LJ UR L J V; * jrin"' avt r Si. 224 T T Ust B L w ftice 6.50 Tet — Širok ovti rab vale (G.C. eemla w Trsta, v torek, 20« septembra 1927. Številka 30 cent. Letrtfk Lil izhaja mesece L ZZ— U&J Ntfo&riu: am 1 mesec t inozemstvo — Oflasnina ca t oglase L U denarnih zarodov L' X—* EDI OST Uredništvo in opravništvo: Trst (3), ulica S- Fruncesco U'A*sisi 20. Telefon 11-57 Dopisi na) se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi ve ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarue »Edinost». f od uredništvo v G o r i c i : ulica G i osu e Carducci št. 7,1. n. — Telel. št 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. 1 Poučen izlet Že zadnjič smo poročali o poučnem izletu, ki so ga napravili poljedelci in oni, ki se za poljedelstvo zanimajo, iz naše pokrajine v Massolombardo. Dočim je bilo zadnje poročilo bolj na splošno pisano in zadevalo samo izlet kot tak, smo se obrnili sedaj do g. učitelja Križinana, ki se je ekskurzije udeležil in nam rade vol je podal nekoliko podatkov in opazk iz potovanja, ki bodo gotovo zanimali vse naše ljubitelje poljedelstva. Izletniki so potovali do ^erra-re ponoči, kjer so potem tudi prenočili in so preko Lav^zoJe dospeli v Massalombardo.Ta pokrajina, si bo mislil kdo, ki se po tistih krajih ni hodil, mora biti nedvomno rodovitna m se z lahkoto obdeljuje, saj se je tam vršila II. sadjerejska razstava. Da, sijajno je obdelana in tudi rodovi.na, Toda tudi tam je obdelava združena s trpljenjem m rodovitnost odvisna od obdelave. Tudi tam je zemlja težka kot ie težka naša zemlja in še bolj. Zemlja je tam ilovnata in je zato sicer močna, toda v isti men tudi težka. Orjejo s šestimi pari volov. Voli so vsi bele rimljan-ske pasme, z bujno razrastlimi rogovi. Po polju, dolgih in širokih njivah, prideljujejo konopljo. Zanimivo je videti, kako 30 pajcajo in belijo ter iz nje lzde-fajejo vrvi. V drugi vrsti pride potem žito, ki prav dobro uspeva. V obilni meri goje tudi sladkorno peso. Trta rodi bujno — v senci gostih dreves, po katerih se spenja v zrak. Najbolj obdelani pa so sadovnjaki. Velikanski sadni nasadi se razteza jo po ravnini i 11 se plazijo po gričast^m svetu. Sade predvsem breskve, jabolka hruške ii£-češplje. Na vsak način je zemlja prikladrt^. za goienje sadjereje^ Toda sevvj višji meri kot rodovitnos^zer)^-.. lje same, je vzrok tako Številni plood vit osti sadja — obdelava sadovnjakov in skrb za vsako posamezno sadno drevesce. Pri nas imamo na primer priliko videti, kako ta ali oni pridni gospodar z vso vnemo skrbi za svoj vinograd. (Priznajmo, da je malo takih!) Isto delajo v Massalombardi in okolici s sadovnjaki in s sadnim drevjem. Vsako drevesce, naj bo še tako neznatno, je popolnoma očiščeno vsega mahu. Na njem ni videti lišaja, ne na deblu ne na vejah. S posebnimi ščetkami odstra-njaio vsako leto, da celo večkrat na leto, vse te drevesne para-site in namažejo deblo z raztopino železne ali modre galice. Vrh tega namažejo drevo z lepilom proti pedicam. Kolike koristi je to za zdravje drevja, uvidimo, če pomislimo, da vse te žuželke, gosenice, pedice itd. izsr-kavajo in se hranijo s sokom drevesa, ki ga bi ono pač tako nujno rabilo za svojo rast. Kot pri nas trte, tako tudi oni obrezujejo vsako leto sadno drevje in pospešujejo s tem njegovo rodno moč. Pa ne samo na ta način, tudi na druge načine skrbe za svoje sadno drevje. Sadovnjake okopi je jo in iih vsako leto gnoje bodisi s hlevskim gnojem, bodisi z umetnimi gnojili ali pa s kokošjim perjem. Omeniti moramo, da rede kakor po severni Italiji, zlasti v okolici Bologne, tako tudi po rimski Kampanji obilo perutnine, tako da jim nridobivanje takega gnoja ne dela nobenih preglavic. Če zdaj rvoerledamo, kako je z ozi-rom na gojenje sadnega drevja pri nas in primerjamo to gojenje z gojenjem v Massolombar-di, spoznamo šele našo zanikar-nost in zanemarjenost. Pri nas se spomnimo na sadno drevje samo takrat, kadar ga je treba obirati. Kakor mu mi nismo hvaležni, tako tudi drevo nam ne more biti. Premalo cenimo vrednost sadja, ki bi nam lahko prinašalo še višje dohodke, nego nam jih prinaša vino. Za nas je sa/duo drevje nekaj takega, kot nam je na primer pitani kostanj, oreh ali podobno, ki raste i«, ob cesti, ob poti, v gozdu; ne moremo ga še uvrstiti v one pridelke, ki bi se dali intenzivno goHti, tako da bi od niih imeli velike koristi. Toda pojdimo mm rej! Kakšne vrste sadja pa goje? Če pomislimo, da izvajajo veliko sadja in da ga goje na skupnih kompleksih zemlje, nam bo takoj jasno, da goje e-notno sadje. Ker Ie tedaj ima lahko svojo vrednost, Če se ga odpošlje proč v veliki meri. če ima pri nas na pr. posestnik na svojem vrtu ali na svojem polju deset sadnih dreves, je vsako izmed deseterih sadnih dreves drugačno. Tu je čre&nja, tam je jablana, pa zopet hruška, sliva, marelice. Črešnje mu pojedo o-troci, jabolka mu sklatijo drugi, črešnje mu pojedo ptiči itd. Nazadnje mu ostane prav malo. Če bi pa imel na vseh desetih drevesih enotno sadje, na pr. same hruške, koliko bi izkupil zanje, ker bi se mu izplačalo peljati jih na trg. Poleg enotnosti pazijo v Massolombardi, da goje H sadje dobre vrste, takšno, ki najbolj rodi in ki se najlažje ter najdražje iztrži. Poleg sadja goje tudi veliko paradižnikov, ki jim pač služijo tudi in v veliki meri za domačo rabo. Kakor sadovnjaki so tudi vinogradi izvrstno obdelani. Z veliko vnemo skrbe zanje. V dokaz temu naj navedemo, da so izletniki, ki so sedaj — torej v septembru — še pred trgatvijo po-setiii tiste kraje, našli že vse vinograde in sadovnjake .okopane. Kako pa pri nas pazimo na to? Če pogledamo po urdih ali pa tudi po Vipavskem, vidimo, da sicer enkrat v letu oki pljejo vinograde (sadovnjakov itak po večini ni), malokdo dvakrat, toda v jeseni, ko zori grozdje, so po večini vsi vinogradi kosmati in porastlt s plevelom. Brijci se na pr. jeseni spuščajo v špekulacijo s kupčijo s češpljami in v tem času popolnoma zanemarjajo vinograde. Pa še nekaj je, ki kaže pridnost prebivalstva v rimski kampanji in dviga produktivnost pokrajine. Vsak kotiček zemlje je skrbno obdelan. Ni med njivami, vinogradi in sadovnjaki tako obsežnih vrzeli in neobdelanih kosov zemlje kot -.pri nas. Vse je zasajeno z drevjem, da je kar veselje gledati, vse je čisto in obdelano. Pri nas imamo — zlasti po Vipavskem — takšno navado, da pustimo zraven vinograda rasti obsežno mejo, ki služi za to, da daje vsakoletno potrebno število kolov in paladičev, ki služijo za oporo pri trtah. Tega tam ni. In je tudi nepotrebno. Tam so vsi vinogradi opremljeni z žično oporo. Bo rekel kdo: Taka žična opora je draga, kdo ima toliko denarja! Ali je ta ugovor res utemeljen? Če bi ves tisti prostor, ki je zasajen s skoraj brezkoristno mejo, ki naj povrhu služi še za steljo, posadili z dobro izbranim in e-notnim sadnim drevjem, bi za izkupiček, ki bi ga dobili za sadje, lahko nakupili stelje, si napeljali po vinogradu v nekaj letih žico, ki bi služila za deset let — in še bi človek lahko nesel v hranilnico. Toda v- krajih, kjer se pride-ljuje (kakor na pr. v Massolombardi) sadje v tako ogromni množini, morajo biti na razpolago tudi sredstva za izvoz in za spravi janje pridelkov na trg. In eno najtemelnejših sredstev za to je pač — zadruga. En sam človek pač ne zmore tega, kar lahko opravi in doseže na pr. dvajset skupaj. Več kot jih je, večji bodo uspehi. Tudi v krajih, ki so jih naši poljedelci obiskali, obstojajo nekakšne zadruge.Združi se na pr. precejšnje število kmetov, ki sicer nimajo nobene lastne posesti, in vzamejo vsi skupno od bogataša, ki ima v dotič-nem kraju zemljo, velik kompleks polja, vinogradov in sadovnjakov na pol in ga skupno obdelujejo. Imajo gotova pravila, po katerih mora vsak, ki je v zadrugi, delati. Ako na primer kdo kak dan manjka, vzamejo na njegov račun delavca ali delavko, samo da je delo narejeno. Na ta način obdelajo vse polje pravočasno in skrbijo zanj kar z največjo vnemo. Izvolijo si tudi vodjo, ki porazdeluje delo in določi, kateri naj delajo pri živini, kateri na polju, v vinogradu, v sadovnjaku. %Pridelke potem razdele, sadje in grozdje nosijo v velike delavnice, zbiralnice in kleti svojega gospodarja, ki jim ga plača po ceni, za katero so se pogodili. Izkupiček si potem kmetje med seboj razdele. Zadnje Čase so uredili še to, da jim da gospodar delež tudi od svojega dobička. Kmetje torej vina doma ne pridelujejo, zato se opaža pri njih tudi večja treznost kot pri nas. Treznosti pa sledi varčnost in pridnost. Ko pride sadje v ogromne predela vnice — taka velika poslopja imata v Massalombardi Bonvi-cini in Bognani — prebiralnice in sklađiSča, ga tam najprej potom posebnih strojev preberejo v sadje približno enake debelosti, ga spravljajo v zaboje z veliko pažnjo, da se prav nič ne poSkoduje, in nato v posebne ledenice, v katerih ostane sveže. Iz gnilih in obtolčenih jabolk, ki jih pri nas navadno mečemo v hrano živini, izdelujejo tam marmelado in imajo od tega zopet nov dobiček, ki je neizmerno večji od tistega, ki ga imamo mi, kadar s takim sadjem krmimo živino. Istotako se v velikanskih kleteh dela vino, se sortira in potem izvaža. Največ sadja izvažajo v Anglijo in Skandinavijo; vino izvažajo v Švico, v Anglijo ter v BeTgtJo. Izvažajo v velikanskih množinah in odpošiljajo po naroČilih. Dohodki, ki jih prinaša poljedelstvo v teh pokrajinah, so zelo veliki; na ozemlju 20 ha je bilo letos 400.000 L dohodkov, ki so se razdelili med kmete in gospodarje. Kot smo že omenili, so naši izletniki zapazili, da so ljudje zelo trezni. Ker ne prideljujejo vina doma, tudi nimajo tolikih skušnjav, da bi ga pili. Vrh tega je v tistih kia-jih prav malo gostiln. V Massalombardi, kjer je okrog 5000 prebivalcev, sta komaj dva vinoto-ča in en hotel. Nekateri izletniki iz naših žejnih krajev se temu kar niso mogrli načuditi. Naravno, da je treznost predpogoj za delavnost, pridnost, zadovoij-nost za zdravje in blagostanje. Pa tudi država podpira koristno stremljenje domačinov, da bi obdelovali do sedaj nerodovitno zemljo. So obširne planjave obdelanega in z nasadi posajenega sveta, kjer pred nekaj leti še trava ni rastla. Izletniki so videli kako razstreljujejo