avstriji je tudi tukaj nastopal samozavestno in prepričevalno in v hišah, kamor je prinesel »veselo veste, da so zadeli dobitek, je povsod vladalo ob njegovem prihodu veliko veselje, ki se je seveda čez H dni, v katerem roku je navadno obljubil prinesti veliki dobitek, spremenilo v grenko razočaranje in iok. V Sloveniji je nastopal večinoma pod imeni Slavko Brušič in Jožef Brunčič Če pa je že rabil svoje pravo ime, se je izdajal za Rudolfa Petroviča in se je v takih slučajih legitimiral z domovnico svojega brata, ki je res Rudolf.
Poleg naštetih goljufij se je posluževal Pe-trovčič še načina, da je strankam v Avstriji potožil trenutno denarno zadrego in jih naprosil za posojilo, ki ga takoj vrne, čim se vrne na Dunaj, kjer ima pri banki naložen denar. Na ta način je v Avstriji ogoljufal 6 oseb.
Obenerti s Petrovičem sedi na zatožni klopi tudi 21 letna Adcla Mustarjeva, rojena v Št. Ru-pertu pri Celovcu, pristojna pa v občino dvor pri Novem mestu, po poklicu čipkariea. L. 1925. je služila kot sobarica pri višjem magistratnem pisarniškem predstojniku Perkovniku v Celovcu. Bila je poštena in marljiva ter pri gospodarju zelo priljubljena. Njena nesreča je bila spoznanje s Petrovičem. Čim je sklenila z njim prijateljstvo, je začela ponoči izostajati, po dnevi pa zanemarjati službo. Obtožnica jo dolži, da je vedela za Petrovičeve goljufije in ga v goljufivem poslu tudi podpirala. Petrovič sam kakor tudi ona odločno zanika, da bi bila kakorkoli udeležena na goljufijah. Mustarjeva spremlja obravnavo z vdanostjo in večkrat joče.
Obravnava sama je zelo dramatična. Zlasti izpovedbe prič izzivajo mnogo dobre volje v porotni dvorani pa tudi sočutja z ljudmi, ki so se dali prevariti za zadnje krajcarje. Vse priče izpovedujejo za Petroviča obtežilno. Petrovič pa vse priznava, in celo dejanja, ki jih je v preiskavi zanikal ali rekel, da se jih ne spominja. O Mu-starjevi priče ne vedo mnogo povedati, ker zna Mustarjeva le slabo slovenski in jo predsednik mora celo nemški zasliševati.
Razprava je trajala od pol 9 do 14 in od 17 do 19. Porotnikom je bilo stavljenih sedem glavnih vprašanj. Porotniki so soglasno potrdili krivdo Petrovičevo glede 61 slučajev goljufije in pravtako. da si je nadeval tuja imena, da se je potepal ln da je poneveril 50 šilingov, ki jih je prejel od Romana Reša v Altaussee. Vsa tri radi Mu-starjeve stavljena vprašanja, so porotniki zanikali. Radi pravdoreka porotnikov je senat obsodil Viktorja Petroviča na šest mesecev težke ječe. na povračilo pravdnih stroškov in na plačilo zasebne odškodnine ogoljufancem. Dalje se je izrekla dopustnost oddaje v prisilno delavnico, Adelo Mu-starjevo je senat oprostil vsake krivde.
Novomeška porota
ZLORABE URADNE OBLASTI IN PONEVERBE.
V ponedeljek 10. septembra se je zagovarjal pred porotnim sodiščem Marko Rakuš, kanclist v Kostanjevici. Obtožen je bil hudodelstva zlorabe uradne oblasti § 101. k. z. in hud. poneverbe po § 181. k. z. Obtožnica očita Rakušu, ki je bil sicer zelo sposoben in verziran pisarniški uradnik, pa je ime! posla že z okrajnim sodiščem v Celju, kjer jo bil zaradi prest, goljufije obsojen na 3 dni zapora, katera kazen mu je bila radi amnestije odpuščena, in z okrožnim sodiščem v Novem mestu ter se je moral zagovarjati radi hudodelstva goljufije s krivim pričevanjem, a je bil oproščen, da se je poleti 1927 ponudil usnjarju Ivanu Glihi v Kostanjevici, da mu uredi zemljekniižno stanje posestva, na katerem je bila vknjižena cela vrsta najbrže plačanih in ugaslih terjatev in ki bi se jih dalo že izbrisati. Ker pa so bili upravičenci deloma v Ameriki, deloma druged po svetu odsotni, je bilo težko dobiti za izbris bremen potrebne izbrisne pobotnice. Zato si ie obdolženec izmislil prav enostavno rešitev. Napisal je za vsako vknjiženo terjatev potrebno izbrisno pobotnico, podkrižal na tej tozadevnega upravičenca, potem pa je v svojem uradu dne 9. novembra 1927 krivo potrdil, da so upravičenci lastnoročno pred njim podkrižali izknjižne pobotnice, v katerih izjavljajo, da so njihove terjatve plačane, vsled česar dovoljujejo vknjižbo izbrisa tz. bremen.
Dne 16. decembra 1927 pa je nato Ivan Gliha stavil zeinljeknjižni predlog, da se na podlagi 1 zgoraj omenjenih izbrisnih pobotnic dovoli vknjiž-| ba izbrisa pri njegovem f<osestvu vknjiženih ter-l	Priložene izbrisne pobotnice pa so se vodji
! zemljiške knjige kanclistu Žebretu zdele sumljive, zato je poizvedoval in dognal, da je obdolženec i zemljeknjižne upravičence sam podkrižal. ' Obdolženec pa ni na ta način samo zlorab-
ljal zaupano niu uradno oblast, temveč je šel v svoji nepoštenosti še dalje ter je v letu 1927 in 1928 poneverjul denar, ki ga je kot izvršilni uradnik sprejemal od strank v svojem uradu.
Dne 19. marca 1927 se je v izvršilni zadevi Jožeta Lajkoviča zoper Jožefo Kodrič sprejel za plačilo takse znesek 780 Din ter ga pridržal; ravno tako si je 28. aprila 1927 prilastil za takse vplačani znesek 2934 Din 30 par, v izvršilni zadevi Franceta Zagorca zoper Franca Goriška.
Dne 2. maja 1927 je jioneveril 390 Din, ki jih je vplačala Jožefa Kodrič. Ko n.u je zdražitelj Janez Franko plačal v poravnavo najvišjega po-nudka 5. septembra in 9. septembra 1927 skupaj znesek 9300 Din je obdolženec tudi ta denar pridržal in za se porabil.
Dne 9. novembra 1927 se je okoristil s vsoto 3300 Din, ki mu jih je zavezanec Josip Vimpolj-šek plačal v izvršilni zadevi nedl. Vide Šporn. Tudi ta denar je hitro porabil ter že 16. novembra 1927 pridržal 1310 Din 90 par, ki jih je prejel v izvršilni zadevi okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani zoper tvrdko Bertoli in drug.
V izvršilni zadevi Neže Sluga zoper Franceia Jurečiča si je na to prilastil dne 24. decembra
1927	vplačanih 2429 Din 50 par ter 14. februarja
1928	položenih 681 Din 50 par. Končno je v izvršilni zadevi Franceta Pavlenča zoper Jožefo Gal poneveril 859 Din 50 par, ki jih je zavezanka za-ložila pri njem meseca februarja 1928.
Svojo nepoštenost opravičuje z' bedo ter navaja, da mu je bila žena slaba gospodinja Gostilna, ki jo je imela v zakupu, ni prinašala nobenega dohodka, temveč izgubo, šolanje dveh otrok v Ptuju pa je bilo za njegovo majhno plačo pretežko breme. Tako je lezel vedno bolj v dolgove ter najhujše luknje mašil z denarjem, ki ga je sprejemal v raznih izvršilnih zadevah. i'o možnosti je |K)neverjene zneske vračal največ iz denarja, ki ga je znova poneveril.
Razprava je trajala ves dan. Kot priči sta bila zaslišana obtoženčeva predstojnika dr. Lo-sar in sodnik Turk ter uradnik Zebre. Prcčitali so se zapisniki mnogobrojnih prič in cela vrsta izvršilnih in zeniljeknjižuih spisov.
Porotnikom je sodni dvor stavil 3 vprašanja in sicer dve glavni vprašanji, tikajoči se izreka glede hudodelstva zlorabe uradne oblasti in hud. poneverbe ter dodatno vprašanje, ali je obtoženec poneverbo izvršil vsled nepremagljive sile. Porotniki so prvo vprašanje soglasno potrdili, drugo glavno vprašanje so zanikali z 10 giasovi. Porotni sodni dvor je nato obtoženca obsodil rudi hudodelstva zlorabe uradno oblasti in poneverbo na eno leto težke ječe s poostritvami. Porotno razpravo je vodil predsednik dr. Polenšek votanta sta bila svetnika dr. Dolenc in Romih, državno pravdništvo je zustopal prvi državni pravdnik Barle, finančno proki.raturo dr. Kavec, obtoženca je branil odvetnik dr. Zupančič.
1laclio
Programi Radlo-£fublfana
Sreda, 12. sept, 12: Godba in borzna poročila.
—	18.30: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec. — 19: Gorstva in vodovje naše države, dr. Valter Bo-hinjc. — 20.30: Orgelski koncert, katerega priredi Stanko Premrl, prenos iz stolne cerkve, solo-speve poje Jože Likovič. — 21.30: Poročila.
Četrtek, 13. sept. 12: Godba in borzna poročila. — 18.30: Laščina, poučuje prof. Ivan Gruden.
—	19: Zgodovina slov. naroda, predava prof S. Kranjec. — 20.30: Koncert — umetna pesem, poje kvartet Glasbene Matice. Med koncertom klarinet solo s spreniljevanjen. klavirja. — 21.30: Poročila.
