f^Najrežji «1 o venski dnevnil^l v Združenih državah Veti* za vse leto • • • $6 00 Za pol leta.....$3.00 Za. New Yorlc celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS Ustrslovenskih JelaYcev y Ameriki, The largest Slovenian Daily m the United State«. Issued every sveta ter odločno protestira proti grozodejstvom, ki jih uganjajo Japonci v Mandžuriji. BOSTON, Mass., 9. oktobra. — Tukajšnji trgovci so proglasili splošen bojkot proti vsemu japonskemu blagu. Naročila v znesku 750,000 dolarjev so bila preklicana. Clan trgovske zbornice, ki se pregreši proti določbam bojkota, mora plačati petdeset tisoč dolarjev kazni. SANGHAJ, Kitajska, 9. oktobra. — Med tukajšnjim prebivalstvom z vsakim trenutkom narašča o-gorČenje proti napadu, ki so ga vprizorili kitajski letalci na mesto Cingčov v Mandžuriji. Tukajšnji diplomatje smatrajo to za nadaljni dokaz japonske agresivnosti, d oči m objavlja časopisje podrobnosti o "nadaljnem japonskem grozodejstvu". Japoncem je to ogorčenje prav dobro znano in vsledtega skušajo ojačiti vojno mornarico, ki jo imajo v kitajskem vodovju. Ze jutri bodo baje priplule pred Sanghaj štiri velike japonske križarke. Nemčija ima novo ministrstvo PIJAČE JE ŠE VEDNO DOVOLJ Navzlic vztrajnim prizadevanjem oblasti in navzlic milijonom, ki jih potrošijo za izvedenje Volsteadove postave, je pijače v izobilju« "GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte gal Bivši prohibicijski administrator in strah prodajalcev opojnih pijač, major Maurice Campbell, ki je sedaj urednik protiprohibi-cijskega lista "Repeal", piše v svojem listu, da je v Združenih državah — in če kdo ve, mora •vedeti on — 2*20.000 "spikizijev". Po njegovem zatrdilu pa je poleg tega še 50.000 ljudij. ki raznaša-jo in razprodajajo opojno pijačo. Največ takih "grešnih" prostorov, je v državi New York, namreč 42,000, med temi samo v mestu New York 36,000. Pennsylvania jih iina 20.000. California 15,000, Massachusetts 10,000 in druge države več ali manj. Iz naslednjega pregleda je razvidno, koliko beznic je po posameznih državah : Arizona ................................750 California ............................15,000 Colorado................................1.500 Connecticut ........................5.000 Delaware ............................250 District Columbia................250 Idaho ....................................500 Illinois .........\............40.000 Indiana ................................2.500 Iowa ...........r:..........3,500 Kansas ................................1.000 Louisiana ............................5.000 Maine ................................1.000 Maryland ............................5.000 Massachusetts ....................10,000 Michigan ............................10.000 Minnesota ............................2.000 Missouri................................3.000 Montana................................5,000 Nebraska ............................1.500 New Hampshire ................1.000 New Jersey ........................10.000 New Mexico ........................750 New York............................42.000J N. Carolina ........................2,500 j Two Dakotas........................1.000 Ohio ....................................5.000 Oklahoma ............................2.000 Oregon ................................3,000 Nevada ................................500 Pennsylvania........................20,000 Rhode Island........................2.000 Texas ....................................3,500 lTtah ..................................750 Vermont................................750 Virginia 1.000 Washington ........................4,000 West Virginia"....................1.500 Wisconsin ............................7.500 Wyoming ............................500 Ostalih držav poročilo ne omenja. skoro bi pa rekli da je tudi v državah, ki niso tukaj omenjene. kaka beznica. Nemara sta celo dve ali tri. PREMOŽNA SAM0TARKA Stiriindevetdeset letnp. starka je imela trideset let pri sebi pol milijona dolarjev. Pri Mrs. Idi M. Wood, ki je stara 94 let in ki stanuje v hotelu Herald Stpiare v New Yorku so včeraj našli pol milijona dolarjev v bankovcih. Rjav zavitek ji je padel iz bluze in ko njena strežnica pregleda zavitek, ostrmi, kajti v njem je bilo pet manjših zavitkov in v vsakem po deset bankovcev po deset tisoč& dolarjev. Pred kratkim je bila Mrs. Wood razglašena za nerazsodno in od tedaj so našli pri njej fKM) tisoč dolarjev 50 tisaoč v bondih in nedo-gnano vrednost v dragih kamenih. Njen nečak Otis F. Wood, ki je bil od sodišča postavljen za varuha, pravi, da ima njegova teta prav gotovo še mnogo več premoženja. pa stara žena ne mara povedati. Ves denar, ki so ga včeraj našli pri njej je, kot je sama priznala, nosila na svojem telesu že trideset let. Njen nečak je verj do sedaj najdeni denar naložil v Tarriman Na tional banki. ŠPANSKA SE BO LOČILA OD VATIKANA Pravosodni minister zahteva izgon za menihe. Poslanci naj glasujejo za ločitev cerkve od države. MADRID, Sf>anska, 9. oktobra. Pravosodni minister Fernando de los Rios je rekel cortesu (poslanski zbornici), da je Španska po svoji zgodovini opravičena, da postavi v svojo ustavo določbo, po kateri je mogoče izgnati iz dežele vse menihe in zapleniti vsa samostanska posestva. Ko je svoj predlog podprl z dokazi, so mu vsi poslanci živahno pritrjevali. V svojem govoru je minister rekel da je španska vlada od leta 18«7 Except Bundaya and Holiday« Sa celo leto velja U*t tn Kinndo ..............— Sa pol leta-- Ea četrt leta___ Ameriko 40.00 ..$3.00 .41.50 Za New York sa celo leto Za pot leta 17.00 THE LAK GEST SLOVENE DAILY In U. S. A. ------— JtS.50 Za inozemstvo sa celo leto---$7.00 Za pol leta-----------------------------43-50 Subscription Yearly $0.00. Adrertiaem en t on Agreement. "Glas Naroda" lahaja dea nedelj ln pt—nlkov. DopUi brca podplat in oeebnocU m ne priobčujejo. Denar naj se bU-foroll pošiljati po Money Order. Pri spremembi ara]a naročnikov, graelmo, da se nam tudi prejflnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", Zli W. Uftb Street, New York. N I-Telephone: CHelsea 3—3878 T LIGA NARODOV Dvanajsta skupščina Lige narodov se je povsem mirno, brez vsakega hrupa končaUa. Posvetovanja so trajala tri tedne. Razpravljali so o i eni in onem, niso pa prišli do nikakili važnili zaključkov. S par bes*lami rečeno — ostalo je vse pri starem Tudi svot> Lige narodov ni ukrenil oziroma dosegel kaj posebnega. Največ pozornosti je bil vzbudili predlog Italijana Di-na Grandija, ki je predlagal naj se prekine z gradnjo bojnih ladij do bodoče mednarodne razorožitvene konference. Predlog je vse zelo presenetil, ker je prišel z italijan ske strani, kajti kot znyno, je mogoče sedanjo Italijo za vse prej pridobiti kot pa za razorožitev. Grandiju so ugovarjali Francozi in Japonci, iri ysledtega je ostalo le pri predlogu. Poti pritiskom ameriškega delegata Hugh liv \Vil-sona je naročila skupščina svetu Lige narodov, naj vpraša razne vlade, če bi bile pripravljene dne 1. novembra prenehati z oboroževanjem. Vprašanja so bila naslovljena, odgovorov pa še ni. Ne ve se, če bodo dospeli, 111 če bodo dospeli, je vprašanje, če bodo zadovoljivi. Največ je seveda odvisno od Francije in Japonske, ki pa za nič na svetu nočeta zmanjšati svojili sil na kopnem, na morju in v zraku. Istotako je glede j>dložaja v Mandžuriji. Navidez so hoteli prisiliti Japonce, da bi se v Mandžuriji brigali samo za interese, ki jih imajo pri južno-mandžurski železnici. Japonska vlada 111 vpoštevala te zahteve, in Liga narodov je na vsej črti kapitulirala