tam takozvano trdo «belo ilovico», kako kopajo jarke, v katere nanese voda poeneje zemljo, ki postane rodovitna* To se seveda ne zgodi tako kmalu in morajo zemljo gnojiti in obdelovati več let, da začne roditi. Kaj pa pri nas? Koliko neobdelane zemlje imamo, po kateri raste le brinje in grmičevje, Čeprav v bližini tako lepo rode vinogradi. Posebno po Brdih in Vipavskih gričih. Zakaj bi ne izrabili zemlje, ki počiva in ne služi nikomur. Treba je poglobiti gojenje trt in sadja, ki bo našim vinorodnim pokrajinam prineslo Še največ dohodkov, zlasti, če se bo" mo družili v zadruge in, goječ zgodno južno sadje, v večjih skupnih pošiljatvah pošiljali na sadne trge. Izlet, ki so ga naši poljedelci napravili v Massolombardo, bo veliko koristil, kajti sumi izletniki iz Vipavskega so se izrazili, da jim je žal, ker niso kaj takega videli pred dvajsetimi leti. Reforma državnega swta in jesensko zasedanje italijaaske zbornice RIM, 19. Dasi otvoritev zasedanja italijanske poslanske zbornice ni še tako blizu, vendar se bo razgovor med načelnikom vlade in predsednikom poslanske zbornice nanašal na določitev programa prihodnjega zasedanja poslanske zbornice. V ta program je vključeno predvsem tudi vprašanje o reformi državnega sveta, ki ga že proučuje posebna komisija, ki ji načeljuje eden izmed državnih podtajni-kov. Delo te komisije je že proti koncu, vendar pa je trenutno še težko z gotovostjo trditi, da bo njeno poročilo predloženo takoj na eni izmed prvih sej jesenskega zasedanja poslanski zbornici, niče. RIM, 19. (Izv.) Predsednik vlade je imenoval za generalnega ravnatelja Italijanov v inozemstvu gr. uff. Vincenza Lacojoma, polnomočnega ministra prvega reda. Dosedaj je bil minister Lo-jacocia načelnik ravnateljstva za splošne zadeve v zunanjem ministrstvu. Iskanje rudnikov RIM, 19. (Izv.) Generalno ravnateljstvo za industrijo in rudnike je razposlalo podrejenim nadzorniitvom okrožnico, v kateri jih "poziva k najstrožjemu izvajanju nedavno izdanih odredb ministrstva za narodno gospodarstvo o postopanju pri i-skanj u in izkoriščanju rudnikov. Sestuek MM-ftatali bo zasebnega značaja RIM, 19. (Izv.) Londonski poročevalec rimskega «Giornale dTtalia» poroča svojemu listu, da mu je bila v angleškem zunanjem ministrstvu potrjena vest, ki so jo prinesli nekateri listi in po kateri naj bi se imel vršiti med Chamberlainom in M ussoli-nijem v bližnji • bodočnosti sestanek in to o priliki pomorsk. potovanja, ki ga namerava pod-vzeti Chamberlain po sredozemskem morju. O kraju in dnevu sestanka ni bilo še nič določenega. Kakor so zatrdili v angleškem zunanjem ministrstvu, bo .-inel sestanek povsem privaten značaj, kajti med obema državama ne obstoja nikakega posebnega vprašanja, ki bi se moralo urediti. S sestankom nameravata oba državnika samo potrditi popolni sporazum, ki vlada med obema državama v vseh mednarodno-političnih vprašanjih. " Navzlic temu pa nikakor ni izključeno, da bo tvorilo predmet razgovorov na tem sestanku vprašanje Tangerja, ker je angleška vlada mnenja, da bi se moralo to vprašanje, o katerem se Francija in Španija nikakor ne moreta sporazumeti,' urediti na konferenci štirih velikih sredozemskih držav. V angleških diplomatičnih krogih z zadoščenjem ugotavljajo, da je bilo skrajno rezervirano zadržanje Anglije v italijanpko-jugoslovenskem nesporazumi ie-nju radi Albanije jx>polnoma pravilno, kot so to dokazali poznejši dogodki in pa okolnost, da so pričeli v Ženevi po sestanku med on. Grandijem, dr. Ma-rinkovičem in jugoslovenskim poslanikom v Rimu g. Rakićem direktni italijansko-jugoslovenski razgovori. Svojo složnost v zunanje-poli-tičnih vprašanjih sta doka.zali obe državi tudi v 2enevi, kjer sta Italija in Anglija zastopali nnotne nazore in podpirale iste kandidature pri volitvah v svet Družbe narodov. Sklenitev prijateljske peseibe med Italijo in Litvo RIM, 19. Gospod Voldemaras, načelnik litvanske vlade, je po-setil včeraj Panteon in grob neznanega vojaka. Ob 13.30 pa je načelnik vlade on. Mussolini priredil gospodu Voldemarasu na čast v vili Torlonia svečan obed. Pred obedom pa sta načelnika obeh vlad podpisala pogodbi o arbitraži in trgovini med obema državama. Ob tej priliki je izročil g. Voldemaras on. Mussolini j u najvišje vojno odlikovanje litvanskih vitezov. Pri sledečem obedu sta oba državnika spregovorila daljši napitnici. On. Mussolini je izrazil g. Voldemarasu dobrodošlico in priznanje teženj njegove vlade za organizacijo litvanskega političnega in gospodarskega življenja ter za utrditev prestiža litvanskih državnih oblasti. Nadalje je zatrdil, da se bodo povodom sklenjenih pogodb le še utrdili italijansko-litvanski odnošaji. Dasi sta obe državi daleč naazen, je bila vendar potrebna sklenitev arbitražne pogodbe, da se ž njo izrazi težnia obeh držav po miru med bližnjimi in daljnjimi narodi. Gospod Voldemaras se je on. Mussolini ju zahvalil, za njegovo napitnico. Dejal je, da je Litva še pred kratkim stala pred slič-nimi problemi, kot nekdaj Italija, kot so to problemi probuje-nja nacionalizma, narodne edinosti, narodne neodvisnosti in še drugi. Litva je videla v Italiji svoj vzor. Končal je z vzklikom Italiji, kralju, kraljici, kraljevi družini in načelniku vlade on. Mussoliniju. ItalUnskiMrlimentornu detesflcUa bo posetila Anglijo in Madžarsko RIM, 19. Vse kaže, da bo italijanska poslanska zbornica v tej jeseni poslala sVoje predstavnike v Madžarsko in Anglijo, da se čim bolj poglobijo odnošaji prijateljstva med Italijo na eni in Anglijo in Ogrsko na drugi strani. Ni še točno določeno, ob katerem čas u se bosta vršila oba parlamentarna poseta, izgleda pa, da se bo to zgodilo bržkone v novembru. Italijanska parlamentarna delegacija naj bi ne bila velika po štelivu in delegate bosta soglasno določila predsed-ništvo poslanske zbornice in vodstvo stranke. Slavnost v spomin Aleksandra Volte RIM, 19. (Izv.) Danes je imel senator M ar coni o priliki slavno-sti v spomin Aleksandra Volte dolg govor, v katerem je poveličeval njegovo delo in podčrtal važnost njegovih iznajdb za razvoj elektrotehnike. Splovitev velikega podmornika SPEZIA, 19, (Izv.) Danes ob 8.30 zjutraj je bil splovljen v ladjedelnici «Ansaldo» novi podmorski čoln «Dontenico Milleli-re». Ta je tretji izmed podmorskih Čolnov, ki obsegajo 1400 ton in ki merijo v dolžini 86 m in v širini 5 m. Nov urad pri Generalnem ravna, teljstvn za Italijane v inozemstva RIM, 19. (Izv.) Kot doznava a-gencija «Informatore della Stampa», pripravlja generalno ravnateljstvo za Italijane v inozemstvu načrt za ustanovitev posebnega urada, ki bo sprejemal od pristojnih italijanskih oblasti v inozemstvu na povpraševanje po italijanskih delovnih močeh. Pri tem delu bodo nedvomno novi urad izdatno podpirali tudi italijanski fašji v inozemstvu. Kongres bersaljerjev v Bocnn BOČEN, 19. Včeraj se je vršil VI. kongres Udruženja bersa-ljerjev, katerega se je udeležilo veliko število bivših bojevnikov iz raznih krajev Italije. Med drugimi sta bila navzočna tudi Nj. kr. Vis. vojvoda Aostski, častni predsednik Udruženja bersaljerjev in princ Lud ovisi Boncompagni, ki je zastopal vla- KMUuiuiuutnoi^tj^nmimimriMMiMiiMiuiiiiNtitiuMinMnaitHiinaM« ZAVOD D».BCNtWA-fi«lTTI I TBST V1A f.flLZI 23 TEL»«T^-03 I lilMum _ 'TReA^jffcvihcaifcu; OIOBAVLJMHJC ZAJAMČENO V T«EH DNEM —— UIltlUMtKMIKMUUiiaai do. Vojvoda Aostski se je podal v mesto, kjer mu je prebivalstvo prirejalo živahne manifestacije. Ob 15. uri se je vršilo na trgu Vittorio Emanuele veliko zborovanje kongresistov, kateremu so prisostvovale tudi čete garnizije ter oddelki bersaJjer-jev. Ko je Nj. kr. Vis. vojvoda Aostski stopil na poseben oder, ki so ga pripravili zanj, ga je v imenu bersaljerjev pozdravil predsednik Udruženja general Sacco ter mu poklonil zlato kolajno. V mestnem gledališču je vojvoda Aostski otvoril nato kongres. Uellha žetezsli&i nesreča v pokrajini Asccli ASCOLI, 19. (Ivz.) Davi se je pripetila blizu postaje Offida velika železniška nesreča. Ko se je bližal električni vlak, ki je obstojal iz stroja, enega potniškega in enega tovornega voza, jo tovorni voz skočil iz tira in se pri tem prevrgel, ž njim vred pa tudi potniški voz. Ko j^ dospela prva pomoč in so začeli izkopavati potnike izpod ruševin voza, so ugotovili, da je nesreča zahtevala štiri človeška življenja. Med mrtveci je bilo tudi vlako-vodja. Poleg teh mrtvecev jc bilo prepeljanih v bolnico osem ranjencev, med katerimi so trije težje ranjeni. Na javnih in zasebnih poslopjih so bile izvešene črne zastave. Jutri se bo vršil bržkone veličasten pogreb žrtev. Povojna pravda Hindenburg in Pdincarš o povzročiteljih vojne PARIZ, 19. Prijateljstvo med Francijo in Združenimi državami, ki je bilo sklenjeno na bojnih poljih, je v poslednjih dneh spet oživelo v velikih proslavah ameriške legije v Parizu. Ameriški gostje, ki so skozi dva tedna prihajali in se izkrcavali po francoskih in italijanskih pristaniščih so se zbrali v Parizu. Usmrtitev Sacca in Vanzettija in grožnje komunistov, da bosta oba v teh dneh maščevana, so zabledele. Res je, da so bili vsi včerajšnji listi in lepaki komunistov naperjeni proti Amerikancem, toda velika večina naroda je sprejela poslednje v znamenju prijateljstva in spomina na njihovo pomoč 1. 