:Drugi programi
Sreda, 12. septembra.
Zagreb: 20.35 koncertni večer (vijolinu, klavir in arije). — Brcslau: 18 Duševne bolezni in njih duševno zdravljenje. — 20.30 Švicarski večer (Izbor iz proze, poezije in glasbe švicarskih umetnikov). — Praga: 17 Koncert jazz-orkestra.
—	20 Švicarski večer (glasbeni program). — 21.30 Literarni del. — Leipzig: 20 Predavanje: Pota k novi umetnosti. — 20.30 Švicarski večer. — 22.15 Plesna glasba. — Stuttgart: 16.15 Francoska glasba. — 20.02 Švicarski večer. — 21.10 Iz Berna: koncert, — Bern: 20 Švicarski večer. Glasba in proza. — 21.30 koncert. — 22.05 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Franklurt: 16.35 Operna glasba. — 20 Švicarski večer. — Brno: 17 Koncert, prenos iz razstave. — 18.10 Operne arije. — 22.15 Prenos koncerta iz razstave. — Rim: 21 Koncert skladb Mas-senetta in Bizeta. — Langenberg: 17.45 Večerni koncert. — 19.35 Predavanje o ekspediciji k Indijancem Topas. — 20.02 Švicarski večer. (Marši, plesi, iodlerji in dr.). — Berlin: 16 Predavanje: Žena v znanosti. — 17.30 Zabaven koncert. — 19.30 Predavanje: Žena v različnih poklicih in njeno zdravje. — 20.30 Švicarski večer. — 22.30 Večerni koncert. — Dunaj: 11 Koncert kvarteta.
—	17.10 Koncert orkestra. — 18.30 Predavanje: Materija in nje razdelitev v najfinejše delce (Oljnata prevleka, kozmični oblaki itd.). 19 Švicarski
večer. — 20.05 Večerna prireditev. — Miincheu: 19.40 Švicarski spored. — 20.50 Orkestralna glasba. — 22.30 Plesna glasba. — Milan: 20.50 Lahka glasba. — Bmlapest: 17.45 Orkestralni koncert. — 20.15 Koncert (petje in vi jo lina).
Spori
ŠPORTNI DOGODKI.
1.	Nogomet: V srednjeevropskem pokalu Ad-liiira—Ferenczvaros 1:2, igrišče Hohe Warte, gle-davcev 25.000. Dalje Austria—Nichotson 3:0, WAC —FAC 2:2, Slavija iz Pragi—Vienna 2:1, London— Koln 1:0, Praški DFC—nemški prvak Hamburg SV 5:1, Viktorija iz Žižkova—Rapid 4:3, Vicnna—Slovan 3:0, Wacker—Hertha 1:0, Toplice —Pao (Solun) 3:0, Sparta—Sabaria 6:3, Hungaria —Bastya 1:1.
2.	Tenis: Francozi premagajo Amerikance 5:3.
3.	Kolesarstvo: Vanderstiiyft se pripravlja na napad na Brunierov svetovni rekord 120.598 km na uro; dosedanji uspehi obljubljajo končni uspeh.
4.	Avtomobilizem: Kljub veliki nesreči na dirkališču Monza pri Milanu so nadaljevali tekmo za Veliko darilo Evrope in je prevozil Chiron na Bugattijii 000 km v 3:45:02 na uro 159.498 km.
5.	Težka atletika: Rigoulot jc potegnil z levico 100.5 kg, z desnico 110 kg, dva nova svetovna rekorda.
6.	Rokoborba: Slavnemu rokoborcu Pavlu Pon-su so postaviji v njegovem rojstnem kraju A gen (Francija) spominsko ploščo. Pons je bil pred Hackenschmidtom najboljši zastopnik grškarim-ske rokoborbe.
7.	Lahka atletika: Sfanislay skok v višino 186.5 cm, nov čslov. rekord. — Nemka Jungkunz oboje-ročno krogla 20.38 m. — Tekme v Parizu: 100 m KOrnig 10.8, 200 m isti 21.6, 400 m Engelhardt 47.6, Švicar Martin 47.8, 800 m Engelhardt 1:51.8, Švicar Martin širina prsi zadaj, Ladoumegue 1:52, 400 m lese Taylor 52.6. skok na daljavo Cator 7.93, svet. rekord. — Avstrij)«e proti Poljakinjam na Dunaju 54:52; 60 m Schurinek 7.8, 100 m ista 12.8, 200 m Brenerova 26.8, 80 m lese Singer 13.2, 4X100 m Avstrijske 50.8, krogla Perkaus 11.22, Konopacka 10.95, kopje Lonka 33.05, diskos" Konopacka 36.84. Specialni darili sta dobili Schuri-nekova in Brenerova.

m m*cc
Katoliški dnevi v Magdeburgu
V	Magdeburgu so imeli 5. in 6. t. m. nemški katoliški inteligenti svoje jesensko zborovanje. Tega zborovanja, ki je poleg običajnih predavanj nudilo tudi umetniških užitkov, — mislimo na tozadevne glasbene prireditve v stolnici in glavni dvorani, — se je udeležilo veliko število uglednih nemških javnih in kulturnih delavcev. Program dneva je bil nadvse aktualen. V ospredju sta bili temi »Katoliška cerkev v duhovnem življenju sedanjosti« iu »Katoliška knjiga in katoliški tisk«. O prvem je govoril znameniti teolog in filozof S t e f f e s , o drugem znani urednik revije »Gral«, pater M u -c k e r m a u n.
Steffes je s finim taktom in smislom za duhovne potrebe današnjega časa skušal izkazati kako zelo je notranje življenje cerkve sorodno najglobljim utripom in impulzom duševnega življenja modernega človeka. Če gremo našemu življenju do dna, če brez predsodkov in v resnični ponižnosti prisluhnemo vase, trčimo na meje, ki segajo preko človeka, preko človeškega razuma, njegovega čuvstvenega in hotenjskega življenja, — pridemo do nadnaravnega sveta, za katerim teži in hrepeni moderna duša, v katerem se naša čuvstvenost more ustaliti in naš razum pomiriti.
V	lepi dialektiki pokaže najprej Steffes, kakšen vpliv ima cerkev na duševno življenje sedanjosti. Začenja z intelektom. Izhodišče mu je osnovna misel, da cerkev nima naloge, posredovati znanstveno spoznanje, temveč nalogo, podati znanje, ki se tiče odrešenja duše (Heilssvissen imenuje to /znanje* Steffes po filozofu Schelerju), to je znanje, ki vodi do spoznanja in obožavanja Boga ter tudi do izveličanja duše. Zato sega cerkev preko znanosti, ne pusti zadnje besede kritičnemu in samosvojemu razumu, poudarja avtoriteto, ki nam omogoča, da postanemo deležni razodetja, sveta, ki preko minljivosti sega v večnost.
Isto treba priznati za našo voljo in naše vrednotenje. Kakršnekoli so vrednote, ki nas priklenejo nase, kakršnikoli so cilji, ki jih stavimo svojemu hotenju, religiozni svetovni nazor ne dopušča, da bi ostali pri tostran-.stvu, da bi naša dejnnja imela sama v sebi svoj smisel. Pravi in končni cilj \seli vred-
not je živi Bog, kojega svetost in popolnost garantira šele za vse druge vrednote. Zemske stvari so le v toliko vredne, v kolikor zrcalijo božje bistvo in božje naklepe. Resnično globok človek se ne more ukoreniniti v konč-lio-zemskem sistemu, njegova duša mora biti odprta vedno globljim in višjim vrednotam, to doživetje pa se more uresničiti šele ob Bogu.
In še v tretjem oziru je cerkev vodnica modernemu človeku, namreč v čuvstvenem življenju. Duša in srce sla danes razklana in razbolena. V medlem in neurejenem subjektivnem doživljanju išče danes človek utehe in umirjenja. V tej nevarnosti more cerkev nuditi trdno oporo. Njene vrednote morejo zadovoljiti notranjost in jedro človeške osebnosti. Odrešenje more prinesti veselje v dušo in jo iztrgati iz enostranske čuvstve-nosti. Kajti v cerkvi se nam razodeva Bog sani, ki kot trdna točka sega v vse naše notranje življenje.
A cerkev ne sega samo v življenje posameznika, cerkev sega kot svojevrstna istini-tost v vse kulturno življenje, spremlja to kulturno udejstvovanje, je za vsakokratno kulturo neki princip, ki šele da celotnemu življenju posvečenje in končno vrednost. Žal tu ni prostora, da bi mogli obširneje poročati o Steffesovih izvajanjih, da je cerkev v vsaki dobi in vsaki kulturi čisto svojevrsten princip, ki kulturo po čisto določeni poli spravlja v zvezo z večnim in božjim.
Končna misel pa je, da se vsi poedinci, vse strani in vsi pojavi duhovnega in kulturnega življenja urejajo v neko enoto in celoto, ki jo v pravem pomenu moremo imenovati »cerkev ! So to cisto mistična in spekulativ-ha razglabljanja. A drugače ni mogoče te stvari označiti: Vse, religiozne, Boga iščoče duše so združeno v občestvu. To občestvo priznava vse te duše. združuje jih v vsej njihovi pestrosti, ninogoličnosti in individualnosti. Vse te duše oblikuje v instrumente in posode, ki bodo sprejele Boga, njegovo milost in njegovo kraljestvo.
V tem pogledu je cerkev najresničnejša in najgloblja zajednica. Le-ta združuje ljudi v točki, ki je onsirau zemeljskih razprtij. Ta točka je Bog, absolutni vir vsega vesoljstva. Tako združeni v metafizični istinitostl, morejo ljudje živeli v svetu, — žive v času, a
pred očmi jim je veliki dan, ko bodo stopili v večnost.