pred njo. Ako dosedaj še ni prisilo do vojne med Japonsko in Kitajsko, je edinole zasluga Amerike, ki je začela izvajati močan pritisk na obe državi. ItUga panevropske unije, katero je sprožil franco&ki zunanji minister Bi-iand, se ni vresničila. Leto dni so ji dali časa za popolno doaoretje, pa je zelo dvomljivo, če bo sjiloh kdaj dozorela. Olede narodnostnih manjšin ni bilo ukrenjenega ničesar pozitivnega. Narodnostne manjšine, predvsem Jugoslovani v Julijski Benečiji in Nemci v Južni Tirolski, bodo tudi v bodoče brezpravne ter izročene 11a milost in nemilost' zavoje vali c a Človek pride nehote do zaključka, da bo Amerika dosti na boljšem, čim več j a razdalja 'bo med njo ter Ligo narodov in avetowiim razsodiščem. Prezidentaki lov v Franciji. O sedanjem francoskem prezi-dentu smo že pisali, da Je zelo skromen ln da se javnosti kolikor mogoče izogiblje. Francoski listi pijejo sedaj tudi o novosti, ki jo je u-vedel prezident Doumer. President ima namreč na razpolago tudi državni lov in sicer v okolici Marly-le-Roy. V tem lovišču Je seveda mnogo divjačine, slasti pa fazanov ln jerebic. Zadnji francoski prezldentl pa niso bili navdušeni lovci ln tako Je ostalo tudi preži-dentsko lovišče zapuščeno. Zadnji prezidentski lov ae Je vršil 1. 1912 ln takratni president Armand Faille rs. ki Je nedavno kot 90-letni starček umrl, Je zaključil z nJim ta*]* 7 let trajajoče prezidentova- Ledolkl Pcdncjkre, in Ztoumar- Al is ]0f 1 !Cariy-le-Roy niso _u potegovali, temveč so ga prepuščali upravi. Sedanji predsednik Doumer Je pa obnovil prezidentski lov in po 18 'letih se je 16. p. m. prvič zopet vr-411. Prezident sa mpa ni lovec ln se lova osebno ni udeležil. Povabil je samo svojo družbo, med drugimi tudi Šefa svoje vojaške pisarne generala Braconniera, ki še po imenu spada na lov. Obnovitev preri-dentSkega lova Je za francoski tisk novost ln zato ni čUda, da so vsi listi tako obširno poročali 0 nJem. Točno so našteli, koliko divjačine so lovci prinesli domov, poročali so pa tudi težko ran jen ^n zajcu, ki so ga morali najprej s psi dohiteti ln šele patwn so ga ustrelili. Po lovu je priredil president udefe- Aencem imenitno pojedino. Vlomilci na delu. Alajor Kračman. veleposestnik v Stangi pri Sv. Antonu, ima v Jevnici lep gozdiček. Upravljal ag je že polnih 7 let poslovodja Bambuž. dočim sta eksploatacijo prevzela trgovca Dolenc in Rus. Pred kratkim je bil Bambuž brzojavno pozvan k svoji na smrt bolni materi. Odpeljal se je in pustil delavsko barako zaklenjeno. toda brez nadzorstva. To priliko so izrabili neznani vlomilci in ga olajšali za vse perilo, obleko in druge slične dobrote v vrednosti več tiseč dinarjev. Avtobus z 20 potniki se je prevrnil. Ko so je hotel avtobus, ki sta?-110 vozi na progi Dravograd-Soč stanj na nekem ovinku v Paki izogniti nasproti prihajajočemu •>-sebnemu avtomobilu trgovskega potnika Franca Pečkota. je zdrknil s cestišča na razmehčano pobočje in se z 20 potniki prevrnil 11a 1 111 nižje ležeči travnik. Xi*i vozilo niti potniki niso dobili posebnih poškodb. Ko so avtobus s konji izvlekli iz neprijetnega položaja, je takoj nadaljeval vožnjo proti Slovenjgradcu. Na lovu je obstreli! 11-letno deklico. V Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem je dopoldne lovil fazane 22-letni Julij L., bivši poročnik trgovske mornarice, sedaj doma v Dvorjah. s svojim prijateljem iz Ljubljane. Streljala sta v smeri proti pastirjem, ki ho pasli živino. Nesreča je hotela, da sta zadela 11-letno hči nekega posetsnika Ano Sršenovo in eno kravo. Nesrečna Anica je dobila \'eč šiber v glavo, krava pa je bila tudi vsa posipana s šibra-mi. saj so- ji domači sami pobrali IG kroglic. Sršenovo so z rešilnim vozom prepeljali v splošno bolnico. Pišče, ki je pokončalo gada. Majhno pišče je staknilo v Klo-bovsovi ulici v Skofji Loki precej velikega gada. Pišče si ob najdbi ni dogo pomišljalo in je začelo goltati plazilca pri repu. Gad bi se bil rad Oprostil — a ni šlo. V dobri pol uri je pišče gada docela požrlo. Opazovanje hude borbe in boja med nenavadnima nasprotnikoma je bilo prav za-uiiaivo. Požar v Potočarski vasi. 26. septembra v mraku se je prikazal plamen vrh svinjakove strehe posestnika Mihe Vrčka v bližnji Potočarski vasi. Prihiteli so kamenški gasilci s svojo motorno brizgalno. malo za njimi še novomeški ter so rešili svinjak pogube in omejili vsako razširjenje ognja. V Potočarski vasi je tekom enega leta gorelo že trikrat. Nočni napad na Podkorenskem sedlu. Jurij ^Kus je 16. avgusta t. 1: popival s svojim bratom .Jožefom v gostilni 11a Podkorenskem sedlu hlizu avstrijskega ojzemlja. Oko- li 23. ure sta oba zapustila gostilno in začela brez ppvoda napadati 11a straži se nahajajočega gra-ničarja Milodraga Marinkoviča s tem. da sta metala proti njemu stole in steklenice piva. obenem pa je planil Kus na Marinkoviča in se začel z njim ruvati. Ko sta Marinkoviču prihitela na pomoč graničarski narednik Lenič in o-rožniški kaplar Radovič. je tudi ta dva napadel in se z njimi ru-val, pri tem pa je Radoviča vrgel na tla tako da je temu odletela puška. .Šele ko sta pristopila še stražnik Stelcer in orožniški kaplar Malešič. se je posrečilo obdolženca ukrotiti in zvezati. Vzlic temu se je obdolženec iztrgal varnostnim organom in zbežal kakih 300 korakov proti Podkorenu. Medpotoma pa se je spodtaknil. tako da so ga ponovno ujeli. Pri aretaciji je obdolženčev brat Josip z avstrijske strani streljal na jug. varnostne organe. Skupaj je oddal 4 strele, ki sreči niso nikogar zadeli. Obdolženec je priznal, da je vrgel stol proti graničarju Ma-rinkovoču. glede vsega drugega pa je trdil, da se ne spominja, ker je bil zelo vinjen. Iz izpovedi prič pa je bilo razvidno, da se je zavedal. kaj dela, ker se je celo z begom hotel odtegniti aretaciji.-Obsojen je bil Kus 11a dva meseca strogega zapora. Surov napad na progovnega ob-hodnika. 25. septembra zjutraj okrog 2/ je bial javi jena postaji Kresnice da leži ob progi v Kres. Poljanah neznanec z veliko rano 11a glavi in v mlaki krvi. Prihitelo je 11a pomoč več železničarjev, ki so vi nezavestnem spoznali 27-letnega obhodnika i£*oge Franeesta Sever ja. -Skušali so ga sicer takoj obuditi k zavesti, a brezuspešno. Kazalo j«*, da ga je povozil ali vsaj vrgel ob tla vlak. Bili so pa takoj drugega mnenja, ko je Sever ne-nanoma odprl oči in rekel: "Udaril me je!" nakar je padel ponovno v nezavest, iz katere se ni več prebudil. Ranjenca so pripeljali na postajo, ker bi vozil v tem času mimo tovorni vlak, ki pa je imel dve uri zamude. Zato so lista vil i brzovlak, ki je odpeljal ranjenca v bolnico. Xa lice mesta je odšla orožniška komisija, ki bo poiskala krivca. 39 let starega Franca Severja s Kresniškega vrha so prepeljali v ljubljansko bolnico. V bolnei je izjavil, da je pri ogledu proge naletel na nekega neznanca, kateie-ga je hotel prepoditi s proge. Tedaj ga je neznanec podrl na tla z močnim udarcem po glavi. Xa glavi ima Sever res precejšnjo poškodbo, ki pa ni nevarna za njegovo življenje. Sled bose noge ga je izdala. 