POSTNIMA PAVSALIHANA UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 3/1. TELEFON ŠT. 174. ŠTEV. 27. I, J E B E J A N A, DNE 12. DECEMBRA 1920. EETO II. Izhaja vsako nedeljo. Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske pokra-■■■■■■ jine v srbohrvaškem narečju. ■■■■■■ Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej Jugoslaviji in v inozemstvo. Naročnina za stalne prejemnike letno K 24'—. Inserat! po posebnem ceniku. \ O H ČLANKI: Gospodarske in socijalne reforme. — Socijalno zavarovanje v mali obrti. — V Ot3Ullld £ 1 . olv Vlllit:. Privatni kapital v premogovnikih. — NARODNO GOSPODARSTVO. - POLITIČNI PREGLED. — CENE ZADNJEGA TEDNA. - BORZA. — Iz malega raste veliko. (Povest.) — NOVO USTANOVLJENA PODJETJA. Delavnica za glasbene instrumente Blata Bauiaitn, [Bije. fiosposka ulica 38 Edina izdelovalnica glasbeeih instrumentov v Jugoslaviji. trgovina z galanterijsk. blagom, Gosposka ul 38 priporoča: pisemski papir,cigaretni papir,stekleni in šmirgel - papir, krema za čevlje, ključavnice za potne košare i. t. d. i. t. d. i. t. d. TRGOVCI! URADI! JUGOSLOVANSKI z beležnimi oddelki za leto 1921, tiskan na zelo dobrem papirju, je izšel ter se razpošilja po pošti proti predplačilu 22 K. UPRAVA V LJUBLJANI. Gospodarske socialne reforme. Dr. Fr. Ogrin. V današnjih povojnih časih z vsemi hudimi posledicami strašne petletne vojne so postale aktualne razne reforme na političnem, gospodarskem in socijalnom polju. Tu se hočem dotakniti v glavnem le dveh vprašanj i. s. I. delavskega in II. kmetskega vprašanja. I. Delavsko vprašanje. Na tem polju je iz-planil silen boj med soci-jalističnim in indivionalističniin družabnim redom. Zagovorniki in borci za socijalistični družabni red so za socijalizacijo vseh produkcijskih sredstev i. s. v obliki podružabljenja ali pa v obliki sadu, t. j. povišanje produkcije, ki edino nas more rešiti iz sedanjih gospodarskih in socijalnih kalamitet. Tudi absolutni kapitalistični družabni red ni vzdržljiv. To kaže že dosedanji potek delavsko-socijalnih bojev v raznih državah. Zato bo treba v interesu obuli strank, delodajalcev in delojemalcev, pa tudi v interesu konzumentov in gospodarskega na) redka v državi sploh, da se napravi med nasprotujočimi se gesli in koristmi j čim najboljša poravnava za skupnost. Po našem mnenju bi bile v kratkem sledeče kompromisne formule 'za ureditev delavskega vprašanja: Dosedanje sovražno razmerje med delodajalcem in odjemalcem mora prestati odnosno se ublažiti. Oba dela morata uvideti, da je prospe-vanje obrata obema v korist, nazadovanje pa obema v škodo. Delavcu se mora zagotoviti pošteno, primerno podlago z a življenje, podjetniku pa mimo, ncogvoženo in nepretrgano obratovanje. Delavca je treba zavarovati pred samovoljnim, krivičnim postopanjem podjetnika oz. njegovih nastavljencev, delodajalcem pred sabotažnimi akti delojemalca. Zato bi bilo potrebno to-le: 1. Ustanove se v rudokoplh in industrijskih podjetjih delavski sveti aii delavska poverjeništva, katerih delokrog se postavno natanko določi. 2. Delavski sveti so podrejeni strokovnim zvezam za Istovrstne obrate in gotov teritorij. 3. Osebna lastnina posameznikov In družb na Industrijskih podjetjih ostane nedotaknjena, določi pa se lahko maksimalna meja premoženja kapitalistov. 4. Mezde naj vedno odgovarjajo splošnim tržnim cenam, odnosno žlvljensklm pogojem. Da se vzbudi in ohrani delavcem Interes na prospe-vanju obrata, se določi njih deležnost na malem odstotku čistega dobička. 5. Spori, ki sc ne dajo rešiti med delodajalcem in delavskim svetom, se obravnavajo na skupnih sejali zveze Industrijcev in strokovnih (delavskili) zvez. Ako se tudi tu ne more doseči sporazumna odločitev, pride zadeva pred posebni pokrajinski ali državno industrijsko delavski svet, ki sestoji iz zastopnikov industrijcev In delavcev ter državne uprave In konsumentov. OBRTNA............BANKA Preskrbuje nakup in prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. — Vnov-Čuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- bi inozemska bančna tržišča. — Daje predujme (posojila) na vrednostne papirje. — Eskomptuje in vnovČuje menice. — Sprejema denarne vloye na tekoči račun ali pa na čekovni promet. — Hrani in oskrbuje vrednostne papirje, revlduje številke. — Dovoljuje vsakovrstne kredite. FINANCIRANJE OBRTNIH PODJETIJ. Ljubljana, Kongresni trg 4 : Tel. 508 Prestave slovenske, hrvaške, srbske (tudi v cirilici), češke, nemške, angleške, francoske in italijanske oskrbi točno in po solidnih cenah Anončna eksp. AL. MATELIČ, LJUBLJANA, Kongresni trg št. 8. tlajiMlji ameritosii pisati stroj UNDERWOOD dobije se odmah kod THE REX CO., Ljubljana Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10. Kod većih naradžatm popust. Zahtevajte cenik vseh vrst ur! V štirih jezikih razpošilja Kupp i Meier, Stlmnniiw OHemlien). Najfinejša francoska GELATINA EPONIT IN VINOMETRI NA PRODAJ. Naslov v upravi. „Croatia“ zavarovalna zadruga v Zagrebu, ustanovljena od mestne občine Zagreb leta 1884. sprejema v elementarnem in življenskem oddelku vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi. Zahtevajte prospekte