Končno izvaja Steffes še posledice, ki veljajo za naše praktično ravnanje, ki jih pa tu ne moremo navesti. Mirno pa trdimo, da katolicizem s tako globokim in modernim pojmovanjem lahko stopi na plan, da lahko priklene nase izobraženca, ki se mu nikakor ni treba sramovati, če je član cerkve. Časi 60 minuli, ko je naturalizem in pozitivističen racionalizem ter puhli liberalizem z navidezno upravičenostjo podiral cerkveno stavbo. Duhovnost sedanjosti se je zopet preorienti-rala, danes je religija zopet v ospredju. In če bo cerkev imela takih zagovornikov in inter-pretov ko je Steffes, lahko z zaupanjem zre ✓ bodočnost.
Druga tema, ki se je obravnavala v Ma-gdeburgu je bilo vprašanje Katoliškega tiska in katoliške literature. O dnevnem časopisju je predaval p. Hardt, nas morejo bolj zanimati izvajanja Muckeriuannova o katoliški dobri knjigi.
M. si ne zapira oči. Odkritosrčno prizna, da smo katoličani na slabem v pogledu slovstva. Govoriti o »dobri knjigi«, ki naj bi jo dali katoliškemu ljudstvu v roke, je nesmisel, de mislimo, da se da ta stvar organizirati, naročiti ali uravnati s kakimi »smernicami«. Ce hočemo dobro knjigo, treba poseči v literarno produkcijo. Literatura je največji zaklad naroda. V literaturi se zrcali duša naroda, te vrednote vplivajo zopet nazaj na narod in so v stanu, da ga oblikujejo in iz-omikajo v pravem pomenu besede. Če hočemo torej ustvariti dobro knjigo, treba poseči v literarno življenje, in sicer v literarno življenje sedanjosti. Ne zadostuje, da črpamo od zakladov preteklosti, poslati moramo aktivni: soustvarjajoči činitelj v literarnem življenju sedanjosti.
Odkrito izjavlja M., da smo katoliki doslej premalo proizvajali v literaturi in da nam zato nasprotniki le izjemoma priznavajo v tem oziru polnovrednost. Tega očitka ne moremo spraviti s sveta drugače kot z dejanjem, da ustvarimo novo izobrazbo in da si cerkev z resnično literaturo pribori vodilno mesto.
Vedeti pa je treba, da so naših neuspehov krive tudi razne neprilike in ovire, ki jih treba spoznati in odstraniti. M. navaja tozadevno važne momente. Vrsta takih ovir izhaja iz današnjih časovnih razmer. Danes nahajamo vrsto ljudi, ki jim gre le za zabavo in ki nimajo več duhovnih interesov. Potem bo ljudje, katerim je gospodarska beda in boj za obstanek uničil živce in ki niso več sposobni za resnejše čtivo. K tem pridejo še delavci, ki potrebujejo oddiha, a iščejo ga v kinu, radiju, plehkem in napetem, senzacio-nelnem in pikantnem čtivu. Od takih ljudi ne smemo dosti zahtevali, potruditi se moramo, da vsaj ob tej ali oni priliki preči tajo resnejšo knjigo.
Z ozirom na take kroge moraino gojiti •;!tudi »lažje člivo«. V katoliških vrstah se '^lavadno knjige, ki so le za zabavo, kaj rade obsodijo.-Ne smemo pretiravati z zahtevki religije in morale ter prezreti človeške potre-
be po oddihu in upravičenem razvedrilu.
Glavni vzroki pa, da nam manjka dobre knjige, so globlji. Iskati jih je treba v dejstvu, da danes ni več organično zraščenega ljudskega življa, da naše celotno življenje ni več prepojeno s krščanskim elementom, da splošno manjka krščanske atmosfere. Cerkev je v velikem obsegu izrinjena iz družabnega in javnega življenja, iz razdvojene duše ne more priti enoten poln akord. Zlasti ni pogojev za »ljudsko slovstvo«.
Muckerman se zavzema za obnovitev starih katoliških ljudskih tradicij, ki naj bi ustvarile novo domačnostno in iskreno ozračje. Konkretno navaja, da ima duhovnik v manjših krajih lepo priliko za gojitev gledišča itd. Glavno je, da nas ne obvlada pesimizem, četudi se zdi, da obvlada danes novo poganstvo vso literaturo. Kdor gre v globino, bo vendarle trčil na vrednote, ki tudi katoličanu niso tuje. »Veliki toki, ki gredo danes skozi literarno življenje sedanjosti,« so nam lahko v zgled in bodrilo. M. se pri tem nanaša na sodobne nemške pesnike (Georgeja, Schmid-Bonna, Werffa, Sehfiferja, Th. Manna.) Gre za nadvse važno stvar. »Šele v trenutku, ko postane očitna velika važnost tega področja, šele ko bomo spoznali, kakšne naloge' nas čakajo, smo prišli do tal in čutenja, na katerih bo možno plodonosno delo,« pravi M. In ne samo to, da moramo katoličani prispevati svoj delež v literaturi. M. meni, da današnji čas naravnost čaka, da bo moderni katolicizem spregovoril svojo besedo. V današnjem času leži neko misijonsko hrepenenje, odrešilno besedo, besedo o milosti in velikem veselju bi moral prinesti katolicizem. A ta beseda leži zastrta v naših dušah.
F. Č.
•
Ciganska revija. V Moskvi je izšla prva številka ciganske revije pod naslovom »Komany zorja« (Ciganska zora). Revija bo tiskana v ciganskem jeziku, toda v ruski pisavi. V literarnem delu prvega zvezka je objavljena povest ciganskega pesnika Rom-Lebodeva pod naslovom »Romano bengi iz življenja vedeževalk.
Moderna avstrijska umelvost v Prani. Dne 8. t. m. se je otvorila v Pragi pod protektoratom zveznega predsednika dr. Mihaela Hanischa in predsednika Masaryka razstava moderne avstr. umetnosti, ki jo je priredtlo praško društvo likovnih umetnikov »Manes«.
Literarna nagrada, ki jo je ustanovil akademik Brieur za odlikovanje drame s socialno vsebino, se je letos prvikrat podelila, in sicer jo je prejel Edouard Schneider, biograf E. Duše za svojo dramo »L'Exaltation«, ki je bila že uprizorjena v Ženevi, ne pa še v Parizu.
Internacionalna družba za glasbeno znanost, ki je bila ustanovljena jeseni 1. 1027 v Baslu, je imela sedaj na povabilo glasbene biblioteke svojo prvo predsedstveno sejo v Frankfurtu. Njene zaključke bo objavil odbor v posebnem komunikeju. Med drugim se je sklenila, da bo družba priredila vsako tretje leto kongres, če le mogoče v zvezi z glasbenimi svečanostmi »Internacionalne družbe za novo glasbo«; izdajala bo internacionalno revijo v 4 jezikih in sicer v nemškem, angleškem, francoskem in italijanskem. Dalje sta Nemčija in Švica izjavile, da,sta pripravljeni družbo gmotno podpirati, če bodo tudi druge države sledile njunemu zgledu. Naslednje zborovanje 1. 1930 se bo bržkone vršilo v Liittichu.
'ar&fvo
ORGANIZACIJA REKLAMNIH STROKOVNJAKOV V vseh državah imajo reklamni strokovnjaki svoje organizacije, ki so združene v evropski kontinentalni zvezi, ki je imela letos svoj kongres v Parizu. Saj je reklama dosegla že take dimenzije da se z njo morejo baviti le še strokovnjaki, katerih število se vedno bolj množi.
Tudi v naši državi se reklama vedno bolj širi in vedno več je direktnih interesentov na tem polju. Naravno je, da so se strnili vsi interesiranci za reklamo. Te dni so se sestali reklamni interesenti iz cele države na Sušaku. Ob tej priliki sta prišla v Jugoslavijo tudi predsednik »Chambre syndicale de publicite« v Parizu g. Charles Maillard ter g. Emil Trebitsch, delegat avstrijske zveze reklamnih strokovnjakov. Ustanovila se je Zveza jugoslovanskih reklamnih strokovnjakov, h kateri lahko pristopijo vsi, ki se poklicno bavijo z reklamo (to so upravniki časopisov, ravnatelji reklamnih zavodov, anončnih ekspedicij, grafičnih podjetij itd ), sploh vsi, ki se zanimajo za reklamo.
Nova jugoslovanska zveza pristopi k »Union continentale de la publicitšc.
PoStneCefcovni promet v avgustu 1928 je znašal 4771.4 (julija 4570) milj. Din, od tega brez gotovine 46.9 (47.6) %. To je najvišji dosedaj zabeleženi promet. Skupno v prvih osmih mesecih t. 1. znašal promet 34070.9 (v prvih osmih mesecih lani 82947.3) milj. Din, torej za nad milijardo Din več. V avgustu pa so se zmanjšale vloge od 606.7 ua 569.6 milj. Din, kar je še vedno nadnormalna svota. Vloge so znašale koncem avgusta: Zagreb 184.3 (178.7), Belgrad 149.1 (171), Ljubljana 113.3 (116.45), Sarajevo 104.8 (117.1), Skoplje 18.2 (23.5). Vloge so padle največ v Belgradu. Stanje računov je bilo: Zagreb 4,937 (4.903), Ljubljana 4.860 (4.845), Belgrad 3.020 (2.984). Sarajevo 2.680 (2.666) in Skoplje 629 (622), skupaj 16.126 (16.020). Hranilne vloge so se zvišale od 31.18 na 31.97 milijonov Din, število knjižic od 30.145 na 30.669 in povprečna svota vlog od 1.034 na 1042.50 Din.
