CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ENAINDVAJSETI PRAZNIK 1943 — 29. NOVEMBER — 1964 Več kot dve desetletji sta minili, ko smo sredi bojev, trpljenja, poni- žanj in zmag globoko postavili te- melje jugoslovanske socialistične skupnosti nerazdružljivih bratskih narodov. Revolucija je J^alila delov- ne ljudi in do danes je naš človek vztrajno nadaljeval pot, ki smo si jo takrat jasno začrtali. Odločnost na poti k cilju ni nikoli popustila. Ob delu, uspehih, težavah se oblikuje delovni človek, ki si ostvarja svoje življenjske razmere na osnovi socialističnih odnosov, si ostvarja materialne dobrine, s kate- rimi upravlja in jih tudi uživa. Ob materialni rasti, ki se kaže v novih objektih, v vedno večji proiz- vodnosti, v boljšem standardu delov- nih ljudi, se izoblikuje tudi človek socialistične Jugoslavije. Vse bolj sprejema v lastne roke upravljanje in od volje občanov ter prizadevanja 'bo odvisna nadaljnja razvojna pot. Naš človek mora biti dober delavec, upravljalec, gospodar in mislec. In te možnosti smo dosegli! Vse več občanov je danes neposredno v raz- ličnih predstavniških in samouprav- nih organih, kjer odločajo soodgo- vorno o vsem. Volitve, ki so pred na- mi, bodo znova utrdile in izpopolnile naš samoupravni organizem. Prav v teh dneh bomo temeljito presojali, kdo v naši sredi najbolj ustreza, da bo kakovostno in odgovorno deloval v skupščinah občin, okrajev, repub- lik in zveze. Prav tako pa bomo do- bro pogledali, kakšno je bilo delo se- danjih skupščin. Nihče ne more trdi- ti, da ni bilo pomanjkljivosti. Naši občani jih dobro poznajo. Kakor smo ponosni na naše dosežke, tako bodi- mo nepristransko kritični tudi za na- še slabosti, ki jih skušajmo premiš- ljeno in odločno odpravljati prav po- vsod. Pred nami so vedno znova naloge. Ze ustava jih podčrluje, odsevajo iz statutov podjetij, občin in delovnih kolektivov povsod, kjer poudarjajo zlasti razvoj družbenega standarda, šolstva, otroškega varstva in komu- nalnih dejavnosti. Ljudje v svojih matičnih skupnostih, v naseljih, v delpvnih kolektivih, v krajevnih skupnostih in v občinah bodo morali in bodo lahko prepričljivo in samo- stojno urejevali svoje razmere. Ob prazniku republike vsem de- lovnim ljudem kar največ uspehov in zadovoljstva! DELOVNI KOLEKTIV CP »CELJSKI TISK« CESTITA VSEM SVOJIM ČLANOM, SODELAVCEM, POSLOVNIM PRIJATE- LJEM, BRAVCEM »CELJSKEGA TEDNI- KA«, POSLUŠALCEM CELJSKEGA RA- DIA IN VSEM OBČANOM K PRAZNIKU RI^PUBLIKE Z 2ELJAMI PO NAJBOLJŠIH USPEHIH! CELJE. 27. NOVEMBRA 1964 St. 47 CENA 20 din LETO XIV Glavpi urednik R V D< I LESNIK Odgovorili urednik Jl'RE KRASOVKC (,isf iztiHJa ob petkih izdaja in tiska ■"tìsopisno podji-tje >('»'|J4ki tisk» ('г*»Н 4ÌI*vo in iipravH- Celje. Trg V. íongrf ta Ч, poítni predal 142 Telefon 24-2'^ Ti-koH гаЛмп: WH-lt-l-'i^h I.etne п.чго/ KHK) pulietnu Ш, ittrlletoe »I KONFERENCE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL v РОШЕМ RAZMAHI V preteklem tednu, zlasti pa v na- silednjih dneh, bo nad polovico vseh krajevnih organizacij SZDL na let- nih komferencaih pioiložilo otoračun sviojega dela, zastavilo vloge in na- loge Socialistične ' zveze za obdobje naslednjih dveh let. Težko je v tem razgibanem 'obdob- ju zborovanj izreči oceno o poteku konferenc. To je mogoče storiti po temeljiti analizi, medtem ko so se- danji vtisi le fragmentarnega zna- čaja. V pretekli številki smo pisali o tem, da mnoge konference izzvenijo vse preveč kot zbori občanov in na- vedli tudi nekatere pomisleke o vzro- kih, ki pa seveda niso dokumentarni. Toda doslej opravljene konference kažejo tudi drugo skrajnost. Tako, da predsedstva konferenc zavračajo vsa-^ ko razpravo o komunalnih vpraša- njih, o stvareh, ki bi bolj sodile na zbore občanov. Reči je treba, da ni kakšne meje rr^ed enim in drugim. Izogibati se je le treba, da bi ob razpraval> o krajevnih problemih ne prezrli popolnoma vloge SZDL, vpra- šanja rasti subjektivnih sil in razra- ščanja neposredne demokracije v vseh njenih oblikah. - Na splošno lahko ugotovimo tudi to, da so konference na