Studijska knjižnic
a Celje
URADNI VESTNIK
CELJE
LETO X	30. oktober 1965	ST. 40
V S E B
Občina Brežice — Krajevna skupnost Artiče
'22. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v letu 1965 na ob močju naselij Pečice in Križe v Krajevni skupnosti Artiče.
Skupščina občine Celje
723.	Odlok o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo upravnim in drugim organom občine Celje med materialne stroške.
724.	Odlok o določitvi obrestne mere od sredstev poslovnega sklada za komunalno dejavnost, distribucijo električne energije in javno razsvetljavo, upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš in gostinstva s sedežem v občini Celje.
725.	Odlok o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov.
726.	Odlok o prometu z blagom na trgu na drobno.
727.	Odlok o opravičilu stroškov in izgube na zaslužku sodnikom porotnikom.
I N A
728.	Odredba o spremembi odredbe o najvišjih maloprodajnih cenah določenih prehrambenih proizvodov, kuriva, najvišjih odstotkih marž za določene prehrambene proizvode in o oblikovanju cen obrtnih storitev.
729.	Sklep o soglasju glede zvišanja cene plina.
Občina Celje — Krajevna skupnost Zabukovje
730.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v letu 1965 na območju Krajevne skupnosti Zabukovje.
Skupščina občine Šentjur pri Celju
731.	Odlok o uvedbi in tarifi prometnega davka na hmelj letnika 1965 v občini Šentjur pri Celju.
Skupščhia občine Velenje
732.	Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi kmetijskega sklada
POPRAVEK
722.
Krajevna skupnost Artiče je po 134. členu zakona o Prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/ 64) po sklepu zbora volivcev Krajevne skupnosti Artiče z dne 28. februarja 1965 na seji sveta krajevne skupnosti dne 19. marca 1965 sprejela
SKLEP
h uvedbi krajevnega samoprispevka v letu 1965 na ob-hiočju naselij Pečice in Križe v Krajevni skupnosti Artiče.
1.
Na območju naselij Pečice in Križe v Krajevni skupnosti Artiče se za leto 1965 uvede krajevni samoprispevek za financiranje naslednjih del po programu krajevne skupnosti za leto 1965:
a)	za vzdrževanje in urejanje krajevnih cest;
b)	za izgradnjo vodovoda v naselju Križe.
2.
Predvidena vrednost vseh del, ki se bodo financirala iz krajevnega samoprispevka po programu za leto ides, znaša 1,500.000 din.
3.
Krajevni samoprispevek se uvede v denarju.
Višina krajevnega samoprispevka znaša 4 % katastrskega dohodka od zemljišč na območju naselij Pečice 'n Križe. Krajevni samoprispevek plačajo v prej omenjenem odstotku lastniki, koristniki in uživalci zemljišč (137. člen zakona o prispevkih in davkih občanov).
4.
Krajevnega samoprispevka so oproščene osebe, gle-ne katerih določa oprostitev zakon o prispevkih in davkih občanov. Poleg tega lahko svet krajevne skupnosti v celoti ali deloma oprosti plačila krajevnega samoprispevka tudi druge osebe, glede katerih meni, da obstoje za oprostitev upravičeni razlogi.
5.
Zavezancem krajevnega samoprispevka izda svet krajevne skupnosti odločbe, ki so dokončne, dopusten je Pa upravni spor.
Za zbiranje prispevka in za izvajanje del po programu skrbi svet krajevne skupnosti.
Od zavezancev, ki ne plačajo krajevnega samoprispevka v določenem roku, se prispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov.
6.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
St. 420-7/65
Artiče, dne 19. marca 1965.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Artiče
Ivan Cerjak 1. r.
723.
Skupščina občine Celje je po 63. členu temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 46-633/64) in 116. členu statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. oktobra 1965 sprejela
ODLOK
o Izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo upravnim in drugim organom občine Celje med materialne Stroške.
L Splošne določbe
1.	člen
Za povračilo stroškov za službena potovanja, selitvenih stroškov in stroškov za ločeno življenje se priznavajo upravnim organom občine Celje med materialne stroške izdatki, določeni v pravilniku, najvišji zneski in pogoji za priznavanje pa so določeni v tem odloku.
Ce povračilo presega znesek, ki se priznava med materialne stroške, gre razlika na račun sredstev za osebne dohodke.
Določbe tega odloka se nanašajo na občinske upravne organe ter na organe in organizacije, za katere se uporabljajo določbe temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov, če ne določa kak poseben zakon kako drugače.
II.	Povračilo stroškov za službena potovanja
2.	člen
Izdatki za povračilo stroškov za službena potovanja, ki se priznavajo organom med materialne stroške, obsegajo povračilo za hrano in prenočišče (dnevnice) in povračilo za osebni prevoz delavca.
S službenim potovanjem po tem odloku je mišljeno potovanje, na katero je napoten delavec, da po nalogu pristojnega starešine opravi določen službeni opravek zunaj kraja svoje redne zaposlitve in ima s takim potovanjem posebne stroške.
3.	člen
Na račun dnevnice lahko izplača pristojen organ delavcu v 'breme svojih materialnih stroškov največ 4.000 din za posamezni dan službenega potovanja takole:
1.	cela dnevnica za vsakih 24 ur, ki jih delavec prebije na službenem potovanju in za ostanek časa nad 12 ur ter za službeno potovanje, ki traja skupaj od 12 do 24 ur;
2.	pol dnevnice za ostanek časa od 8 do 12 ur oziroma 6 do 8 ur, če je delavec ta čas potoval ponoči med
22.	in 6. uro ter za službeno potovanje, ki traja skupaj od 8 do 12 ur.