»Krivaja, šumska industrija d. d. (preje Eis-ler i Ortlieb)« v Zavidovičih objavlja bilanco za leto 1927, iz katere je razvidno, dn znaša pri kapitalu 90 milj. čisti dobiček 4.85 milj. Din (za 1925 0.24). Bilančna svota .je od 1925 na 19^7 narasla od 216.5 na 238 milj. Din. Knltor znano, ima 93.600 delni'- podjetja država (vseh delnic 360.000).
Nova delniška družba. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo uslanovitev nove delniške družbe: Vazdušna banja »Paragovo« v Novem Sadu. Kapital znaša 750.000 Din (3000 delnic po nom. 250 dinarjev, sedaj se vplača 70 Din in 20 Din za ustanovitvene stroške).
Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 20. septembra I. 1. pri Mašinskem odelenju Direkcije državnih železnic v Beogradu glede dobave vagonov; pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 150 komadov magacinskih vozičkov; dne 25. septembra t. 1. glede dobave 300.000 koma-
dov opeke; dne 26. septembra t. 1. glede dobave tele-grafsko-telefonskega materijala. — Dne 25. septembra t. 1. pri Komandi kosovske divizijske oblasti v Prištini glede dobave 180 ton premoga; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave go-rilcev, medeninaste pločevine in žice. — Dne 25. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih tiskovin in mazalnih blazinic. — Dne 26. septembra t. 1. pri Komandi Sav-sske divizijske oblasti v Zagrebu glede zgradbe stanovanjske hiše. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industr. v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dne 13. septembra t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 550.000 kg ovsa; dne 14. septembra t. 1. pa pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 560.000 kg sena; dne 2i>. septembra t. 1. pri Komandi 38. pešad. polka »Njegošev« v Podgorici glede dobave živil (fižol, riž, testenine, zdrob, mast, kis, paprika itd.) (Pogoji so na v]x>gled pri omenjenih komandah). — Dne 17. septembra t. 1. se bo vršila pri Gradbenem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljub'jani oferalila li-citalija glede zgradbe nove dvorne čakalnice na postaji Lesce-Bled (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju). — Dne 25. septembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani oferlalna licitacija glede dobave vijakov ter obročkov. (Pogoji so na vpogled pri Depozitni blagajni Ljubljanske železniške direkcije.
Prodaje. Dne 20. septembra t. 1. se bo vršila pri Kr. direkciji šum v Vinkovcih ofertalna licitacija glede prodaje lesenega materijala. — Dne ?5. septembra t. 1. pri Auto-Komandi II. armijske oblasti v Sarajevu glede prodaje slarih avtomobilov in njih delov. — Dne 27. scpfembra t. 1. pri Direkciji šum brodske imovne opčine v Vinkovcih glede prodaje hrastovih debel. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Harsza
U septembra 1928.
DENAR.
V devizih se je danes učvrst'1 Berlin, popustila sta pa Trst in London, ostali tečaji neizpre-menjeni. Promet srednji. Privatno blago je bilo v devizah: Berlin, Pariz in Trst.
Zagreb. Berlin 1853.75-1356.75, Curih 1094.10 do 1097.10. Dunaj 800.50-803.50, London 275.70 do 276.50, Newyork 56.7977—56.9977, Pariz 221.25 do 224.25, Praga 168.27—169.07, Trst 296.748 do 398.7-18.
Belgrad. Borza radi praznika nI poslovala.
Curih. Belgrad 9.12875, Berlir 123.73, Budimpešta 90.52, Bukarešt 3.05, Dunaj 73.15, London 25.1975, Newyork 519.375, Pariz 20.285, Praga 15.39, Trst 27.16, Sofija 3.74, Varšava 58.20, Madrid 86.05.
Dunaj. Belgrad 12.4770.
Dunaj. Dinar 12.45.
-I
•m ni.
/t t
»V i /Ji j
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOVO
M I LO
Devizni tetaji na ljubljanski borzi
11. septembra 1928.
	povpraš.	pon.	srednji	sr. 10 IX..
Amsterdam	2278.50	2284.50	2281.50	—
Berlin	1354.—	1357.-	1355.50	1355.-
Bruselj	—	791.14	—	—
BudimpeSta	—	992.34	—	—
Curih	1094-10	1097.K'	1095.60	1095.60
Dunaj	800.50	803.50	802.-	802,—
London	275.70	276.50	276.10	276.16
Newyork	—	57.90	—	56.915
Pariz	221,20	223.20	222.20	—
Praga	168.27	169.(7	168.67	168.67
Trst	296.70	298.70	297-70	298.75
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odsl. inv. po.« 88.50 b!.. Celjska 158 den., Lj. kred. 128 den.. Kred. zav. 170—175, Vevče 105—110. Stavbna 56 den., Sešir 105 den., Ruše 265 do 285.
Zagreb, vojna škoda ar. 438.50—440, kasa 438—439.50, termini: 9. 440—441, 11. 449, blago dec. 450—452, 7 odst inv. pos. 89, agrari 56 do 56.50, Hipo 58, Hrv. 55, Kred. 85-86, Jugo 88 do 89, Lj. kred. 126, Nar. 7000, Prašted. 920- 925, Srpska 151, Zem. 130-150, Etno 160-180, Gut-mann 207, Slavouia 9, Slaveks 95—100. Danica 140, Drava 452.50—457.50, Šečerana 490—495. Union 240, RaguseH 487.50—490. Trbovlje 480—490, Piv. Sar. 295, Vevče 105-106, Mlin. 19.50.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 85.20, Živilo 119.20, Hipo 7.30, Alpine 45.20, Leykam 9.65, Trbovlje 59, Gutmann 27.50.
Lesni trg
Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 3 vag. tramov. Tendenca je neizpremenjena.
Žitni trg
Za pšenico je položaj še vedno neizprrme-njen. Kupčije je zelo malo, ker ni niti ponudbe niti povpraševanja. Avstrijska in češkoslovaška tržišča so z blagom tako založena, da je nastal v i izvozu naše pšenice zastoj, ki se tembolj občuti, i ker so tudi domači mlini dobro založeni z blagom. ! Producenti ne morejo doseči boljših cen, zato je ! fionudba minimalna in se drži cen, ki so zadnje j čase v veljavi. Oves je stalno čvrst. Le plata ko-I ruza je v ceni neizpremenjena, dobiti pa jo je že zopet za promptno dobavo iz Trsta.
V Ljubljani notirajo:
Dež pridelki. (Vse snmo ponudbe, slov. post., piač. 30 dni, dob prompt.) Pšenica baš nova 79—80 kg, 2%, 285 —287.50, za september 287.50— 290, zn oktober 300—302.50, moka novn, O g, bi. fko Ljubljana, plač. po sprejemu 430 435. bn-ška koruza 345—347.50, ameriška koruza La Plata,
promptna. zacarinjena, fko Ljubljana 300— 302.50, oves, novi 265—270, ječmen baSki 70—71 kg, nov, rešetan, fko Ljubljana, plač. po prejemu po 315— 320, rž, uzančno blago, mlevska tarifa 295—297.50, ajda, reš. 300—305. Zaključek 3 vagoni. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica: sr. bč. 232.50—235, gor. bč. in pot. 235—237.50, bn. 237.50—230. Ječmen: sr. bč. 250— 255. Oves: sr. in si. 220—240. Koruza: 295—297.50. Moka in otrobi brez spremembe. — Tendenca mirna. Promet: 3 vag. jifenice, 4 ovsa, 18 koruze, 17 moke in 1 otrobov.
Hmelj
Obenem s poročilom Hmcljske sekcijo gre-mija trgovcev buiuo prinašali redno tudi poročila iz Žalca, pripominjamo, pa da so to poročila pro-dueentov in se naravno lahko razlikujejo od trgovskih.
Celje. 11. sept. (Poročilo hmeljske sekcije gremija trgovcev v Celju.) V okoliših Polzela in Braslovče je kupčija v splošnem mirna. Povpraševanje je le po prvovrstnem blagu. Cene so neiz-premen.jene: za prvovrstno blago 35—39 Din, za slabše blago 30— 33 Din. Obisk nakupovalcev je zmeren. Producenti ponujajo. V vranskem in šent-peterskem okolišu se je cena izboljšala in sicer se nudi za boljši hmelj do 38 Din, za slabšega je ostala cena neizpremenjena (30—33 Din). Obisk nakupovalcev je slab. Producenti ne ponujajo samo slabšega blaga, ampak tudi boljše kvalitete. V gornje-savinjski dolini ni ni kake kupčije.
Žalec, 11. sept. (Izv.) Kupci večinoma prejemajo nakupijeno blago iu je kupčija radi tega mirna. Ceue polagoma naraščajo pri čvrstem položaju. Za večjo partijo se je plačalo v Gorčah 45 dinarjev za kg. Sicer se gibljejo cene med 38 do 40 Din za prvovrstno blago, ki se največ trguje. Drugovrstno blago iz obmejnih krajev najde le izjemoma kupca po ceni 20—25 Din. — Kakor nadalje poročajo, je neki trgovec plačal za lako blago le 12 Din, dočim je ponujal za savinjsko blago le 24 Din. To je osamljen slučaj.
Kože in usnje
Za goveje kože je ta teden položaj nekoliko oslabel. Domače tvornice so prevzele vso ponudbo na tržišču. Za goveje kože večjih pasem se plača: lažje do 30 kg 19—20 Din, za težje nad 30 kg 21 do 22 Din. Tudi zn telečje kože je prešlo čvrsto razpoloženje v mlačno. Nakupne cene so: z glavo dolgonoge 30—32 Din, brez glave kratkonoge 38 do 39 Din, Za konjske kože se plača: Ia od 220 cm dolge dalje 200 Din po kom. Usnje notira: kruponi 77—85 Din, vratovi 42—47 Din, okrajine 31 do 35 Din, Goodyear 47 Din, blank 72-76 Din, jermena 105-115 Din, kravina črna 75—100 Din, gladek črni kips 87—135 Din, rjavi kips 85—140 Din, povlečen kips 57—67 Din, podplati 44—64 Din, ce-pano usnje 62—72 Din, ovčje usnje 80—110 Din, telečji boks 9.50 15.50 Din, 20—25 Din, goveji boks 15-19.50 Din.