katere, pošilja in daje vsa potrebna pisma iu ustna pojasnila Podružnica v Ljubljani, Stari trg številka 11. Sprejemajo sposobne potnike in zastopnike, katerim se nudi prilika velikega zaslužka. Oferiram vsako množino stolčene, lepe bele sicilijanske soli. Ponudbe na Leopold Grünfeld, Ljubljana, Prisojna ulica 1. Ljubljanska kartonažna tovarna in papirna industrija dobavlja vse vrste kartonaže, vreče in druge papirne izdelke za trgovino in industrijo. - Lepenka, ovojni in pisalni papir v .veliki množini. ::: Stavbeni in galant, klepar PETER ŽITNIK LJUBLJANA, POLJANSKI NASIP. K 1. iu 2. Delavski sveli posredujejo med delavstvom dotičnega obrata in. podjetnikom, skrb. da opravlja vsak redno svoje delo in se lavna po delavnem redu. Na drugi strani pa ščitijo sveti delavca pred morebitnimi, samovoljnostmi podjetnika ali njegovih uradnikov glede opravljanja dela, izplačevanja mezde, odpusta itd. Strokovne zveze sodelujejo pii sestavi splošnega delavnega reda za istovrstne obrate, pri določevanju enote mezde za razne kategorije delavcev v teli oblatih In imajo pravico do kontrole poslovnih knjig posameznih obratov, v kolikor zahteva to participiranje delavcev na čistem dobičku. K 4. Mezde naj bodo vedno take, da zadostujejo delavcu za dostojno življenje. Vsako upravičeno mezdno gibanje - ne da bi se pri tem ustavilo obratovanje — je naznaniti po delavskem svetu strokovni, zvezi in po tej zvezi industrijccv v svrho skupnega razgovora. Ako se ne more doseči sporazum, odloči v zadevi, uvažujoč in pravično ocenjajoč vse razmere, koli e čn o državni industrijsko delavski svet, katerega odločitev veže i podjetnike i delavce. Na ta način bi postale za narodno gospodarstvo tako tiscdepolne stavke nepotrebne. Namišljena rešitev delavskega 'vprašanja bi zadevala le rudokope in industrijska podjetja, ne pa tudi trgovske in male obrtne obrate. V teh dveh panogah zadostuje primerna socialna zakonodaja v varstvo zdiavja. izgube in zavarovanja za obolelost, onemoglost, brezposelnost, starost iu smrt. Temu zavarovanju pa bi bili morali biti praviloma podvrženi tudi sami imetniki dotičnih obratov. Enako zava.ovanje bi bilo vpeljati za kmečke delavce in manjše gospodarje, sicer pa nima socializem na kmetih nič opraviti, ker nasprotuje bistvu kmetstva. Ravno tako bosta glede denarnih za\ odov, ako bi le ti grozili zrasti skupnosti črez glavo, zadostni regulator davčni vijak in državna kontrola. Kako pa naj bi tudi izgledala socializirana banka? Na drugi strani naj bi država pospeševala raz v en .delavskih konzumnih zadrug pridobitnih delavskih podjetij, pri katerih bi bili tudi samo delavci udeleženi na dobičku in izgubi. To bi pa mogli radi pomanjkanja kapitala le manjši obrati. Na prej opisani in podobni način se bo moralo rešiti delavsko opravljanje v Jugoslaviji. Za vse interesente povoljna rešitev naj bi omogočila razmah vseh naših duševnih in gospodarskih sil, povečanje produkcije in s tem materi-jeine in duševne blaginje. Zato ne smemo spustiti nikdar Iz vidika za zemsko življenje merodajnega načela: Delo, pa zopet delo, sloga in štedenje!!! Socijalno zavarovanje v mali obrti. Posnemamo po članku z istim naslovom iz „Obrtnega Vestnika". Današnje socijalno zavarovanje v mali obrti se malo razlikuje od socijalnega zavarovanja v veliki, ki zaposluje v moderno urejenih tovarnah Esoče dobro izvežbanih uradnikov. Socijalni zakoni morajo biti prilagojeni ob cm vrstam obrti ravno tako -pa tudi delodajalca in delavca. Okorni birokratizem je ravno v socijalnem zavarovanju najnevarnejši in je zmožen otežkočiti ali pa sploh onemogočiti praktično stran socijalnega zavarovanega zakona: dati delavcu, zavarovancu ob pravem času to. kar v zavarovalnem slučaju potrebuje. V mali obrti vladajo posebne razmere, ki se bistveno razlikujejo po svoji gospodarski strani od onih v velikiti podjetjih. Obrtnik je gospodarsko prisiljen, da dela sam s pomočjo svojega pomočnika od jutra do noči, radi tega mu mora zavarovalni zavod dati opore in zadočišča v njegovih najtežjih trenutkih življenja. Socijalna zakonodaja ne sme nesorazmerno i enako obremeniti malih obrtnikov in velike industrije. Velika industrija prenese veliko lažje večja bremena socijalnega zavarovanja. Pri določanju višine zavarovalne premije se je treba ozirati na dejstvo, da malemu obrtniku v svojem primitivnem obratu ni mogoče ničesar utajiti, med tem ko morejo velika podjetja s pp-moejo raznih manipulacij ugodno uplivati na višino - zavarovalnih premij in zavarovalne dajatve delavcu. Da sc pri celem zavarovalnem postopanju pripravi malemu obrtniku kar najmanj neugod- 9,1* W ift W W M II ■ ■ v ■■ je najbolj razširjen ter vedno :: najboljše informiran. :: Naročnina mesečno K 20 —. Uprava Liljana, Hillin'tig. Friziranje "r.!*.1 Ml 3.