1917. Včerajšnja nedelja je bila posvečena predvsem spominu padlih. Prva maša zadušnica se je vršila zjutraj v ameriški cerkvi, vse bolj veličastna pa je bila druga služba božja, ki se je vršila v pariški katedrali «Notre Dame», ki je bila darovana ob navzočnosti pariškega in mont-realskega nadškofa in ki so' ji prisostvovali generalni štab a-meriške legije, na čelu mu general Savage in več uglednih francoskih političnih in vojaških o-sebnosti. Pred koncem veličastne maše je spregovoril pariški nadškof Dubois kratek govor v spomin padlim Amerikancem, ki so padli za skupne ideale, za svobodo obeh narodov. Po Te Deumu je godba zaigrala ameriško narodno himno in marsiljezo. Generalni štab ameriške legije je nato posetil predsednika republike Poincare j a. Medtem je ameriška legija z Eiffelovega stolpa s pomočjo mikrofona pariške radiobrzojav-ne postaje poslala vsej Evropi svoj pozdrav. Po svojem kongresu v Parizu, ki se je pričel danes, nameravajo ameriški legio-narji posetiti večino evropskih držav. Tekom dneva so se vršile še razne sla vnos ti, tako pod svetilnikom Francije in v domu slepih vojnih invalidov. Zvečer pa se je vršil velik zbor pod slavolokom triumfa, kjer se je general Savage v imenu ameriških le-gionarjev poklonil pred grobom neznanega vojaka. Pod slavolokom je klonil gozd zastav francoskih bojevnikov in med njimi prapor ameriSke legije. Poveljnik ' Savage, ki so ga obdajali višji ameriški in francoski častniki, je trikrat pomolil sabljo v večni ogenj pred spomenikom padlih. Zvečer je francoska vlada priredila slavnosten banket na čast ameriški legiji. Banketa se je udeležilo petsto povabljencev. Ob koncu banketa je imel predsednik francoske republike Poincare slavnostni nagovor, v katerem je dejal, da ne bo noben Francoz pozabil onih dni, ko so amerikanski legionarji pripluli preko oceana, da se ob strani zaveznikov borijo proti imperialistični avtokraciji, ki je započela veliko vojno. Poincare jo v svojem govoru spet enkrat prisodi! Nemčiji krivdo vojne. Obrazložil je vsa takratna nastojanja nemškega imperija, ki so privedla celo Združene države do tega, da so se postavile na stran branilcev svetovnega nvp ru, svobode narodov in pravice. BERLIN, 19. Včeraj se je vršila velika slavnost v spomin na nemško zmago na bojišču * pri Tannenbergu. Slavnost, ki naj bi bila. posvečena spominu velikega dejanja, je zadobila povodom govora predsednika nemške republike maršala Ilitidenburga pomemben političen značaj. V spomin na to veliko nemško zmago so Nemci zgradili osem po 20 metrov visokih stolpov, med katerimi je eden, ki stoji na severnem koncu tannenberškega bojišča, posvečen maršalu Hin-denburgu. Včeraj se je ob tem stolpu, ob katerem se gradijo tudi zatočišča vojnih invalidov, zbralo preko 50.000 ljudi. Slavnosti so se udeležili vsi stari nemški generali, med njimi Luddendorf in Mackensen, nadalje več predstavnikov vlade in drugih vodilnih političnih osebnosti. Predsednik pripravljalnega odbora te slavnosti je izročil Hinden-burgu ključ, s katerim se je ta vora. Po tej formalni c bfs bfsb odprl vrata tannenberškega stolpa. Po tej formalni ceremoniji je spregovoril maršal Hinden-burg slavnostni govor* Med drugim je maršal dejal: «Mi in z vami ves nemški narod, v vseh svojih razredih, odklanjamo enodušno obtožbo Nemčije, češ da je ona povzročila največjo vseh vojn. Ni bila zavist ne sovraštvo ne lakomnost, ki so nas prisilile prijeti za orožje. Nasprotno, voj«. IL « EDINOST* V Trstu, dne 20. septembra 1927, na je bila ekstremno sredstvo, ki je zahtevalo največje žrtve od vsega naroda in po katerem smo morali seči, da se obranimo vse-g-a sovražnega nam sveta, S čistim srcem smo se zganili, da branimo domovino, in s čistimi rokami je nemška vojska segla po svojem meču. Nemčija je pripravljena, da vsak hip dokaže te trditve pred nepristranskimi sodniki.» Hindenburg je nato pregledal častno stotnijo in zbrane predstavnike vojske, ki so mu izrazili s svojimi zastavami iz leta 1914. najvišjo vojaško čast. Slavnost se je zaključila s službo božjo, darovano pod milim nebom. VprsSanie ošrsKlfi optant« še nI odločeno ŽENEVA, 19. (Izv.) Davi se je vršila dolga seja sveta Družbe narodov, ki je razpravljal o vprašanju ogrskih optantov v Romuniji. Tekom seje ni bila sprejeta nikaka odločitev. Pre-vladajoče mnenje je bilo danes nasprotno stališču Ogrske. Senator Scialoja, je stavil direkten predlog, po katerem bi bila mogoča rešitev težavnega ogrskega položaja. Njegov predlog- se je glasil, naj svet Družbe narodov glasom 11. člena družbinih pravil postopa na prijateljski na£in in naj preloži ureditev vseh to>-zadevnih vprašanj na svoje prihodnje decembersko zasedanje, če se obe stranki prej ne sporazumeti. Senator Scialoja je predočil svetu težave, ki ovirajo ureditev spora in je predlagal, naj bi bila strankama dana možnost medsebojne poravnave. Predsednik Villegas je hotel staviti predlog na glasovanje, toda ogrski delegat je vztrajal pri svoji zahtevi, da mora vso zadevo obravnavati mednarodno razsodišče v Haagu. Chamberlain se je pritožil radi ogrske intransigence. Tudi delegat Japonske je obsodil odklanjajoče stališče* ki ga je pri tem zavzela Ogrska. Razprava se je popoldne nadaljevala. III. komisija Družbe narodov je danes soglasno sprejela predlog, po katerem naj bi bila vsaka napadalna vojna prepovedana. Jugoslavenska naredna skupščina se sestane v cktobru BEOGRAD, 19. (Izv.) Dne 5. oktobra se sestane k izrednemu zasedanju jugoslovenska narodna skupščina. Na tem zasedanju bodo verificirani novi poslanski mandati, izvoljeni bodo skupščinski odbori. Ju geslo venski zunanji minister pri kralja BEOGRAD, 19. (Izv.) Včeraj ni bilo m inistrskega predsednika Vukičevića ves dan na spregled. Bil je na lovu. Kralj pa je sprejo! v daljši avdijenci zunanjega ministra dr. Marinko vica. Naknadne volitve v bihački cblasti BEOGRAD, 19. (Izv.) V nekaterih občinah bihačke oblasti, kjer so bile volitve radi nekaterih nepravilnosti razveljavljene, so .se vršile včeraj ponovne volitve. Rezultat teh volitev je ta, da je izgubila zemijoradniška stranka en mandat na korist radikalov. Tako bodo imeli radikali tv novi narodni skupščini 113 mandatov, zemljoradniki pa 8. Strašen zločin občinskega blagajnika NOVI SAD, 19. (Izv.) Danes popoldne je prispel sreski poglavar Tosić iz Iloka v občino Cerakit, da pregleda poslovanje občinske u-prave. Po pregledu županovih poslov je pričel revizijo blagajne. Kmalu potem, ko je vstopil v pisarno blagajnika Živkovića, so slišali dva strela. Ko so ostali u-radniki vstopili v blagajnikovo sobo, so našli na tleh sreskega poglavarja in blagajnika Zlvkoviča s prestreljenima glavama. Vsaka pomoč je bila zaman in sta oba čez nekaj minut umrla Domnevajo, da je zagrešil blgaaj-nik kake nekorektnosti in da je v strahu in razburjenju ustrelil najprej sreskega poglavarja, nato pa še samega sebe. Politične beležke Politična in trgovinska pogajanja med Avstrijo in Madžarsko Koncem poslednjega tedna so se pričela v Budimpešti nova pogajanja med Avstrijo in Madžarsko o tarifnem dodatku k že obstoječi trgovinski pogodbi med obema državama. Nova naknadna pogodba je bila parafirana že 9. julija t. L, toda ker se je v glavnem nanašala na kartel moke mlinskih industrij obeh držav, je postala sedaj skoa*o brez pomena, saj je avstrijska vlada pod pritiskom javnosti ukinila delovanje tega kartela. In že danes je gotovo, da se na novo pričeta pogajanja se bodo omejila le na vprašanje povišanja avstrijske carine na moko, marveč bo tudi tozadevna poslednja trgovinska pogodba revidirana. Avstrijski mlini zahtevajo, naj se carinska zaščita poviša, tako da bo glede moke dosegla vsaj ono stopnjo, kakršna obstoja na Cehoslovaškem. Da se ta doseže s strani Madžarske, naj bi Avstrija znižala carine pri uvozu izvoznega kontingenta moke iz Madžarske. S tem poslednjim pogojem pa se spet ne strinjajo avstrijski poljedelci in majhni mlini, ki nočejo ničesar vedeti o kontingentih. Iz take zagate je težko priti do pravega zaključka in predvidevanja o razvoju novih pogajanj. Avstrijski vladi ni na tem, da bi se pogajanja morda prekinila, ker bi bilo potem zanjo opasno, da propade v avstrijskem parlamentu tudi njen predlog glede carinske novele. To vprašanje pa je postalo velikega domena za nadaljnji obstoj sedanie vladne koalicije na Avstrijskem. Obnova avstrijskega «Dcxothea» Pričetkom tega leta so prodrle v javnost prve vesti o velikih izgubah, ki jih je utrpel bančni oddelek državne založne banke «Efc>rotheum» radi špekulacij na škodo franka. Takrat je vsa javnost govorila o tem denarnem podjetju in rezultat teh govoric je bil ta da so vloge padle skoro za 60 odstotkov. Glasom poslednjih vesti, delajo na to, da se reorganizira vse podjetje. Bančni oddelek bo ukinjen in delovanje zavoda bo posvečeno spet prvotnemu namenu. Izgube, ki jih je zavod utrpel povodom lahkomiselnih špekulacij, se cenijo na 10 milijonov šilingov in več. Nekateri menijo celo — in njih mnenje ni neme-rodajno — da bo zavod «Doro-theum» prevzela dunajska občina, ki je že prej nameravala u-stanoviti konkurentno mestno podjetje. Pred novim sporom med vlado in parlamentom na Poljskem Jesensko zasedanje poljskega sejma se je pričelo. Iz dosedanjih predpriprav in konferenc, na katerih so poslanci razpravljali o programu tega zasedanja, sledi, da stališče parlamenta napram vladi ni tako zelo opozicio-nalno, saj je bil večkrat soglasno zavrnjen predlog, naj se kabinetu maršala Pilsudskega izrazi nezaupanje takoj na prvi seji sejma. Napačno pa bi bilo spet misliti, da so se odnošaji med obema zakonodajnima zboroma napram vladi izboljšali. Da se niso, je jasno pričala konferenca parlamentarnih prvakov, ki se že običajno vrši pred vsako otvoritvijo poljskega parlamenta. Že okolnost, da sta tej konferenci prisostvovala tudi predsednik posl. zbornice gospod Rata j in predsednik senata Trompezinski, je politična javnost tolmačila s tem, da se imajo na tej konferenci načeti zelo važna vprašanja. In res so na tej konferenci padli zelo ostri protesti na račun vlade, ki ni sklicala parlamenta v roku, kot ga predpisuje ustava, in ki je preložila izredno zasedanja za nekoliko dni. Ob koncu konference so politični prvaki sestavili v znak protesta resolucijo, ki so jo naslovili na predsednika republike in ki sta mu jo predsednika obeh zakonodajnih zborov tudi takoj predala. S programom zasedanja parlamenta je že izrečena tudi obsodba zahtevanega izrednega zasedanja. Vladni krogi nagla-šujejo v poslednjih dneh vedno znova, da vlada nikoli ne bo dopustila, da se poljska zakonodajna zbora odločita za spremembo ustave, kot sta se v to pripravila julija meseca. In glavni predstavniki parlamenta se polagoma orijentira jo v pravcu, da je treba sedaj nadaljevati delo, ki je bilo takrat prekinjeno. Na to se pripravlja tudi senat in tako bo sporno vprašanje glede dodatka 26. členu ustave, po katerem naj bi dobila poslanska zbornica in senat pravico, da se moreta na podlagi lastne odločitve rabiti in da moreta sama določiti termin novih