S!
mid iivimmr? vrvenjem
Tudi ministri so raztreseni
Minister Painleve je velik učenjak, dober govornik, dober človek in resen politik. O nobenem ministru v Parizu se ne pripoveduje toliko dogodkov. Painleve pa ima poleg dobrih lastnosti tudi neko slabo, ki ga pa dela le še bolj simpatičnega. Painleve je namreč silovito raztresen. Pred kratkim se je o ministru razširila dogodbica, ki sicer morda ni resnična, je pa zelo verjetna. Painleve bi moral priti k pogrebu nekega zaslužnega generala in avtomobil je že čakal pred vratmi. Minister pa je bil v razgovoru s svojimi učenimi prijatelji in ni dopustil, da bi ga kdo motil. Njegov tajnik je ponovno dal znamenje, da je treba oditi, a minister je samo z roko odbijal povabilo. Šele potem, ko je pretekla že ura, ko bi bilo treba odpotovati, je vprašal tajnika: »Zdaj pa povejte, kaj pa ste pravzaprav hoteli.« Tajnik mu je odvrnil: »Gospod minister, pogreb generala! Sedaj mu že ne morete več izkazati zadnje časti, kajti mož leži že davno pod zemljo.« »Tako,« je dejal Painleve, »no, če je pa tako, potem pa prihodnjič.«
Iz mladostne dobe ministra se pripoveduje, da je bil kot mlad učitelj zelo skromen človek. Njegovo gospodarstvo je vodila stara hišnica, ki je imela tudi drugod opravka in je morala oditi. Painleve je napisal s kredo na vrata: »Pridem takoj nazaj, Jožefa,« in čakal jo je potrpežljivo. Nekega dne pa je bila hišnica ves dan odsotna. Painleve je pričakoval na večer obisk, bil je pa tudi sam prisiljen, da je za nekaj časa zapustil stanovanje. Zapisal je na vrata: »Pridem malo pozneje domov,« m šel mirno na pot. Ko pa je prišel nazaj, zatopljen v neko matematično vprašanje, je bral na vratih, kar je preje sam napisal. »No, potem pa moram pač nekaj časa mirno čakati,« in se je vsedel na stopnice pred duri.
Imeti Rusa za očeta
Rusi so v svojem begu po Evropi doživeli različno usodo. Mnogi izmed njih so se v inozemstvu poročili, sprejeli tuje državljanstvo in se vživeli v novo domovino. Tako je tudi na Bavarskem dobilo neko dekle Rusa za moža. Kakor znano, pa Bavarci tujcev nimajo radi, kadar gre za to, da se kdo med nje stalno naseli. Ko je bila mlada žena na porodu, je prišla k, njej po dolgih letih iz nekega daljnega kraja npka stara teta in je tožila svojim prijateljicam, da bo njena nečakinja dobila otroka. »Kaj pa je to kaj takega«, so jo zavrnile prijateljice. »Pa oče je ja Rus«, je menila teta. Prijateljice pa so le menile, da v stvari vendar ni ničesar hu-degg, nakar jim je stara teta filozofsko in obenem jezno zabrusila v obraz: »Ja, ja, z Rusom. Kdo bo pa potem otroka zastopil.«
Šel po nevesto — prišel pa v zapor
V Sudanu se je pojavila čudna razvada, ko se pripravljajo mladeniči na zakonski stan. Če sta tu dva tekmeca, potem se zedinita na to, da se medsebojno obdelujeta po hrbtu s palico ali z bičem. Kdor dalje časa zdrži, ta odpelje nevesto domov. Policija je sicer te tekme prepovedala, a iztrebiti jih ne more. Pred kratkim se je v Sudanu v neki vasi v bližini Kartuna zopet pripetil tak slučaj. Dva mladeniča sta imela rada isto deklico in sta se sprla vpričo nje. Močnejši je izzival slabejšega na dvoboj in ta se mu je udal. Oba sta se oborožila z biči in sta se začela obdelovati po hrbtu. Okoli njiju se je zbrala velika množica mladega sveta, da bi prisostvovala dvoboju. Deklica,, za katero je šlo, pa je sama podžigala tekmeca in ju vzpodbujala z vpitjem. Ta boj je trajal dalje kot je bilo običajno. Močnejši, ki je dvoboj izzval, je končno udaril z vso silo svojega nasprotnika, da je padel v nezavest in v kratkem času izdihnil. Pa tudi zmagovalec ni prišel do cilja. Policija je zvedela za ta slučaj in mesto na ženitovanje je romal v zapor.
Knez, ki nima denarja
Te dni se je indijski maharadža mudil v Angliji. Potem ko je opravil svoje uradne obiske, je izrazil željo, da bo kot zasebnik obiskal kako večje mesto. Nekega jutra je odšel iz svojega hotela kot navaden smrtnik. Mudil se je zdaj ti' 7<iaj tam in šel tudi na streho avto-

t
" *- IV
" JL
William VVhittig,
Hooverjev naslednik v trgovinskem ministrstvu.
omnibusa, da bi iz višine opazoval življenje na cesti. Na svoje veliko začudenje pa je opazil, da nima niti vinarja s seboj, da bi tako poplačal vozni listek. Sprevodnik stopi k njemu. Maharadža išče zastonj po žepih, niti beliča ni imel. Občinstvo je prezrljivo gledalo na pot-
Kruha niso imeli
Češki listi poročajo iz Budjevic, da se je tam pripetila v bližini mesta strahovita družinska žaloigra. Delavka Sedlaček je bila s 1. septembrom odpuščena iz opekarne. Bila je poleg tega še v drugem stanu. Njen mož ima težko srčno napako in je že večkrat obležal. V obupanosti je delavka Sedlaček, potem ko je videla, da ni moža doma, zgrabila 12 letnega Josipa in 3 letnega Miroslava ter ju ubila s topim predmetom. Oba otroka sta bila mrtva. Nesrečnica si je nato odprla žile, rešilna postaja pa, ki je bila o tem še pravočasno obveščena. jo je ohranila pri življenju. Sedlaček je 25 let stara in bila iz bolnice prepeljana v jet-nišnico.
Električen pouk klavirja
V Frankfurtu so iznašli nov način poučevanja na klavirju, ki ima namen olajšati prve težke korake gojencev in jim vliti več veselja in več korajže. Na pomoč je prišla elektrika. Kakor hitro udari učitelj parkrat na tipke, sc posvetijo nad tipkami električne lučice, ki kažejo dolžino in trajanje tona. Učenci imajo igranje nadvse nazorno pred seboj in učitelji pravijo, da imajo na ta način z učenci mnogo manj truda. Elektrika je priskočila na pomot še na drug način. Na steni imajo veliko klaviaturo. Učitelj udari na tipko, istočasno pa se razsvetli klaviatura in učenci imajo električno udarjen ton. katerega je učitelj zaigral, na klaviaturi. Ta novi način poučevanja pa ima poleg prednosti za učence tudi prednost za sosede, katerim je prihranjeno, da ne poslušajo od ure do ure trajajoče napake.
Kakršno življenje... Pusaj- Uhl, grofica Trenberg, znana berlinska družabna d ama je bila te dni ustreljena. Morilec je nato izvršil samomor.
Gičerin, Strcseinann, Chamberlain trije bolni zunanji ministri. Noben od teh treh-se, kot se čuje, ne bo tako hitro vrnil v aktivno
politiko.
Poljska mladina se vadi v obrambi plina. A'sakPoljak mora imeti masko!« je sedaj večkrat poudarjena parola.
nika, ki ni imel niti toliko, da bi poplačal vožnjo v avtoomnibusu. Le neki delavec je sočustvoval z njim in da bi rešil maharadžo iz zadrege, je plačal zanj vozni listek. Maharadža se mu je zahvalil in prosil za njegov naslov. Delavec je tjavendan zamahnil z roko, a maharadža je le silil vanj, da mu da naslov. »Jaz sem vladajoči knez iz Indije.« »Jaz sem pa pokojni belgijski kralj Leopold«, ga je ironično zavrnil angleški delavec.
Grška je postavljena na glavo
Grška bolezen dengue je postavila vse družabno življenje na glavo. Mesto Atene je porabilo redno 260.000 kg kruha na dan, sedaj ga pa le še 55.000. Te številke pomenijo, da je v Atenah le prav malo ljudi, ki morejo pravilno jesti. 85 % prebivalstva je že okuženega. Banke, ministrstva, pošte in druga uradna poslopja so večinoma zaprta, ker je uradništvo bolno. V telefonski centrali je samo ena telefo-nistinja še zdrava. Trgovine imajo na vratih napis: Zaprto radi dengue. Kot najboljše pro-tisredstvo velja led. Ladje vozijo dnevno gore ledu in limonade. Navadna zdravila ne pomagajo nič. Zdravniki si ne znajo pomagati. Pri obolelih znaša temperatura redilo 39 do 40 stopinj, človeški udje ohromijo in bolnik oslabi tako, da ne more po cele tedne pravilno iti. Zdravniki trdijo, da je bila kuga prenesena iz Sirije ali pa severne Afrike.