-7. IB. • • • • dam in::0LGA smerkol ______________ začasno manicura Nun^“Bu“aNAi9 n. Nekoliko sto hektolitrov ss vina ssa lastnega pridelka leta 1917, 1918, 1919, 1920 v izvrstni kakovosti, tudi sortirano, ima na prodaj vinogradar FRANC MIHELIČ, Zavrče pri Ptuju. AKO HOČETE opremiti svoje izdelke s primernim imenom, obrnite se na naslov: „ATOMA“ LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 3 Konijalna agenta M. mol:: tiaro, Gunduličeva ulica br. 18 ima vazda za prodaju samo na veliko,’a u potrebi nabavlja brzo i svaku količinu: svih žitarica i zemaljskih plodina, svakovrsne tvorničke i druge robe, ulovljenih svinja, masti, slanine, suhog mesa, vina, šljivovice, ogrevnog i gradjenog drva itd. — Stalni i ozbiljni kupci mole se limitirati cijene i količine robe, koju žele, a uz narudžbu položiti odgovarjajoči iznos kod Jugoslavenske banke d. d. podružnice u Vukovaru. Ostatak kod preuzimanja robe. Ako do poslovnog zak'jučka ne dodje, vraća se položeni iznos. — Tko želi brzojavne, ekspresom i pismene upute i obvjesti, ima poslati K 20’—. glavna zaloga M. Trebar — Ljubljana Sv. Petra cesta 6. Telef. 339. lepilna sredstva (Klebstoffe) za kartonažne tovarne, plakaterske zavode, litografije, tovarne kuvert, etiket in zavitkov j v vsaki množini na prodaj, j Naročila nasloviti na ANONČNO EKSPEDICIJO AL. MATELIČ, Ljubljana, Kongresni trg 3. Pripadki za čevlje (Schuhzugehöre) rinčce, kaveljčki iz kovine in celoloida, kakor tudi vsi drugi pripadki in orodja iz Nemčije, Čehostovaške, Avstrije ali pa franco zacarinjeno Jugoslavija dobavlja takoj tovarna Karl & Josef Eckhaus pisarna WIEN II., Kaiser Josefstrasse 7 Telefon 40-2-26. Nezlomljivi glavniki elegantni," lahki kot pero, nezgorljivi. Konkurenčne cene! Bogata izbira barv. Predno kupite drugje, zahtevajte v Vašem lastnem interesu najprvo neobvezno ponudbo pri Leipzig. Kammfabrik Ktias& Co. Leipzig-Eu., Schiebestraße 13 (Deutschland). oiilia jen» in liamisijsče trakove gggasa vseli ml razpošilja tovarna gonilnih jermen Schultz & Kaplan, Fulda (Deutschland). Istotam se sprejmejo tudi izvežbani zastopniki. Bakreni kotel za žganjekuho 105 1 vsebine, z mešalnico, za odtoč brozge, (Schlemprohr) 6 m hladilnih cevi (kača), montiran na železno peč, malo rabljen na prodal. Pojasnila daje A. ŠIFRER, Laporje pri Slov. Bistrici. mori najfinejši, velika mno- veueim meu žina po nizki ceni na prodaj pri V. BRATINA, umetno čebelarstvo Križovci pri Ljutomeru. Veletrgovina kolonijalne c i špecerijske robe t Simon Seligman Zagreb :: Vlaška ulica 57 preporuče svakovrsno robo po Jeftinoj cijeni. nosti moramo zahtevati, da sv plačevanje zava-vovalnih prispevkov zlasti za zavarovanje proti nezgodam, za malo obrt pavšalira in da ori plaćanju tega pavšala priskoči država. malemu obrtniku na pomoč. Na ta način hi se mali obrtniki posluževali v večji meri fakultativne pravice zavarovati samega sebe. na drugi strani bi pa tudi rajši sprejemali delavce v službo, ker se jim ne bi bilo treba bati prevelikih izdatkov za plačevanje zavarovalnine. V bivši monarhiji so bile zavarovalne premije za nezgodno zavarovanje v poljedelskih obratih pavšalirane in pavšale so plačevale dež.cle. Na ta način uvedba nezgodnega zavarovanja ni ovirala industrijalizacije poljedelstva, razvoju poljedelstva pa tudi niso bile stavljene ovire. Privatni kapital v premogovnikih. V borbi za socijalizacijo premogovnikov v Nemčiji igra vprašanje privatnega kapitala glavno vlogo. Na eni strani zagovorniki njegovi, na drugi strani delavstvo ki ga hoče elimitirati. Slednjo not sporazuma ju ubrala, kakor čitamo v zadnjih številkah . Frankfurter Zeitung“ soci-jalizačna komisija, ki na se zdi. da je kakor ladjica na morju, kadar io ženejo vetrovi in valovi v neprave daljave. Ta socijalizačna komisija je sestavljena iz zastopnikov privatnega kapitala v premogovnikih, iz zastopnikov vlade, konzumen-tov in delavstva. Vlada vzbuja vsled svoje slabosti in pomanjkanja inicijative, nezaupanje. Do-sedaj sta bila podana dva predloga, eden za počasno izločitev privatne posesti, drugi za takojšnjo. Delavstvo se je izreklo za drugi‘predlog. Stojišče delodajalcev je dosti enostavno. Malokdo misli, da bi moglo ostati vse pri starem.. Dalekovidni med njimi so si na jasnem, da obstaja notranja potreba za globoke reforme, šli pa bodo tako daleč, kolikor mislijo, da morajo iti po razmerju politične moči. Zanimiva je debata, ki se vodi med zastopniki ene in druge ideje. Tako pravi Werner, zastopnik delavstva. Če hočemo priti do zboljšanja razmer v premogovnikih. moramo izločiti podjetnika. Podjetnik ni v rudokopih danes daleč toliko udeležen, kakor se to zdi iz različnih razmotrivanj. V ozemlju Rhur-a imalo komaj devet do deset družb, ki na so zopet med seboj zvezane in ki imajo po 10.000 do 50.000 delavcev. V teh desetih družbah vladalo generalni ravnatelji, ki vodijo ves obrat. Če torej govorimo o izločitvi nodjetnika. sprememba daleč ni tako velika, kakor nam to venomer nasprotniki dokazujejo! Zastopniki ideje privatnega kapitala stoie ne-omajano na treh stališčih. 1. Privatni kapital je nosilec rizika. 2. Privatna svojina je. ker gre za lastno kožo, najprimernejša za izbiro generalnih ravnateljev. 