podeželju mnogo bolje obiskane kot v centrih in mestih. Pogosti komentarji letijo na malodušnost, ki se ljudi polašča ob neizpolnjevanju volje občanov. Ali ni ravno to tema za temeljito raz- pravo na konferencah SZDL, v kra- jevnem vrhu največje politične oi-ga- nizacije? Mnogo je odvisno tudi od priprav, od zavzetosti tistih, ki bi morali biti najbolj aktivni. Ne moremo šteti v čast mladini in komunistom dejstva, da jih na mnogih konferencah hudo pogrešajo. Na primer na Dolgem po- lju II je Шо od 900 člainiov navzočih na konferenci ravno toliko članov (34), kolikor jih je bilo potrebno za izvolitev delegatov na konferenci ce- lotne krajevne organizacije. Pogre- šali so mladino, K,omuniste, celo se- kreTarje ZKS. To je samo nekaj misli in pripomb, bežnih seveda. Lahko pa služijo za opozorilo tistim, ki lahko še marsikaj popravijo med pripravami. Današnja številka pa seveda prevladuje v se- stavkih o konferencah krajevnih organizacij SZDL. -ec KONGRES MUZEALCEV v četrtek so v Celju zaključili kon- gres muzealcev (sekcija NOB), ki se je pred časom pričel v Beogradu ter se nadaljeval v Zagrebu in Mari- boru. Za okrog 60 udeležencev, koli- kor jih je prisostvovalo kongresu, so ob zaključku priredili sprejem v celjskem muzeju revolucije. OKRAJNI ODBOR ' SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE VSEM OBČANOM, ČLANOM IN ORGANIZACIJAM SOCIALISTIČNE ZVEZE, KAKOR TUDI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN DRUŽBENOPOLITIČNIM ORGANI- ZACIJAM — Z 2ELJAMI, DA BI PRI NAŠEM SKUPNEM DELU TUDI V BODOČE DOSEGALI ČIMVEČJE USPEHE. PRIHODNJO SOBOTO NOVA TERAPIJA V ROGAŠKI SLATINI Prihodnjo soboto bodo v Rogaški Slatini otvorili novo dvanajstetažno terapijo, ki bo Rogaško Slatino v so- dobnih zdravstveno-turističnih pogo- jih ponovno dvignila na nivo sve- tovnega slovesa, saj bodo vse napra- ve in funkcija nove terapije priprav- ljene na perspektivno povečanje ka- pacitet od sedanjih L400 na 2.500 po- stelj. V novi terapiji bo poleg modernih ordinacij za s-edem zdravnikov še ce- la vrsta laboratorijev, bolniške sobe za težje primere, kopališča po naj- novejših medicinskih metodah, naj- sodobnejše aparature, gimnastične dvorane itd. V najvišjem nadstropju bo tudi kavarna. V prihodnji številki bomo nov ob- jekt podrobneje predstavili. Vida Tomšič v VELENJU IN CELJU v petek dopoldne je kolektiv to- varne gospodinjske opreme obiskala predseonica glavnega odbora Socia- listične zveze Slovenije Vida Tomšič. V srren-iRtvu okrajnih in občinskih družbenopolitičnih delavcev ter pred- stavnikov podjetja si je ogledala montažo štedilnikov na tekočem tra- ku ter nove proizvode (avtomatične kuhinjske opreme — iz pločevine). Največ zanimanja je pokazala prav za te nove proizvode, ki bodo, neka- teri že ieios (pralni stroji), drugi pa prihodnje leto stekli v serijski pro- izvodnji. V razgovoru je Vida Tom- šič menila, da bi bilo prav, če bi mi- slili tudi na proizvodnjo večjih avto- matičnih pralnih strojev za kolektiv- na gospodinjstva. Dejala pa je, da naj v podjetju, ker imajo večino žen- ske delovne sile, posvetijo vprašanju uspehov žene — proizvajalke na te- kočem traku ali drugih odgovornih delovnih mestih v^io pozornost ter naj iz izkušenj izdelajo analize. Vida Tomšič pri ogledu gospodinjske opreme KONFERENCA ZKS V ŽALSKI OBCINI O KONKRETNIH MLOGAH Ta mesec in v prvi polovici pri- hodnjega meseca bodo na področju žalske občine konference tovarniš- kih komitejev in osnovnih organi- zacij ZICS. Po navodilih, ki jih je s tem v zvezi posredoval občinski ko- mite, da bi namreč konference vse- binsko uspele, gre za določene spre- membe dosedanjih ustaljenih oblik. Predvsem poročil naj ne bi sestav- ljali sekretarji ali vodilni komunisiti, l)ač pa hi jih morale sestavljati sku- pine komunistov. Prav tako naj bi kratko gradivo o najvažnejših vpra- šanjih posredovali članom nekaj dni prod konferenco, da bi se lahko ti pripravili na гахргало in bi bila ta konstruktivna in ismiselna. Na konf(>rencah naj bi razpravlja- li o vodilni vlogi ZKS, sprejemanju v članstvo, utrjevanju