Dnevnica se obračuna od ure, ko delavec odide na službeno potovanje, do ure, ko se vrne.
Za kraj zaposlitve se šteje gradbeno območje kraja in 10 km širok pas okrog tega območja.
4.	člen
Višino dnevnice določi organ s pravilnikom in je odvisna od vrste in zahtevnosti dela na delovnem mestu, od stroškov za prenočišče in hrano v zvezi z izvrševanjem službenih opravkov, od trajanja službenega potovanja in od drugih okoliščin v zvezi s temi opravki.
5.	člen
Za osebni prevoz delavca na službenem potovanju se priznavajo organu med materialne stroške zneski, ki so predpisani v potniški tarifi in sicer za prevoz po najkrajši poti in za prevozno sredstvo, s katerim delavec potuje.
Vrsto in razred prevoznega sredstva, s katerim sme delavec potovati na službenem potovanju ter druge prevozne pogoje določi organ v pravilniku.
Če se delavec napoti na službeno potovanje v kraj, kamor zaradi nujnosti opravka ne more potovati z javnim prevoznim sredstvom, se priznava organu med materialne stroške povračilo stroškov za osebni prevoz največ 50 din za vsak prevoženi kilometer.
in. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela
6.	člen
Stroški za prevoz na delo in z dela, ki presegajo 1.500 din na mesec za posameznega delavca, se priznavajo organu med materialne stroške v višini in pogojih, kot je to predpisano v pravilniku.
IV.	Povračilo stroškov za ločeno življenje
7.	člen
Za povračilo stroškov za ločeno življenje se priznavajo organu med materialne stroške izdatki, ki so določeni v pravilniku. Ti stroški pa ne smejo presegati 30% mesečne akontacije delavčevega osebnega dohodka.
Za ločeno življenje po tem odloku se šteje, če delavec, ki preživlja družino, v novem kraju zaposlitve ni mogel dobiti stanovanja zase in za svojo družino.
8.	člen
Povračilo iz prejšnjega člena se prizna organu med materialne stroške od dneva, ko se delavec zglasi na delo, pa do preteka meseca, v katerem je delavcu dodeljeno vseljivo stanovanje.
S pravilnikom se določi do kdaj pripada delavcu povračilo za ločeno življenje, če se je ob vstopu na delo zavezal, da bo sam preskrbel stanovanje za svojo družino.
V.	Povračilo selitvenih stroškov
9.	člen
Organu se med materialne stroške priznavajo izdatki za povračilo selitvenih stroškov:
1.	za delavca, ki je bil sprejet na delo v kraju zunaj njegovega stalnega prebivališča in zunaj stalnega prebivališča njegove družine;
2.	za delavca, ki je razporejen na delo v drug kraj:
3.	za delavca, ki mu zaradi upokojitve preneha delovno razmerje in se preseli v drug kraj;
4.	za družino umrlega delavca, če se preseli v drug kraj.
Povračilo po 3. in 4. točki se prizna organu med materialne stroške, če se delavec preseli v enem letu od dneva, ko je bil zaradi upokojitve razrešen, oziroma če se družina preseli v enem letu po delavčevi smrti.
10.	člen
Povračilo selitvenih stroškov, ki se prizna organu med materialne stroške, obsega dejanske stroške za pakiranje in prevoz pohištva in stroške za prevoz, prenočišče in hrano delavca in njegovih družinskih članov ob selitvi.
Na relacijah, na katerih je javni promet, se priznajo org-anu izdatki za povračilo za prevoz pohištva med materialne stroške po najnižji tarifi, ki je predpisana za prevoz z železnico.
11.	člen
Izdatki za povračilo za prevoz in dnevnice delavca in njegovih družinskih članov pri selitvi se priznajo organu med materialne stroške v višini in ob pogojih, kot je to predpisano za službena potovanja delavca; pri tem se prizna za družinskega člana 50% dnevnice, ki jc bila priznana delavcu.
Kot družinski člani po tem odloku so mišljene osebe, za katere ima delavec kot zavarovanec po predpisih pravico do zdravstvenega zavarovanja.
VI.	Prehodne in končne določbe
12.	člen
Dokler ne bo predpisan pravilnik, se priznavajo organu povračila med materialne stroške v višini in ob pogojih, navedenih v tem odloku.
13.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. S tem dnem preneha veljati odlok o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje, kilometrini in povračilu stroškov za prevoz uslužbencev Občinskega ljudskega odbora Celje (Uradni vestnik okraja
Celje, št. 46-428/62 in 44-494/63).
St. 114-5/65-1
Celje, dne 29. oktobra 1965
Predsednik Skupščine občine Celje
Marjan Učakar 1. r.
724.
Po 7. členu zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Uradni list FLRJ, št. 8-63/61, 13-187/63, 15-311/65 in 35-616/65) in 116. členu statuta občine Celje je Skupščina občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. oktobra 1965 sprejela
ODLOK
o določitvi obrestne mere od sredstev poslovnega sklada za komunalno dejavnost, distribucijo električne energije in javno razsvetljavo, upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš in gostinstva s sedežem v občini Celje.