3. Privatna last prinese v gospodarstvo s premogom uspeh, ki žene vse naprej. Stinnes, eden izmed redkih lastnikov velikih premogovnih koncernov, je izvajal sledeče: Če hočete naprtiti rešitev problema plinovih turbin splošni odgovornosti, notem ne boste praktično ničesar dosegli. Vi vidite, da je samo privatnik riskiral denar za svojo idejo, fiskus , (državna blagajna) nikdar. Fiskus nima interesa na tem. snlošnost tega ne more. Vi morate dati posameznim osebam kar največio svobodo. Ta svoboda ne obstoii. Če se veže te osebe na odgovornost do snlošnosti. Če gre zato. da se izda za študii problema nlinovih turbin 12 ali 15 milijonov, moram trditi, da ne ho splošnost takih sredstev nikdar stavila na razpolago. Posamezni uradnik, ki zavzema visoko mesto, mnogokrat niti ni sijajno plačan. Ta uradnik ne bo nikdar riskiral svoj e v a dobrega renome-a svoje cele bodočnosti, kako*- hi io storil, če ve. da ga krije '•osamezna osebnost-oodietnlk in da to dela v interesu obrata v interesu znanosti in v splošno korist. Taki smo iiudie. Samo privatno gospodarstvo da to svobodo, samo delničar je tako širok ogrud. A' nadaljni debati socijalizačne komisije le iasno začrtana osebnost generalnega ravnatelja. Ko so oovdariali zastonniki zmerne socijalizacije, da nikakor ne mislilo odpustiti generalnih ravnateljev. ki vsied svoie velike strokovne izobrazbe vodijo obrate, da oa radevolie oogrešaio delničarie-lastnike premogov, jim le odgovoril na to dr. Zatheman: kolikor se tiče generalnih ravnateljev, morete dobiti odgovor takoi. Za nje je stvar končana. Ti ne bodo delali nanrej. Ne delajmo si nobenih iluzij, ker niti en generalni ravnatelj ne bo delal naprej, tudi če mu pomt- Niže cijene, dok traje sadanja zaliha! Nudjam ukusu o Miene vrlo rastezljive marke SOKOL, bolje od gumijevih! - Cijena po komadu njem. M —"iS, —‘50, —*55, —‘80; nadalje nudjam moje podvezače marke „TVAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasovirske žice, koji potpuno nadoknadjuju gumijeve (mnogobrojne zalivale!): cijena po paru 10 mm široke počinjene M V40, pomjedene M 1*50, posrebrene M 2*10, počrnjene M 1*70. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši M V— za poštarinu. Traže se prodavači i zastupnici! Plativo kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden ilt kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542. Ivan Babič, Berlin 0.34. Memeler Strasse 76/1. v. podrejeni ministrskemu predsedstvu in vnar.h nu ministrstvu. POLITIČNI PREGLED Rapallska pogodba se še vedno ni i/vršila, četudi ie že pri nas in v Italiji ratificira- i. Prva ovira v tem oziru je zloglasni D'Annumv j ki je zasedel del Jugoslaviji priznanega ožemita, predvsem otoka Rab in Krk. Vendar pa ka - e sedaj italijanska vlada več volje za loialno in hitro izvršitev samnargeritske pogodbe. Da iklrmi in kmalu se je razvil vsestranski žival : razgovor. „Oče“, je zaklical Ivan. „danes nas je rraša! v šoli razrednik kdo bo iz gimnazije ta tiopil; vprašal je tudi kakšen poklic si bo izbra: “ „Kaj si odgovoril ti na to?“ „Dejal sem, da še n c vem: da nisi f' ; j ničesar odločil.“ „Koliko jih bo izstopilo?“ „Deset ali dvanajst se jih je javilo. Vri so rekli, da bodo trgovci.“ „Ali bi ti tudi rad postal trgowc" čc ta - 'opiš iz gimnazije?“ „Zakaj pa ne. oče Takoj bi še! k tv bi kot učenec “ „Kaj pa vidva. Dušan in Franjo? Ali tri imela veselje zapustiti šolsko kino in jo zame;.hiti z pisarniškim stolcem?“ Oba brata sta es spogledala nekako v:- ta regi in nista vedela trcnotno nikakega odgovora „In ti Milan.“ vpraša oče na'starejšeg; . kako pa ti sodiš o trgovskem poklicu? Ti M bil sijajen učenec “ „Jaz skoraj ne pridem več vpoštev, oče kajti človek vendar ne dela mature zato. da p < inv samo trgovec." „Tako. tako. Da postanem samo trgovec v;a-viš? Ti misliš tedaj, da ne potrebuje tr - cc znan'ta. Lepe nazore imaš o našem stanu. A’: ni res gospod Prinčič “ Milan je postal rdeč do ušes pri teh be, v ah svojega očeta. ..Oprostite, gospod Kovačič. Milan se j. vo-tovo samo nerodno in slabo izrazil. Hote! ie gotovo reči, da ie način učenja za trgovca ! u-gačen nego za dijaka, kaiti pri tem leži te: le v teoretični znanosti, d očim pri trgovcu v i V- tičui. Zaraditega on gotovo misli, da znank' ki ga je pridobil v šoli ne bo mogel zadostno v- > rabiti kot trgovec ter ga bi bilo škoda, o bi postal le trgovec “ Milan je pritrjevalno pokimal z glavo. ,.To je Vaše mnenje“, je nadaljeval : o- roškega prenapeteža m blazneža, je proglasila od 1. dec. dalje blokado nad Reko. d očim stoje kraljeve laške čete i na suhem na straži. Rusko-poljska mirovna pogajanja kažejo sumljiv zastoj. Obe stranki si očitata, da se je kršila preliminarna pogodba. Seveda boljševiš-kirn generalom in komisarjem je zrastel pogum, odkar so rdeče čete uničile Wranglovo in Petlju-rovo armado. Baje ima Rusija novih 21/2 mil. mož na razpolago, da jih vrže proti osovraženi pa zmagoslavni Poljski. Po uvidenju poljske ljudovlade. tako sanja ruska sovjetska gospoda, bi se dali tudi boljše-viški nauki zanesti na zapad v toliki meri. da hi zadali smrten udarec kapitalistično-individua-lističnemu družabnemu redu zapadnih držav. Pod takimi okoliščinami bo težko vzdržati sovjetski Rusiji tudi le gospodarske stike, in mora pasti tudi zadnji angleško-ruski trgovski dogovor v vodo. V zadevi je zborovala zveza narodov. Spreiela ie načrt v upravni organizaciji (občni zbor), svet in tajništvo zveze narodov. Go-s-'(>dje