Koliko mrčesa pobije ptič
Vedno bolj prihaja svet k spoznanju, da nudijo ptiči človeštvu velike koristi s tem, ko ubijajo škodljiv mrčes. Neka medicinska revija poroča, da se je izračunalo, koliko mrčesa pride na enega ptiča. Z električnimi aparati so preskusili, koliko teh živalic je prinesel ptič svojim mladičem v gnezdo. Ugotovili so, da je zapustil od 3. zjutraj do 6. zvečer 500 krat gnezdo, da prinese mladičem hrane. Starec in starka sta vsakikrat, ko sta se vrnila, prinesla dvoje živalec, tako da je ta par pobil dnevno 1000 mušic in podobnih insektov. Ptič rabi itak dvainpolkrat toliko hrane na dan, kolikor tehta sam. Seveda se mušice rode sorazmerno hitrejše. Tekom poletja je samo ena muha mati 120 milijonov mušic.
37.000 dolarjev je najdel.
V Berlinu je nek šofer avtotakse peljal na kolodvor nek amerikanski par. Ko se je vračal, je našel v vozu majhen kovček, v katerem je bilo 37.000 dolarjev in pa dokumenti. Ker je bilo že pozno ponoči, je kovček opazil šele zjutraj, ko je pregledoval avtomobil. Amerikanski par se je vrnil v hotel, kamor je prišel tudi šofer, in mu predal najdeno stvar. Ameri-kanec je ponudil kot nagrado 50 mark. šofer ga je opozoril, da je ta nagrada premajhna, za-kar se pa Amerikanec ni brigal. Najmanj, kar bi moral dobiti, bi bilo 3700 dolarjev. Na policiji
Znani berlinski režiser prof. Keinhardt bo dobil v Nevv Yorku svoje gledališče. Načrt zanj je že napravljen. Pročelje bo iz črnega stekla, da bo mogoče že v stavbi uganjati velikansko reklamo.
so mu dejali: »Če bi bil denar prinesel nam, bi ti bili preskrbeli zakonito nagrado. Tako pa išči Amerikanca sam.
V dvef) ^ tre& vrsta!}
Japonsko letalo se je zdrobilo in sicer v bližini Fusana. Pilot iu štirje potniki so našli smrt. Osebni promet z letali je na tej progi sedaj ukinjen.
Japonski kraljevski par je dobil od svojega dobavitelja Higasija sadje, ki je bilo zastrupljeno s strihninom. Nek kemik na dvoru je strup odkril in Higasi je bil takoj aretiran.
Brezposelnosti v Franciji ne poznajo več. Vsen skupaj imajo trenotuo le 904 brezposelnih, od teh odpade na Pariz 561. Srečna Jrtfava! Seveda, če je statistika točna.
Italijanskega prebivalstva je bilo 1. 1882. '25 milijonov. Danes šteje Italija 40,769.000 ljudi. Izven Italije pa živi še 9 milijonov 250.000 Italijanov. Italijani so se od 1. 1882. podvojili.
V Louisiani v Ameriki so se uprli kaznjenci. Iz državnih zaporov so vdrli v prostore, kjer je imela shranjeno orožje straža. Nagrabili so polno streljiva in pušk. Frišlo je do prave bitke med stražo in kaznjenci. Kaznjenci so zbežali k bližnji reki, ubili čolnarja in skušali zbe-žati na njegovem čolnu, štirim se je res posrečilo, dočim je 11 ostalih upornikov našlo v bitki smrt.
Nevihte se je ustrašila. Soproga avstrijskega častnika Leopoldina Novak je šla na sprehod v dunajsko okolico. Nenadoma se je stemnilo nebo in pričakovati je bilo hudo nevihto. Gospa se je nevihte tako ustrašila, da je padla mrtva na tla. Zadela jo je kap.
Boljšcviki med seboj. Berlinski listi poročajo iz Podolskega o krvavi seji tamošnjega sovjeta. Glavar okrajne milice Fadejev je med sejo potegnil iz žepa revolver in oddal mnogo strelov na navzoče. Prvi strel je ubil tajnika, drugi predsednika in tretji uglednega člana okrajnega sovjeta. Nazadnje se je morilec sam ustrelil.
Italija ne mara zrakoplovov. Italijanska vlada je sklenila, da odpravi zrakoplove v vojaškem letalstvu in se že pogaja z neko tujo vlado, da proda posestrimo > Itaiie«, ki bo do-gotovljena prihodnji mesec.
Znani angleški kapitan Spencer, ki je dosedaj že 528 krat brez poškodb skočil s pomočjo padala iz zrakoplova, se je sedaj smrtuo ponesrečil. Padel je iz zrakoplova in bil na mestu mrtev. Prizor je opazovalo več tisoč ljudi.
• * «>
»Če dobim še eno hčerko,« je dejal Tolstoj, »potem jo raje pošljem na baletno šolo kot na univerzo. Na baletu se spačijo le noge, na univerzi pa se zmeša — glava.«
»Mož, ki prizna krivico, je modrijan«, je izvajal nek govornik, »isti mož pa, ki nekaj malega prizna, čeprav je v pravici, je...« — »Poročen«, zakliče nekdo iz občinstva.
»Ti bi bila prišla raje v Parizu na svet?« »Bog ne daj! Saj ne razumem niti besedice francoski...«

Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50D»n. Najmanjši znesek5Din.0glasinad 9 vrstic se računajo viŠ/e.Zao^lase jtroqo litovskega in reklamnega značaja vfakavntica 2Di«.
Najmanjši zneseklODin.PrMojbina za šifro 2Dm.V>akogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejcpriloiena znamka.Cek.račun Ljubljana 1Q.3Wel.5t.23-28.
Kmečko dekle
stara 14—18 let, verna, pridna in čista, se sprejme takoj. - Ponudbe ali naslov pove uprava Slovenca pod št. 8628.
Mizar, pomočnika
30—35 let, neoženjenega, sprejmem v stalno službo. Sprejme se tudi vajenec. Nastop takoj. — Srečko Zupan, sploš. mizarstvo, Ljubljana, Rožna ulica štev. 35.
Učenec
8« sedlarsko obrt, se ta-Itoj sprejme z vso oskrbo po dogovoru. Fr. Iskra, »edlar in tapetnik, Vič It. 16 pri Ljubljani.
Prodajalko
prijetne zunanjosti, ki je že bila zaposlena v trgovini izgotovljene ženske konfekcije, iščem. Nastop po možnosti takoj. - F. J. Rose t, Oleron, trgov, izgotovljene dam-ske konfekcije - Zagreb, Gunduličeva 3.
Državni uslužbenec
ki ne zasluži toliko, da bi si lahko najel skromno stanovanje, išče me ,to »HIŠNIKA«. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe na upravo Slovenca pod »Usmiljena srca«.
V II'
is&t
Kot sostanovalka
»e s »efihe^gospodična. Kje, povedo v upravni-Itvu Slov. pod št. 8677
Poizvedbe
Mlad lovski pes
tičar, rujave barve, šape bele, je utekel. Kdor ga je našel, se prosi, naj ga vrne proti nagradi na naslov: Streliška ul. 25.
Večje posestvo
se odda v najem z gospodarskimi poslopji, žf-\ino in orodjem ali drugače na polovico dohodkov. Posestvo je v dobrem stanju, priprav, za živinorejo, blizu železniške postaje. Primerno za družino z več odraslimi člani. Sprejmejo se le pošteni, ki imajo veselje do živinoreje. Oglasiti se je do 20. t. m. - Naslov v upravi Slov. pod št. 8622.
Trgovski lokal
odda v najem Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani v svoji hiši v Ljubljani, Gradišče št. 2. Podrobne informacije dobe reflek-tantje v pisarni urada Miklošičeva cesta št. 20, soba 201.
Trgovski lokal
z opremo, na Gorenj., ob glavni cesti, se takoj odda v najem za dobo 6 let. Najemnina 2400 Din letno. - Ponudbe poslati na upravo Slovenca pod »Lokal«.
Bukova drva
z navedbo cene, ponudite družbi »Ilirija«, Ljubljana, Vilharjeva ulica -za glav. kolodv.
Hrastove hlode, frize in deske 27 mm
kupujem v vsaki množini. Ivan Šiška, Ljubljana, Metelkova ulica 4.
Jabolka!
Stalno kupujem vagon-ske množine jabolk za prešanje in iščem tudi stalne dobavitelje za lepo namizno sadje in krompir. Ponudbe z natančno označbo cene frco vagon na upravo pod »Vsako množino« 8479.
Enodružinska hiša
visokopritlična, z vrtom, v Ljubljani, poceni naprodaj. Stanovanje takoj. Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 8649.
Prodam ali zamenjam
realitetno posestvo v Celju, Slovenija, vila s petimi sobami, kopalnico, plinovo in električ. lučjo, parketirano, v katero se je možno takoj vseliti, velik vrt (4500 m!), garaža, poslopje za delavnico. Cena 350.000 Din, sedanji letni čisti donos 30.000 Din, za posestvo ali hipoteko v Avstriji potom pooblaščene reali-tetne posredoval. Hein-ricb Scagnetti, Graz •— Girardigasse 8.
Lepo posestvo
manjše, v neposredni bližini Celja, kupim. - Ponudbe z natančnimi podatki (velikost hiše in vrta, stanje, lega) in ceno na upravo Slovenca pod »Veljko« štev. 8665.
Bukova drva
lepa, in vsako množino rezanega blaga 3. vrste, ter Kurzungsware, kupim. Ponudbe samo ceno franko vagon pod »Plačam takoj« 8601 na upravo.
Parno lokomobilo
za žago, 30—35 HP, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe pod »Parna« št. 8602.
Kupim gepelj
ležaji in zobovje morajo biti v dobrem stanju. -Navedbo cene je poslati Francu Lončar, monter, Črnomelj.
Vijoline
kitare, citre, strune in potrebščine kupite najbolje pri M. Mušiču. Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte sel
Brivsko dvorano
z vodovodno napravo in dobro uvedeno, v centru, nasproti velike bolnice, prodajam zaradi odhoda v inozemstvo za 15.000 Din. Najemnina jako nizka. - Franc Zupane, Zagreb, Komafova ulica 16.