volitev, bržkone spet izpadel iz nove politično-borbenega programa obeh zakonodajnih zborov o priliki predstojećega zasedanja, zasedanja. Vladni listi že vnaprej namigujejo, da se bo zasedanje še odložilo in da na to poljska javnost ne bo dolgo čakala. Ni izključeno, da bo zasedanje prekinjeno takoj po prvih dveh ali treh sejah. S tem bo seveda jpor med kabinetom in zakonodajnima zboroma dozorel in ne da se dvakrat reči: ne, da bo ta spor iziN&l zamotane politične komDlikaciie. V' o general« Zagorskem Varšava morda že več let ni doživela: takega presenečenja: Ob 1. uri ponoči so se nenadoma pričele pretekli petek prodajati po varSavskih ulicah izredne izdaje vseh varšavskih listov, o tem času so namreč varšavske ulice prilično tako obljudene, kot tržaške ob 21. uri zvečer. Afera generala Zagorskega, za katero je v poslednjih dneh zanimanje varšavske javnosti nekoliko ponehalo, ker so se pojavili novi politični dogodki, je sedaj postala spet senzacionalna in o njej se danes največ piše in govori. Povod tega novega presenečenja je dala — s strani me-rodajnih krogov nepotrjena — vest, ki so jo dobili listi pretekli teden, v noči od torka na sredo, o pismu generala Zagorskega* v katerem bi naj bilo rečeno, da se nahaja v zaporu na «Wester-platte» v Gdanskem, in sicer v poljskem skladišču za strelivo' ter prosi, naj ga osvobodijo. Obenem pa je bila javnost z druge strani obveščena, da je varšavsko društvo za pomoč vdovam in sirotam po padlih pilotih prejelo od generala Zagorskega članarino za mesec september; tudi to pismo bi naj bilo prispelo iz G danskega. Naravno, la ni povsem jasno, kako je mogel general Zagorski iz svojega zatočišča poslati pismo in denar, v glavnem pa se je kljub tej nejasnosti ta vest v javnosti sprejela kot resnična. Varšavski uredniki so po telefonu še ponoči vprašali častnika, ki je ob tistem času služboval v poljskem skladišču streliva v Gdanskem, v koliko je bila ta vest resnična. Častnik je odgovoril, da generala Zagorskega sploh ni v poljskem skladišču streliva v Gdanskem, vendar pa mu niso mnogo verjeli. Tudi o-blasti smatrajo, da so te vesti verjetne. Nemudoma je bil posla® v Gdansko šef varšavske policije Piontkovski, ki mu je bilo naloženo izslediti generala Zagorskega, da ugotovi, v koliko odgovarjajo omenjene vesti resnici. Vladni krogi odločno protestirajo proti temu, da bi bil general Zagorski zaprt v Gdanskem, in izjavljajo, da se je tja prostovoljno zatekel ter dopustil, da so ga skrili njegovi politični pristaši. V kratkem bo vsa zadeva vsaj malo bolj pojasnjena. V teh dneh se je vršila konferenca poljskih parlamentarnih prvakov. Na tej konferenci so poleg drugega razpravljali tudi o vprašanju, ali se naj vladi na prvi seji parlamenta predloži interpelacija o usodi generala Zagorskega. To je na konferenci predlagal delegat krščansko-de-mokratske stranke, katere glasilo «Rzeczpospolita» je radi te zadeve najostrejše napadalo kabinet maršala Pilsudskega in bilo največkrat zaplenjeno. Temu predlogu se je pridružil samo še narodno-demokratski predstavnik, ostali pa so tozadevno bolj rezervirani. Gotovo je, da bo vsa afera, ko bo nekoliko bolj pojasnjena in ko se bodo morda poslednje vesti varšavskih listov izkazale kot neresnične, prestavljene na parlamentarni forum. DNEVNE VESTI XX. septembra Danes, 20. septembra, je državni praznik. Praznuje se zavzetje Rima in ujedinjenje Italije. Leta 1870,. na ta dan, so italijanske čete premagale papeževo vojsko, zavzele «večno mesto« in tako napravile konec cerkveni državi. Danes ostanejo trgovine odprte do 13. ure. „črni lovac" je naslov novega podlistka, ki ga bomo začeli objavljati v četrtkovi številki «Edinosti» in na katerega že sedaj opozarjamo čitatelje. Je to zanimiv zgodovinski roman iz kanadske prošlosti, katerega je napisalo spretno pero kanadskega pisatelja Jamesa Olivera Curvoo-da in ga je prevedel France Ma-gajna. Ljubitelji podlistkov bodo gotovo z velikim zanimanjem sledili razvoju romana, ki nam v živih barvah slika preiskušnje dveh mladih src v okvirju dogodkov, ki so se odigravali leta 1754, ko so Angleži odvzeli Francozom Kanado, takratno "Novo Franci-jo». _ RAZPUSCENA DRUŠTVA Na podlagi kvestorjevega tozadevnega poročila je tržaški prefekt z ukrepom od 13. t. m. razpustil Slov. akad. društvo «Balkan», ki je bilo ustanovljeno leta 1907. Prefekt utemeljuje svoj odlok z navedbo, da društvo ni delovalo po društvenih pravilih in širilo kulturo, marveč da si je prizadevalo držati tujerodno študirajočo mladino daleč od italijanskega prebivalstva in italijanske kulture, utrjevati v njej čut plemenske pripadnosti, tel zdravnik, ki je ranjenko za silo obvezal ter jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Akcr ne nastopijo komplikacije, bo Lis-jakova ozdravila v 2—3 tednih} obraz ji bo pa ostal za vedno spa« čen. Do sedaj orožniki niso še izšle, dili nasilnega mesarja. Razne nezgode Pri delu v Llodovi iadje«U»niet je 5M-!eir»i mizar Alojzij Peroni in* stanujoč pri Sv. Alojziju-Cbia-Ji-no št. 159, včeraj popoidna prišel po nesreči z levo roko p^ul ktiuo električnega oblica, ki mu je o-drezala prva dva člena kazalca ter mu hudo porezala dva di ug» prsta. Mladenič je dob/l prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamni je bil prepeljan z nekim avtomobilom. Ozdravil bo v 14 dneii. — Včeraj popoldne je prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico 15-leten Enore Battista, stanujoč v ulici F. Severo št. 63, kateremu je pri delu v prosti luki V. E. III. padla n& levo roko opeka ter mu deloma zmečkala palec. — Ko je 66-letna Marija Miiller, stanujoča v ulici Giuliani št. 33, včeraj popoldne šla po omenjeni ulici, se je na vogalu ulice Indu-stria nenadoma zaletel vanjo neki deček, ki je pritekel iz neke tamošnje mlekarne. Radi sunka je Mullerjeva izgubila ravnotežje, padla ter se pri tem hudo udarila v levi bok. Najbrž si je poškodovala kost, kajti zdravnik rešilne postaje, ki je bil poklican na lice mesta, jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ubogo starko sprejeli v kirurgični oddelek. Vesti z Goriške mestne vesti Iz okrožnic goriške prefekture. 1. Nove odredbe o ljudskem zdravi«. Okrožnica št. 14810/111 S opozarja na različne odredbe nove zdravstvene postave glede pobijanja novo-malthuzijanskega gibanja z nadzorovanjem splavov ter glede zatiranja ponarejanj pri pijačah in jestvinah. Predvidne so stroge kazni. 2. Lepaki za predstave Lepaki za predstave, posebno kinematografske) ne smejo prikazovati preveč brutalnih scen. Namesto llkiorsklh gozdov likiorska igrišča. One občine, ki ne razpolagajo s hribovitim svetom, primernim za nasaditev predpisanih liktorskih gozdov, naj pa skušajo zgraditi liktorska športna igrišča za telesno vzgojo mladine. Revnejše občine naj se združijo v ta namen v konsorcij. Romarica, ki skoči iz avtomobila in se občutno potoiče Sveta gora! Koliko romarjev je videla pred vojno, koliko jih je videla po vojni! Iz vseh strani naših pokrajin prihajajo. Nekateri hodijo peš, drugi se vozijo z vozovi, so pa tudi taki, ki se peljejo na božjo pot v avtomobilih. Bogve v kakšnem razpoloženju se je v nedeljo popoldne okrog treh vračala z božje poti na Sv. gori neka S. A. iz Trsta, nahajajoča se še s tremi drugimi osebami v avtomobilu, ki ga je vodil nek Manto-vanec. Ko so vozili po strmi poti, ki vodi z Svete gore proti Gorici, z umerjeno brzino, je pri kapelici, ki leži in sameva ob poti, prej naznačena nenadoma vstala in planila iz vozila. (Ko smo jo obiskali v bolnici, je trdila, da se ni hotela voziti in je mislila nadaljevati pot peš.) V tistem hipu je šofer, ki se je prestrašil, zavozil v kapelico in močno poškodoval avto. Tudi nesrečna romarica, ki je skočila iz avtomobila, se je precej potolkla nogah in po glavi. Priletela je namreč ob zid. Prepeljal jo je v mestno bolnico avto, ki je prišel mimo. Na lice mesta je dospel tudi Zeleni križ, ki pa ni imel kaj opraviti. Uboga romarica se zdravi v goriški mestni bolnici. Vendar pa ni hudo poškodovana. Sklepi upravnega odbora goriške pokrajina iz seje dna 16. septembra 1927. A.) Zadave, U so se odobrile toreapagajBo: Komen: Davek na pse. Povile k za eno Četrt. Voforsko: Družinski davek. ▲vflo: Davek na pee. PoviSek. Ooaiea: Občinska komisija za trgovina. Oproaiitev od plačila kavcijo: Alojaija Copolutti, Marijo Turel in Katerine Muaine. fcebreljo: Obrtni in trgovinski davek za leto 1927, Kanal: Izprememba pasjega davka. Kobarid: Letni davel: na licence. Vrtojba: Prispevek Udruženju samobitnih ftlniteljev. Žaga: Odstop zemljišča za lik* torski gozd. Ustje: Prispevek odboru za postavitev spomenika italijanskemu mornarju. Dole: Prispevek odboru za živinorejsko razstavo. Slap in Loža: Prispevek kmetip skemu uradu. Vcjščica: Prispevek Balilli. Brje: Davek na pse. Bovec: Dopolnilni davek na do« hodke. Idrija: Izprememba glede pristojbine za javne objave. ¥olmin: Davek na aparate za kuho ekspresne kave. Štanjel: Davek na prenočevanje tujcev. Avče: Izprememba letne pristojbine na licence. Cerkno: Občinska komisija za trgovino. Oprostitev od plačila kavcije Gašperja Flanderja in Marije Kende. Telmin: Občinska komisija za trgovino. Oprostitev od plačila kavcije Marije Uršič. čruiče: Izprememba občin-.ke policije. Čepcvan: Družinski davek za 1927. . , Goče: Davek na obrt in pristoj-! bine na patente. ; Kamnje, Vrtojba, Goječe, Vrto-vin, čriiiče: Stavbeni red. Vipava, Gojačc, Vrtovin, Ram-nje: Občinska policija. Bovec: Davek na obrt in pristojbine na patente. Temnice: Odstop zemljišča ata liktorski gozd. Vrabče, Kožbana, Podkrci: Prispevek državnemu patronatu za socialna zavarovanja. Gorica: Graditev novega pokritega trga. Uporaba vojne odškodnine. Deželna uprava: Pravilnik za uradnike. Deželna uprava: Gradnja gospodarskih hiš za doželne uradnike in dovolitev raznih olajšav. B.) Zadeve, ki so se odobrile pogojno: Štanjel, Idrija, Sv. Križ, Sedlo, Kobja glava, Erzelj, Bovec, Prra-čina, Gode, Čop©ven, Disienca, Lože, Osek, Slap, Avže, Šompas, Godevič, Domberg črni vrh, Bre-ginj, Podkraj, Velike Žablje, Des-kie, Komen: Prispevek Udruženja samobitnih činiteljev. C.) Zadeve, ki so se sprejele: Volče: Rekurz Bukovca Štefana) zoper trgovinski davek. Gorica: Občinska komisija, zet trgovino: odreka licence Domini-« ku Piacentini-ju. D.) Zadava, o katerih se je izreklo madtto mnenja: &rnl£»: Družinski davek. Tolmin: Nakup zemljišča od župni&kega beneficija. V Trstu, dne 2«. septembra ttffc. cEBIN OST» Deželna npr ara: Proračun za L 1927. E.) Zadere, o kate rib se je izreklo neugodno mnenje: Štanjel: Občinska komisija za trgovino: Oprostitev od plačevanja kavcije Albina Bratina. F.) Zadeve, ki so se odložile: Temnica: Družinski davek. Sedlo: Nabava kolajne za poteptata. Kam nje: Obrtna in prodajna pristojbina. G.) Zadeve, ki so se odbile: Log: Rekurz Ivana Trinke in Albina Crnute proti družinskemu davku. Avče: Rekurz Andreja Leščaka in Andreja Jakopiča zoper družinski davek. Nesreče. - Zeleni križ je včeraj prepeljal v bolnico triletnega otroka Darija Vincija. Padel je in se močno potolkel na tilniku. — S kolesa je padel včeraj Rafael Dolmak, star 17 let, iz Kozane št. 147. Pri padeu se je ranil v nogo in si prizadel pet centimetrov dolgo rano. Zgodilo se je to v Podgori, od koder ga je Zel. kriZ nemudoma prepeljal v mestno bolnico. LETOŠNJI NABORI NA GORIŠKEM Nabori letnika 1908 se bodo vršili letos po tem-le redu: V Kanalu, in sicer za občine: Kanal - 1. okt.; Avče - 1. okt.; Aj-ba - 3. okt.; Ročinj - 3. okt.; Kal - 4. okt.; Banjšico - 5. okt., Deskle - 5. okt., Lokovec - 5. okt., Anhovo - 6. okt., Bate - 6. okt. V Zdriji, in sicer za občine: Idrija - 8.'okt., Čekovnlk - 10. okt., Dole - 10. okt., Vojsko - 10. okt., GodoviČ - 10. okt., Sp. Idrija - 11. okt.. Ledine - 11. okt., Črni vrh -11. okt, V Cerknem, in sicer za občine: Cerkno - 13. okt. (od 1. do 75), Cerkno - 14. okt. (od 76 do konca), Št. Vilka gora - 15. okt., šebrelje - 15. okt. V Tolmina, in sicer za občine; Tolmin - 20. okt. (od 1. do Tolmin - 21. okt. (od 66. do konca), Sv. Lucija - 21. okt., Grahovo - 22. okt., Ponikve - 24. okt., Voiče - 24. okt, V Bovca, in sicer za občine: Bovec - 26. okt., Log - 26. okt., Trenta * 26. okt., Crezsoča - 27. okt., Žaga - 27. okt., Srpenica -27. okt., Soča - 27. okt. V Kobarida, in sicer za občine: Kobarid - 29. okt., Breginj - 29. okt., Kred - 29. okt., Livek - 29. okt., Idrsko - 29. okt., Trnovo - 29. okt., Drežnica - 31. okt., Lju-bušnje - 31. okt., Sedlo - 31. okt. V Ajdovščini, in sicer za občine: Ajdovščina - 5. nov., Budanje -5. nov., Kamnje - 7. nov^ Dol. Ot-lica - 7. nov., Erzelj - 7. nov„ Go-jaće - 7. nov., Gabrije - 8. nov., Lokavec - 8. nov., Vrabce - 8. nov., Goče - 9. nov., Lože - 9. nov., Planina - 9. nov., Podkraj - 9. nov., Podraga - 9. nov., Rihemberg -10. nov., - V. Žablje - 10. nov. Skri-lje, 10. nov., Šmarje - 12. nov., Sv. Križ - 12. nov., Ustje - 12. nov., Št. Vid. - 14. nov., Slap - 14. nov., Šturje - 14. nov., Vrtovin - 14. nov., Vrhpolje - 15. nov., Vipava -15. nov., Col - 15. nov. V Komnu, in sicer za občine: Komen - 19. nov., Brestovica - 19. nov., Brje 21. nov., Kobja glava -2i. nov., Veliki dol - 21. nov., Ga-broviea - 21. nov., Gorjansko - 21. nov., Pliskovica - 21. nov., Škrbina 21. nov.. Štanjel - 22. nov., Sela - 22. nov., Temnica - 22. nov., Voj-Šc ica - 22. nov. V Gredišču, in sicer za občine: Gradišče - 24. nov., Corona - 25. nov., Farra - 25. nov., Mariano - 25. nov., Romans - 25. nov., Sa-grado - 26. nov., Versa - 26. nov., Villesse - 26. nov. V Krminn, in sicer za občine: Krmin - 1. dec. (od 1. do 60), Krmin 2. dec. (od 61. do konca), BiJjana 2. dec., Brazzano - 2. dec., Kožbana 2. dec., Capriva - 3. dec., Dolegna - 3. de-c., Medana - 3. dec., Meiea -3. dec., Moraro - 5. dec., Mossa -5. dec., S. Lorenzo di Mossa - 5. dec. V Gcrici (municipalna pa ača, Corso Verdi 29), in sicer za: Gorico 2. jan. (od 1. do 70), Gorica -3. jan. (od 71. do 140), Gorica - 4. jan. (od 141 do 210), Gorica - 5. jan. (od 211 do 280), Gorica - 7. jan. (od 281 do 355), Gorica - 9. jan (od 356 do 430), Gorica - 10. jan. (od 431 do 500), Gorica - 11. jan. (od 500 do konca), Bilje - 12. jan., tepovan - 12. jan., Opatjeselo - 12. jan., Osek - 12. jan., Grgar - 13. jan., Miren - 13. jan., Dornberg -13 jan., Ozeljan - 14. jau., šempas 14. jan., Števerjan - 14. jan., Prva-rina - 16. jan., Renče - 16 jan., Kojsko - 17. jan., Sovodnje - 18. jan., Trnovo - 18. jan., Trebuša -18. jan., Vrtojba - 19. jan., in Vo-gereko - 19. jan. Dopolnilni nabori za okraje: Kanal, Idrijo, Tolmin in Bovec se se bodo vršili v Gorici dne 30. jan. 1928, za okraje Ajdovščino, Komen, Gradišče, Krmin in Gorico pa 1. februarja 1928., tudi v Gorici. Poseben nabor za vpisane, ki prebivajo v tujini, se bo vršil dne 30. jan. 1929. Nabori se prično vsako jutro ob 9. uri predpoldne. RIHEMBERK Smrtna kosa. Umrl je dne 13. t. m. cerkovnik podružne cerkvo sv. Martina Peter Stegovec, v 75. letu svoje fcta-rostit Kakor je bih) skromno m tiho njegovo življenje, tako je bil tih in skromen njegov pogreb: brez šuma in nagrobnic. Blag mu spomini VOLČE Posvetitev cerkve - V sredo, 14. t. m., je bik> pa na-šil ulicah zbrano vse polno ljudstva v napetem pričakovanju goriškega prevzvišenega nadškofa. Pred hišami si videl vse polno zelenih vej, postavljenih na čast našemu nadškofu. In res, pripeljal se je v kočiji, in ko je izstopil, ga je z zbranimi besedami pozdravil domači g. župnik Kodermac. — Drugega dne, t. j. v četrtek, so že ob 8. začele slovesne ceremonije, ki so trajale do 11. Nato se je vršila slovesna sv. maša, katero je daroval tolminski dekan, č. g. Roje. Pohvaliti moram pri tem naše pevce, ki so se z latinsko mašo azkazali pravi mojstri v petju. Slavnosti so se zaključile s pesmijo: «Nova cerkev se dvigu-je». AJDOVŠČINA Šepet elementarna neigoda Ni še obletnica lanske hude po-vodnji z dne 26. septembra, ko beleži tukajšnja vremenska kronika zopet podoben naliv in je Lokav-šček zopet prestopil bregove ter povzročil v ajdovskem trgu škodo, ki znaša več tisoč. V noči od petka na soboto, proti polnoči, se je pojavil neznanski naliv, ki je trajal več ko celo uro. Široka in plitva Lokavščkova struga se je kmalu napolnila in se nasproti cerkvi razdelila v dva rokava. Desni rokav je naglo zajel polja in vrtove in drvel dalje skozi Feigiovo strojarno in tesne ulice na glavni trg in od tam dalje po cesti proti predilnici in Štur-skemu mostu, kjer je dobil Hubelj na ta način nov dotok. S seboj je voda nosiia tuščico z njiv, zelenjavo z vrtov, drva z dvorišč in krompir iz shramb. V nočni uri je bila z vso naglico organizirana rešilna služba, s pomočjo kr. karabiner-jev, finančne straže, milice, gasilcev in prebivalstva samega. Hiše v pritličju so bile izpraznjene in živina odgnana iz ogroženih hlevov, ker je deroča voda segala že do kolena in na nekaterih mestih tudi že meter visoko. Ponekod je vdrla v stanovanja in ogrožala že župnišče in občinsko pisarno samo, ker se je desni rokav zopet cepil v pramene in poslal en odtok mimo cerkve na državno cesto. Nova struga je zapustila sled v obliki nanesenega gramoza in blata ter golih reber, ki jih kaže glavni trg na mestu, kjer se ustavljajo poštni avtomobili. Danes, ko čistijo trg, precenjuje vsak svojo škodo, ki se ugotavlja po karabinerjih in cenilcih. Feiglova strojarna sama ima škode nad tisoč lir. Tu so po vodi plavali vozovi kakor ladje in meter visoko je stala voda v hlevu, iz katerega je bilo treba reševati živino; med njo je bilo tele, ki je bilo staro komaj 24 ur. Spravili so ga na senik in dali v varstvo domačemu psu. Pa se je psu menda zdelo tele pretelečje ali pa je prestrogo razumel svojo službo, segel je po najstrožjih varnostnih ukrepih in tele obgrizel. Ob takšnih prilikah pač ne manjka epizod. te bo šlo tako naprej, bo Ajdovščina kmalu postala otok. Kdor pozna vzhodno pobočje Čavna z njegovimi razori in jarugami in vse pobočje od Orlovice pa tja do Otliškega Maja, ta ve, da mora biti Lokavščkova struga naprej in naprej zaproiena, če se je redno ne čisti. Do lanskega leta *je bila dovoljena javna prosta raba peska in kamenja iz lokavške struge in se je struga na ta način nekako uravnavala sama. Letos se kamenje in pesek iz struge oddaja na javni dražbi in odjemalcev je premalo, da bi odtehtali stalno zapro-jevanje struge. Če že ni mogoče vzpostaviti nekdanje proste javne rabe, je nujno potrebno, da se na drug način ukrene, kar se da ukreniti v obrambo ajdovskega trga: zavarovanje desnega brega z najpotrebnejšo regulacijo ali vsaj z izčiščenjem struge, pletenim protjem in vrbovimi nasadi. Bližnji Otličani, ki se na jesen povrnejo iz tujine domov in so v teh delih mojstri, bi bili hvaležni za ta domači zaslužek, Ajdovščina pa tudi mora naposled imeti svojo varnost in ne bo mogla večno prenašati ogrožanja vode. Upamo, da bodo poklicani krogi čim prej u-krenili, kar je že zelo potrebno. VIPAVA Blagoslovitev zastave V nedeljo se je v Vipavi vršila ceremonija blagoslovitve zastave vipavskih karabinerjev. Slovesnosti se je udeležil goriški p*dprefekt Anza ter inženir Cazesse poleg drugih številnih gostov is Gorice. Vipavski dekan Breitenber-ger je blagoslovil zastavo pred vojašnico orožnikev, kumovala ji je Hera Deklevova. Po ceremoniji so se vrstili govori poteštata Po-cellinija; govoril je tudi inženir Cazesse ter major karabinerjev Terenzo. Po končani blagoslovitvi so slavnostno otvorili srečolov pred gradom, kjer je bilo izpostavljeno kraljevo, prestolonasled-nikovo ter prefektovo darilo. Popoldne se je vršil ples. Itareaite in flrite „EDINOST" t Iz tržaškejrckrajine VELIKI OTOK Sodelovanje naših gasilcev fd požara v Seleah Naše prostovoljno gasilsko društvo, ki je toliko krat pokasalo svojo sposobnost in požrtvovalnost in je bilo vedno pripravljeno pohiteti tja, kjerkoli je bila njego^ va pomoč potrebna, se je te dni zopet lepo izkazalo. Kakor znano — in o tem je tudi »Edinost* po^ ročala — je dne 15. t. m. izbruhnil v Seicah pri Št. Petru strahovit vasi. Cim je vest o požaru prispela požar, ki je uničil skoro tretjino v našo vas, so se naši pridni gasilci nemudoma odpravili na lice mesta. Dospeli ,so tja že ob 5.30 — približno poldrugo uro po izbruhu požara — in so se takoj z vso vnemo lotili gašenja ter tako uspešno sodelovali z gasilskimi društvi iz