delegati so se tudi dotaknili versailleske in ravne pogodbe, pa le v toliko, da so sklenili, da vprašanje revizije ne spada v njihov delokrog. Sklenil se je tudi sprejem Avstrije v zvezo narodov, dočim se Nemčija, zlasti z ozirom na francoski ugovor, notem Madžarska in Bolgarija še niso sprejete v to mednarodno korporacijo. Madžari se zopet razburjajo. Silno jih je slekla ihigoslovansko-laška konvencija v medsebojni pomoči naše in laške države n roti prevratnim stremljenjem v Avstriji in Madžarski, kojih namen bi bi! vzpostavitev Habsburžanov. Madžari vidijo v tem ost proti sebi. vendar na se tolažijo do svoie in razlagajo dogovor z visokega macižarsko-ironičnega stališča. Seveda no iugoslovansko-čcškem dogovoru na še nova mednarodna neprijetnost, to je za še vedno oholi madžarski narod preveč. Mala ententa obsega še vedno samo Jugo-slaviio. Čehoslovaško. Razni državniki (bolgarski in rumunski ministrski predsednik (so sicer potovali križem po srednjeevropskih državnih prestolnicah, toda pravega rezultata pogajanja v tc-m oziru še niso pokazale. Vrhutega ovira orientacijo spor za izpraznjen grški kraljevi prestol. S BS CENE ZSB ZADNJEGA TEDNA Domači trg. 6. decembra. Žito. Osijek, cene so ostale ne-izpvemenjene. trgovina je slaba ker je železnica ustavila ves promet do 6. t. m. Indija: pšenica 960—70. nova koruza 380 do 385. promet je slab. ker se blago ne more tovoriti. Vukovar. Povpraševanje živahno, za pšenico se plača 10 K več. Zagreb. V podrobni trgovini, kava kuba 78, santos 66 K za kilogram. Les. Začetkom decembra so bile cene različnim vrstam lesa sledeče: hrastova stebla I. razred 2000—2800 K. II. razred 800—1200 K. hrastova stebla za furnirje 3200—4500 K. fino hrastovo blago 5500—7000 K, deske (hrast) do 50 milimetrov 3000—4500 K, bukova stebla I. razred 600—750 K. javor I. razred 1000—2000 K. železniški pragi (hrast) 140—170 K. Blagovna borza v Zagrebu. Rafinirani špirit franko postaja 24.75. sirovi špirit 16 K en liter. Svetovni trg. Frakfurter Zeitung, javlja sledeče cene: New York: 4. decembra centrifugalni sladkor 5.76 centov za 1 angleški funt. kar odgovarja našim 18.43 K za 1 kg po kurzu 136 k on za en dolar. Kava loko 7 centov za 1 funt, kar odgovarja našim 20 K za 1 kg, bombaž loko 16.15 centov (45 K za 1 kg). Chicago. 4. decembra: pšenica (za termin december) 170.25 za 100 angl. funtov (509 K za 100 kg), mast (termin januar) 14 centov za funt (42 K za kg). BORZA. Številke v oklepajih značijo najnižji in najvišji kurz v pretečenem tednu Zadnje notiranje izven oklepaja. Zagreb Deviza: Berlin 195—198 (197—199. 198—20); Milan 509—512 (505—510. 509—512); New York 139—140.50 (136—137, 139—140.50); Praga 165—166 (165—166. 165—167); Dunaj 25.15—25.50 (26.15—26.60. 27.3—27.50). Valute. Dolarji 138—439.25 (134.50—137, 138—139.25): avstrijske krone 27—29.50 (28—29. 29—30); če- | ške krone 155 (160.65. 162—165): marke 192—195 (106—498.197—198): lire 500—505 (495—500. 500 - 4505). ! Na novo vpisane firme in izpremembe pri že vpisanih. Izvleček iz „Uradnega lista“. Josip-Riemer, zastupstvo i skladište tvornice crnila Aug. Leonharda (Badenbach), u Zagrebu. (N. N.. b. 264.. 19. XI. 1920. — b. 2879S gr. R/1361 1920, — uois u trg. reg. za inokosne tvrtke 28. listopada 1920.) Ivan Linaric, trg. specerajskom, kolonijalnom, prekomorskom i galanterijskom robom u Zagrebu. (N. N., b. 264.. 19. nov. 1920. — b. 28797 gr. R/1554 — 1920.. — upis u trg. rcg. za inokosne tvrtke 28. listopada 1920.) R. Kubiček i drug. trg. gotovim ookučtvmn u Karlovcu. (N. N. b. 204.. 19. XI. 1920. b. 17442. gr. R/608 — 1920. upis u trg. reg. za inokosne tvrtke 30. listopada 1920.) ..Gradjevno poduzetničtvo ingenhur Dragutin Dvornik“, sa sjedištem u Karlovcu. (N. N.. b. 264.. 19. XI .1920. b. 17436. gr. R/607 — 1920. — upis u trg. reg. za inokosne tvrtke 30. listopada 1920.) Karlovcu. (N. N.. b. 264.. 19. XI. 1920. - b. 17558. gr. R/637 — 1920. — upis u trg. reg. Lujo Stefan, stolarija I trg. gotovog ookučtva u za inokosne tvrtke 2. listopada 1920.) Ladislav Lopatki, trg. mješovitom robom u Varaždinu. (N. N.. b. 264.. 19. XI. 1920. — b. 5907. gr. 1920. — upis u trg. reg. za inokosne tvrtke 16. listopada 1920.) Jovanovič 1 Pankerlčan, trg. m muf aktu mom robom u Rurni (Srijem). (N. N.. b. 264.. 19. XI. 1920. — b. 11051. gr. R/ 11051 1920. — upis u trg. reg. 3. sept. 1920.) Petar Štimac. trg. sitnlčarskom robom u Peru-siću. (N. N„ b. 264.. 19. XL 1920. — b. 3574. gr. i 6177 gr. P'89 — 1920. — upis u trg. reg. za inokosne tvrtke 25. lipnja 1920.) Antonije udove Vončina, tm. sitničarskom robom u Gospiću: (N. N„ b. 264.. 19. XI. 1920. — b. 610. gr. R/137 — 1920. — uois u trg. reg. za inokosne tvrtke 30. liste-ada 1920.) (Izvleček iz ..Urad. lista.) ..Indus“, delniška družba za industrijo usnja in usnjatih izdelkov v Ljubljani, s sedežem v Ljubljani. (U. L. št. 133.. 18. XI. 1920. — F 1209. Rg. B I. 129/L — upis v reg. fir. 27. sept. 1920.) ..Ljudska tiskarna“ d. d. v Ljubljani. Obratni predmet: ustanavlja, nakupuje in upravlja tiskarska podjetja, ki se baviio z razmnoževanjem spod Prinčič, ..toda pripomniti moram takoj, da ie zastarelo. Predizobrazba za trgovca ne more biti nikdar dovolj dobra Čeprav ste v Vaših letih starejši nego drugi učenci, vendar Vam omogočili e Vaše znanje in izobrazba, da si hitrejše uživite v Vaš poklic.