»Jupiter«
univerzah kuhinjski stroj, ki nadomešča 12 aparatov, nudi Brezalkoholna produkcija — Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Pločevinasta banja
naprodaj. - Naslov pove uprava Slov. pod št. 8676.
Pozorl Slike za legitimacije
izvršuje najhitreje in ceno Franc Kune, fotograf, Ljubljana, Wolfova ulica.
Sadje v gospodinjstvu.
Konzerviranje sad|a In zeleniadi. Spisal M. Humek. Cena Din 24*-.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
J etika! Pljuča I
Edini privat. pljučni zdravilni zavod (Privat - Lun-genheilanstalt) Jugoslavije Dr. Pečnik, občina Sečovo, p, Rog. Slatina.
Darujte
Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, 'Volfova ulica št. 121
KALVARIJA
Dosedaj največja gledališka predstava na prostem. Matičičeva bojna igra se na splošno zahtevo ponovi dne 15. in 16. septembra, vsakokrat ob 8. uri zvečer na Kodeljevem. — Predprodaja vstopnic »ORIENT«, Dunajska cesta 14.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din. L Brozovič, kem. čistio-na perja, Zagreb, Ilica 82.
Kopalne banje in peči
klozeti in lijaki najceneje pri Fr. Stupici, želez-nina, Gosposvetska c. 1.
Pozor izdelovalci umetnih cvetlic!
Štauce za izdelavo vseh vrst cvetlic po vzorcu ali na zahtevo izdeluje za ročno izsekavanje ali na stroj Franc Kosmač, splošno ključavničarstvo, Ljubljana, Jeranova ul. 5. Istotarr. se izdelujejo železne mize in stoli za gostilne in kavarniške vrtove. — Delo solidno. Vzorci na ogled. Cene zmerne.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
Razpis oddale det
pri popravi cerkvenega stolpa župne cerkve pri Sv. Barbari v Halozah. - Na javni dražbi se bodo dne 16. sept. od 10. do 11. ure dop. oddala
tesarska in kleparska dela.
Podjetniki se vabijo.
Za cerkveno - konkurenčni odbori J. Debeljak, načelnik. Sv. Barbara v Halozah, 9. septembra 1928.
Oves in Koruzo
kuiiitu najcenolc liri tvrdki
A- VOLK, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24,
Veletrgovina z žitom
Drua
bukove in hrastove odpadke od parketov. dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
v Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom.
Oklic Slovenske Matice
Slovenska Matica vabi k pristopu za 1929. leto. Izšle bodo za Veliko noč naslednje knjige:
1.	Cankar Izidor, dr., Zgodovina likovne umetnosti, 3. zaključni snopič I. dela (Starokrščanska doba in zgodnji srednji vek, arhitektura).
2.	Wladyslaw Reymont, Kmetje I. del. Ta poljski roman, ki je dobil Noblovo nagrado, je prevedel dr. Joža Glonar).
3.	Knezove knjižnice XXIII. zvezek. (Izvirno slovensko leposlovje).
4.	Kidrič Fran, dr., Zgodovina slovenskega pismenstva in slovenske literature do srede XIX. stoletja.
Članarina za redne člane znaša 50 Din in se plačuje pred prejemom knjig aH v celoti aH v obrokih aH pa ob sprejemu knjig.
Člani naj se obračajo na poverjenike, kjer jih že imajo, drugače pa naravnost na društvo v Ljubljani.
Članarina se plačuje po čekih najkasneje do konca tega leta, razen pri onih, ki plačajo ob sprejemu knjig.
Štev. 33.171—1928.
Zakup bufeta in brivnice
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu daje v zakup T svojem novem javnem kopališču »Terapija« urejeni bufet (brez točenja alkoholnih pijač) in brivnico (z manikiro in pedikiro) ter se interesenti pozivajo, da do 21. septembra 1928 ob 12 opoldne vlože svoje ponudbe. Informacije daje ekonomski odsek Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Mihanovičeva ul. št. 3/IV soba št. 417 od 8—12 do-■ojdne, v katerem času se morejo ogledati prostori bufeta in brivnic« :akor tudi vsi prostori in naprave kopališča. V Zagrebu, dne 8. septembra 1928.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev.
I
ZOFIJA DR. ŠAVNIKOVA naznanja v svojem, svojih otrok in vseh ostalih sorodnikov imenu pretužno vest, da je njen ljubljeni soprog, predobri oče, sin, brat, dedek itd., gospod
ir. Karel Samih
ministrski načelnik n. r., direktor poštne hranilnice in honorarni profesor juridične fakultete
danes dne 11. septembra ob 8. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v Ljubljani v sredo dne 12. septembra ob 2. uri popoldne od doma žalosti, Erjavčeva cesta 14. do mestne meje, od koder se prepelje v Kranj v rojstno hišo. — V Kranju se bo vrši! pogreb ob 5. uri popoldne na mestno pokopališče.
LJubljana - Kranj, dne 11. septembra 1928.
Mestni pogrebni zavod » Ljubljani.
'	'"'-.V.'	.
Henrik Sienkiewicz:
90
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
»K orožju! Zaseda!«
Pan Ciprianovič je bil v trenutku pred zapreko in vse razumel: saj ni bilo nobenega dvoma! gat so bili res prekopali in onstran širokega jarka so ležali počez celi bori z vejami vred. Bili so nagrmadeni in so tvorili velikansko utrdbo. Ljudje, ki so na ta način zaprli cesto, so imeli očividno namen spustiti sprevod na gat, odkoder ni bilo mogoče uiti stran, in slednjič napasti potnike od zadaj.
»K puškam! k orožju!« je zadonel glas župnika Vojnovskega. »Že gredo!«
In res so se sto korakov za njimi ua gatu prikazale druga za drugo neke temne, čudne, četvero-kotne, človeškim sploh nepodobne postave in naglo stekle proti vozovom.
»Ogenj!« je zapoved al župnik.
Razlegel se je grom in živi ognjeni žarki so pretrgali nočno temo. Samo ena postava se je zgrudila na tla, ostale pa so takoj pričele še hitreje teči k obleganoem, in za njimi so se prikazovale vedno gostejše tolpe.
V dolgih vojnih letih preizkusni župnik Vojnov-ski se je takoj domislil, da nosijo ti ljudje v naročju kupe trsja, vrbovja ali slame, in zato je imelo prvo streljanje tako neznaten učinek.
Ogenj! Po vrsti! po štiri skupaj! in v kolena!« je zakričal.
Dva hlapca sta imela s sekanim svincem nabite sprednjače. Ko sta se postavila v vrsto z drugimi in sprožila v kolena napadalcev, se je začulo bolestno kričanje. Topol se je zrušila vsa prva vrsta snopov v blato na nasipu- A naslednja vrsta nasprotnikov je skakala čez ležeče in se vedno hitreje bližala vozovom.
»Ogenj!« ie tretjič zadonelo povelje.
Zopet so se razlegli streli in topot so bili še učin-
kovitejši, kajti napad se je za trenutek ustavil ter se je v gneči pričela zmeda.
Župnik se je opogumil. Zdaj je namreč spoznal, da so se napadalci ušteli pri izbiranju prostora. V slučaju njih zmage jim sicer res ne bi ušel nihče izmed obleganih, — s tem so menda tudi predvsem računali, — zato pa napadenih niso mogli obkoliti od vseh strani. Primorani so bili napadati edino na gatu ter v ozki vrsti, kar pa je izredno olajševalo obrambo. Na ta način bi lahko branila petorica ali šestorica pogumnih in močnih ljudi dohod magari vso noč.
Tudi napadalci so pričeli streljati, a očividno so imeli slabe puške in zato niso napravili velike škode. Pri prvem streljanju so ranili samo enega konja in nekem uslugi prestrelili bedro. Zdaj so pričeli Bukojemski prositi, da bi jih pustili naskočiti sovražnika. Zagotavljali so, da pometejo vse na desno in na levo v močvirje, kogar pa ne pometejo, ga pogazijo v blato na gatu. Toda župnik, ki je varoval to sredstvo za skrajno silo, jim je odrekel dovoljenje. Zapovedal jim je, naj mesto tega kot izborili strelci oddaleč obsip-ijejo nasprotnike s kroglami. Panu Ciprianoviču pa je naročil, naj pazno čuva na oni strani ob zaseki in jarku.
»Če nas napadejo odtod, je rekel, »ničesar ne opravijo, pa tudi tako nas ne dobe kar za slepo ceno.«
Potem je za trenutek pohitel li kočiji, kjer sta sedeli pani Dzvonkovska in panna Sieninjska. Obe sta naglas molili očenaš, a nista kazali velikega strahu.
»To je malenkost!« je rekel, >nič se ne bojjtak
»Ne bojim se,« je odgovorila deklica. »Rada bi samo zajahala ...«
Streli so preglasili njene nadaljne besede. Za trenutek zmedeni napadalci so zopet navalili na nasip s čudovitim, vprav slepim pogumom. Saj je bilo jasno, da od te strani ne morejo imeti pravega uspeha.
»Hm!« jc pomislil župnik, »da ne bi bilo žensk, bi jih lahko sami naskočili.«
Pričel je že ugibati, ali ne bi kazalo spustiti na sovražnike četvorico Bukojemskih z enakim številom krepkih hlapcev, a medtem je pogledal vstran in vztrepetal.
Na desni in na levi so se na močvirju prikazale skupine ljudi. Skakali so po travnatih otočičih ali kupih trsja, ki so jih morali pravočasno namenoma na-gosto pometati v barje, in so pričeli teči k oblegan-cem.