1.	člen
Podjetje »Elektro« Celje plačuje obresti od sredstev poslovnega sklada, ki ga porabi, oziroma, ki mu služi za opravljanje glavne dejavnosti — distribucijo električne energije in javne razsvetljave — po stopnji 2%.
Gostinske organizacije (razen penzionskih) plačujejo od sredstev poslovnega sklada po stopnji 2 %.
Penzionske gostinske organizacije plačujejo od sredstev poslovnega sklada po stopnji 1 %.
2.	člen
Zavod za upravljanje nepremičnin Celje se oprosti plačevanja obresti od poslovnega sklada.
3.	člen
Obresti, ki jih plačuje gospodarska organizacija od sredstev poslovnega sklada, s katerimi opravlja komunalno dejavnost, se potem, ko so vložene v kreditni sklad banke, uporabljajo za kreditiranje investicij v komunalnem gospodarstvu po programu občinske skupščine.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. avgusta 1965.
Št. 420-34/1965-1
Celje, dne 29. oktobra 1965
Predsednik Skupščine občine Celje
Marjan Učakar 1. r.
725.
Skupščina občine Celje je po 159. in 160. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/ 64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. oktobra 1955 sprejela
ODLOK
0 organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov
I.	Organizacija
1.	člen
Občinska uprava občine Celje obsega oddelke, refe-faie, upravne zavode in posebne upravne organe. Oddelki so:
1.	Oddelek za upravnopravne zadeve
2.	Oddelek za družbenoekonomske zadeve in nadzor
3.	Oddelek za finance
4.	Oddelek za narodno obrambo
5.	Uprava za notranje zadeve Referati so:
1.	Referat za kadre
2.	Referat za organizacijo, metode dela in tehniko v upravi (OMT)
3.	Referat za skupščinske zadeve
4.	Referat za prošnje in pritožbe Upravni zavodi so:
1.	Zavod za izmero in kataster zemljišč
2.	Zavod za cene
3.	Center za socialno delo Posebni upravni organi so:
1.	Soidlnik za prekrške
2.	Krajevni uradi v Vojniku, Dobrni, Šmartnem v Kožni dolini, Frankolovem, Strmcu, Štorah in Škofji vasi.
IL Delovno področje
2.	člen
Oddelek za upravnopravne zadeve opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na industrijo, obrt, trgovino, gostinstvo, turizem, promet in zveze, urbanizem, gradnje, komunalno dejavnost, vodno gospodarstvo, ribištvo, šolstvo, kulturo, znanost, zdravstvo in telesno vzgojo.
Oddelek za upravnopravne zadeve opravlja vse zadeve, ki se nanašajo na sprejemanje vlog in zahtevkov občanov, delovnih in drugih organizacij ter dajanje informacij in pojasnil o stanju postopka, dokazovanja delovne in posebne dobe, varstvo borcev NOV in vojaških invalidov; opravlja upravne in tehnične zadeve, ki imajo skupen pomen za vse občinske upravne organe; opravlja tudi druge upravne zadeve iz občinske pristojnosti, ki ne spadajo v delovno področje drugih občinskih upravnih organov.
Oddelek za upravnopravne zadeve opravlja tudi upravne in druge zadeve, ki se nanašajo na premoženjskopravna razmerja (agrarna reforma, kolonizacija, razlastitev, nacionalizacija, kmetijski zemljiški sklad, promet z zemljišči in stavbami, prilastitve, arondacija in komasacija zemljišč) ter vodi evidenco nepremičnin v družbeni lastnini.
3.	člen
Oddelek za družbenoekonomske zadeve in nadzor proučuje razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti v občini ter pripravlja o tem analize in poročila; pripravlja osnutke občinskih družbenih planov, spremlja in analizira izvrševanje in uresničevanje občinskih družbenih planov in družbenih planov širših družbenopolitičnih skupnosti, zlasti glede smernic in ciljev ter osnovnih razmerij v proizvodnji in potrošnji ter predlaga potrebne ukrepe za zagotavljanje izvrševanja družbenih planov; spremlja in analizira obveznosti občine glede zadovoljevanja skupnih potreb občanov in predlaga potrebne ukrepe, zlasti ukrepe, ki se nanašajo na stanovanja, komunalno dejavnost, preskrbo in družbeno prehrano, šolstvo in izobraževanje, kulturo in prosveto, zdravstvo, socialno politiko, telesno kulturo, šport in rekreacijo, delo in zaposlovanje.
Oddelek za družbenoekonomske zadeve in nadzor zbira, urejuje in daje podatke o statistični in upravni dokumentaciji, ki ima pomen za občino; proučuje delovanje gospodarskega sistema na razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti v občini zlasti pa na izvrševanje in uresničevanje smernic in ciljev ter osnovnih razmerij -nakazanih z družbenimi plani.
Ta organ opravlja tudi upravnopravne zadeve, ki se nanašajo na kmetijstvo, gozdarstvo, lov in veterino.
V sestavu oddelka za družbenoekonomske zadeve in nadzor so naslednje inšpekcije:
1.	Tržna inšpekcija
2.	Inšpekcija dela
3.	Sanitarna inšpekcija
4.	Gradbena inšpekcija
5.	Elektroenergetska inšpekcija
6.	Komunalna in cestna inšpekcija
7.	Urbanistična inšpekcija
8.	Veterinarska inšpekcija
9.	Gozdarska inšpekcija
10.	Kmetijska inšpekcija
4.	člen
Oddelek za finance opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na finančne obveznosti delovnih organizacij in posameznikov nasproti družbeni skupnosti (davki, prispevki in takse).