“ „Tako bi tedai prišli do točke.“ ie začel gospod. Kovačič, katero smo nameravali razrešiti. Danes smo hoteli priti do zakllučka ki nai hi odločil v Vašem bodočem poklicu. Kot Vam ie gotovo že znano, je šef gospoda Prinčiča gospod Pavlovič, včeraj nenadoma umrl v Sarajevu. Vse svoje premoženje in trgovino, ki ie mnogo večja od moje. ie zapustil svojemu nečaku Jaz mislim prevzeti Pavlovičevo trgovino, ker kaže vse na to. da le ni egov nečak ne bo več nadalle vodil. Gospod Prinčič mi ie stavil na razpolago svoie moči in borata izkustva. Vso trgovino nameravam izdatno razširiti in naša posebna namera ie. okrepiti in razširiti prekomorsko trgovino. Gospod Prinčič in laz imava namen zastaviti vse naše moči v nrocvit tega nodiet'a. toda za vse midva klinb temu ne moreva zadostovati. temveč nam bo potreba še drugih -zmožnih sodelavcev, ki bodo imeli smisel veselie In liubezen do dela Če smem na Vas računah", moli sirrnvi, potem prevzamem to breme nase, drugače na ga ne zmorem. Ako imate kake posebne želje, dalte mi lih samo izraziti, toda reči Vam mo--am takoi. da o Studiranju vseh štirih ne more hiti govora. Ako na ste pripravljeni sodelovati v razširlenlu trgovine potem Vam zagotovim da bodete imeli v meni in srosoodu Prinčiču dva požrtvovalna In vestna učitelja „Oče.“ ie zaklical Ivan. ...Ta- bom takoj jutri javil v šoli da izstopim in postanem trgovec." „To bo presenečenje, ko se odjaviva v šoli.“ Sta delala Dušan in Franjo. „Premislita dobro.“ le nadaljeval gosnod Kovačič, da sc ne bodeta kesala, ko zapustita šolo”. „Na noben načtn,“ sta odgovorila skoro J enoglasno. „Ako me moreš rabiti oče,“ ie vstal in rekel Milan, „sem Ti radevolje na razpolago.“ „Toda nobenih žrtev. Milan!1 „Ne, oče. Ti nam stvar predlagaš in gotovo jc. da nam more biti edino le v dobro, ako pomagamo uresničiti Tvoje načrte. Gosnod Kovačič ie podal roko gospodu Prinčiču „Tako bi tedaj bilo preskrbljeno za dober naraščaj,“ ie vzkliknil „Midva sva razdela težko dolžnost, do najinih novih učencev, toda zastavila bova vse svoje moči v to. da jih vzgdjiva v resne sodelavce In poštene trgovce. Mladina tu Vam pa sedaj predstavim Vašega laodočega druzega šefa. in prokurista hiše Mihajlo Kovačič Imejte spoštovanje nred njegovim značajem m skušajte mu postati enaki. Dokler pa ne uredimo pogodbo z Pavlovičevimi dediči ostanete še v šoli. da dokončate vsak s vol razred in upam. da bodete že L oktobra mogli stopiti v svoi nov poklic.“ Vsi štirje mladeniči so čutili v sebi vso resnost teza trenutka. ki je tako nanagloma posegel v njih dosedanje življenje, obenem pa ono živahno navdušenost In željo po novem, ki ie tako značilna zn mladino V duhu so se že videli kot resne Veovce. ki drže rajrazllčnejše vezi in niti s tujimi državami in narodi v svojih rokah. „Tedai se veletrgovina.“ ie vpraša! Prinčič?.. „deli a* trgovino na celin! in uvozno fer izvozno trgovino. Izvozno trgovino na zonet v evropsko in prekomorsko “ „Popolnoma pravilno.“ je pripomnil gosnod Prinčič „Poleg P-a poznamo še konsignacijsko in komislisko trgovino ter agenturo “ „Ali ni konsignacijska In komisijska trgovina, eno in isto?“ ie vprašal Ivan. .Na noben način. Tako agent kakor tudi kmnl-slionar se bavi ta sicer na tul račun proti odškodnini ali nrovfrtlf z raznečaniem komisijskega blaga. Vendar na obstoja ra-lika v tem. da agent pri trgovini le posreduje in sklepa kunčile direktno med kupcem in nrodalalcem. dočim komi-sijonar kupčuje v svojem lastnem Imenu Raz- ložiti vam hočem takoj s primero. Postavim da ponudimo mi našemu zastopniku v Sofi H različno blago v prodajo. Del tega blaga proda on pri tvrdki X. O tei kupčiu nas on notem obvesti, in v slučalu. da kupec pritrdi soroimemo kun čilo. Mi odpošljemo tedai naročeno blago naravnost tvrdki X in sicer v svojem imenu in na svoj riziku Agent sprejme od nas le dogovorjeno odškodnino ali provizijo za vse nad ahne in posebno plačilne nogole. kupčije naoram dobavitebu oa ni na noben način odgovoren. Izvzemši seveda, da ni bilo dogovorjeno da mora agent jamčiti zn plačilno zmožnost svojih klijentov. Ako pa ponudimo komisijski tvrdki v razprodajo blago, notem oskrbi ona samo razprodam ponudunega blago v svoi cm imenu. V tem slučaju mi niti ne vemo kdo Je kupec, temveč se držimo edino le komisijske tvrdke, ki nam edina jamči za znesek, kateri nam nrinada po odbitku provi- Tstotako ie pri nakupovanju. Skoro večina večjih mdustrijalcev ima svoje izvozne zastopnike v vseh večjih tržiščih. A ko potrebujemo za izvo-ta ali oni oredmet, obrnemo se na kateregakoli izvoznega agenta za žel j ene stroke, ki notem posreduje kupčijo t. j. naveže nas naravnost na svojo hišo. in edino od te more zahtevati po sklenjeni kunčiii svolo nagrado Ako oa nasprotno potrebujemo katerikoli angleške in francoske predmete, za katere nam ni znan prvi vir, notem se obrnemo do komisijske tvrdke ki se bavi z za željeno stroko. Ta nam preskrbi naročene predmete ne da bi vedeli za pravega dovatllia ali stopili z njim celo v zvezo.