samouprav- nega sistema, kadrovski problema- tiki in nagrajevanju po vloženem dolu. Ugotovitve občinskega kdmito- ja ZKS v Žalcu kažejo, da se ko- munisti vse ])reveč ukvarjajo z naj- različnejšimi vprašanji, premalo i)a 4. vprašanji ljudi; obravnavajo pla- ne, investicije, komunalne probleme in drugo, v glavnem vse tisto, kar je iiravzaprav naloga samoupravnih organov in SZDL. Pri tem preveč zapostavljajo človeka, njegovo mi- selnost in potrebe. Gre predvsem za to. da bi se v večji meri uveljavil idejni vpliv ZK na delovne ljudi. K:4()nforonce hi morale zato odgovo- riti na vprašanje, kje in kako delu- jejo komunisti in ali jo njihova de- javnost uspešna ali ne. Tudi sprejemanje v članstvo je prohliMiiatično. Od У')« komunistov jo le 30"^ žena. kar glede na odsto- tek zaposlenosti (40) ni zadovoljivo. Posebej nezadovoljivo jo razmerje v tekstilni tovarni Prebold, juttoksu, tovarni nogavic v Polzeli in kera- mični Liboje. Ženo so torej zapos- foiio. so gospodinjo, matčro in vzgo- jiteljico in so zato proobremenjene. Toda v borbi za ureditev otroškega vani^tva. uvedbo varstva v šolah, skratka, ob prizadevanjih za njiho- vo tazhrornenitov bi jih lahko tudi politično angažirali in jih spreje- mali v članstvo ZK. V vrstah ZK je ))rav tako komaj 119 komunistov, starih ])()(! 2> let. Tudi tu hi lahko ob večji aktivnosti mladinsko orga- nizacijo dosegli zadovoljivojšo raz- merje. Pri tem volja doilati. da lani ill lotos v osnovnih organizacijah niso sprejeli niti onega novega čla- na! (Nadaljevanje na 2. strani) Od dne, ko se je rodila repulika, ko so bili položeni prvi temelji naše 'ureditve, je minilo veliko let uspešnega dela in izpopolnjevanja sistema samoupravljanja. V teh letih se je v predstavniških organih, njihovih komisijah in odborih izmenjala cela vrsta naših delovnih ljudi. Letos v občinskih skupščinah sodeluje 668 občanov. Ce upoštevamo še njihovo udeležbo v skupščinskih organih, je to pravzaprav že zelo lepo število. Stran 2! CELJSKI TEDNIK' St. 47 — 27. novembra 1964 POGLED PO SVETU MARJAN RAVNIKAR Na žalost se nismo zmotili, ko smo opozarjali bralce na možnost ponov- nih zapletov v Kongu. V vsej Afriki diskreditirani Combe je našel močno podporo in zaščito v Evropi in ZDA. Lastniki bogatih rudnikov zlata, dia- mantov, urana, kalaja in drugih red- kih kovin, ne popuste. Nasprotno! Pripravili so scenarij, kakor da gredo reševat nedolžne belce, ki da so ujeti in jim preti strašna smrt. Resnica pa je seveda povsem drugačna. Belgijci in Američani so skupaj s Combejem in južnoafriškimi plačanci opremili močno armado in jo poslali proti svobodnemu mestu Stanleyvillu. Ker so hoteli tamkajšnje borce presene- titi, niso mogli dati naloga evropskim naseljencem, naj se evakuirajo. Edini na smrt obsojeni belec je zdravnik misijonarske postaje. Toda ne zaradi tega, ker dela pri misijonarjih, niti ne zaradi tega, ker je belec, pač pa, ker je vohunil za Combeja in preko belgijskega RK pošiljal zemljevidne karte z orisanimi obrambnimi in dru- gimi podatki v Leopoldwill. To je zadostovalo za padalski desant belgij- skih vojakov ob sodelovanju ameri- škega letalstva. Opravičevanje in la- ži, da so rešili iz smrtne nevarnosti 'evropske naseljence, ne moremo je- mati resno. Sedaj ameriška letala transportirajo žive in zdrave belce v Leopoldill, prebivalci Stanleyvilla pa zakopavajo svoje mrtve. Padec Stanleyvilla pomeni velik udarec^ za svobodni Kongo. Z njim bo za dolgo časa likvidirana tudi vlada, ki je vo- dila borbo proti Combeju. Seveda za- plet s tem še ni rešen; ostali borci bodo delovali še naprej. Tudi Afrika kot celota še ni rekla svojega konč- nega da ali ne. Tftdi v Maleziji situacija ni prav nič boljša. Tu sicer ni belgijskih vo- jakov. Zato pa vodijo ameriški piloti 4 in inštruktorji borbo proti narodu, ki H želi svobodo in priključitev k svoji matični Indoneziji. Namesto misijo- narskega zdravnika so tu našli In- donezijo, ki baje s svojimi komando- si grozi arneriški koloniji Maleziji. . Kot ne more pred ljudmi, ki trezno ' mislijo, svojega početja opravičiti '] Belgija v Kongu, tako tudi ZDA ne i| morejo svojega početja opravičiti na tem delu sveta. Podobnih provokacij je še precej v Aziji in v Južni Ame- riki vse do Karibov. Združeni narodi so v teh primerih še prepočasni in neučinkoviti, ker je organizacija še i vedno pod vplivom modernih koloni- zatorjev. . i Mi, ki živimo v povsem drugačnem ^ ambienta, ki zastopamo drugačno po- ¡ litiko in ki smo drugače tudi vzgoje- ,i ni, takšno stanje sicer lahko razume- , mo, ne moremo pa iti mimo dejstva, ; da je svet okoli nas sicer zmoderni- \ ziran in poln tehnike, skratka civili- > ziran, in da je verjetno prav zaradi tega nekulturen, nehuman in v svo- jih dejanjih barbarski. Vsak dan ču- . timo parole »Kdor ni zame, je proti meni«, »-^Velike ribe žro majhne«, • >*Ekonomska in vojna moč odločata« ipd. Te pa se ne ujemajo z lepimi pa- rolami, ki se jih zelo radi poslužu- jejo isti ljudje. Človek si ne more kaj, da ne bi pozdravil vsak, pa še tako majhen poskus humanizacije odno- sov. Pozdravljamo vse, ki prihajajo k nam z namenom pomagati človeku. Borifno se proti vsem' odkritim in prikritim militaristom. Skratka, ker se zavedamo kompliciranosti, ki iz- haja iz današnjega zmanjšanega pla- neta in nepravične delitve na njem, želimo čimprej odstraniti vse, kar ovira splošen napredek. To je paro- la, za katero se splača delati in ki nas dviga na najvišje mesto v etiki zgodovine človeka. Po konkretnih nalogah (Nadaljevanje s 1. strani) Problemi s področja samouprav- nega sistema terjajo v enaki meri rešitve. Kakor kaže praksa, se tu in tam uveljavlja odločilni vpliv vo- dilnih uslužbencev na upravljanje — ti namreč večkrat pozabljajo, da imajo predvsem strokovne naloge in si ne smejo prilaščati samouprav- nih pravic; razen tega je važno, da v delovnih organizacijah gradivo za seje samoupravnih organov ne do- stavljajo pravočasno in je pogosto pomanjkljivo, kar onemogoča teht- ne razprave; celo važne odločitve sprejemajo pod točko razno, med- tem ko tudi statute ne izvajajo do- sledno. Za kadrovsko problematiko je značilno prepočasno uveljavljanje kadrovskih služb in nestrokovna za- sedba na teh delovnih mestih. Tudi kadrovska struktura v upravah ne zadovoljuje. Posebno poglavje je nagrajevanje po vloženem delu, ki velja zlasti za tiste, ki opravljajo fizično delo, za uslužbence v upravah takih merilni. () vseh teh vprašanjih bi morali razpravljati člani /K na svojih kon- ferencah. Toda po izjavi sekretarja občinskega komiteja ZKS v Žalcu Jožeta Cerjaka so na dosedanjih konferencah pretežno obravnavali proizvodne probleme, v tem ko so druga vprašanja, kot širši družbeni standard, 'samoupravljanje, nagraje- vanje itd. zanemarjali. Seveda tak- šne obravnave ne bodo obrodile za- ielenih sadov. dhr VSEBINA, NE KOMUNALNE ZADEVE RAZGOVOR Z JAKOM MAJCNOM, PREDSEDNIKOM KRAJEVNE ORGANIZACIJ E SZDL DOLGO POLJE Znano je, da so ponekod konfe- rence SZDL zvodenele, saj na njih niso obravnavali tistih vprašanj, ki so za Socialistično zvezo bistvena. Ta splošna ugotovitev sicer nima namena zmanjševati prizadevanj in tudi ne določenih pozitivnih zaključ- kov, ki so jih posamezne konferen- ce navsezadnje le prinesle. Gre pred- vsem za to, da bi moral biti med temi konferencami in zbori obča- nov kvaliteten razloček, ki pa ga marsikje ni bilo. — IZ KAKŠNIH IZHODIŠČ BO IZHAJALA KONFERENCA KRA- JEVNE ORGANIZACIJE SZDL NA DOLGEM POLJU? — V pripravah na letno konfe- renco, ki bo 7. decembra, smo želeli razgibati čim širši krog članov. Za- to smo organizirali podružnične zbore, kjer so poverjeništva poro- čala o dveletnem delu. žal so na teh zborih člani obravnavali predvsem komunalne zadeve, kar ne smatra- mo za najboljši obračun dela Socia- listične zveze. O teh problemih bi morali razpravljati na zborih obča- nov oziroma v krajevni skupnosti. Mislim, da bi moralo T^iti tako na podružničnih zborih kot na letni konferenci težišče razprave na vse- binskem delu naše organizacije. Konferenco samo bomo pripravili v to smer. Glede na to, da je na te- renu 7 različnih šol in glede na ne- urejeno otroško varstvo, bo