25. septembra sta se zagovarjala pred senatom delavcev v Sp Berniku Andrej Žnidar radi zlo-činstva tatvine in 20-letni delavec v Cavu Jurij Kus radi zlo-činstva zoper državno oblast. V noči od 3. na 4. julija t. 1. je bilo ukradenilj na Brezjgh na Gorenjske Antonu -Pogačniku iz sobe 6 rjuh, Antonu Gabrijel-čiču pa 1 naYnizni prt. Za tatom ni bila nobenega sledu. V noči od 8. na 9. julija t. 1. pa je bila izvršena slična tatvina na Otočah pri Podnartu, kjer je bilo ukradenih gostilničarju Ivanu Markeljnu. tudi skozi okno. 8 rjuh v skupni vrednosti 750 dinarjev. Te tatvine je bil takoj o-sumljen Andrej Žnidar. Ta je bil namreč na predvečer tatvine dvakrat v Markljevi gostilni in sicer prvič ob 18, drugič ob 19. uri. Bil je bos in je sedel v gostilni sam in baš pri oknu, ki je bilo tedaj zaprto, zjutraj pa odprto. Osumljenec je imel torej dovolj prilike, da je odrinil zapahe pri oknu, tako da je mogel okno od zunaj z lahkoto odpreti. Osumljenec pa je pustil za seboj tudi nekaj sledov. Xa oknu, skozi katero je tat odnesel svoj plen. se je poznala sled bose noge, po kateri je imel tat zelo izraščene kosti na členkih pri palcu. Ta sled se je po-polma ujemala z nogo osumljenca. ki je bil na predvečer izvrše ne tatvine v resnici tudi bos. Obdolženec je tatvino zanikal Ker je bil že večkrat kaznovan radi sličnih deliktov in je bilo videti, da se je specijaliziral na tatvine v gostilnah, je bil obsojen na eno leto ječe. 11a izgubo čast nih državljanskih pravic za tri leta in na plačilo odškodnine gostilničarju Marklu v znesku 750 Din. Gledatišče-Glasba-Kino PLESALKI PODPADČEVI NA STOPITE V S. N. DOMU. 00 KONCA ZVEST MOŽ JOLIET. ill., 9. oktobra. — "Vzorni mož'. John Preston je danes zjutraj umrl na električnem stolu vsled umora lepe ste-nografistinje Agnes Johnston. Do zadnjega je morilec vedno mislil na svojo ženo Lillian ki 11111 je stala zvesto ob strani skozi dve leti ko je skušal uiti električnemu stolu. Ko so mu zdravniki prerezali srajco na prsih so našli na telesu tetovirane besede: '"Lillian za vedno!" Slovenska publika v Cleveland u se z zadovoljstvom spominja naših mladih Slovenk Miss Olge in Florence Podpadec. ki ste velikokrat dopolnjevale naše izredne in posebne programe na odrih naših slovenskih Domov. Kadarkoli smo imeli večje in tudi manjše kulturne prireditve, vedno smo jih povabili, da s svojim naučenim in umetnim plesom o-venčato slavnostne sporede. Ra-devolje ste pristopile v naše vrste, vedno dragevolje sodelovale brezplačno. Družina Podpadec ie čutila, da tudi ona doprinaša del svojega sožrtvovanja ter ustvarja kulturno, udejstvovanje med nami ameriškimi Slovenci. Kot petletne deklice sta jih poslala Mr. in Mrs. Podpadec v plesno šolo. Enajst let ste pohajali v priznano in dobro plesno šolo v Clevelandu. Potreba je bilo gmotnih sredstev in veliko učnih ur in ponavljanja, da ste naši dvojčki dosegle take velike uspehe. 'Neštetokrat ste nastopale pred angleško javnostjo, ki jih je vedno sprejemala z velikim navdušenjem 111 odobravanjem. Danes prihajate med nas. V sredo, to je 14. oktobra, ob 8. uri zvečer .imate svoj plesni večer v Slovenskem Narodnem Domu r.a St. Clair Ave. s sodelovanjem dobrih orkestralnih moči izvajate moderne in umetne plese. Vstopnina je 75 in 50 centov. Vstopnice se dobijo v predprodaji pri Mrs. Kušlan v S. N. Domu. Zdravnik -. — Žena. brž mi pripravi torbico z instrumenti! Ta človek kliče po telefonu, da n-more brez mene živeti. — Saj kliče našo hčerko, ne pa tebe. — Celo uro sem te moral čakati. — — Saj sem ti dejala, tla pridem pet minut pozueje. — Kako se je posrečil tvoji ženi prvi obed — Nikar me ne vprašuj! Celo kuharsko knjigo je prisinodila. * — Gospod kandidat. — kaj je to, bigamija? — Bigamija — ja bigamija je to. če naredi kdo dvakrat zaporedoma eno in isto oslarijo. * List "Aussfemer Bote" pa poroča iz Guessena. da so napovedali tamkajšnji gasilci svojo jesensko parado takole: — Ce bo v četrtek dopoldne deževalo. bo parada v četrtek popoldne; če bi pa deževalo popoldne, se bo vršila parada že dopoldne. POPRAVEK. Mrs. Jennie Troha iz Barber-tona, Ohio, nas opozarja, da sm<> v dopisu glede babnopoljskih po-gorelcev izpustili ime nabiraike Mrs. Jennie Ožbolt. Zgodilo seje pomotoma, in Mrs. Ožbolt naj nam oprosti. Napravi oslabele organemočnim ....... ' J imajo vejik uspeh 9 Nuga-Tone daje novo moO in življenje oslabelim izničenim organom. Odpravi bolezenske g-livice iz života. ojaOa. oslabele obisti, prežene želodčne nt-red-nosti, glavobol in omotico. N'uga-Tont oživlja oslabele živce in mišice in napravi va.Se spanje počitno in osvežujoče. Ako vam primanjkuje moči in življen-ske sile. tedaj si preskrbite Nuga-Toiie in vživajte dobro zdravje in življenske organe. Nuea-Tone se prodaja v karnah. Ako ga vaS lekarnar nima. re- | cite mu naj ga naroči za vas od trgov- j ca na debelo. —Advt. I V preteklosti smo mi Slovene i umetnikom iz domovine izkazali prijateljsko gostoljubnost in razumevanje čuvstva do prave u-metnosti. Ti umetniki so nas vzpodbudili in priučili, da ^nn tudi med nami poiskali ljudi, ki kažejo svoje velike in spoštova 11 j a vredne uspehe. Kakor smo kazali, zanimanje za vse one, ki so prihajali med nas. tako moramo danes zavzeti še iskrenejšo pot, da upoštevamo naše mlade Slovence in Slovenke. V sredo zvečer pohitimo v dvorano SNI), pripeljimo s seboj naše otroke in mladino, tla bo priča. kaj se more doseči z dolgoletnim trudom in učenjem. Posebno se opozarja one stariše. ki nameravajo poslati svoje hčere ali deklice v plesno šolo. Podpadčeve odprete v bližnji bodočnosti svojo plesno šolo v Clevelandu. * moški so strahovito Povejmo o tem plesnem ve«Vru tudi našim prijateljem. Duševnega užitka bo dovolj. Rabimo tudi spremembe na naših odrih, in ^ j tukaj je prilika, da je izrabimo. Prijatelj. Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeci potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigni ti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. > Pri nas naloženi denar zamore Vsak vlagatelj dvigniti takoj, B&EZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogiji slučajih j ako važno. Vloge obrestujemo po 4% Sakser State Bank •S COBTLANDT STREET NEW YOKK, N. T. iNVkateri občutljivi. Tako sem naprimer preti kratkim čital o zakoncu, ki se hoče ločiti od svoje žene, ker ga sem-patam malo pod rebra dregne in mu včasi vrže v glavo kako lončeno posodo. Nekateri moški res ne znajo ničesar potrpeti. Dokler ne prime žena revolverja v roko, ni nič hudega. Sčasoma se namreč človek vsemu privadi. ¥ Kitajci in Japonci so si zares v laseh. t ',J!npojnji gotovo preklinjaj* Suhjatsena, ali kateri kitajski državnik je že bil, ki je prepovedal Kitajcem kite nositi. V Jugoslaviji se bodo vkrat-kem vršile volitve. Volitve bodo zelo enostavne, in vsakemu kandidatu je že vnaprej zmaga zajamčena. Voliti bi namreč mogoče edinole vladne kandidate. In vladni kandidat bo izvoljen, pa če bo dobil le sto ali pa stoti-soč glasov. * Xeka mlada. lepa in razposajena igralka je igrala v neki igri moško vlogo. Težavno nalogo je tako izborilo rešila, da so ji od vsepovsod čestitali. Xeki njen oboževalec ji je pisal : — Tako izborilo ste igrali, da so bili skoro vsi gledalci prepričani, da ste moški. — Že verjetno — mu je odgovorila. — Toda zdi se mi. da jih je bilo med gledalci najmanj trideset. ki so nataučno vedeli, da sem ženska. * •Nekoč sem čital sledečo neuad-kriljivo modrost: — V reki so našli truplo, ki je bilo razsekano na kose in zaščito v debelo platneno vrečo. Policija je po daljšem ugibanju dognala, da v tem slučaju ne gre za samomor. * , — Za vojno so potrebne tri stvari — je rekel neki slavni general. — «In te tri stvari so: — denar. denar in še enkrat denar. Tudi nekatere ženske so se navzele slične modrosti. Za njihov-) popolno srečo je troje potrebno: moški, moški in moški. .Mlado dekle se je posluževalo pri pisanju rožnatega in višnjevega papirja. iXa vprašttuje. četnu ta razlika, je odvrnila da je rdeča barva ba rva ljubezni, višnjeva barva pa barva upanja. Fantom, ki jim pišem na rožnat papir hočem dokazati, da jih imam rada. Onim, katerim pišem na višnjev papir, pa hočem dokazati, da sem jih zvesta. .i. O L A 8 NARODA STEW YOWL SATURDAY, OCTOBER 10, 1991 fiABCWBT SLOVENE D1IIY JDU.