Slavine in Zagorja, ki sta dospeli na lice mesta malo prej. Z združenimi močmi se jim je posrečilo preprečiti, da se požar ni razširil na celo vas. Obisk pri (Mena Nedavno se je holandskj pisatelj de Bom, ki igra v flamskem gibanju važno vlogo, mudil v južni Italiji in je obiskal ob tej priliki velikega ruskega pisatelja Maksima Gorkega, ki biva že več let večinoma v Palermu, večkrat pa tudi v Sorrentu pri Neaplju. Obisk je izšel v nekem rotterdamskem listu in je zelo zanimiv. * * * «V ide ti Alaksima Gorkega, to je bila žo od nekdaj moja najbolj vroča želja. Zdaj sem ga videl, to ja bilo veselje zame. Še zdaj ga vidim, kako mi prihaja nasproti, tega velikega, krepko rastlega moža, z moškimi, mirnimi potezami na obrazu. Ravno takega sem si vedno predstavljal. Ni videti ne u-božen ne bolehen, kakor ga pogosto prikazujejo fotografi v raznih ilustruiranih časopisih. Njegove dobre in žive oči se obračajo proti obiskovalcu, o katerem Gorki j ve, da ga je le topla simpatija do njega pripeljala z daljnega severa k njemu na obisk. Šopek svežih poljskih cvetic, ki smo jih zanj natrgali in ki mu jih je podala moja žena, je prebudil na njegovem o-brazu ljubek, prijateljski nasmeh. V resnici, da se z Gorkim ni biio ravno lahko razgovarjati. Gorkij govori §e danes samo rusko, jaz pa poznam samo dve besedi ruski, namreč «vodka» in »niče v 6». Toda pomagala nam je Gorki jeva soproga, ki je tolmačila. Tako smo se razgavarjali dobro ali slabo, zakaj obisk je zavzel popolnoma drugačno smer, kot smo sprva pričakovali. Kajti Gorkij, ki govori v kratkih stavkih in besedah, je več izpra?eval kot mi. V podobnih {Ju&ajih se konča prvi obisk s kratkimi, vljudnimi odgovori. Tu pa je Gorkij silil v nas, in nas je vprašal po naših o-sebnih nazorih o kulturnih stremljenjih sodobne Evrope. Neki Amerikanec je pripovedoval, da se je po svetovni vojni zmanjšala književna produkcija za eno petino. Gorkij je mnenja, da to pomeni kulturni propad. Naše mnenje, da se je pojavilo zadnje čase neko izboljšanje na književnem trgu, ga je veselilo. Slučajno je med pogovorom padla beseda: Romain Rolland. Njegova soproga nam je pripovedovala, da Gorki tega pisatelja ne pozna osebno, pač pa si oba moža že več let stalno dopisujeta. Veliki ruski pisatelj je mnenja, da je Romain Rolland Tolstoj sodobne zapadne Evrope. «Zakaj pravzaprav«, je nadaljeval svoj pogovor, «pišemo mi vsi in zopet samo o tragičnem zmislu človeškega življenja. Tega smo že dosti opisali. Kar nam danes manjka, je veselo pojmovanje življenja; umetnosti, ki bi manifestirala živ-ljensko moč človeka, nam manjka.« Gorkij je hotel pisati neko »humoristično delo», kot nam je prar vila njegova družica, toda ne pride do tega. Ni mu na tem, da bi napisal kako lascivno, vrtoglavo knjigo o kakem veseljaku, njegov namen je bil, napisati veliko delo, v katerem bi pokazal življenje z vesele strani. To pa je, po njegovem mnenju, sedanjemu človeku kolikor^ toliko nepoznano. Ker tragika v resnici eksistira, jo bodo morali znova in znova opisovati. Mi nismo čutili nejasno, a vendar jasno dovolj, kako se veliki pisatelj bori za veselejšo umetnost, ki b; prinesla več upanja in radosti v življenje sedanjosti. Goethe jevo aeio, opojeno z novo človečnostjo, ki bi vstalo iz pepela razjedanja kot ptič Feniks, mu plava pred očmi; delo, ki bi bilo tako mečno, da bi zajezilo trpljenje človeštva. Ali bo to ostak) samo njegova pobožna želja? «Zactovoljstvo je sreča. Ljudstva, ki so danes zadovoljna, bi bila lahko srečna — toda sreča nikoli ni nujna» — je filozefiral Gorkij in zaprl oči pod svojimi košatimi obrvmi. Take nenavadno lepe in izrazite oči je mogoče dobiti samo pri dobrih, velikih ljudeh. Flanderska, Holandska .. Prav kmalu nam je bilo jasno, da Gorkij o teh deželah prav malo ve. Obrazložil sem mu naš položaj in Gorkij se je živo zainteresiral. »Srečni ste, da se lahko bojujete«, je dejal. «3oj je večno lep. Proti komu pa. še bojujete prav za prav?» me je vprašal naivno. Povedal sem mu, da se ne bojujemo preti nikomur, da je naš cilj, da pridobimo ljudstvo, da izvojujemo neodvisnost in da so naš nasprotnik samo od nas ustvarjene razmere, torej mi sami. »Enako je bilo prejšnje čase v Rusiji**, je pripomnil Gorkij. »Preje so mislili, da se majhni narodi ne morejo sami vladati. Zdaj — pod novimi razmerami — pa so to poizkusili in stvar gre dobro dalje, in je prav tako.» »Kako čislate pri vas de Coster-ja? (Pisatelja »Tilla Ullenspieg-la.») Ali vpliva na svoje ljudstvo?« Povedali smo mu, da nima Co-ster na Hotandskem prav nobenega vpliva ne posebne cene, ker ni pisan v jeziku svoje dežele. Naše besede so Gorkega zelo razočarale. Poleg Costerja pozna Gorkij tudi Emila Vaerhaeren-a in Georga Ecfcotida, ki ga ima za velikega človeka. Vse njegove knjige so prevedene v ruščino. »Mi prestavljamo vse!» je dejal. Gorkij je z današnjo Rusijo v trajnih stikih z mnogovrstno in vsestransko korespondenco. Vsi mladi ruski pisatelji in pesniki, ki pre* o plitičn> aktivnosti stremi! j * o čisti umetnosti, mu redno pišejo. \»ak dan prejme v«o polno knjig in listov, ki jih do zadnje strani zvesto prečita. Na ta -način je, če tudi daleč od domovine, v stalnem, živem stiku ž njo. Od nje dobiva novo bogastvo za svojo fantazijo in stalno poglobitev svojih dolgih in temeljitih življenjskih izkušenj. Gorkij nas je vprašal, kaj vemo o moderni ruski umetnosti. On pozna vse velike ruske pisatelje, ki so v zapadni Evropi deloma še neenani. Rusija izžareva neprestano velik vpliv na vso ostalo Evropo, za to pa se ima zahvaliti v prvi vrsti svoji umetnosti. Ko smo se odločili, da se dvignemo. Ko smo mu predlagali, naj potuje skozi Evropo, in naj ob tej priliki obišče tudi Flandersko, se je začudil, njegove košate obrvi so se dvignile, kot bi hotele reči: kaj pa naj pri vas delam? Gorkij ima še silno veliko dela pred seboj in se bavi z vsako stvarjo tako intenzivno, tako vsestransko, in je tako živo njegovo dopisovanje z vsemi duševnimi voditelji tega sveta, da splofe ne misli na potovanje. Poleg tega pravi, da na potovanju sploh ni mogoče delati intenzivno. Segli smo mu v roko, ki je napisala tako velika in lepa dela, da mu jo stisnemo v slovo. Nato smo ga zapusti!i.» B- An$!«Ka žena v lovnem življenju Anglijo smatramo lahko za zibelko modernemu ženskemu gibanju. Že 1. 1697., ko ni imela ženska drugod niti najmanjšega pojma o kakšni enakopravnosti z moškim, je napisala Londonka Mary Astellova knjigo, v kateri je priporočala ženstvu, naj skrbi za svojo izobrazbo in duševni razvoj. Nekaj let pozneje je bila sama kraljica Ana, ki se je zavzemala za ustanovitev posebnega ženskega vseučilišča. Šlo je na račun njenega visokega stanu, če je našel nje načrt prvotno mnogo zagovornikov. Odpor, ki ga je vzbudil v cerkvenih krogih, pa ji je namero vseeno preprečil. Približno sto let pozneje, 1. 1792., ko je stal ves svet pod vplivom t^ancoske revolucije, ki je proglašala načelo o enakosti vseh ljudi, je bila zopet Angležinja, Mary Wiostonecraftova, ki je izrekla v svoji knjigi «Vin-dication of the Rights of Wo-men» kot prva zelo določno misel, da je enaka pravica za vse ljudi prazna utvara, če ne velja v isti meri kakor za moške tudi za ženski spol. Od tedaj dalje ta misel ni več nehala vplivati na pros veti jene duševnosti v moškem kakor v ženskem krogu, z žilavim delom je ustvarila v sto letih vse to, kar žensko v današ- nji javnosti tako močno razli kuje od ženske v preteklih dobah, in čigar najočitnejši izraz se javlja, naravno, v deželah angleškega. imperija. Ne bo nezanimivo, če pogledamo z nekoliko vrstami na današnje stanje angleškega ženskega gibanja. Javno življenje angleškega človeka se pričenja, lahko rečemo, po neštetih zasebnih krožkih, ki so posejani po deželi. Ni je stvari, ni nobenega opravila, namere in naziranja^ ni nobene, včasih tudi komične posebnosti, da bi Anglež ne našel kopico drugih Angležev, ki so pripravljeni v zaključeni družbi deliti svoje moči z njegovimi močmi. Klubomanija je temu ljudstvu tako prirojena bolezen, da si Angleža, ki bi ne pripadal vsaj enemu klubu, prosto ne moremo m*" sliti Klub je njemu to, kar je nam kavarna in gostilna, često-krat mu nadomestuje dom, v njem je, spi in stanuje. Pripadnost h kakšnemu klubu je tako važna reč, da jo posebej poudarijo celo na vizitnicah. Jasno je, da ni tamošnje žensko naziranje o klubovanju nič drugačno nego moško. Nešteto je krožkov, ki štejejo poleg moškega članstva tudi žensko, še več jih je takšnih, v katerih se družijo ženske same med seboj. Zlasti« politični klubi imajo ekskluzivističen značaj. V samem Londonu je o-koli 20 velikih ženskih klubov s tisoči članic. Med njimi je celo klub avtomobilistk. Tam dobi ženska vse na razpolago, kar ji naj nadomesti dom, če ga nima, družbo, stanovanje, spalnico, kadilnico in kot kuriozum «dvo-rano za — molčanje». V Picca-dillyju so ustanovile ženske leta 1902. »Klub licejk», ki fungira (Dalje na IV. strani) ZAHV&LA Podpisani se topio zahvaljuje g. dr. HSKTORJU OSWALDU v Gorici - - za dobro uspelo operacijo, ki jo je napravil na očeh 84-letni Tereziji Maraž in jo s tem popolnoma ozdravil. Priporočam ga vsem, ki trpe mnogo let na očeh. Števerjan, 19. IX. 1927. Alojzij Maraž hšt. 189. GLYKOL je edino energično zdravila preli glavobolu, šibkosti, malokrvnost^ obnemoglcstL Izdelek lekarne Cdstelia-novich, Trst. Via de i Giuliani št. 42. ___1109 MASSIMILIANO TENZE, Trst, Via S. Lazzaro 19. Zaloga papirja, line lepenke, pcr£amene in ovojnega papirja. ill53 INDUSTRIJSKO, elektro-mchanično podjetje Gtiido De Santi, Trst. via Tesa 33, Popravila električnih in mehaničnih strojev. Spio&na napeljava. 1240 IŠcEM izvrstnega brivskega pomočnika, zmožnega tudi striženja ženskih las. Takojšen nastop. Fany 2gavec, Vipava 54. 1292 MOTORNO KOLO z vozičkom se proda pod ugodnimi pogoji. Garaža Krnev, Via Zovenzooi 4. 1297 200 LIR izplačam onemu, kateri mi priskrbi stalno sltjibo kot uradna pomoč, zaupna oseba, inkasant ali drugi posel, celodnevno ali par ur. Bivii poslovodja tiskarne L Meljavec, Trst Ant. Stoppa-ni 5. II.__1299 MEBLIRANO sobo, veliko, zračno, z I1 ali 2 posteljama, oddam takoj v podna-jem. Pripravna za 2 brata ali prijatelja. Ant. Stoppani 5, II. desno. 