osred- nji problem prav šolstvo, varstvo in socialno zdravstvena služba. Priča- kujemo, da bodo člani pri tem znali oceniti resnost teh problemov, ki ne prizadevajo samo našega terena, pač pa celotno komuno. — V CEM JE šE DEJAVNOST VAŠE ORGANIZACIJE? — Na terenu Dolgega polja bi bi- lo mogoče urediti 3 primerne pro- store (na IV. osnovni šoli, v sam- skem domu in pri Miklavžinu), v katerih bi lahko razvili klubsko de- javnost in kamor bi vabili pred- vsem mladino. V takšnih klubskih večerih z ustreznim programom bi lahko mladini ostrili kritičen odnos do družbenega dogajanja tako na gospodarskem kakor kulturnem področju. — JE NA TERENU ČUTITI SO- DELOVANJE OSTALIH ORGANI ZACI J? — Naš teren je obsežen. Družbe- ne organizacije so razbite na več enot. V krajevni skupnosti, na ka- katero se pripravljamo, da jo usta- novimo, bi kazalo izvoliti koordina- cijski odbor iz predstavnikov vseh organizacij, ki naj bi v lokalnem merilu programirale politično ica- kor tudi kulturno življenje. Kot re- čeno, nameravamo na konferenci obravnavati ustanovitev krajevne skupnosti. Ker so tu nejasnosti gle- de vlog in nalog organov te skup)- nosti, pričakujemo, da se bodo čla- ni SZDL prizadevno poglabljali v problematiko krajevne skupnosti. Razumljivo, da bomo ob vsem tem razpravljali tudi o kakšnem drugem perečem problemu. — PA KADROVSKI PROBLEMI? — Nadaljnje delo bo vsekakor usmeriti v kadrovsko utrjevanje or- ganizacije. Zlasti bo razširiti krog poverjenikov. — ALI SE ODBORNIKI OBČIN- SKE SKUPŠČINE ZANIMAJO ZA PROBLEME TERENA? — Moramo reči, da. Z njimi smo imeli dva razgovora, ki sta bila vse- kakor koristna. 2al, da teh rsizgo- vorov ni bilo več. Tudi povezava z občinsko skupščino je dobra. Pogre- šamo pa več konkretnih nalog s strani občinskega odbora SZDL, zlasti takih, ki se neposredno nana- šajo na vsebinsko problematiko na- še organizacije. Koristne se nam zde tudi informacije občinske skup- ščine, kjer pa bi lahko občasno morda obravnavali tudi probleme s področja političnih organizacij v ko- muni, dhr CEIJSKA KLIMA OB ŠESTDESETIETOICI MINULI PONEDELJEK JE KOLEKTIV KOVINSKEGA PODÍÍSÜA »KLIMA« V CELJU Z MANJŠO SLOVESNOSTJO PROSLAVIL SESTDESETLETNICO OBSTOJA. OD PRED- VOJNEGA, MAJHNEGA OBRTNEGA POD- JETJA KLJUČAVNIČARSKE, KLEPARSKE IN INŠTALATERSKE STROKE, KI JE ZA- POSLOVALO LE PETNAJST LJUDI, SE JE V ZADNJIH DVANAJSTIH LETIH RAZVILO v MODERNO PODJETJE ZA PROIZVODNJO VSEH VRST KLIMATSKIH IN OGREVAL- NIH NAPRAV ZA SUHOZEMNO IN POMOR- SKO UPORABO. PROIZVODNI PROGRAM »KLIME« OBSE- GA ŠIROK ASORTIMAN PROIZVODOV, KI SE v SMISLU NADALJNJEGA IZPONLENJE- VANJA IN POCENITVE PROIZVODNJE RAZŠIRJA V ZADNJEM ČASU TUDI S SO- DELOVANJEM DOMAČIH IN INOZEMSKIH PODJETIJ. VREDNOST PROIZVODNJE JE SUNKOVITO PORASLA, TAKO JE BILA NA PRIMER 1954. LETA 250 MILIJONOV DI- NARJEV — LETOS PA ŽE 2 MILIJARDI 800 MILIJONOV DINARJEV. FINANČNI POLO- ŽAJ PODJETJA JE UGODEN, SAJ JE DE- LITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE, KI SE GIBLJEJO V POVPREČJU 48.000 DI- NARJEV IN SKLADI V RAZMERJU 75:25! V ZADNJIH LETIH SE JE VREDNOST OPREME PODVOJILA, ZGRADILI SO MED DRUGIM TUDI NOVO PROIZVODNO HALO, KI OBSEGA OKROG 4000 KVADRATNIH METROV POVRŠINE. PODJETJE ZAPOSLU- JE 552 LJUDI OD TEGA KOMAJ 43 ŽENSK. V ZADNJIH LETIH SO POSVETILI VELI- KO POZORNOST LASTNEMU KONSTRUK- CIJSKEMU IN PRIPRAVLJALNEMU OD- DELKU TER KADReM, SAJ PODJETJE žE ZAPOSLUJE PET INŽENIRJEV IN OKROG TRIDESET TEHNIKOV. V KRŠKEM ŽELIJO CENTER ZA ^OCIAllVO DELO V Krškem so pred dnevi razpravljali o socialnem varstvu. Ker je v Krškem veliko socialnih problemov, pa jim doslej niso po- svečali kdo ve kako velike pozornosti, je bil tak posvet resnično nujen. Najbolj zaskrb- ljujoči so problemi kroničnih alkoholikov in njihovih družin, ostarelih ljudi, mladin- skega prestopništva in duševno prizadetih otrok. Za slednje so sicer prvega novembra v krški osnovni šoli odprli poseben oddelek. vendar ga lahko obiskuje samo deset otrok. Toda na območju občine živi osemdeset du- ševno prizadetih otrok, bi jim morali za- gotoviti primerno