Oddelek za finance opravlja upravne zadeve, ki se nanašajo na pripravljanje in izvrševanje občinskega proračuna in finančnega načrta občinskih upravnih organov; izvršuje proračunsko kontrolo ter kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja občinskih organov, skladov in organizacij, katerih sredstva so zagotovljena iz občinskega proračuna; izvršuje kontrolo
finančnega in računovodskega poslovanja delovnih organizacij in posameznikov glede pravilnosti in pravočasnosti plačevanja prispevkov in davkov.
5.	člen
Oddelek za narodno obrambo opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na organiziranje, usklajevanje in pripravljanje civilne obrambe ter na mobilizacijo sil države za obrambo.
6.	člen
Uprava za notranje zadeve opravlja zadeve, ki se nanašajo na varovanje življenja in osebne varnosti ljudi; na vzdrževanje javnega reda in miru; na izdajanje potnih listin za prehod čez državno mejo ter izvajanje predpisov o prebivanju tujcev v Jugoslaviji; na varnost prometa na javnih cestah in skrb za varnost na drugih področjih prometa; na požarno varstvo; na posest in nošenje orožja in streliva; na izvajanje predpisov o državljanstvu, društvih in zborovanjih ter drugih javnih shodih, o matičnih knjigah, o osebnih imenih, o osebni izkaznici in o prijavljanju stalnega in začasnega prebivališča ter o evidenci volivne pravice; na zagotavljanje izvršitve sodnih odločb in posamičnih upravnih aktov iz pristojnosti drugih organov,- na izvrševanje kazenskih sankcij.
7.	člen
Zavod za izmero in kataster zemljišč opravlja strokovne in upravne zadeve, ki se nanašajo na katastrsko klasifikacijo in bonitiranje zemljišč, razgrnitve določenih podatkov izmeritve in klasifikacije zemljišč javnosti na vpogled, izdelavo in vzdrževanje katastrskega operata ter podzemni kataster.
8.	člen
Zavod za cene spremlja gibanje cen v proizvodnji in prometu blaga, gibanje cen za storitve in gibanje življenjskih stroškov, dnevno konjunkturo na trgu; opravlja zadeve kontrole cen in druge upravne zadeve iz občinske pristojnosti v zvezi s cenami.
9.	člen
Center za socialno delo opravlja upravne in strokovne zadeve, ki se nanašajo na varstvo otrok, rejniško službo, varstvo odraslih oseb, ki to varstvo potrebujejo, varstvo mladoletnih oseb, mladoletno prestopništvo, skrbništvo, socialno varstvo, pomoč odpuščenim iz zaporov, rekreacijo predšolskih in šolskih otrok.
10.	člen
Sodnik za prekrške vodi upravnokazenski postopek in izdaja na prvi stopnji odločbe o prekrških, za katere je pristojen po zakonu; evidentira pojave, ki so pomembni za izvrševanje njegove funkcije in daje predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti; opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.
11.	člen
Krajevni uradi opravljajo zadeve, ki se nanašajo na vodenje registra prebivalstva in družinske kartoteke, vodenje volilnih imenikov in izdajanje izpiskov iz njih, izdajanje potrdil v mejah predpisov, sprejemanje vlog, ki jih pošiljajo občani občinski skupščini in njenim organom, opravljanje dostavne službe, vodenje evidence vojaških obveznikov, opravljanje pravne pomoči za državne organe in zavode, opravljanje zadev v zvezi s pripravljanjem zborov občanov, zborov volivcev in sej organov krajevnih skupnosti, opravljanje upravnih in pisarniških zadev v zvezi z izvrševanjem sklepov zborov občanov, zborov volivcev in sklepov organov krajevnih skupnosti.
Krajevna urada v Dobrni in Vojniku opravljata poleg zadev* iz prvega odstavka tega člena še zadeve, ki se nanašajo na vodenje matičnih knjig in izdajanje izpiskov iz teh knjig.
III.	Prehodne in končne določbe
12.	člen
Občinski inšpektorat preneha z delom 1. decembra 1965.
13.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati tiste določbe občinskih predpisov, ki so v nasprotju z določbami tega odloka.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 021-8/1965-1
Celje, dne 29. oktobra 1965
Predsednik Skupščine občine Celje
Marjan Učakar 1. r.
726.
Po 1. členu zakona o prometu blaga in trgovskih storitvah (Uradni list SFRJ, št. 16-334/65) 83. členu uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 49-801/59, 9-117/60, 19-245/60, 13-197/61, 27-465/61, 6-52/62, 16-194/62 in 4-44/63) 2. in 3. točki odredbe o pogojih za kupovanje in prodajanje kmetijskih pridelkov na trgih (Uradni list FLRJ, št. 19-359/58, 25-478/58, 37-662/58, 25-464/59 in 41-601/63) v zvezi s 3. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26-469/65) je Skupščina občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. oktobra 1965 sprejela
ODLOK
o prometu z blagom na trgu na drobno.
1.	Splošne določbe
1.	člen
S tem odlokom se ureja blagovni promet na trgu na drobno v Celju.
2.	člen
Tržni prostor za trg na drobno je na prostoru ob Linhartovi in Savinov! ulici.
Prostor za prodajalce lončarskih izdelkov in ostalih proizvodov domače obrti določi tržna uprava na zahodnem delu trga med tržnico in vhodom v zapore.