“ (Dahe prih.) Reklama je zlato. ;j raznega tiska: pridobivanjem koncesij, iz-vr-.‘i.vaniem, kupovanjem, sklepanjem in sodelovanjem pri vseh v njeno stroko spadajočih poslov. (U. 1. št. 133.. 18. XI. 1920. V. 1485, Rg. B I 133/1. - upis v reg. fir. 27. sep- tembra 1920.) Amalija Rozman, trg. z mešanim blagom na Javorniku. (U. !.. št. 133., 18. XI. 1920. ..... F. 1891, Rg. A lil 83/1. upis v reg. fir. 27. sept. 1920.) Janko Potočnik, trg. z deželnimi pridelki na drobno v Škofji Loki. (U. 1., št. 133.. 18. XI. 1920. — F. 1495. Rg. A III 84/1. — upis v reg. fir. 27. sept. 1920.) 1- Flirsager, trg. z mešanim blagom na debelo in drobno v Radovljici. (U. 1„ št. 133.. 18. XI. 1920. F. 1509, Rg. A III 84/1. — itpls v reg. fir. 27. sept. 1920.) Franc Izgoršek, tovarna pohištva in stavbnih del te- elektrarna. Šmartno pri Litiji. U. 1., št. 133.. 18. XI. 1920. F. 1521, Rg. A III 86/1. - uois v reg. fir 27. sept. 1920.) Pavel Bert Micelj. valjčni mlin. Domžale. (U. L, š-t. 133.. 18. XI. 1920. — F. 1540. Rg. A III 88/1. upis v reg. fir. 27. sept. 1920.) Augeloslav Hrastnik, trg. z mešanim blagom v Ljubi umi. (U. L št. 133.. 18. XI. 1920. — F. 154L Rg. A 11! 89/1. upis v reg. fir. 27. septembra 1 >20.) Elektrarna Bvn tč Ko., d. z o. z. Novo mesto. Tvo niško proizvajanje električne sile in nje oddajani e za i azsvetllavo in pogon. (U. L št. 133.. iS. XI. 1920. F. 204/20. vpisu. C 18/L upis v trg. reg. 11. oktobra 1920.) Zadruga slamnlkarjev in klobučarjev v Domžalah. r. z. z n. z., s sedežem v Domžalah. (U. 1.. št. 133.. 18. XI. 1920. — F. 1467. Zad". VII 34/1. — upis v zadr. reg. 25. sept. 1920.) Tvornica učil In šolskih potrebščin v Ljubljani, r. z. z o. z., s sedežem v Ljubljani. (U. L. št. 133.. 18. XI. 1920. — F. 1482. Zadr. Vil 37/1. — upis v zadr. reg 25. sept. 1920.) Hranilnica in posojilnica pri Sv. Urbanu pri Ptuju, r. z. /. n. z., s sedežem pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Namen izboljšanje gmotnih razmer z varčnostio in kreditom svojih članov. (U. L, št. 133., 18. XI. 1920. — F. 898:'20. zadr. II 73/1. — upis v zadr. reg. 26. sept. 1920.) „Zasilni dom", r. z. z o. z. s sedežem v Ljubljani. Zadruga preskrbuje državnim uradnikom zaposlenim v kmetijski, gozdarski ali drugi sorodni stroki, stavbni prostor in spričo stanovanjske bede vsaj zasilne domove z vrtovi za strokovno uporabo. (U. L, štev. 134, 22. novembra 1920. — F. 1543, zadr. VII 43/1. — upis v zadr. reg. 30. sept. 1920.) „Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Izlakah pri Zagorju ob Savi“, r. z. z o. z. v Izlakah pri Zagorju ob Savi, Namen zadruge jv pospeševanje gospodarske koristi svojih članov. (U. L, štev. 134, 22. novembra 1920. — F 1552, zadr. VII 46/1. — upis v zadr. reg. 30. septembra 1920.) „Prva haloška trgovina z vinom Ante Korenjak in drug", s sedežem pri Sv. Barbari v Halozah. Obratni predmet: nakupovanje in prodajanje vina na debelo. (U. 1„ št. 135. 23. novembra 1920. — F 904/20, Rg .A II 5/1. upis v reg. 11. oktobra 1920.) Kirac & Drug, trgovina z vinom v Celju. (U. 1. št. 137. 26. XI. 1920 — F. 357/20.. R. A. II. 58/1 — upis u trg. reg. 13. X. 1920.). Vjekosiav Bratina, trgovina s stavbnim materijalom v Križevcih. (U. L. št. 138.. 26. XI. 1920 — F. 883/20, R. A. 3/1 — upis u trg. reg. za firme posameznih trgovcev 11. X. 1920.). Karl Hanžekovlč, trgovina s klavno živino in mesarstvom v Križevcih (U. L, št. 338.. 26. XI. 1920 F. 938/20. R. A. II. 6/1 — upis v trg. reg. za firme posameznih trg. 11. X. 1920.). H. Vielhaber. trgovska agentura in komisija v Mariboru. (U. 1., št. 138., 26. XI. 1920 — F. 925/20, R. A. I. 299/1 — upis v trg. reg 11. X. 20.) J. Hausman, trgovina z mešanim blagom v Račjem vrhu. (U. 1., št. 138., 26. XI. 1920 — F. 936/20, R. A. II. 2/1 — upis v trg. reg. 11. X. 1920.) (Izvadak iz „Narodnih Novin“.) „Domovinska proizvodnja drva“ d. d. u Zagrebu. (N. N., b. 265„ 20. XI. 1920 — b. 30731, gr. R — 1692 — 1920. upis u trg. reg. 9. studenoga 1920.) „Slatinska Industrija drva" d. d. u Zagrebu. (N. N., b. 265.. 20. XI. 1920 — b. 29830 gr. R 1645 — 1920 — upis u trg. reg. 31. listopada 1920.) „Pšeničnik I Wosner“ otpremnički posao u Zagrebu. (N. N„ b. 265.. 20. XI. 20 b. 25986 gr. R/1231 — 1920. upis u trg. reg. 7. listopada 1920.) ..Danica Blagojević" — Romberg K. D. za kino kazalište u Zagrebu. (N. N„ b. 265., 20. XI. 1920. — b. 28175 gr. R 1319 — 1920. - upis u trg. reg. 21. listopada 1920.) „Sveopća zanatlijska banka" d. d. podružnica u Karlovcu. (N. N.. b. 265.. 20. XI. 1920. — b. 11407 gr. R 415 1920, upis u trg. reg. 19. listopada 1920.) „Gospodarsko društvo kao zadruga" u Sutin-skom. (N. N„ b. 265.. 