šolanje. V erškem menijo, da ii številne socialno varstvene probleme mnogo laže reševali v okviru centra za socialno varstvo. Zato bi bilo prav, da ga čimprej ustanovijo in zago- tovijo tudi potrebna sredstva. V letošnjem letu je bilo v ta namen že dodeljenih 42 in pol niilijona dinarjev. REPUBLIŠKI POSLANEC BRANKO GOMBAC med občani v Vitanju v nedeljo se je konference krajev- nega odbora SZDL v Vitanju udele- žil tudi poslanec republiškega kul- turno-prosvetnega zbora Branko Gombač. Po konferenci si je ogledal tudi šolo na Rakovcu vrh Pohorja, predvsem pa razmere, v katerih živi- jo in delajo tamkajšnji učitelji. Vtis ni bil ugoden. Na sliki vidimo po- slanca v razgovoru z vitanjskimi po- litičnimi delavci in predsednikom občinskega odbora SZDL za konjiško občino Frančkom Marovškom. OBČINSKA SKUPŠČINA CEUE OBČINSKI ODBOR SZDL CELJE OBČINSKI KOMITE ZKS CEUE OBČINSKO ZDRUŽENJE BORCEV NOV CELJE OBČINSKI KOMITE ZMS CELJE PRIDRUŽUJEMO SE SVEČANEMU RAZPOLOŽENJU OB DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU Laško ob praznovanju Dneva republike V Laškem so te dni že začeli s pro- slavami ob Dnevu republike. Tako je predsednik laške občinske skupščine tovariš Ljubo Zelič priredil slovesen sprejem, ki se ga je udeležilo več de- setin nekdanjih predsednikov na- rodnoosvobodilnih odborov in občin- skih ljudskih odborov. Dan republi- ke so počastili tudi strelci, ki so pri- pravili živahno strelsko tekmovanje. S 555 točkami je prvo mesto zanes- ljivo osvojila ekipa sindikalne po- družnice Papirnice Radeče, ki ji je občinski odbor Socialistične zveze v ta namen dodelil lep pokal. Letošnje prireditve ob Dnevu re- publike se bodo nekoliko razlikovale od prejšnjih. Pripravili jih bodo nam- reč tudi v posameznih krajih in va- seh tako, da bodo praznovali prav- zaprav vsi občani. Osnovne organi- zacije Socialistične zveze pa bodo ob prazniku sprejele v organizacijo več sto mladincev in mladink. T. K. ALI ŠE IMATE? Zgodovinski arhiv v Skopju zbira in ure- juje gradivo o katastrofi 26. julija 1963. V tej zvezi pripravlja tudi razstavo »Odmevi skopske katastrofe v domačem in tujem tisku«. V uredništvu »Celjskega tednika« ne razpolagamo z odvisnimi izvodi, zato prosi- mo cenjene naroénik», če morda še kdo hra- ni izvode, v katerih smo objavljali vsebino o skopski' tragediji, da nam te odstopi. Radi bi jih poslali v Skopje in tako prispevali k izpopolnitvi skopskega arhiva. št. 47 — 27. novembra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3 »BELA REKA« UPADA v celju 2e sedaj primanjkuje mleka v zadnjem času je vse bolj ob- čutno pomanjkanje mleka v Celju. To pa nikakor ni slučajna kriza v za- loženosti tržišča z rrtlekom in mleč- nimi proizvodi, temveč resen pro- blem, ki perspektivno gledano, dobi- va vse bolj kritično ost. Trenutno obrat »-Mleko« kmetijske- ga kombinata Žalec odkupuje mleko poleg lastne proizvodnje še od pri- vatnikov na odkupnem področju kombinata ter iz Bočne in Velenja, kar znaša dnevno od 8 do 10 tisoč li- trov. V oktobru in novembru je to povprečje padlo na 7.700 litrov, med- tem ko je prodaja z vključitvijo Ve- lenja porasla na 9.100 litrov. Tako nastaja dokajšen manjko, katerega bodo lahko krili le z razširitvijo na nove vire za odkup. 2e samo predvi- dena potrošnja mleka v prihodnjem letu zadaje obi-atu resne skrbi. Tako planirajo, potrebo po konzumnem mleku na dnevno 9.000 litrov, za jo- gurt in smetano okrog 1.000 litrov ter za skuto in maslo prav tako 1.000 li- trov. Za količino 11.000 litrov dnevno pa bo moral kmetijski kombinat zbrati manjkajočih 4.000 litrov mleka iz privatne proizvodnje. To pa za sabo potegne nujnost zagotovitve dodatnih premij privatnim proizvajalcem in večje prevozne stroške. Se kritičnejše pa je stanje, če ga gledamo za nekaj let naprej. V letoš- njem letu je dnevno prišlo na okrog 30 tisoč prebivalcev 9 tisoč litrov mleka ali 3 decilitre na enega prebi- valca. Okrog leta 1970 pa bosta se- danji potrošniški središči Celje in Velenje potrebovali okrog 20.000 li- trov dnevno s povprečno potrošnjo 0,5 litra na osebo, Pri