Prodaja blaga je dovoljena samo na trgu. Prepovedana je prodaja po hišah in ulicah.
Pristojni občinski upravni organ lahko dovoli prodajo tudi izven trga.
3.	člen
Trg je odprt poleti od 5. do 18. ure, pozimi pa od
6.	do 12. ure. Ob nedeljah in praznikih je trg odprt do
11.	ure.
Poletni čas se šteje od 1. aprila do 31. oktobra, ostali del leta pa se šteje za zimski čas.
Pristojni svet lahko po potrebi sporazumno s tržno upravo določi daljši ali krajši poslovni čas na tržnici.
II. Pogoji prodaje na trgu
4.	člen
Na trgu na drobno smejo prodajati:
1.	Individualni kmetijski proizvajalci in kmetijske delovne organizacije;
2.	nabiralci in gojitelji cvetlic, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, če so blago sami nabrali ali vzgojili:
3.	obrtne delavnice samostojnih obrtnikov.
Individualni kmetijski proizvajalci, nabiralci in gojitelji ter samostojni obrtniki smejo prodajati sami, po družinskih članih ali po osebah, ki so z njimi v delovnem razmerju.
5.	člen
Prodajalci so stalni in občasni.
Stalni prodajalci (delovne organizacije) morajo za uporabo tržnega prostora skleniti s tržno upravo pogodbo. V pogodbi se določi stalni prostor, pristojbina in odpovedni rok. Stalni prodajalci morajo na prodajnem mestu vidno označiti svojo firmo in naslov.
6.	člen
Na tržnem prostoru lahko kupujejo:
1.	individualni potrošniki za lastne potrebe;
2.	gostinske delovne organizacije in gostinske enote ter samostojni gostinci,
7.	člen
Na trgu je prepovedano kakorkoli izpostavljati in prodajati blago iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene.
in. Tržni red
8.	člen
Blago se razdeli na trgu po vrstah.
Blago se sme prodajati samo na prodajnih mizah. Na tleh se sme prodajati samo lončena in lesena roba. Obešati predmete na stebre tržnice ni dovoljeno.
Prodajne mize morajo biti v času poslovanja pokrite s polivinilastimi prti ali voščenim platnom.
Živa perutnina, golobi, kunci in druge male živali se prodajajo na posebej določenem mestu v mejah tržnega prostora.
9.	člen
Vožnja po trgu je za vsa vozila prepovedana.
Dohodi do stojnic in prodajnih mest ter pota med njimi ne smejo biti zastavljena z blagom.
Posedanje po tržnem prostoru oziroma po stojnicah in prodajnih mizah je prepovedano.
Na tržnem prostoru je prepovedano popivanje.
V. Tržne pristojbine
16.	člen
Prodajalci morajo za odkazani prostor na trgu plačati tržno pristojbino in stojnino. Posebne pristojbine se plačajo za izposojene merilne naprave. Stojnina se ne plača, če je sklenjena najemna pogodba. V tem primeru se plača najemnina. Pristojbine in stojnino predpiše podjetje »Javne naprave« v sporazumu s pristojnim svetom občinske skupščine s posebno tarifo.
VI. Organizacija in naloge tržne uprave
17.	člen
Trg na drobno je obrat podjetja »Javne naprave« v Celju. Podjetje »Javne naprave« opravlja naloge tržne uprave.
18.	člen
Naloge tržne uprave so:
1.	da dodeljuje tržni prostor in sklepa pogodbe o najemnini s stalnimi prodajalci;
2.	pobira pristojbine in stojnino;
3.	vzdržuje tržnico in skrbi za red in snago na tržnem prostoru;
4.	v sporazumu s pristojnim občinskim upravnim organom in s pristojnimi inšpekcijami imenuje tržnega nadzornika.
VIL Nadzorstvo in upravni ukrepi
19.	člen
Nadzorstvo nad poslovanjem trga opravljajo tržni nadzornik in pristojne občinske inšpekcije (sanitarna, veterinarska, tržna in kmetijska inšpekcija) po svojih inšpektorjih. Inšpektorji in tržni nadzornik so dolžni zahtevati odpravo pomanjkljivosti ali pa o pomanjkljivostih obvestiti pristojne organe.
10.	člen
Vsi prodajalci morajo vse blago vidno označiti s ceno. Način označevanja cen predpiše tržna uprava.
11.	člen
Prepovedana je prodaja odprtih alkoholnih pijač.
12.	člen
Pri prodaji se smejo uporabljati samo po predpisih potrjene merilne naprave.
13.	člen
Tržna uprava je dolžna skrbeti za potrebno število javnih kontrolnih merilnih naprav (tehtnice, uteži, votle in dolžinske mere), za katere plača prodajalec posebno uporabnino.
IV.	Sanitarno-higienski ukrepi na trgu
14.	člen
Sanitarno-higienski ukrepi na trgu se morajo izvajati po določbah temeljnega zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list SFRJ, št. 44-760/65) in pravilih splošne higiene.
Otipavanje in poskušanje živil je prepovedano.
Vodenje psov po tržnici ni dovoljeno.
15.	člen
Tržni prostor je treba v poletnem času enkrat dnevno izpirati z vodo.
Prodajne mize je treba v poletnem času enkrat tedensko, v zimskem času pa po potrebi poribati.
Tržna uprava mora zagotoviti potrebno število smetnjakov.