«. KRATKA DNEVNA ZGODBA JAROSLAV HAŠEK: HOR2ISKI OKRAJNI GLAVAR Ne vem. 6e z mojim člankom ne barn razžalil tega gospoda. A kaj naj storim? Ce bi zapisal: kclinski. kutnchorik; ali budjejeviški okrajni glavar, oi bili nemara tu užaljen! Če iki okrajni glavarji s z malimi Izjemami podobni drug drugemu kakcr jabolka Prvi ima malo večji trebušček, drugi malo manjšega Odsekajmo torej za danes glavo o-krajnem glavarju iz Horžic. HoriiSki okrajni giavar je poklical predse urednika krajevnega lista. Že prejšnji večer je bil tako mimogrede dejal svojemu tajniku: Ss nekaj! Jutri dopoldne ob desetih bi rad videl urednika našega krajevnega lista. Pcnoči s0 orožniki potegnili urednika S' gorke postelje in ga odvedli na orožni*ko stanico. Ob de-ielih sc ga prepeljali na okrajno glavarstvo. Hlaže so mu lezle doli, zakaj naramnice so mu bili vzeli, ker so se bali, da se ne bi obesil. Tudi ovratnice ni imel. Ponoči mu niso dovolili, da bi si jo bil prive-, zal. Urednik je bil ves zbegan in podeben človeku, k: so ga pravkar potegnili izpad veial. Okrajni glavar je stal pred njim kakor poosebljena mož. v vsei veličini svojega dostojanstva Z ne-, popisno strogostjo je z viška gledal na lega uredniškega črva. — Moj B:>3, — je pomislil urednik. ko Je zagledal velikanski trebuh okrajncca glavarja, ki je gro-; zli da bo pod njegovo napetostjo vsak trenutek počila uniforma z zlatimi gumbi. — če ta plane na-i me in me s trebuhom pritisne ob sfeno, sem izgubljen. Okrajni glavar je strogo gledal | urednika, ki je takoj uganil, kaj ta pogled pcmeni: — V mojih rokah si. črv. in na tilnik ti bom stopil, zakaj jaz sem vsemogočen. Bii je boj dveh svetov. Boj veli- j kana z ničetom. Boj slona z mrčesom. To je bila prava beseda, ki jo je gospod okrajni glavar iskal. V grobn0 tišino je radonel njegov 3las: — Mrčes ste, gospod urednik! Kaj ste zadnjič napisali v svojo rubriko ' Nasveti in navodila poljedelcem in gospodinjam? Seznam najboljših vrst sadnega drevja se vam je pa res posrečil! Izmed jab-ljan priporočate tiste, ki jim v Franciji pravijo Reine de reinetes. Petem priporočate jabolka Belle de Bc -ccp. Fcndante de Bois, ameriške jdaške hruške in angleške hruške Wilder Early. T0 je veleizdaja. Zalta; priporočate te francoske slive? Ali nimimo svojih, pappen-heimskili, gospod urednik? Dalje priporočate veliko zeleno reine-clatid? Washington, ki je doma v Ameriki. Značilno je, kako ste lepo preskočili domače vrste! Zakaj ne pišete, da so tirolska jabolka dobra? K?r mislite, da bi vam jih u-tegnili dati Tirolci po hrbtu. Ker je tQ ljudstvo zmerom pripravljeno žrtvovati življenje za našega ljubljenega cesarja. Zakaj ne priporočate kasselskih kraljevih jabolk? Ta GLOBUS kaze v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih i razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-i pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. TRPEŽNO IZDELAN ^RASNO BARVAN V premera meri globus 6 inčev. — Visok je 10 lnčev. MODERN VZOREC Kil AS EN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, 75 OA DOBE ZA — 99 "GLAS NARODA 816 Weit 18 Street Hew York, H. Y. 100 LETNICA CIGARETE Ker je Kassel nemško mesto in želite. da bi naši zavezniki Nemci vojno izgubili. Zakaj ignorirate gra-vcnstsinskih jabolka? Ker je geslo gravensteinskih huzarjev:—Za Boga, cesarja in domovino! Seveda vam tudi slive grofa Althana niso po godu. ker je bil grof Althan avstrijski general in vi želite, da bi Bog poslal vse avstrijske generale k vragu. Zato še enkrat poudarjam-Vi priporočate francoske slive, — francoska jabolka in hruške, angleške hruške in ameriške češplje samo iaradi tega. da bi ljudje nenneho-ma mislili na to. kdaj bodo Francija, Anglija in Amerika potolkle Nemčijo in Avstrijo. Le preberite natančno svoj članek "Katere vrste ječmena so najboljše za naša tla? Tam pišete, da na čeških tleh najbolje uspevajo francoske vrste. Torej Čehi in Francozi. To mi dobro razumemo m znamo čitati med vašimi vrsticami. V svojim sji-su "Nasveti ljubiteljem cvetja'" priporočate rdeče, višnjeve in bele pe-1 agonije. Torej prepovedana slovansko trobojnica. Ali pa tole: — "Irvrstno gnojilo za krompir je čilski soliter." Vi bi torej najrajši spravili Avstrijo ob najvažnejši sestavni del smodnika. Kakšen vpliv imajo vaši članki, priča dopis poveljnika erežniške stanive v Vodan-cu: — Dovoljujem si opozoriti c. kr. okrajn0 glavarstvo na članek horžiškega lista "Uporaba galu-na''. Tam se bere: Časih sede na kosmuljo velika množica majhnih gosenic, ki v par dneh požro vse listje in sadove. V teh težkih časih lahko tak članek napravi v našem sadjarstvu nepopisno paniko in zato menim, da ima človek tudi politične cilje. V isti številki je bil tudi lecept za snažen je rumenega perila in takoj za njim "Nekaj o izdelovanju črnila". Ti dve barvi morata zbuditi pozornost slehernega čitatelja, ker je itak navada prikazovati črnožolto zastavo naše monarhije v smešni luči. V časniku vobče progrešam patriotične in lojalne miselnosti. V članku "Mokri čevlji" je med drugim stavek: — "Takoj ko sezuješ mokre čevlje, jih napolni s suhim ovsom''. Dovoljujem si vas opozoriti, da je t0 direktno ščuvanje na odpor proti rekvi-ziji ovsa." Tako je, dragi prijatelj, sami vidite, kam to vodi. Okrajni glavar je umolknil in pogledal malopridnega urednika. To je bil pogled slona, ki se je pripravlja, da v naslednjem trenutku pohodi majhne, nebogljeno bitje. Toda slon se je vendarle umaknil. Okrajni glavar je odprl predal svoje pisalne mize. pomolil ubogemu uredniku sveženj papirjev in svečano dejal: — Patrijotična čuvstva in lojalnost se morajo vleči skozi vse vaše članke. Tu sem zbral nekaj nasvetov in navodil poljedelcem in gospodinjam v patriotičnem duhu. Iziti morajo v prihodnji številki. Idite. Ko se je urednik ves uničen vrnil domov in prelistal znameniti prispevek, je čital v njem tole: Po ceni vremenski prorok. Na steno obesi razglednico s sliko našega ljubljenega vladarja. V vladarjevo čelo zabij žebelj in pritrdi nanj kratqo nit. Na konec te niti obesi črnožolto kroglico, v katero vtakni petelinja ali gosja peresa. Na razglednici potem s svinčnikom zaznamuj, do kot sega kroglica. Če se obeta lepo vreme, zleze kroglica do nosu Njegovega Veličanstva. Če pa se obeta dež, potem kroglica pade. Ceneno lepilo dobimo iz 50 gr. smrekove smole in 250 gr. goveje masti. Oboje polijemo z 26 gr močnega terpentina ln toliko časa mešamo, da med tem dvakrat zaporedoma zapojemo avstrijsko narodno himno. Da poleti preprečimo kitaoje mleka, položimo vanj list divjega hrena in zakličemo trikrat "Hoch!" našemu ljubljenemu vladarju. Cigareta, ki se je razširila po vsem svetu in zastruplja milijone ljudi, praznuje letos 100 letnico. "Odkrili" so jQ namreč 1. 