tem največ pričakujejo od družbenega sektorja, ki bo moral podvojiti sedanjo proiz- vodnjo. To pa narekuje izgradnjo no- vih proizvodnih kapacitet m sicer dveh mlečnih tarm s kapaciteto 1000 krav. Oktobrsko deževje j^e graditeljem ceste naprtilo dodatna dela pri utrje- vanju cestišča. Na sliki delavci pri zemeljskih delih. Foto j. Sever PRIHODNJE LETO V ZREČE PO ASFALTU J MOGOČE ŽE LETOSS prvih sedemsto metrov \ PRED MESECI JE CELJSKO CESTNO PODJETJE ZAČELO S PRIPRAVO i I\ ZEMELJSKIMI DELI \A CESTNEM ODSEKU MED ZECAMI IN ZRE- I CAMl, KI BO PRIHODNJE LETO ASFALTIRAN. PO PLANU BODO LETOS ' KONČALI SAMO PRVO FAZO ^ 700 METROV CESTISCA OD ODCEPA j Si CESIE PRVEGA REDA V ZECAH PA DO VRH HRIBA. NOVO CESTISCE ' BO SIHOKO 7 METROV, VOZIŠČE 6 METROV. NA VSAKI STRANI BODO РЛ PO PCL METRA âIROKE BANKINE. ! Novo cestišče bo dol^o nekaj nad 2600 metrov in bo priključeno na že obstoječe asfaltne ceste v Zre- čah iznad Tovarne kovanega orodja. Sredstva za ureditev te prepotrebne ceste je prispevala skupščina obči- ne Konjice, Tovarna kovanega orod- ja in Tovarna umetnih brusov ter brusnih teles Comet iz Zreč. Po ne- davnem deževju se dela na gradbiš- ču s povečanim tempom. Poiskali smo vodjo del dipl. inženirja JANE- ZA ŽMAVCA, ter ga zaprosili, da bi za naše bralce povedal kako poteka- jo dela. »Oktobersko deževje nam jc raz- močilo vse nasipe,« je dejal inženir Janez »zaradi tega bomo morali cestišče najprej stabilizirati in šele nato asfaltirati. Če bi deževja ne bilo, bi lahko prvo fazo že letos as- faltirali. Praktično potrebujemo še tri tedne lepega vremena za vsa de- la do asfaltiranja.« — Ali ste imeli na tem odseku razen vremena še druge ovire, ki so vplivale na delo? »Nepremostljivo oviro predstav- lja promet, ki ga ne moremo nika- mor preusmeriti. Tako moramo raz- porejati delo vedno tako, da ne one- mogočimo normalno prevoznost ce- stišča. To zavlačuje, pa tudi podra- žuje delo«. — S skoraj vsemi gradbenimi de- li začenjajo podjetja proti koncu leta, zato ta dela vedno spremlja »CE», to je postalo že pravilo, kaj mislite kje so vzroki? »Tega ne vem. V tem primeru so se dela zakasnila zaradi tehnične dokumentacije, ki so jo naročniki prepozno naročili.« — Na podobnih gradbiščih smo vajeni videti več delovne sile, ali je to znak modernizacije gradbišč? »Na gradbišču je dovolj delovne sile, kljub strojni opremi pa je tfe lo oviralo prav pomanjkanje lastne mehanizacije za zemeljske izkope — izposojena pa je več ali manj iztro- šena in po navadi v kritičnem tre- nutku odpove.« — In drugi dve fazi? »Za drugo leto predvidevamo do- graditev nadaljnjih 950 metrov. Tretja faza pa je bila pred leti že rekonstruirana, tako da bomo mo- rali v glavnem cestišče le sprogili- rati, da bo pripravno za asfaltira- nje.« ' Tako vse kaže, da se bodo korist- niki cest v prihodnjem letu lahko ; popeljali v Zreče po asfaltu. Samo, da ne bi bilo zopet tistega »CE«, ki tako rad spremlja tovrstno de- javnost. J. Sever i Z »MODO« ZAOSTAJAMO ZA E\0 SEZOXO Pred dnevi smo obiskali kolektiv tovarne nogavic na Polzeli. V tek- stilni industriji postaja vprašanje pravočasnega uvoza surovin izred- no pereče, zato smo v zvezi z uvo- zom in izvozom povprašali direktor- ja KARLA KORENA. Ф Zanima nas ali vam nov go- spodarski sistem prinaša kakšne olajšave pri nabavi reprodukcijske- ga materiala? # V celoti smo vezani na uvoz sintetičnih prej, zato nas poslovna neuresničitev načel novega gospo- darskega sistema hudo prizadeva. V praksi še ne upoštevamo poslov- ne nujnosti (uvoz vsaj pol leta pred predvideno proizvodnjo). Uvažamo v nabavno najmanj ugodnih časih in posledice: višje nabavne cene, motnje pri izdobavi, kar škodi ob- delavi trga za prodajo. Vsekakor nam bo moralo postati doumljivo, da vnaših pogojih terja poslovnost vsaj dva solidna partnerja. Gospo- darnost ter samoupravna načela ta- ko izzvene v prazno. Ф In kaj vam prinaša nov način distribucije deviznih sredstev? # Pri dodeljevanju deviznih sred- stev smo preveč odvisni od admi- nistrativnih nesoglasij med sekreta- riatom za zunanjo