20.	člen
Tržni nadzornik je zlasti dolžan:
1.	dodeliti prodajna mesta občasnim prodajalcem;
2.	pobirati tržne pristojbine;
3.	nadzirati kvaliteto blaga, merilne naprave, cene in red na trgu,-
4.	skrbeti za izvajanje predpisov v zvezi s poslovanjem trga.
21.	člen
Poleg upravnih ukrepov po ustreznih predpisih smejo pristojne inšpekcije uporabiti naslednje upravne ukrepe:
1.	prepovedati prodajo blaga, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev;
2.	prepovedati trgovanje osebam, ki kupujejo ali prodajajo blago v nasprotju s tem odlokom;
3.	začasno prepovedati prodajo blaga osebam, ki so bile v enem letu dvakrat ali večkrat kaznovane za katerikoli prekršek iz tega odloka. Začasna prepoved sme trajati največ 30 dni;
4.	zahtevati, da se skrito blago da v prodajo.
VIII. Kazenske določbe
22.	člen
Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 30.000 din kdor:
1.	prodaja blago izven tržnega prostora in določenega časa (2. in 3. člen);
2.	prodaja blago, ne da bi bil za to upravičen (4. čl.);
3.	individualni prodajalec, ki najame za prodajo blaga tujo delovno silo, ki ni z njim v delovnem razmerju (4. člen);
4.	kupuje na trgu v nasprotju s 6. členom;
5.	prodaja blago v nasprotju s 7. členom;
6.	na tržnici popiva (9. člen);
7.	individualni prodajalec, ki prodaja blago, katerega prodaja je prepovedana (11. člen);
8.	uporablja merilne naprave v nasprotju z 12. členom.
23.	člen
Na kraju samem se kaznuje, kdor se zaloti pri storitvi prekrška in sicer z denarno kaznijo 500 din, če:
1.	prodaja blago v nasprotju z določbami prvega, drugega in četrtega odstavka 8. člena;
2.	obeša blago na stebre tržnice (8. člen);
3.	nima pokrite prodajne mize skladno z določbo tretjega odstavka 8. člena;
4.	se vozi po trgu (prvi odstavek 9. člena);
5.	zastavlja prehode med stojnicami in prodajnimi mizami (drugi odstavek 9. člena);
6.	poseda po tržnem prostoru oziroma po stojnicah in prodajnih mizah (tretji odstavek 9. člena);
7.	na prodajnem mestu ne označi cene blaga (10. člen);
8.	vodi pse po tržnem prostoru (zadnji odstavek
14.	člena).
24.	člen
Za izrekanje kazni po 22. členu je pristojen občinski sodnik za prekrške, za izrekanje kazni na kraju samem po 23. členu pa tržni nadzornik in pristojni inšpektorji.
IX. Končne določbe
25.	člen
Svet za terciarno gospodarstvo je pooblaščen, da daje pojasnila k določbam tega odloka.
26.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prometu z blagom na trgu na drobno (Uradni vestnik okraja Celje, št. 29-263/61).
27.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 330-1/TS65-3
Celje, dne 29. oktobra 1965
Predsednik Skupščine občine Celje
Marjan Učakar 1. r.
727.
Po drugem odstavku 25. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-314/65) in 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/64) je Skupščina občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. oktobra 1965 sprejela
ODLOK
o povračilu stroškov in izgube na zaslužku sodnikom porotnikom. 1 2 3
1.	člen
Sodniki porotniki občinskega sodišča Celje imajo pravico do povračila stroškov, ki so jim nastali zaradi opravljanja sodniške službe in do povračila za izgubljeni zaslužek.
2.	člen
Kot stroški po tem odloku se razumejo potni stroški, stroški za prehrano in povračilo izgubljenega osebnega dohodka zaradi opravljanja sodniške službe.
3.	člen
Potni stroški sodnikom porotnikom se povrnejo po določilih 3. člena odloka o povračilu stroškov odborni-
kom, članom svetov in komisij Skupščine občine Celje v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v občinski skupščini in njenih organih (Uradni vestnik okraja Celje, št. 62-563/64).
Po določilih 4. člena citiranega odloka imajo sodniki porotniki pravico do povračila izdatkov za hrano v obliki dnevnice.
Sodniki porotniki, ki zaradi opravljanja sodniške službe izgubijo svoj zaslužek, imajo pravico do povračila. Višino povračila za izgubljeni zaslužek določi sodišče na podlagi potrdila delovne organizacije, pri kateri sodnik porotnik dela.
Tistim, ki niso v delovnem razmerju (pripadniki svobodnih poklicev, kmetje, obrtniki), določi višino povračila za izgubljen zaslužek predsednik sodišča v višini od 500 do 1000 din glede na povprečni dnevni zaslužek tega poklica v tistem kraju.
4.	člen
Sodnik porotnik mora po opravljeni sodniški službi, najpozneje pa v osmih dneh predložiti sodišču račun za povračilo stroškov in za povračilo za izgubljeni zaslužek s potrebnimi dokazili.
Na računu potrdi predsednik senata, v katerem je sodnik porotnik sodeloval, koliko časa je bil sodnik porotnik zaposlen. Če sodnik porotnik v 8 dneh ne predloži računa, izgubi pravico do povračila stroškov.
5.	člen
Sklep o povračilu stroškov in o povračilu za izgubljeni zaslužek izda predsednik sodišča.