1831 egipt-ski vojaki v taborišču pri Akki. Prvotno je bila samo pripomoček v nujni sili, kajti vojaki so imeli sicer dovolj tobaka, niso pa imel naprav za izdelovanje cigar, pa tudi pip jim je močno primanjkovalo. Tako so prišli na misel zavijati tobak v papir in prepričali so se, da dobi tobak s tem čisto poseben duh. Vojaki so bili kmalu navdušeni za primitivne cigarete, ki so jih imenovali "papirnate cigare. In cigareta se je razširila in ostala priljubljena tudi pozneje, ko ni bilo več treba segati p0 njej ko; pripomočku v nujni sili. Tobačna industrija je kmalu segla po tej novosti in začela je iska-it posebno zmes tobaka, ki bi bila najbolj prikladna za cigarete. Za izdelovanje cigaret je namreč potreben drugačen tobak, kakor za cigare ali za pipo. Pozneje se je pojavilo nebroj vrst cigaret, tovarne za cigarete so se hitro množile in vsaka hoče biti glede svojih izdelkov prva. Cigaretni papir je postajal vedno finejši. Vendar je pa trajala razmeroma dolgo, pre-dno je cigareta zmagala. Zato pa vlada sedaj po vsem svetu in strastni kadilci komaj čakajo da jim postreže tobačna režija z novimi vr -sta mi cigaret. Zanimivo je, da so že stari Indijanci poznale nekakše cigarete, kajti že Kolumb je opazil, da kade prebivalci Antil cigare, ovito s koruzno slamo. To so bili prvi začetki cigaret, iz katerih se pa niso razvile cigarete, temveč naše cigare po zgledu "tabacos", ki so jih kadili na Kubi že pred odkrit;em Amerike. V starih časih so dova-žali cigare s Kube in šele pozneje so jih začeli izdelovati tudi v Evropi. Stara indijanska cigareta je bila kmalu pozabljena in šele pred sto leti je prišla zopet dan dan. Počasi se je širila, toda izpodriniti je morala dolgo pipo, ki je vladala j zelo dolgo in je bila priljubljena! zlasti v biedermaierski dobi kot ne- j kakšen dokaz možatosti. Stari so jo imeli radi in študenta iz pretekle dobe si ne moremo misliti brez dolge pipe. Očetje in dedi so imeli celo zbirko pip. na katere so bili zelo ponosni. Toda pipa ni bila praktična. V starih časih je bila v rabi samo dolga pipa in treba je bilo pošteno vleči, če je hotel človek priti do dima. Zato se je začela vedno bolj širiti cigara, ki j0 je bilo lažje kaditi, pa tudi sicer ni bilo z njo takih sitnosti kakor s pipo, kajti to je bilo treba pogosto čistiti. Cigareta še ni bila razširjena tako. kakor je zdaj. ko so postali ljudje nemirni in nervozni, ko nimajo časa ukvarjati se s pipami ali cigarami. Cigaro kadi človek v užitkom samo če ima dovolj časa. do-člm pokadi cigareto kar mimogrede. Zato ni čuda, da je na celi črti zmagala cigareta. eni jih hvalijo drugi pa preklinjajo. Zadnja leta so začele kaditi cigarete tudi ženske. Nasprotniki ka-je strašijo kadilce in kadilke s težkimi posledicami te strasti in jim dopovedujejo, da je nikotin človeškemu organizmu zel0 škodljiv, kadilci jim pa odgovarjajo, da zmerna kaja človeku ne more škoditi in da si prižgo dobro cigareto tudi ob njeni stoletnici. IZ ZGODOVINE DENARJA NA MORJU PLAVAJOČE FABRIKE Najbolj je bila cigareta vedno priljubljena baje pri slovanskih in romanskih narodih. Pred vojno so bile po vsem svetu znane zlasti ruske cigarete. Najboljši je mace-donski tobak. Pravi kadilec po vonju takoj spozna, ali kadi turško, rusko ali ameriško cigareto. Zdaj kade ljudje cigarete po vsem svetu, Denar je nastal in se razvil iz trgovskih potreb. Prva trgovina se je pričela z zamenjavanjem blaga. Te vrste trgovina pa je bila dokaj nerodna, ker ni bilo lahko deliti vsakega blaga na tako majhne kose. kakor bi bilo potrebno. Zato so morali najti neko merilo za določanje cene tega ali onega blaga in to merilo je bilo in je še danes denar. Za merilo so jemali v starih časih živino, žito in drugi živež. Hiša je bila vredna n. pr. toliko parov volov (ne tisočakov). Živila služijo nekaterim narodom -še dandanes kot merilo za vrednost tega ali onega blaga. t. j. ket "denar". Tako n. pr. imajo še dandanes domačni v Guatemali zrna od kakao-rsstline za "denar" Na Filipinah je "denar * riž, pri Mongolih pa večji ali manjši zavojčki čaja. So pa tudi narodi, ki plačujejo svoje obveznosti s školjkami, s pisanimi | kamni in s kovinami. Vsa ta meri-| la pa je navsezadnje izpodrinilo srebro in zlato. V Mehiki, kjer so imeli zrna od rastline kakao poleg rlata za naj-t večjo dragocenost, so kakaovo vr-nje zavijali v vreče po 24,000 zrn. Kdor je imel vrečo zrnja, je bil že bogat. V deželi Peru pa so imeli "koka"-orehe za takšno dragocenost. S pcproril pa so plačevali razno blago nekaj časa tudi v Evro- ] pi. Plačevanje s poprom je urejala v Zuerichu posebna odredba mest-; nega magistrata. Na tibetanski visoki planoti v Aziji so bili dolg0 časa lešniki plačilno sredstvo, v severni Evropi pa mali hlebčki sira iz mleka košut. Z zavojčki čaja plačujejo Mongoli še dandanes svoje potrebščine in j zanje prodajajo tudi svoje blago. Plačevanje z zavojčki čaja se je u-I domačilo že pred stoletji na Ki- • tajskem, kjer so s čajem plačevali | vojake. Portugalski osvojevalci južne j Amerike so pa zanesljiv južno-Ame- * riko tobak kot plačilno sredstvo. Če je domačin postregel evropskemu vojaku, mu je ta potisnil smod-ko v usta. S tobakom plačujejo še dandanes nekateri divji rodovi. V Virginiji v kolonijalnem času, so plačevali zamorske delavce na tobačnih nasadih s tobakom. Narodi, ki so se pečali s poljedelstvom so merili in cenili razne vrednostne predmete z živino. Tako je bilo še v homerskih časih. Lepo okrašen trinožni stolček je veljal 12 volov, sužnja pa 4 vole. Manjše in cenejše predmete pa so cenili in "merili" z ovcami. Latinska beseda "pecunia'' (denar > prihaja od besede "pecus" (živina). Kovan denar pa so izdelovali baje najprej v Lidiji. Podoba vladarja na denarju je pa jamčila vsafcomur, da ima denar pravo težo in da je res srebrn ali zlat. Že v 10. stoletju so se vozili drzni norveški ribiči na lov na kite v malih čelnih. Umerjene kite Sq potem prepeljavali v plitvo vodo k obrežju in tam so jih razsekovali, da s0 dobili meso in mast za hrano, olje pa za razsvetljavo: velik del neporabnega trupa so pa pometali nazaj v morje. Tekom ?adnjih let pa je neprestan lev na kite te živali odrival vedno bolj daleč na odprte morie in zato sc merali graditi vedno večje ladje za lov na kite. ki so lahko tudi nalovljene kite prepe-ljavale na obrežje. Kolikor večje pa so postajale razdalje med o-brežjem in med lovišči na kite. toliko bolj se je uveljavljala misel na gradnjo tako velikih ladij, da bi lahko že na njih kite predelavah. Tako so nastale prve "fabrike na ladjah". Na lov na kite se odpravi danes navadno po šest lovskih ladij in "ladja-matica"; na tej predelavajo vjete živali. Take brodarj.e spremlja navadno še transportna ladja, ki vozi predelano blago na obrežje, tako da imajo na ladji-matici vedno dovolj prostora. Predelava kitov se je v najnovejšem času znatno izpopolnila, tako da se i?rabijo skoro vsi deli ogromnega kitevega trupa. Mesa dandanes pač ne uživajo več, pač dobivajo iz njega "ribje olje" (čeprav kit ni riba, ampak sesalec >, ostanek pa predelajo v "ribjo moko" in v umetni gnoj. Celo kosti razžagajo, olje odvzamejo, ostanek 'pa zmeljejo. V črevesu in v sečnem mehurju nekaterih kitov pa se nahaja "ambra ', ki jo lepotičarji zelo drago plačujejo — po sto sedemdeset dolarjev za kilogram. So kiti, ki dajo do 7 kg dišeče ambre in če vlove tako žival, so lovci silno veseli. Vsak kit da povprečno po 12 — 15 tisoč litrov ribjega olja". Leta 124. so vlovili na obrežju južno-zapadne Afrike, ki je dal 61.000 litrov čistega clja. Olje rabijo predvsem izdelovalci umetnega masla t margai|in-a) in pa fabrikantje mila. Posušeno meso zmeljejo, kakor rečeno, v "ribjo moko": moke da en kit povprečno do 4000 kg, o-stanek pa se porabi za umetni gnoj. Kitove "zobe", ki jih ima na vsaki strani okoli 600 in ki so dolgi do 5 metrov, pa predelavajo v prosojno "ribjo kost". Eno največjih ladij za lov na kite ima danes Norveška. To je ladja "Kosmos". ki je dolga 183 m in 25 m široka, nosi pa 32.000 ton. Zopet druge vrste fabrike na ladjah so tiste, kjer pridobivajo iz morske vode brem < brom je zdravilo*. V vsakih 1000 delih morske vode se nahaja 1 del broma. Na PROFESOR DVEH DELOV SVETA PALiO Also. Cal.. !