20. XI. 1920. - b. 3904 gr. R/3904 — 1920. - upis u trg. reg. 21. srpnja 1920.) .Gospodarsko društvo kao zadruga" u Drežnici. (N. N„ b. 265., 20. XI. 1920. — b. 1123 gr. R/110 1920. upis u trg. reg. 1. svibu i a 1920.) „Medjunarodiia banka" d. d. u Zagrebu. (N. N„ b. 266., 22. XI. 1920. b. 88969 gr. R 1603 — 1920. — upis u trg. reg. 4. studenoga 1920.) „Prvo jugoslav. transportno dioničko društvo Schenker & Co", u Zagrebu, upis podružnice u Sisku. (N. N„ b. 266., 22. XI. 1920. — b. 28157 gr. R/470 — 1920. - upis u trg. reg. 21. listopada 1920.) „Tomo Mežnarlč“, trgovina raznih gospodarstvenih strojeva u Varaždinu. (N. N„ b. 266., 22. XI. 1920. — b. 6506 gr. R/6506 — 1920. — upis u trg. reg. 22. listopada 1920.) „Gospodarsko društvo kao zadruga u Ljubi". (N. N„ b. 266., 22. XI. 1920. — b. 4449 gr. R/457 — 1920. upis u trg. reg. 23. rujna 1920.) „Kulčar i drug", trgovina sa fotografskim potrebščinama u Zagrebu. (N. N„ b. 268.. 24. XI. 1920. — b. 29210 gr. R/1613 — 1920. upis u trg. reg. 24. studenoga 1920.) „O. H. Gottesmann“, trgovina manufakturnom robom u Brodu. (N. N„ b. 268., 24. XI. 1920. — b. 12409 gr. R/850 — 1920. - upis u trg. reg. za inokosne tvrdke 22. X. 1920.) „Bitoraj“ mdustriia drva d. d. u Fužunama. (N. N„ b. 268.. 24. XI. 1920. — b. 2800 gr. R/199 — 1920. - upis u trg. reg. 23. listopada 1920.) „Pomorsko-trgovačka agencija Mate Bijelić" u Cirkvenici. (N. N„ b. 268., 24. XI. 1920. — b. 2284 gr. R/185 — 1920. — upis u trg. reg. za inokosne tvrdk- 23. listopada 1920.) „Tvornica kuvereta i konfekcaja papira“ d. d. u Zagrebu. (N. N.. b. 269., 25. XI. 1920. — b. 30749 gr. R/1697 — 1920. — upis u trg. reg. 10. studenoga 1920.) „Plitvička jezera" d. d. u Zagrebu. (N. N„ b. 269.. 25. XI. 1920. — h. 27890 gr. R/1109 — 1920. — upis u trg. reg. 21. listopada 1920.) „Krlstalum“ dioničko društvo u Zagrebu (N. N„ b. 269.. 25. XI. 1920. — b. 30626 gr. R/1689 — 1920. — upis u trg. reg. 1. studenoga 1920.) „Hrvatska seljačka zadruga“ u Bodravskoj Moslavini. (N. N„ b. 270.. 26. XI. 1920. — b. 6129 gr. R/450 — 1919. upis u trg. reg. 4. rujna 1920.) „Narodna banka“ d. d. u Zagrebu. (N. N„ b. 271., 27. XI. 1920. — b. 30624 gr. R/455 - 1911. — upis u trg. reg. 9. studenoga 1920.) „Oskar Weiss“ agentumi i komisionalni posao sa zamaljskim proizvodima kolonijalnom i manufakturnom robom u Zagrebu. (N N„ b 271.. 27. XI. 1920. — b. 30250 gr. R/1431 — 1920. — upis u trg. reg. za inokosne tvrdke 7. studenoga 1920.) „Skladište boja i kemičnih proizvoda“ L. Adler u Osjeku. (N. N., b. 271.. 27. XI. 1920. — b. 8048 gr. R/331 — 1920. — upi u trg. reg. 9. listopada 1920.) KOLESA MOTOCIKLE VSO OPREMO NUDIŠ SKLADIŠČA EWHM SS DELm LJUBLJANA GOSPOSVETSKA 14 VEGOVA UL. ŠT. 8 DOPISE SPREJEMA IN PISMENA POJASNI! A DAJE ANONCNA EKSPEDICIJA AL. MATELIČ ____LJUBLJANA V NASLEDNJIH ZADEVAH:________________ Moška zimska suknja, podložena s približno 20 lisičjimi kožami se proda. Anglć-nemškl slovar Langenschcidt Muret-Sanders Hand & Schulausgabe. Eventueluo se da zanj Iranc.-iicinški slovar iste velikosti (Sachs-Vllatte). Valvazor, II. izdaja. Vsi štirje deli z vsemi slikami, dobro ohranjen se proda. Krojaško zrcalo s podstavkom in okvirjem iz trdega lesa se proda. Moška zimska suknja, podložena s kožuhovino, se ceno proda. Stari ilustrirani časopisi kot „Leipziger illustrierte Zeitung". „Jugend ' i. ur. letniki 191U— 1920 se kupijo. (Navedba cene.) Amerikance kupi rudnik, premogokop, obširne gozdove, industrijsko podjetje ali kaj enakega. Ponudbe naj bodo opremljene z točnimi opisi ev. proračuni, kopijami načrtov itd. Volna, lepa očiščena (2000 kg) od banatskih ovc se takoj proda. 10 Remington pisalnih strojev z nevidno pisavo. model priznano prvovrstne znamke po K 4.500— na prodaj. Zastupnike u Beogradu traži tvornica u Sloveniji. Bukovo oglje 10 vagom v na prodaj. Les za izvoz na prodaj Išče se trgovska zveza s solidno firmo. Nujno rabimo naslove tovarn in tvrdk, ki bi dobavljale: eoklje, o.tarje. lipove kipe. žeblje, vijake, železne poliabrikate. Zamenja se hiša s posestvom eno uro od Vrbskega jezera (cona A), ki obsega: vrt. njivo, travnike, tnal gozd, hišo z gostilno (salon), stanovanje 5 sob. trgovski lokal, skladišče, kleti, ledenice. hleve in še druge prostore, in sicer za ravno tako v Jugoslaviji. Evtl. prodajna cena ju-gosl. K 160.000.—. Več strojepisk, stenograik in pisarniških moči bi želelo stopiti v službo. „Montan isliecheRundschau“ „Tagt. Montan-Berichte* „Petroleum* „Die Rohölindustrie* „Tägl. Berichte über die Petroieumindustrie* „Zeitschrift für Eia- und Kälte-Industrie* „Beig- u. Hüttenmännisches Jahrbuch“ „Jahrbuch d. Techn. Zeitschriften Literatur“ lahko naročite v Anončni ebspedici i j Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Kupita se dve : registrirni : Ponudbe pod .Blagajna 1921* na Anončno ekspedicijo AL. MATELIČ LJUBLJANA, Kongresni t. 3, Čitajte Jugosl. borzo I Albert Matijevič odpremničtvo. Zagreb, Gajeva ul. 55. Telefon 22-73. Štora d. z o. z. Št. Vid nad Ljubljano tovarna za sardine, boufams, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotete iz tula, ripsa, entamina, kongresa, platna i. t d. Modni atelje za dame in gospode Ivan Bizjak Celje, Prešernova 11 razmnožuje strojno iriitao pisanje (rišite, note) potem netz-rabljive, dakle nikada nado-mjestka potrebne stak!. W Zabtievajte cjenik i uzorke raznovrsnoga tiska ßlavno zastupstvo za tijelu kraljevinu E omoffi im. 10 ® I UMETn-PLAKArrE' 1 IREKLAMHE-RI/BE- I . io/riUTKE-VAmv- 1 II 2MAHKE-lMEriA-Dl' K PLOMB- MODERNO' „ ' .OVOJNIHO-ETIKETE I ^ ^UJEJ E-O/KRBI^ 1 I A I/O MA LJUBLJANA KOHG