Zoper sklep se sme sodnik porotnik pritožiti na Svet za notranjo politiko pri občinski skupščini v 8 dneh po vročitvi sklepa. Pritožba se vloži pismeno pri sodišču, pri katerem je opravljal sodniško službo, ali pa se da pri tem sodišču na sodni zapisnik.
6.	člen
Povračilo stroškov in povračilo za izgubljeni zaslužek sodnikom porotnikom se izplača po splošnih predpisih o denarnem poslovanju v breme občinskega proračuna.
Upravni organ, pristojen za finance in proračun sme ob pregledu obračuna sodišču, ki se tiče izplačila stroškov in izgube na zaslužku sodnikom porotnikom, razveljaviti ali spremeniti vsak sklep predsednika sodišča, če ugotovi, da odmera ni bila pravilna. Obenem sme odrediti, da se povrne to, kar je sodnik porotnik na škodo občine preveč prejel.
7.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 114-2/1965-1
Celje, dne 29. oktobra 1965
Predsednik Skupščine občine Celje
Marjan Učakar 1. r.
728.
Skupščina občine Celje je po 10. členu uredbe o oblikovanju cen in obračunavanju razlike v cenah (Uradni list SFRJ, št. 33-566/65, 36-651/65 in 40-716/65) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. oktobra 1965 izdala
ODREDBO
o spremembi odredbe o najvišjih maloprodajnih cenah določenih prehrambenih proizvodov, kuriva, najvišjih odstotkih marž za določene prehrambene proizvode in o oblikovanju cen obrtnih storitev.
I
Odredba o	najvišjih	maloprodajnih cenah	določenih
prehrambenih	proizvodov, kuriva, najvišjih	odstotkih
marž za določene prehrambene proizvode in o oblikovanju cen obrtnih storitev (Uradni vestnik Celje, št. 32-551/65) se v točki B) Drva spremeni in glasi:
B) Drva din/prm fco skladišče — maloprodaja
—	trdi listavci la	8.100
—	trdi listavci II a	7.344
—	trdi listavci III a	6.264
—	mehki listavci I a	5.508
—	mehki listavci II a	4.806
•	— bukove	obrezline	(dolžina 1 m) I a 29	din za kg
—	bukove	obrezline	(dolžina Im) II a 29	din za kg
Če so prevozni stroški (tovornina) za drva nižji od
1000 din za 1 m3, se sorazmerno zniža tudi prodajna cena.
II
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 38-22/1965-3
Celje, dne 29. oktobra 1965
Predsednik Skupščine občine Celje
Marjan Učakar 1. r.
729.
Skupščina občine Celje je po 15. členu uredbe o oblikovanju cen in obračunavanju razlike v cenah (Uradni list SFRJ, št. 33-566/65, 36-651/65 in 40-716/65) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. oktobra 1965 sprejela
SKLEP
o soglasju glede zvišanja cene plina.
1.
Izda se soglasje Komunalnemu podjetju Plinarna — Vodovod v Celju in Zavodu za Cene Celje za zvišanje cene plinu, in sicer:
—	gospodinjstva, šole, bolnišnice
in varstveni zavodi	42 din za m3
—	uslužnostna obrt, gostinstvo,
trgovina in zavodi	90 din za m3
—	industrija in proizvodna obrt	126 din za m3
V tej zvišani ceni so zajeti vsi stroški, vštevši štev-
nino in druge pristojbine.
2.
Ta sklep velja od 1. novembra 1965. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. S tem dnem preneha veljati sklep o soglasju k določitvi tarife prispevkov za vodo in plin (Uradni vestnik Celje, št. 16-278/65) kolikor se nanaša na plin.
Št. 38-31/1965-1
Celje, dne 29. oktobra 1965
Predsednik Skupščine občin« Celje
Marjan Učakar 1. r.
730.
Krajevna skupnost Zabukovje je po 134. členu, zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) po sklepu zbora volivcev Krajevne skupnosti Zabukovje z dne 16. maja 1965 na seji sveta krajevne skupnosti dne 11. julija 1965 sprejela
SKLEP
° uvedbi krajevnega samoprispevka v letu 1965 na območju Krajevne skupnosti Zabukovje.
1.
Na območju Krajevne skupnosti Zabukovje se v letu 1965 uvede krajevni samoprispevek za naselja IV. proizvodnega okoliša: Mrzla planina, Podgorje, Trnovec — del, Podvrh — del in Zabukovje.
2.
Sredstva krajevnega samoprispevka so namenjena za zgraditev ceste Zabukovje—Doi in ureditev pokopališča.
3.
Krajevni samoprispevek se uvede v denarju.
Višina krajevnega samoprispevka znaša 5% od davčne osnove oziroma od katastrskega dohodka iz leta 1964 vseh zemljišč IV. proizvodnega okoliša na območju krajevne skupnosti, katerih lastniki, koristniki in uživalci imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti.
4.
Višino krajevnega samoprispevka določi za vsakega zavezanca svet krajevne skupnosti z odločbo. Zoper odločbo ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor po splošnih predpisih.
5.
Svet krajevne skupnosti skrbi za izvrševanje del, ki se krijejo iz sredstev samoprispevka, lahko pa v ta namen imenuje tudi poseben odbor.
6.
Dela, ki se krijejo iz sredstev krajevnega samoprispevka, se morajo dovršiti do konca leta 1965.
7.
Krajevni samoprispevek se odvaja na tekoči račun Krajevne skupnosti Zabukovje.