1199 SNAŽENJE uradnih prostorov sc sprejme takoj. Ant. Stoppani 5, II. desno. _1299 PEKARIJA IN TRGOVINA se da v najem. Obrniti se na Ignacija Ivančiča, Kobarid St. 57. 1303 KROJAČ izdeluje obleke, L 150.— z pod-vlako. Corso Garibaldi 1, vhod Zudeccbe. _121i Oscar Canarutto zlatar in urar Trst, Via Matteo R. Imbriani št. 13. Kupuje, prodaja, zamenjuje vrednostne predmete (960) Sprejema naročila in popravila. ZLATARJA Albert Pcvh Ts*st, Vla M&Kziai 46 f Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja J in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. BERLITMCM vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk »n pre-1157 TRGOVSKI pomočnik išče službe v mestu ali na deželi. Zmožen slovenskega in italijanskega jezika. Naslov pove goriška uprava. KRAŠKI teran ima še na prodaj Černe v Toraaju 40. 1306 ZAVOJ za vzorec šiv. 1. Vrednost L 69.— za L 12.95. Da se bodo mogli vsi prepričati o vrednosti naših 'predmetov in o izredni ceni, smo pripravili te zavoje samo za one, Ki se fcodo požurili z naročili, ker bomo ]rre-nehali z vsako reklamo, ko nwn bo blago pošlo. Evo, kar Vam pošljemo za L 12.91: 1) Stilografično pero, kakor zlato za L 300. 2) Trdo črnilo za zred čenje v 40 gv. vode. 3) Niz biserom kakor za L, 1000. 4) Kinematograf s 24 filmi velikih kinematografov. 5) Brivski aparat kakor «Gil-let», z enim rezilom. (?) Svilen robe-c. 7) Pet vošči Inih listov z zavitki. 8) Par zapestnih gumbov. 9) Deset umetniških dopisnic. 10) Vzornik platna. 11) Glavni cenik. Priložite L 2.05 za poštnino. Kdor naroči 4 zavoje in pošlje L 00, dobi v dar 12 rezil za brivski aparat. Kdor naroči 6 zavojev in pošlje L 90, dobi vrhu 12 rezil Še pištolo s šestimi poki. Kdor naroči 9 zavojev in pošlje I, 135, dobi 12 rezil, pišto'.o in niz biserov, dolg 150 m, v vrednosti L 25. NaroČila sprejemajo »Industrie Riunitea, Milano, Via B. Corio 8., V. G. 978 n Metnu e Commercio AMtoii e artieoli letnici dražba ž o. j. r Lastnik ANTONIO QUINTAVALLE Zastopstvo in zaloga za Julijsko Krajino tvrdke ELL1 ZERBONI & Co., TORINO, italijanske tovarne za meha* nično in pomorsko obrtnijo. Zaloga kolesc S. K. F. — KARBURATORJI ZENITH — Alimentatorji WEIMANN, Indikatorji NIVEX. Kilometerski števci in ure jAGER. Menjalni kosi za tu- in inozemske stroje. 9i9 Naboji acetilena MAGONDEAUX. LTeltifon 31-60 — TRIE STE — Via Battisti št4 i ■ ■■■HIIBanMIiaMHHHiklHHHMlIlMaU HMMJ PODLISTEK ADOLF pl. REYA: Dva isi med Mkiii Mm Spremljal nas je do voza, kjer smo se prisrčno poslovHi. Odpeljali smo se do deželne meje med HrvaŠko in Slovenijo, kjer se skriva med bujnim zelenjem prekrasni dvorec grofov Drašković. Ob samem raznožju se lesketa precej veliko, krasno jezerce. Dvorec je bogat na zbirkah iz srednjega veka in predstavlja še zmeraj razkošni grad velikega vlastelina. Grela ni bilo doma in tako nas je meral sprejeti njegov oskrbnik. Ogledal} smo si vse dvorane; se~ veda nas je še največ zanimala bogata biblioteka, kjer sem našel tudi statute tega vlastelinstva. V drugem nadstropju sem radovedno gleda! grofovo spalno, sobo. Ena vrata vodijo na balkon, odkoder se nudi krasen razgled na o-kolico. Udobno sem se vrgel v ^ mehki postelj in si jpriftgal ciga- Pod menoj se razprostira meb-ka dolina, dolga okoli tri kilometre, ki je od treh strani obrobljena z gostim gozdom; po sredi teče kanal. Opazil sem, da je ta dolina umetno izsušena in da je morala biti nekdaj selo skrbno obdelana. Sedaj je opustošena in samo nekaj delov je površno obdelanih. Na balkonu stoji neki človek in se naslanja na ograjo. olje. Ce se mu začetek ponesreči, mu nervoznost ne pusti več do sape. Capablanca pa ne zgubi oblasti nad seboj, niti če ni več nobenega upanja za uspeh. K temu boju je zanimivo ugotoviti, da je Capablanca tretji v vrsti svetovnih vladarjev na Šahovski deski. Prvi je bil 1. 1886. Nemec Steinitz, ko je po trdi bitki pre- magal Zuckertorta; 1. 1894.. je Steinitza porazil znameniti E-manuel Lasker; polnih 27 let nI bilo človeka, da bi Laskerja prekosil, dokler ni prišel leta 1921. mladi Kubanec in mu je odnesel žezlo s štirimi dobljenimi partijami proti nobeni. Toda povedati je treba, da takratni turnir ne velja kot polnoveljaven, ker tekmeca nista odigrala vseh določenih partij. Lasker je bil bolan. Do revanšne tekme med obema pozneje ni prišlo, ker so manjkala za to potrebna denarna sredstva, vendar je Lasker na dveh mednarodnih turnirjih, 1. 1924. v Newyorku in 1. 1925. v Moskvi, zmagal pred Capablan-co in dokazal, da je še vedno «stara grča». O usodi nekrvavega spopada v Buenos Airesu, ki je v nekem oziru precej važen, ker pomeni spopad dveh značajev, dveh metod in dveh kontinentov Amerike in Evrope, bomo še poročali. Človek brez rok. V Pragi živi mladenič, ki je že od rojstva brez rok. — Na prvi pogled bi rekli, da je to nesrečno bitje, ki mu je življenje od zibelke do groba nepretrgana trnjeva pot in ki je na svetu le v nadlego sebi in človeški družbi. Pa takšna sodba bi bila popolnoma zgrešena, kajti Frančišek Filip — tako se namreč imenuje naš mladenič, kateremu je bila narava tako huda mačeha — je popolnoma zadovoljen z življenjem in telesna hiba mu ne dela nikakih preglavic.,Ker nima rok, si pomaga z nogami, s katerimi opravlja vse prvovrstne posle; z njimi dela. piSe, slika in celo vodi avto. Pisati se je naučil, ko je imel 7 let Ko mu je bilo 9 let, so ga starši dali v neka zavod za pohabljence, kjer se je naufiil stolarske in kam-domUl« obrti. Nato je zahajal par let v zasebae trgovsko šolo, ko jo je z uspehom dovršil, se je posvetil trgovanju z umetniškimi predmeti. S to trgovino se peča tudi sedaj. Pred par meseci se je naučil voziti z avtomobilom. Vodi ga spretno kot katerikoli drugi šofer z zdravimi rokami. Z desno nogo obrača krmilo, z levo pa ravna druge priprave. Razen tega je mladenič brez rok tudi — strojepisec; piše seveda z nogami, s katerimi se tudi brije, oblači; si zavezuje ovratnico, opravlja nešteto drugih poslov, ki jih normalen človek more opravljati samo z rokami. Na ponudbo nekega kinematografskega podjetja, bo Filip v kratkem nastopil v filmu, v katerem bo razkazoval svojo spretnost kot šofer. Velikanski karp. Trije učenci so ribarili v Hamp-ton-Courtu na Angleškem. Posrečilo se jim je ujeti karpa, ki je tehtal devet kilogramov in kateremu pripisujejo strokovnjaki starost dveh sto let. Otroci so ribarili s preprostim orodjem, kot vaba jim je služil košček kruha. Ko so žival potegovali iz vode, se je palica otrokom zlomila, toda eden izmed dečkov je skočil v vodo in pripravil karpa na suho. Tragična smrt umetaiMu Umetnica Izidora Duncan, ki se je nahajala v Niči, je v sredo zvečer okrog devete hotela napraviti svoj navadni izprehod v avtomobilu in se je odpeljala na promenado. Pihljal je nekoliko veter. Nosila je dolgo šarpo, ki jo je ve-se je, da se je konec šarpe zapletel v kolo, radi česar je umetnico potegnilo h kolesu in jo zadušilo. Šofer ni mogel avtomobila takoj u-mogla pozabiti, svojih ljubkih o-staviti. Vest je v mestu napravila mučen utis. Izidora Duncan je bila rojena pred šestdesetimi leti v Sv. Frančišku v Kaliforniji in dokončala svoje prve študije na Grškem. Njeno življenje je bilo pač življenje umetnice, ki pa ni mogla biti srečna, ker jo je zadelo več usode-polnih nesreč. Istotako na avtomobilu sta ji umrla dva njena o-troka. L. 1913 ju je v Parizu peljala pestunja v avtomobilu na izprehod. Po nesreči so zavozili v reko Seno in so utonili s pestunjo vred. Ta nesreča je zapustila v duši u-metnice neizbrisne sledove. Ni jih mogla pozabiti svojih ljubkih o-trok. Tudi v zakonu ni bila srečna. Prvi mož ji je umrl in 1. 1922 se je poročila z mladim ruskim pesnikom Sergijem Jeseninom. Toda kmalu jo je Jesenin zapustil samo v Parizu in se vrnil v Moskvo, kjer je poročil Zofijo Tolstojevo, sorod-nico Leva Tolstega. Toda kmalu nato se je Jesenin usmrtil in tedaj sta se pričeli Duncan in Zofija Tolstojeva pričkati za ded^či-no. Duncan se je celo napotila v Rusijo, kjer je poskušala zaman ustanoviti veliko plesno šolo v spremstvu mladega ruskega pijanista, v katerega se je popolnoma zaljubila. Nato se je naselila v Niči. Tudi ta mladi umetnik jo je varal in ji tako povzročal neprestano žalost in bolesti. Kot umetnica je bila svoj čas izvrstna plesalka, katere slava je zlasti zaslovela po Parizu. Sedaj pa je tako tragično končala. CetvorčkL V občini Torella de'Lombardi v aveflinski pokrajini je porodila kmetica Angela Bellofatto poročena Favele četvorčke in sicer dva dečka in dve deklici. Krsta vseh štirih otrok se niso udeležili samo vsi domačini, marveč so prihiteli radovedneži tudi iz sosednjih občin, tako da je bila cerkev premajhna. Žrtev znanosti. Zdravnik Sidney Rawton Wil-son je bil znan med svojimi londonskimi tovariši kot učenjak in znanstvenik. Mnogo se je bavrl z raznimi poskusi. Tako je hotel odkriti plin, ki bi mogel odvzeti bolniku vsak občutek za bolečine, a bi bolnik vkljub temu ohranil popolno zavest med vso operacijo. Med takim poiskusom se je zdravnik zastrupil in postal tako žrtev vede. Otok izginil. Pri zadnjem morskem potresu na daljnem vzhodu v japonskih vodah je izginil vulkanični otok, ležeči med Hong-kongom in Ma-nillo. Otok je imel krasno rastlinstvo. V zadnjem času je domoval na njem razbojnik Mahla Dahlak, ki je strahoval prebivalce bližnjih otokov. Tako je izginil razbojnik z vsem svojim bogastvom in premoženjem z otokom vred v hladne valove. Morilec svoje iene pred porotniki. Dva dni je trajala na Dunaja porotna razprava proti tesarsk. pomočniku Ivanu Coziku, ki je zadavil svojo Ženo v kopalni bačvi. Ta razprava je odgrnila temno podobo iz globin človeške družbe v velikem mestu. Žena je očitala svojemu možu, da ima razmerje z. njeno hčerjo, katero je pripeljala s seboj v zakon, ko se je bila drugič poročil d, torej s svojo lastno pastorko, medtem ko je trdil mož, da ga je žtna varala z možem svoje hčere torej z lastnim zetom. Iz teh dveh razmerij so nastajali prepiri med zakonskima. Na lan umora se je lotila žene zopet buda ljubosumnost. Mož jo je nato zadavil, ko je sedela v kopalni bačvi, da