>. oktobra. Dr. Harold Bohr, profesor mate-matematike na vseučilišču v Ko-danju je bil imenovan za profesorja na vseučilišču v Stanford, Cal. Dr. Bolir bo poučeval v Stanford ti vsako drugo leto do leta 1941. v preostalih letih pa bo poučeval na vseučilišču v Kodanju. IZUMITELJ V MONTE CARL1I Igralnica v Monte Carlu je zaključila jesensko sezijo. Svetovna kriza je slabo vplivala na promet. Dvorane sQ bile na pol prazne. Med stalnimi zvestimi gosti so ostali letos samo mednarodni avtorji "zanesljivega načina igre ". Imajo vsi lastne, skrbno izračunane skrijalke, zaigraj0 samo vnaprej določen znesek in takoj zapustijo kazino, če jim usoda nakloni tudi najskrom-neji dobiček. Ti računani prihajajo vsako leto na Riviero. Njih število znaša kvečjemu 20. Zaslužijo po 150 frankov na mesec in torej j ako skromno živijo. Sreča jim ni mila vsak dan. čeprav poznajo "zanesljiv način". Igralnica ima seveda pri teh računarjih največ dobička. Kdo je izumil možnost oditi iz Monte Carla s polnim žepom? Žal je bil med temi pustolovci pri znameniti pariški novinar Rochefort. Ko je nekoč v tisku ostro napadel igralnico, ga je vodstvo povabilo v Mcnte Carlo, "da bi se prepričal o dejanskem stanju." Roche-fort je prišel in vedno dobil. Pohvalil ie na to igralnico v svojem listu. Ko so ga povabili prihodnje lete. ni mogel priti zaradi obilice posla v Parizu. A poslal je 500 frankov in prosil ravnateljstvo, da bi ta znesek "stavila na njegovo ime, ker ji popolnoma zaupa". Prejel je 50,000 frankov s poročilom: "vse vaše številke so zadele'. To se je ponavlja vsako leto, dokler je bil Rochefort živ.... Letos se je dnevnQ v kazini prikazal spodobno oblečen prileten gospod. Vsedel se je poleg najpetič-nejšega igralca in molče spustil na mizo počeno žepno ogledalce. To pomeni zanesljivo nesrečo. Igralci so prebledeli in hiteli zapuščati "nesrečno dvorano". Ravnateljstvo 1 je moral0 naposled duhovitemu gospodu odkupiti njegovo potolčeno ogledalce. T0 je stalo 10.000 frankov. Za ta denar se je izumitelj pismeno obvezal, da se bo takoj cdpeljal iz Monte Carla. Stari obiskovalci se spominjajo, da je imel gospod z ogledalcem svoje predhodnike. Pred leti je strašil v kazini neki Italijan z nesrečno številko v gumbnici. Drugi podje- tej ladji imajo priprave za prede- j ten mož je nosil okoli svoje palice ovito belouško: kača tudi pomeni takojšnjo izgubo. Kazino je moral seveda plačati tudi ta izumitelj. lavo 27 kubičnih metrov morske vode na minuto. Pridobivajo pa na dan po 45.000 kg broma. Naročite se n« "Glas Nmik" — MfrečU ctoraeU dne*nlk ▼ Etra- DRUŠTVA fi NAMERAVATE HUREMT1 VESELICE, ZABAVE t : - * OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne oita članstvo, p»č p* val Slovenci ▼ t41 okolici. £BKZA9GUSES0ZlflSiiE i POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." NIKOTIN V CIGARETI CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo Naročite pa pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City Če pomislimo. «1« je že v tobaku petih cigaret vsebovana tista količina nikotina, ki utegne o-inorit človeka, bi s«* morali prav /.a prav čuditi. da niso zlo posledice kajenja še večje. A za srečo. ne prihaja ves ta nikotin v naše telo. temveč le majhen del. V novejšem času so izumili priprave. ki omogočajo natančno ugotovitev nikotina v cigaretah, kakor v dimu. Po poskusih. ki so jih napravili s cigaretami 200 vrst. so na pr. dognali, da znaša povprečna količina nikotina v njihovem tobaku 0.75 do 3 odst. Od te količine pride 21 do 36 odstotkov v kadilčeva usta. Ce kadilec dima ne vdihava, ostane v njegovem telesu 2.5 do 4.4. odst. nikotinske količine, če ga vdihava. pa 8.1 do 17 odst. • Vrsta tobaka, njegova važnost, oblika cigarete in njena trdo&t imajo znatno vlogo pri kajenju. Kratke, debele cigarete ost avl j 6-jo v kadilčevih ustih dvakrat toliko nikotina kakor dolge in tau-ke. mehke 30 ods. več nego trde. suhe in isto toliko odstotkov več nego vladne. Svetli tob^k vsebuje manj nikotina nego temni. Postopki za umetno raznikotinjenje tobaka ne zaleže jo dosti, primerna izbira tobačnih vrst pa. Cigareta. ki naj velja za neškodljivo, ne bi smela vsebovati več nego 0.4 odst. nikotina. Po takšni cigareti ne prideta v telo niti 2 de-settisočinki grama strupene snovi. O L A I M A m O D A HEW YORK. SATURDAY, OCTOBER 10, 193f THE LARGEST SLOVENE DAILY ta U. 8. 1 ČAKAM TE! BOMAJf IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 37 (Nadaljevanje.) — Tedaj ti ne boin v nikako napotje, Viktor, ako bi jo jaz zasnubil? Meni komtesa Gabrijela zelo ugaja in tudi poročil bi jo. — Poskusi srečo, pa kmalu. Dajem ti dober nasvet. Vem, da ift grof Priesen zelo zanima za njo. In ne želim si nobene drage grofice Ludorf kot njo. Vidva spadata tako lepo skupaj. Ti s tvoj.-vmnko postavo jaz sem itak premajhen za njo. Mislim da me zaradi tega ne mara. Viktor Ludorf je govoril preeej glasno in razločno, tako tic je Gabrijela razumela vsako besedo. Potihem se splazi zopet iz hleva. Morala je zbrati misli. Kajti vse to, kar je slišala, ji je prineslo bolestno razočaranje. Vsak dan je pričakovala, da bo grof Viktor Ludorf zaprosil za njeno roko, v jezni nepotrpežljivosti .i" mnogokrat jokala v postelji ker še vedno ni izgovoril odločilne bese de. Jeza. razočaranje, užaljena ljubezen — vse se je borilo v njej. Za vedno se je morala otresti upanja, da bi kdaj postala grofica Viktor Ludorf. Vendar pa je še imela priložnost postati grofic« Herman Ludorf in ta zamenjava konečno ni bila tako slaha. kfcjti Viktorjev bratranec je bil zelo prikupiliva oseba. K sreči ni Viktor ničesar opazil o Gabrijelini ljubezni in o njenem pričakovanju; nasprotno ali ni iz njegovih besed zveneL» nekaj kot bolest ko je rekel da se Gabrijela zanj prav nič ne zani-maro* Tako ji je bila prihranjena poniževalna zavest njene zavržene ljubezni. Sploh ni mislil na ženitev! Ali je bila pri tem kriva kaka ženska? 1-om, da pri divnah s plavimi lasmi nima sreče! Mogoče kaka bolestna izkušnja — saj je bilo govorjeno o nekem njegovem razmerju v Badenu! Kdo ve! V vsakem oziru je bila hvaležna slučaju, ki ji je dal priliko, da je slišala njegove besede. Tako je mogla tudi uravnati svoje obnašanje proti njemu. Saj ni slutila, niti slutiti ni mogla, da so bile te besede izrečene namenoma in bile namenjene njej *. Viktor Ludorf jo je opazil in se je poslužil te priložnosti, da ji je, kakor bi hotel nehote, izpodbiti pri njej vsako upanje nanj. In da bi ji olajšal njeno presenečenje in da bi si ohranil neprecenljivo prijateljstvo Xauinovih. je svojemu bratrancu razložil stvar tako. kakor bi bila Gabrijela njega zavrgla. Po njegovem mnenju je to moralo učinkovati. Saj je poznal ženske. Pa tudi kmalu ;e mogel okušati posledice svojega zvitega ravnanja. Gabrijela je bila sicer proti njemu kot vedno, toda s posf»b no ljubeznjivoMjo j«* občevala z njegovim bratrancem. Zaradi te-pa jo je Viktor tudi zelo resno pogledal in Gabrijela je zardela, toda z nekakim kljubovanjem se je obrnila od njega. Njene modri oči M) blišča le. od notranjega razburjenja so ji gorela lica. Bila je jako lepa in posebno živahna, toda v svojem veselju nekako ne odkrita. _ Včeraj sem svojega bratranca predstavil v Darwizu, — pravil Ludorf Silvi, medtem ko je bil Herman Ludorf v živahnem pogovoru z Gabrijelo. Grofica Na um je slišala njegove besede in mu je pritrjevahio prikimala. Silvino srce ji je pričelo burno utripati. _ V Darwizu! — pravi Silva in pogleda ga z očmi, kot bi hotela ie kaj več izvedeti od njega. — Gospa baronica je zelo potrta in žalostna, gospod baron pa postal popolnoma siv. V