Svet krajevne skupnosti skrbi za zbiranje sredstev samoprispevka.
8.
Krajevnega samoprispevka so oproščene osebe, glede katerih določa oprostitev 140. člen zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št, 37-209/64). Poleg tega lahko svet krajevne skupnosti oprosti plačila samoprispevka v celoti ali deloma tudi druge osebe, giede katerih meni, da obstoje za oprostitev upravičeni razlogi.
9.
Od zavezancev, ki ne plačajo krajevnega samoprispevka v določenem roku, se prispevek izterja prisilno po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov.
10.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
St. 1/65
Zabukovje, dne 11. julija 1965
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Zabukovje Martin Pajk 1. r.
731.
Skupščina občine Šentjur pri Celju po 1. členu odloka Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije o prenosu pooblastila za uvedbo prometnega davka na hmelj (Uradni list LRS, št. 11-52/62) v zvezi z 2. členom uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ,, št. 19-325/ 61, 6-50/62, 11-125/62 in 4-45/63), 16. členom zakona o zveznem prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 33-562/65) in 128. členom statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne
3.	septembra 1965 sprejela
ODLOK
o uvedbi in tarifi prometnega davka na hmelj letnika 1965 v občini Šentjur pri Celju.
1.	člen
S tem odlokom se uvede prometni davek na hmelj letnika 1965, ki ga pridelajo in dajo v promet zasebni proizvajalci na območju občine Šentjur pri Celju.
Prometni davek po tem odloku se ne plača za hmelj, ki ga pridelajo in dajo v promet družbene kmetijske organizacije.
2.	'člen
Za hmelj, ki so ga pridelale družbene kmetijske organizacije, se šteje hmelj, ki je bil pridelan na zemljišču, ki ga upravlja in izkorišča družbena kmetijska organizacija in ga v celoti obdeluje z delavci, ki so v delovnem razmerju s to organizacijo.
Ves hmelj, ki ga ne pridelajo družbene kmetijske organizacije s svojimi delavci, se šteje za hmelj, pridelan v zasebni proizvodnji in zapade plačilu prometnega davka ne glede na obliko sodelovanja zasebnega proizvajalca s kmetijsko organizacijo.
3.	'člen
Prometni davek na hmelj letnika 1965 se odmeri v znesku 70 din za 1 kg.
4.	član
Obveznost plačila prometnega davka na hmelj nastane takrat, ko opravi zasebni proizvajalec promet s pridelanim hmeljem tj. ko odda in proda hmelj kmetijski zadrugi ali podjetju, ki se bavi s prometom ali predelavo hmelja.
5.	člen
Zavezanec plačila prometnega davka na hmelj je zasebni proizvajalec. Za hmelj, ki ga je zasebni proizvajalec oddal oziroma prodal družbeni kmetijski organizaciji, le-ta v njegovem imenu obračuna in odvede prometni davek v 15 dneh po prevzemu hmelja. Če kmetijske družbene organizacije prodajo hmelj, od katerega se plača prometni davek preko »Hmezada« Žalec, opravi le-ta obračun in odvede prometni davek.
V primerih, da ne odda in ne proda pridelanega hmelja (delno ali v celoti) družbeni kmetijski organizaciji na območju občine Šentjur pri Celju, je zasebni proizvajalec hmelja dolžan v 15 dneh po opravljenem prometu napovedati in plačati prometni davek od hmelja pri odseku za dohodke občinske skupščine, kjer ima stalno prebivališče.
6.	člen
Pristojni finančni organ kontrolira pravilnost napovedanega prometa in izračunanega davka.
7.	člen
Glede plačevanja, poroštva, zastaranja, obresti, pravnih sredstev in ostalega, kar se nanaša na odmero, obračun, pobiranje in prisilno izterjavo prometnega davka od hmelja, pa ni določeno s tem odlokom, se uporabljajo smiselno določbe zakona o prispevkih in davkih občanov ter zakona o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov.
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 421-30/65-1
Šentjur pri Celju, dne 3. septembra 1965
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
732.
Skupščina občine Velenje je na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. septembra 1965 po 66. členu temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31-426/64) sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ustanovitvi kmetijskega sklada.
1.	člen
V 5., 8., 10. in 12. členu odloka o ustanovitvi kmetijskega sklada (Uradni vestnik Celje, št. 20-321/65) se besede »svet za kmetijstvo in gozdarstvo« nadomestijo z besedami »upravni odbor sklada«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 402-20/1965-1
Velenje, dne 30. septembra 1965
Predsednik Skupščine občine Velenje
Tone Močilnik L r.
POPRAVEK
Ob primerjanju z izvirnikom sta bili ugotovljeni v odloku Skupščine občine Šmarje pri Jelšah o cenah za komunalne storitve na območju občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 36-650/65) dve napaki, ki se popravita. V petem odstavku 2. člena se mora znesek »10 din« pravilno glasiti »100 din«, tako, da se ta odstavek pravilno glasi takole:
»Pavšalisti, ki imajo samo kopalnico, plačajo od vsakega člana 100 din mesečno«.
V predzadnjem stavku 2. člena se beseda »pristojbine« zamenja z besedo »najemnine«.
Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik Celje« v Celju — Odgovorni urednik dr. Jožko Pezdirc — Tisk ČP »Celjski tisk« Celje — Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna 79 — Naročnina znaša letno 2.500 din — Tekoči račun
pri Narodni banki Celje št. 507-603-10.