se okopi je. Na podlagi pravo-reka porotne klopi je sodni dvor razglasil oprostilno razsodbo. To je fe tretji slučaj na Dunaju^ da je moral sodni dvor oprostiti morilca zakonske polovice. — Prvi je Ml Wimpassinger, ki je umoril Ženo in odstranjeval po malem dele njenega trupla na ta način, da jih je metal v nočnih urah črez most v Donavo, druga je bila žena romunskega opernega pevca Gro-savescu-ja, ki je ustrelila svojeaa moža, ki je ni hotel vzeti s seboj na svoje potovanje v Berlin in sedaj se je pridružil tema dvema slučajema še Cozik. Tudi ta slučaj bo mobiliziral dunajske in spibh vse avstrijske pravnike, da se bodo lotili reforme porote. Viljem o bodoči vojni Dopisnik štokholmskega lista «Dagens Nyhiter» je bil na obiskih pri bivšem nemškem cesarju Viljemu in poroča iz razgovora, ki sta ga imela med seboj, razne zanimive stvari, predvsem pa neke izjave razstoliče-nega vladarja o mednarodnem položaju in o bodoči vojni. Ta je dejal med drugim, da opazuje, kako narašča čim dalje bolj vojno razpoloženje med narodi, dočim govorijo njih diplomati z oljkovo vejo v roki o miru. Za kulisami pa preizkušajo povsod nove podmornike, torpede, eksplozivne snovi in strupene pline, ki bi jih uporabili tudi na morju. Zračni poleti preko oceana niso, po Viljemo-vem mnenju, nič drugega nego neka vrsta vojaških vežb, na skrivaj pa se vršijo vztrajnost-ni poleti težko obloženih bombnih letal. Vse se pripravlja na bodočo vojno, ki se bo izvršila predvsem v zraku. Kajzer se je spomnil, kako mu je grof Zep-pelin nekaj let pred vojno predlagal, naj bi zgradili 500 zrakoplovov njegovega izuma. S tem številom Zeppelinov bi bila Nemčija v slučaju vojne sposobna, da osvoji vso Evropo. Državni zbor je takrat odklonil denarna sredstva za izvršitev tega predloga. Vojna, pravi Viljem, bo izbruhnila najpozneje do L 1937. in bo tako strašna, da bo trajala samo nekaj dni, mogoče samo nekaj ur. V istem trenutku, ko bo napovedana, bodo odbrzela brezžična povelja na silovite kontingente vojnih brodovi j, letal, zrakoplovov in podmornikov. Trgovinska brodovja bodo takoj uničena, nepripravljeni narodi bodo poraženi najdalje v 48 urah. Sla-bejši bdo iztrebljenj z eksplozivnimi snovmi in strupenimi plini, o katerih javnost nima niti pojma. Tako je govoril Viljem. Dopisnik poroča nadalje, da se je obiskanec bridko pritoževal, ker ga obdajajo z vohuni, ki mu naj preprečijo, da bi se vrnil na svoje staro mesto. Toda on mora ljudi obžalovati,' če še vedno ne vedo, da bi se hotel vrniti samo zaradi tega, da bi jih učil, kako naj si ohranijo večni mir. Priznati je treba, da ima stari cesar zelo bujno domišljijo. Kako pa more imeti tako bujno, da vidi samega sebe v preroški halji, z dolgo, belo brado in oljkovo vejico v roki, to razumeti ni lahka stvar. Prenos slik preko Atlantskega oceana. V prvih dneh prihodnjega meseca t. j. oktobra bo društvo «Radio Corporation of America« slovesno otvorila v Ročk v Point-u blizu New-Yorka nov Marconijev sestav za brezžični prenos slik med Zedinjenimi državami in Anglijo. Ta sestav je že več časa v uporabi, toda ni se še praktično izpopolnil tako, kakor so se bili aparati v Rocky Point-u, ki značijo velikanski napredek toliko glede jasnosti slik kolikor hitrosti prenosa. Siamski dvojčki. V eni izmed zadnjih številk smo poročali, da sta se rodili v londonski bolnišnici St. Thomas skupaj zarasli sestri Ana in Mary Chruch od katerih je bila ena zelo šibka, da so zdravniki že nameravali ločiti z operacijo obe deklici, da rešijo vsaj zdravo sestro. Po štirih dneh sta pa umrli obe sestri. Oba otroka sta tehtala 8.25 funtov, vsak je imel popolnoma samostojno o-kostje, samostojno srce in samostojna pljuča. Večji del prsi in trebuha se je držal skupaj, toda ie s kožo. Ako bi živeli deklici, bi nikakor ne mogli sedeti in pri hoji bi morala hoditi ena setra vedno ritenski. Zanimiva drama. V New-Yorku so uprizorili novo detektivsko dramo «Pajek>. Že prvo dejanje vznemiri gledalca, sam rop, umor in uboj je bil na odru. Gledalcem je prišel odmor po prvem dejanju prav, saj so se lahko nekoliko umirili. Toda nenadoma se pojavijo v vseh hodnikih policaji. «Vsi na svoje prostore* vpijejo, «nobeden ne sme zapustiti gledišča, ki je obkoljeno. Med obiskovalci je namreč morilec!« Vsi ljudje so se zopet vznemirili in zasedli svoie sedeže. Po- licisti so preiskovali vrsto za vrsto. Poleg neke stare gospe so zgrabili moža, ki se jim je iztrgal iz rok in plezal v prvo nadstropje; stopil v ložo, policisti za njim. Toda policisti so prišli v ložo tudi od vhoda in morilec ni mogel več zbe-žati. Hipno je segel v žep po revolver, nastavil si ga na sence, toda policisti so še pravočasno preprečili samomor. Ljudstvo je sledilo s strahom in z grozo temu zasledovanju in ko si je morilec nastavil revolver, da se ustreli, so vsi zavpili kakor iz enega grla. Ženske so pa po večini popadale v nezavest. — Ko je ta krik odjeknil, je stopil režiser na oder, oprostil se pri občinstvu radi te male nadlege in dostavil, da se drama sedaj lahko na-dljuje, ko se je posrečilo ujeti morilca. Ves prizor v gledališču samem, nastop policistov, iskanje morilca, njegov beg, njegov poskus samomora, vse to je spadalo k igri. Ljudje so pa mislili, da iščejo v resnici pravega morilca. Kaj zato, če se ženske radi razburjenja onesvestijo, samo da se je dosegel dober uspeh. In ta igra ostane, kakor trde ameriški listi, stalno na gledališkem vzporedu. Kar je res, je le res. Amerika skrbi vedno in vedno za nove senzacije. Trdi moški klobuki zopet moderni Klobučarne v Manchestru (Anglija) so dobile vse polno naročil za trde klobuke tako, da imajo dela za več mesecev. Da je postal trd k.obuk, ki ga je bil mehki klobuk žc popolnoma izpodrinil, zopet inodern, je zakrivil v prvi vrsti angleški prestolonaslednik princ vv al leski, ki nastopa na zadnjih slikah skoraj izključno le s trdim klobukom. Kakor jo znano, navdihuje vsako novo moško modo prej omenjeni princ in po njegovem okusu, ki je v mnogih stvareh precej dober in od vseh priznan, se ravna po večini moderni moški svet. Otroci stavkajo. V Awre-ju (pokrajina Glance-ster, Anlgija) je izbruhnila šolar-ska stavka. Otroci niso hoteli v šolo, ker jim solska oblast ni dala dovolj avtomobilov za prevoz šolarjev iz šole. Stavka je trajala en teden, nakar so se oblasti vdale in preskrbele še za dva nova avtomobila. Za novo palačo družbe narodov. Družba narodov v Ženevi je določila petnajst milijonov zlatih frankov za gradnjo monumentalne palače in je razpisala natečaj, ki se ga je udeležilo tri sto sedem in V šestdeset tekmujočih arhitektov umetniških stavbenikov iz vsega sveta. Med temi se je devet arhitektov odlikovalo s prvo nagrado za predložene načrte, med njimi tudi ogrski arhitekt Josip Vago, kateremu se je na predlog tozadevne komisije naroČilo, nai prične graditi palačo po svojem načrtu. Velika globa. Petrolejski magnat Doheny v New-Yorku je plačal te dneve ameriški v*?di trinajst milijonov dolarjev kot sodnijsko globo, ker si io ml svoje dni prisvojil mnogo petrolejskih vrelcev na protiposta-ven način. ženske nam rastejo črez glavo. Ta stavek je sedaj znanstveno potrdil dr. Parsons, profesor anatomije na londonskem vseučilišču. Presenetil je svet z neverjetno izjavo, da postajajo dekleta in žene vsako leto večje, medtem ko se je rašča moških ustavila. Profesor Parsons je meril pred dvajsetimi leti sto in petdeset študentk. Povprečna visokost je tedaj znašaia 1.58 m. Deset let pozneje je meril enako število študentk in ugotovil kot povprečno višino 1.60. Sedaj je premeril profesor sto in petdeset strežnic in bodočih usmiljenih sester londonske bolnišnice S t. Thomas in dognal, da se je visokost povečala za dva cm. Merjenja moških dijakov so ugotovila pov prečno visokost 1.73 m že pred dvajsetimi leti. V času dvajsetih let, ko se dijaki zopet fli, se jo prepiičal profesor Parsons, da niso moški prav nič zrast'i, da znaša njihova povprečna visokost 1 73 kakor pred dvajsetimi leti, da so se pa ženske podaljšale v dvajsetih letih za celih šest centimetrov. Zrakoplovec, ki laže. Te dni smo objavili v «Edinosti» zanimivo izpoved francoskega zra-koplovca Calliza, v kateri je opisal svoje potovanje v višino 13.000 metrov. Da bo zanimivost še večja, povemo še to, da je vsa tista zgodbica zlagana. Callizo je čisto navaden goljuf. Dokazalo se je, da se ni dvignil v zrak višje nad 4000 metrov in da je potvoril vse aparate, ki so potrebni za ugotovitev dosežene višine. Bil je radi tega klican celo pred sodišče. Njegovi francoski kolegi so ga radi škandala, ki ga je napravil s tem dejanjem Franciji in njenemu zrakoplovstvu, celo oklofutali in izključili iy, svoje družbe. Svetovno časopisje je pisalo veliko o tem in so norčevalo na račun te odkrite laži. Visoko je letal kot trdi sam —• pa nizko je padel. EBHBtBBSaBMaaBia aBMSflflUi a ■ ■■ ■ 9 SIRITE „Naš g!as" Mesečno družinsko revijo! % Naročnina za celo leto 16 L § Naslov: S Trieste, Casella postale 343 g ■BSUBB&B^CiGitBBBSBBBa&aaa Izšel je roman Cena L , pošti L7-50 a I ua: 'M Zobozdravnik P 'srdff ordinira v TRSTU Via M. I Irc&riaoi št. 16, HI. (prej Via S. Giavanai) SI S Od S-12 in od 3-7 M :£Sli T in Hranilnica registr. zadruga z ornej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n. Sprejema navadne hranilne vloge oa knjižice, vloge na tekoči račun ia vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje % večje in stalne vloge po dogovoru Sprejema »Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ela razplags teiite (saft) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do IS. Ob nedeljah je urad zaprt. Stev. telef. 25-67. najstarejši slov. Mm zavož BEVKOV ROMAN - W JS IZŠEL [m so je L 2*50; so M L 3"— Ha prsmi bo pri vseh đasetfaajih razpradajcltin. ■ f* ^ - -z ^s&ŠŽŠre^ Edinost v Trstu 1 fcvrigje vBa tiskarska dela v najmodernejam stHu kakor j It mil v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodornejlnrf straft, črkami. Lynotype, slereotypijo ter rotacijskim strojem. I Vsa naročila se izvržujejo točno in po zmarnrh cenah. LnM«>ww«»««»«ww»t*««»«*n»»f«H«»mtmt««M«mw»»«w««»m««*«m««t jlll. S. Francesco d'Assisi 20 j L J