Župnik je takoj obrnil proti njim dve vrsti hlapcev, a v istem hipu je spoznal vso veliko nevarnost. Služinčad je bila res izbrana; vzeli so bili s seboj, samo ljudi, ki so se ponovno izkazali ob raznih neprili-kali, toda premalo jih je bilo, zlasti še, ker je moralo nekaj slug čuvali nadomestne konje. Postajalo je jasno, da ponovno streljanje radi prevelikega števila napadalcev dosti ne izda. A predno bi utegnili potem zopet nabiti puške, je moralo priti do spopada in klanja, v katerem so morali slabejši podleči.
Preostajalo je torej le eno: po nasipu si odpreti pot nazaj, to je vozove pustiti, Bukojemskim pa naročiti, naj vse na poti pomandrajo. in se prodreti tik za njimi imajoč ženske sredi konj. Ob straneh, na desni in na levi so še vedno streljali. Župnik pa je medtem velel obema damama zajahati konje in je pripravil oddelek za napad. V prvo vrsto so se postavili štirje bratje, za njimi šestorica hlapcev, potem panna Sieninjska in pani Dzvonkovska, njima ob straneh župnik ter pan Serafin. tik za njimi pa zopet osem hlapcev v četverostopih. Čim bi se izvršil protinapad ln bi se posrečilo zapustiti gat, je nameraval stari gospod župnik pohiteti v prvo vas, zbrati vse kmete In se vrniti, da bi dobil nazaj vozove.
Trenutek pa se je vendar še obotavljal. Šele ko so bili napadalci na obeh straneh samo še nekoliko korakov daleč ud nasipa in ko se je nepričakovano dvignilo divje tnlenje tudi od zaseke sein, je zakričal: >Bij!<
111=111= =111=111
Ifff «
e • 2
a p | a
e S >
3
a
BfS3
ftf §
.ffjg
fc s S
Diof |
5" »iS S.
M _ ns m
,Sa?
| D (t »
MJ 2
K
p s
n
E e-
2 11 B
. ? F <3
<r>
■-Ogl ■ B- ? g.
O - ®
iS 1 9 s
5 s si
o- < o i
s <? c- S 5 s p
I
- = sir
as ** C
(s. w 2
^ .p"
i * O) W
■vas E
! O K
S > £
3 >
— »
» r.
■»j e .
" S" l
=111=111 111=111=
Najboljše
kolo
Grifzner
vam priporočamo po znižani ceni ter najboljši
Dubied
plctilni stroj samo pri
Josip Pdelinc
Ljubljana
Ob vodi poleg PreSernovecH •spomenika - Telefon 2913.
Za fa-a velesejma Paviljon H I. prostor levo
>W	<V
Rečica ob Paki, 11. sept. 1928.
V kratkem odpotujem zopet v Žalec in Niirn-berg in vzamem še par vagonov hmelja v komisijsko prodajo. Ako želite v kratkem času ga prodati in to po boljši ceni kakor doma, pošljite mi vzorce z navedbo količine, nakar Vam bom sporočil, kdaj da bi mi hmelj poslali v hmeljarno v Šoštanju, Plačilo za prodani hmelj prejmete po Celjski posojilnici d. d. podružnica Šoštanj, katera ie tudi do sedaj vsem mojim strankam izplačevala.
Boljše cene je mogoče doseči le sedaj, ker je večje povprašexanjc po našem hmelju, zatorej ne odlašajte, ker bi bilo odlašanje le Vam v kvar.
Zagotavljam Vam vestno in zanesljivo posredovanje!
Josip Petrič,
trgovec v Rečici ob Paki.
Veliko stavbno podjetje v Ljubljani sprejme takoj sposobnega in izkušenega
Ponudbe s spričevali in opisom dosedanjega službovanja na upravo lista pod »Stavbenik« št. 8656.
Nabava vodovodnih cevi iz kovnega železa
Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi dne 1. oktobra 1928 pismenim pogodbenim potom vodovodne cevi iz kovanega železa. Ponudbe je kol-kovati s 5 Din. Pogoji in specifikacija se dobe
pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje. 6808/11.
WECK
Tridesetletna izkušnja dokazuje, da so čase in aparati znamke za vkuhavanje najzanesljivejši in radi teea najcenejši.
Tovarniška yX\/f C K « Prl
zalocre rv	« tvrdk|
.FRUCTUS", L/ubljana, Krekov trg 10/1. Celje: /osip Jagodič. — Maribor: Kar/ Lotz.
Ogromen prihranek izdatkov
za vsakovrstno blago, za moške in ženske obleke, za razno perilo, kamgarne, sukno, blago za ženske plašče, raznovrstne parhete za obleke in perilo.
Seziiska razprodal-
Kamgarni za moške obleke od 110 Din, razno sukno za moške obleke od 40 Din, za ženske plašče od 60 Din. volneno blago za ženske obleke, dvojna širina, od 35 Din, različni kambriki od 10 Din. vsakovrstni parheti od 9 Din naprej. Suknena obleka 3'20 m blaga z vso dobro podlago
samo 230 Din
Vse navedeno se dobi samo v manufakturni trgovini
IVAN KOS, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta št. 23. Ne zamudite ugodne prilike! Oglejte si blago!
najbolje, če se poslužite inventurne prodaje ki se vrši pri tvrdki A SIN« KOVEC nasl K. SOSS, Ljubljana, Mestni tr g 18—19, in sicer od 1 do 15. septembra. — Tvrdka Vam nudi blago po do sedaj nedosegljivo nizkih
ugoslovansba knjigarna
v UubUani
priporoča:
Rieg, Predigten aul die Sonn und FesHage des Kir-chenjahrcs Zvezek I. Ersten Adventsonntag bis sechster Sonntag nach der Erscheinung. 184 str-, nevez. Din 61. — zvezek II.: Sonntag Septuagesima bis sechster Sonntag nach Ostem. 240 str. nevez. Din 66.
Rieger J., Worte des evigen Lebens. Feslagspre-digten. 196 str., nevez. Din 56.
Riimmer F., Das grosse Gebeimnis der Heiligen. 110 str. vez. Din 38.50.
Scharsch P. S., Ootteswege in der Seele. Mahnvvorte zum Leben im Gott. 191 str. vez. Din 34. —
Schiutfer Dr J-, Die katholisch-soziale Bewe-gung in Deutschland scit der Jahrhundertvvende. 155 str., vez. Din 88-
Vetter Dr. J„ Weises Gewand. Ein Predigerbuchlein von der Gnade. 194 str. nevez. Din 62.
Oficij za praznik sv. Terezije Deteta Jezusa (3. oktober) Din 2.25.
Mašni formular za praznik sv. Terezije Deteta Jezusa. Din 3.—
Donders Dr. Ad., Meister der Predigt. 495 str. vez- Din 106.
Gebler P., Der katholisebe Oplergottesdienst. Zvvolf Vortrage. 107 str., nevez. Din 37.
Haring P. O., Das Leben mit der Kirche. Hand-buch fiir den liturgisehen Uuferricht. 18i str., nevez. Din 54.
Keppler P W., \Vasser aus dem Felsen I. zvezek 379 str., vezano Din 92, II- zvezek 319 str., vezano Din 92.
Muller P P.. Was uns der Meister lehrt- Homilien und Predigten im Anschluss an die sonntaglichen Evangelie des Kirchenjahres. 229 str., vez. Din 105. Neutidorfer K., Zwischen Kirche und Welt. 179 str., vez. Din 78.
Obendorfer A., Gotfessaat und Seelencrnte. Eine Sammlung von 52 Gelegenheits-Predigten und Vor-ragen. 354 str vez- Din 138.
Olirij za praznik sv. Janeza Marije Vianney (9. avgusta) Din 3.
Riiger Leo, Brot vom Himmel. Ein Jahrgang eucharistischer Predigten. 157 str., nevez. Din 72.
Raupert J. G., Christus und die Machte der Fin-sternis, 135 str., nevez. Din 45.
Mašni formular za praznik sv. Petra Kanizija (27. aprila) Din 2
Rieder Dr. N., Des Herren Wort! Das Kirchen-jahr in katechetisch-liturgischen Homilien. 294 str, nevez. Din 63.
SALDA-KONTE ŠTRACE-JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO OOODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE
UDRUŽENJE POSTNOHRANILNIČNIH USLUŽBENCEV, PODRUŽNICA LJUBLJANA, javlja tužno vest, da je njega član
dr. Karel Šavnik
direktor Poštne hranilnice, podružnica v Ljubljani
dne 11. septembra 1928 preminul.
Pokojnika, ki nam je bil iskren tovariš in vsestransko naklonjen šef, ohranimo v trajnem in najlepšem spominu.
V Ljubljani, dne 11. septembra 1928.
Udruženje poštnohranilnižnih uslužbencev, podružnica Ljubljana.
Gndovlto ibln cibbI li-
tirauBlihairroSiTpVej
Šivalni stroji od Din 1400"— naprej. Otroški vozički od Din 240'—-naprej. Motorji prav poceni.
Pred nakupom si oglejte zalogo. — Prodaja na obroke - Ceniki franko. „TRIBUttA", F. B. L. Ljubljana* Karlovska cesta številka 4.
Opozarjamo na .Mali oglasnih,
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki
f
Tužnim srcem naznanjamo, da je umrl 10. sept. ob 7. uri, previden s tolažili sv. vere, v svoji najlepši moški dobi, star 38 let, naš sin, soprog, oče, brat in stric, gospod
Alojzij Pavlovčič
podpreglednik finančne kontrole v Domžalah.
Pogreb rajnkega bo dne 12. septembra ob pol 4 pop. iz hiše žalosti na tukajšnje farno pokopališče.
Domžale, dne 11. septembra 1928.
Žalujoči ostali.

... , v
U Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani] Kar«) Ceč.
Izdajatelj: dt. Ft. Kolovec.
Urednik t Frane Terseglavt