Darwizu je vse zelo mirno. —Zakaj mi vse to pripovedujete, gospod grof! — Obupno * vije roke v svojem naročju. — Saina tudi ne morem premeniti. — Zakaj ne bi mogli premeniti! Saj je vse odvisno-samo vas. _ Mene — kako? Ali ste z mojimi stariši govorili o meni? — Da? — pravi kratko in jo pri tem neprestano opazuje. — Oče je popolnoma siv! — govori Silva in pri tem jasno vidi p*ed seboj prijazni obraz svojega očeta. Globoko zdihne. . — Ali nočete vse popraviti, Silva? Ali nočete iti k vašim sta-rišem ! — Ali bom pri njih dobrodošla? Zelo dvomim. — Poskusiti morate. Kdor hoče kaj doseči, se mora za to tudi potruditi. Pokazal sem vam pot, ker mislim dobro za vas. Ali pa hočete zopet kam odpotovati, ne da bi poskusili njim se približati! — Zato sem ravno prišla! — Jaz nisem za čakanje. Hrabro se poslužite trenutka. Z odlašanjem ne pridete nikamor. Stariši« morate presenetit*.. Peljite ne tja jutri z menoj in grofico Naumovo. Vrat vendar ne bodo zaprli pred vami. Silva skloni glavo, nervozno vije roke, one lepe, vitke roke, katere je Viktor tako občudoval. — Ne upam se. — reče tiho Silva. — Potem vam jaz pomagam. Jutri zopet pridem. — Brez ka Lega izgovora vstane, stopi k grofiri Naumovi in se prav živahno ž njo pogovarja. Silvo pa prepusti njenim mislim. Od Silve se na to prav kratko in hladno poslovi. S pomembnim pogledom v svojih očeh poljubi Gabrijeli roko, ki je stala poleg Silve. Komtesa se zmagoslavno smehlja — tedaj je bil vendarle užaljen. Zavzelaa se je dase bo prihodnjič proti njemu kazala popolnoma hladno. In veselilo jo je. da se je njen oče pohvalno izrazil o Viktorjevem bratrancu, katerega neprisiljeno obnašanje je vsakemu mnogo bolj ugajalo kot pa obnašanje vedno resnvira. hladnega Viktorja. — Silva, kako ti ugaja grof Herman Ludorf? — jo vpraša, predno gre spat. Obe prijateljici sta inteli svoji spalnici skupaj in pustili ste vrata #riprtam, da bi še nekoliko govorili. — Je zelo zabaven. Gabi. prav všeč mi je — mnogo bolj kot pa Viktor Ludorf. ki je vedno nekoliko norčljiv in preveč strp n. V njegovi bližini mi je kar nekam tesno — večkrat ne vem, kaj bi rekla. Tudi prej je že bilo tako. — Silva si počeše lepe lase. —Vidiš, isti občutek kot ti sem imela vedno tudi jaz, — Me-fsto! — odvrne naglo Gabrijela, — njegov bratranec je mnogo bolj odkrit. — In razgrel se je Gabi! — pravi Silva, kot bi ji hotela nekoliko nagajati, četudi ji je bilo malo čudno pri srcu. Gabrijela je zardela. — Neumnost, Silva! — Zdaj bo pa tebi težka izbira, za katerega obeh bratrancev ae boš odločila. Mogoče bo Viktorju Ludoorfu žal, da vam je pred- , atavil svojega sorodnika za slučaj, da imaš tega rajši. — Kako prideš na to T Grof Viktor in jaz — to je vendar izključeno! — Gabrijelino sree je hitrejše utripalo, ker je bila radovedna, kaj ji na to odgovori Silva. — V tem času, kar bom tukaj, pričakujem, da bom doživela še zaroko. — Draga mi Silva, za zaroko morata biti dva — in jaz nisem nikdar na to mislila. — Je pa grof Viktor mislil tem bolj, saj sem poleti sama videla. Silva tega ni govorila popolnoma iz svojega prepričanja; vendar pa je hotela Gabrijeli povedati nekaj veselega, od druge stra-pi pa je hotela prikriti, da je kaj opazila o tem, kar je obstajalo md njo — Silvo — in grofom Ludorfom. Gabrijela se lahko nasmeje. — Za prijateljsko občevanje, za tenis, za potovanje, da, 'a vse to je dober tovariš, toda ženiti se. tega ne! In ko bi bil knez! Saj je skoro manjši kot jaz — pravfz nekim ponosom. Zelo je bila zodovoljna s Silvinimi besedami. Vsakdo je tedaj bil mnenja, da se je grof Viktor Ludorf potegoval za njeno roko. iNikdo pa ni mogel slutiti, koliko razočaranje je čutila v svojem srcu. Kajti Viktorja Ludorfa je ljubila in ga tudi želela. Toda njen razžaljen ponos je zahteval zadoščenje; ;in imeti to zadoščenje, ji je bilo pri rokah. Sama je bila odločena, da prisili Hermana Ludorfa. da jo zasnubi in bi tudi sprejela. Da mu ugaja, je sama dišala iz njegovih ust. (Dalje prihodnjič.) M KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. NENAVADNA VOJAŠKA ŠOLA Blizu Vincennesa pri Parizu je vojaška šola, kjer se vsak dan vež-bajo vojaki različnih orientalskih! plemen. Toda te vežbe niso voia-j škega značaja v našem smislu. Vo-\li ni rekel s povdar- j jaki plešejQ pod poveljstvom francoskega častnika ob zvokih rit- kraiek čas vpisali v prostovoljno šolo in se učijo pisanja in francoščine. Kar ganljivo je gledati rumene Senegalce in črnce, s kako ljubeznijo so vdani svojim tablicam in pisalom, kako s trudom pišejo še okorne črke in besede ne-mičnih orientalskih godb vsakovr- znanega jim jezika. In človek sko-stne eksotične plese in zvijajo svo- j raj ne more popisati njih otroške-ja atletska telesa v vsakovrstnih j ga veselja, ko so takQ dozoreli v alegoričnih figurah. To so artisti umetnosti, da umejo prvikrat na- in predstavniki svojih plemen na kolonialni razstavi. Dolgo preden je bila otvorjena kolonijalna razstava, so poslali v pisati svoje ime. In potlej se začne pouk iz zemljepisa in v teh trdih kodrastih glavah se jame urejevati čisto nova podoba sveta. Francozi francosko metropolo 800 vojakov iz j dobro vedo, ka mnalagajo svoj kapital, zato tudi uspevajo francoske kolonije kakor nobene druge. Afrike in Indokine, ker so ti ljudje, ki že poznajo disciplino, pač najprimernejši, da v vseh najznačilnejših posebnostih obljudijo mali košček svoje daljne domovine na razstavi. In značilno je, da še nobeden teh orientalcev ni ^del Parira, čeprav skoraj vsi igrajo to ali ono pomembno vlogo na kraju največje pariše atrakcije. Denarja ni tako moraj0 ti umetniki in vojaki presedeti dneve v vojašnici, noči pa prečuti v burnem direndaju razstave. Mnogi med njimi so se za A SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslnivjmo se vsi brez Izjema te stare in stanovitne domače banke. NAENKRAT OSIVETI NI MOGOČE Večkrat čitam0 in slišimo, da je ta ali oni naenkrat osivel. Prišla je sistematizacija, zjutraj je šel uradnik v pisarno še črn kakor ga-vran, zvedel je, kaj se mu je zgodilo, in vrnil se je siv kot starec. Zola ima v enem svojih romanov prizor, kako najdejo v rovu živega zasutega mladega rudarja, drugi dan osivelega. Take vesti se zde mnogim verjetne, znanost jih pa odločno zavrača. Znanost je namreč dognala, da človek naravnim potom ne more kar naenkrat osiveti. Lasje se dajo samo umetno pobarvati, kajti naravno svoje barve ne morejo izgubiti. Sivi lasje lahko človeku samo zrasto. Lasje tudi izpadajo in če se na njihovem mestu nahajajo še ko-rennice, zrasto novi. Ko pa zmanjka barvila, zrasto sivi lasje. V začetku jih raste malo, dokler ne osi-ve še drugi, končn0 ima pa bivši črnolasec sivo glavo. Ta proces pa ne gre hitro. Človek lahko hitro prebledi ali zardi, rabi pa delj časa, da osivi. Trditev, da lahko človek od strahu ali globokih doživetij kar čez noč osivi, je torej brez vsake stvarne podlage. MOLITVENIM SVETA URA v platno vez..................... .90 v fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez .....................................1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez.............90 v fino usnje vez ............1.5t> v najfinejše usnje vez 1.80 RAJSKI GLASOVI L. _ v platno vez. ______________ .80 v usnje vez.....................1.20 v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usnje vez. 1.60 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez. ;..................80 v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.50 v bel celluloid vez. ........1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno___________________1.— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ...................................1.80 MARIJA VARHINJA fino vez ............................1.20 v fino usnje ....................1.50 v najfinejše usnje trda vez ......................................1.60 Hrvatski molitveniki: Utjeha jstarosti, fina vez.............L— Slava Bogu, a mir ljudem, fina vez 1.50 najfinejša vez .........................1.60 Zvonce« nebeški, v platno ...................80 fina vez ....................................1.— Vlenac, najfinejša vez ...................1.60 Angleški molitveniki: (za mladino) Cliild*s Prayerbook: v barvaste platnice vezano .....30 v belo kust vezano ................1.10 Come l*nto Me ...................................30 fino vezano .................................35 Key of Heaven: fino vezano .................................35 v usnje vezano ..........................."0 v najfinejše usnje rezano ........1.20 (ZA ODRASLE) Key of Heaven: v čelni«I vezano ........................1.20 v celold najfiiM'jsi ve* ............1.50 v fino usnje vezano ................1.50 Catholic pocket Manual: v fino usnje vezano ................1.30 (Cretanje Parnikov New* — 13. oktobra: Vulcania, Trat 14. oktobra: Eumpa. Cherbourg, Bremen Leviathan. Cherbourg Deutscliland, Cherbourg, Hamburg 15. oktobra: Dresden. Cherbourg. Kremen Aciuitania. Cherbourg 16. oktobra : Homeric. Cherbourg 17. oktobra: President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 21. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg 22. oktobra: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen 23. oktobra: lie de France Havre Majestic. Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus, Napoli. Genova 24. oktobra: Ceorge Washington. Cherbourg. 11am-Lurg 26. oktobra: Bremen, Cherbourg. Bremen 28. oktobra: Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg 29. okt«6ra: Sa.turnla( Trst Stuttgart, Cherbourg, Bremen 30. oktobra: Kuropa. Cherbourg. Bremen Berengaria, Cherbourg Olympic, Cherbourg » 31. oktobra: President Harding, Cherbourg, Hamburg Cleveland, Cherbourg. Hamburg 4. novembra: Hamburg, Cherbourg. Hamburg 6. novembra: Homeric, Cherbourg Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 7. novembra: America. Cherbourg, Hamburg 10. novembra: Roma, Napoli. Genova 11. novembra: Leviathan, Cherbourg Deutsvhlajid. Cherbourg, Hamburg 12. novembra: Dresden, Cherbourg, Bremen 13. novembra: A(' Kat. Katekizem ................................60 Kubična Rarunica .............................75 Liberalizem .........................................50 Ljubavna in snubilna pisma ...........35 Materija in eneržija ........................1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, 1. zv..............................50 O. zv............-............................50 (Oba skupaj 90 centov) Mlekarstvo ........................................1.— Netnško-angleški tolmač ................1.40 Najboljša slov. Kuharica, 608 str. lejHJ vez. (Kalinšekt ................5.— Nemščina brez učitelja: - 1. del ........................................... .30 . del .....:....................................30 Nemško-slovenski slovar ....___________2.25 Največji spisovnik ljubavnih In drugih pisem ___________________________„75 Slovensko nemški slovar ...............1.— O j aren beton .....................................50 Obrtno knjigovodstvo .......-............2.50 Perotninarstvo, trdo vez. ...............1.80 broširano ..................................1.50 Prva čitanka .........................................73 Pravila za oliko .................................65 ZNIŽANE CENE ZA TJA IN NAZAJ Do LJUBLJANE IN NAZAJ PREKO HAMBURGA 50 V TRETJEM ~ RAZREDU (U. S. Davek Posebej) Ta cena je zdaj veljavna na vseh naših parnikih rntnu $167. Za podrobnosti vprašajte lokalne agente ali Hamburg-American Line M BROADWAY ... Prikrojevanja perila po životni meri s vzorci ............................1.— Psihične motnje na alkoholski podlagi ...............................................73 Praktični računar ...............................75 Pravo in revolucija (Pitamir) .........30 Predhodniki in idejni utemelji ruskega idejalizma, ....................1.50 Radio, osnovni pojmi iz Radio tehnike, vezano ........................2.— broširano ....................................1.75 Računar v kronski in dinarski veljavi .........................................75 Ročni slov. italijanski in itali- janski-slovenski slovar .............90 Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem ...........................................50 Solnčenje ...............................................50 Slike iz živalstva. tr Voščilna knjižica ...............................5(1 Zbirka domačih zdravil .....................60 Zdravilna zelišča .................................40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva..................................1.50 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ............1.90 Zdravje mladine ................................1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši. 2 zvezka ....................................1.21» Zgodovina Srbov, Hrvatovin Slovencev (Melik) 11. zvezek ..................................jO Prorokova!ne karte .........................1.— POVESTI in ROMANI Ana Karenina (Tolstoj) zanimivi roman (2 zvezka* ....5.50 Amerika, povsod dobro, doma najbolje ................................*.....65 Agitator (Kersnik) broš..................80 Andrej Hofer ......................................-50 Beneška vedeževalka .........................35 Belgrajski biser .................................35 Beli mecesen ......................................40 Bele noči, mali junak .........................60 Balkansko-Turška vojska .................80 Balkanska vojska, s slikami .........25 Boj in zmaga, povest .........................20 Blagajna Velikega vojvode .............60 Belfegor ...............................................80 Boy, (roman) .....................................65 Burska vojska ...................................40 Beat in dnevnik ...................................60 Itožično darovi ...................................35 Božja pot na Bledu .............................20 Božja pot na Šmarni gori .................20 Cankar: Cirešnili Uenard, broš..................7» Mimo življenja ...........................80 Moje življenje ...........................73 Romantične duše .........................60 C vetke ...................................................25 Cvetina Borograjska .........................50 Čebel i ca .................................................25 Črtice iz življenja na kmetih ........-35 Drobiž, in razne povesti — Spisal Mlleinski .........................60 Darovana, zgodovinska i«ovest .........50 Dekle Eliia .........................................40 Dalmatinske povesti .........................35 Dolga roka............................................JO Do Ohrida in Bitolja ........................70 Doli z orožjem ..................................JO Don Kišot iz I .a Manhe ................40 Dve sliki: — Njiva; Starka ........(Meško) .......................................60 Devica Orleanska ..............................30 Duhovni boj ......................................2>0 Dedek je pravil; Marinka in škra- teljcki ..........................................40 Elizabeta .............................................35 "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street NEW YORK