trgovino, Jugo- banko in zvezno gospodarsko zbor- nico. Najčešći odgovori so: »višja sila«. Mi izpolnjujemo obveze, uvoz surovin pa je ostal obljuba, tako da bi v avgustu skoraj 200 delavcev ostalo brez dela. Sedaj je malo bo- lje, a še daleč od poslovno potreb- nih pogojev za povečemo usmeri- tev za izvoz. Pričakujemo devizno poslovanje na načelu poslovne ena- kopravnosti med banko in delovno organizacijo. # Kaj ste pridobili s >>Polex-om«? Nekateri strokonjaki menijo, da boste po preteku pogodbe z izdelki na tej strojni opremi zastareli; nas pa zanima ali boste na zunanjem trgu konkurenčni takrat, ko ne bo- ste imeli več obveznosti do tujega partnerja? # Pogodba nas veže za dobršen del izvoza kot uslugo. Povečali pa smo količino finih nogavic za doma- či trg. Uspeh je v tem, da dosegamo na novi strojni opremi dosežke kot vodilne evropske tovarne. V naši stroki je predvsem vprašanje eko- nomske komercialne zastarelosti. Stroji bodo tekli še vsaj enako dobo po izteki^ pogodbe. Odplačali se bo- do in zagotovili sredstva za nove. Konkurenčnost je zaradi previsokih cen ter previsoke akumulacije v korist družbe še problematična. # Ali prisluhnete okusu in željam potrošnikov ter nastopate kot kre- ator ali pa povpraševanje preglasi »modo« kot element med proizvod- njo in potrošnjo? # Nujno ločimo modno in masov- no proizvodnjo. Toda modni zahte- ki so predragi; spremljamo modo doma in po svetu, toda uresničuje- mo jo z zaostankom ene sezone (problem so barve). Delno vplivajo nekatera (redka) trgovska podjetja in potrošniki, ki se obračajo na nas s predlogi. Manjka pa nam, in ne-le nogavičarjpm, modna institucija, ki bi bila odlična vez med potrošni- kom, trgovino in industrijo ter ob- ratno. PREGON prosene vesce Pred časom je občinska skupščina Žalec sprejela od- lok o dopolnitvah odolka o ukrepih in za neizpolnjevanje ukrepov predvidela visoke de- narne kazni; v skrajnem pri- meru neupoštevanja pa so predvideli odvzem zemljišč v prisilno upravo za dobo petih let. V zadniem času je vse bolj opazna dokaj šn j a gospodar-' ska škoda, ki jo povzroča pro- sena vešča na hmelju. To predvsem tam, kjer niso pra- vočasno požgali hmeljevine ali koruznih kocenov (štorov). Prosena vešča namreč prezi- mi v hmelj evini ali koruzovini in njenih odpadkih. Običajno' se sprva pojavi v trtah hme- lja in povzroča škodo s tem, da zavira rast,, zmanjšuje cvetni nastavek in povzroča deformacijo storžkov, nato pa dela škodo na vrhnjih storž- kih. Ker zaenkrat ni učinko- vite kemične zaščite pred pro- seno veščo, morajo kmečki proizvajalci upoštevati nave- dene preventivne mere. . Tako odlok zahteva, da pri- delovalci hmelja in koruze pravočasno sežgo hmeljevino in koruzovino ter njene koce- ne (štore) do 31. decembra. Denarne kazni za delovne organizacije so v višini do mi- lijon dinarjev, za odgovorne osebe v delovnih organizaci- jah, ki odgovarjajo za neiz- polnjevanje odloka, do 100 ti- soč dinarjev, za zasebne pro- izvajalce pa do višine 50 tisoč dinarjev. fcl CELJSKA »MODA« PRIPRAVILA USPELO MODNO REVIJO Celjanom večkrat pripravi kakšno izjemno zahavo. Pred leti je bila me- cen zabavnih koncertov, letos pa se je odločila izostriti tudi okus za obla- čenje in tako napeljala vodo na svoj mlin, saj je na modni reviji posre- dovala občinstvu modele, ki jih ima v prodaji v svojih poslovalnicah. Sti- ri predstave so bile nabito polne. So- deloval je orkester Eda Corsica in prikupna ter priznana pevka Beti Jurkovič. Brez dvoma bodo posamezni ekspo- nati na tej reviji še našli pot v be- sedi in sliki tudi v našem listu. Revi- ja je povsem uspela. Obiskovalci so doživeli lepo prireditev, organizator pa s številnimi partnerji brez dvoma tudi posloven uspeh — v prihodno- sti. OKRAJNI SINDIKALNI SVET CELJE IN OBČINSKI SINDI- KALNI SVETI: CELJE, BREZICE, KRSKO, LASKO, MOZIRJE, SEVNICA, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELSAII, VELENJE IN ZALEC POŠILJAJO ISKRENE POZDRA- VE ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER. KONFERENCA KRAJEVNE ORGANIZACUE SZDL V ŠTORAH MAIODIIŠ'JE ;\I NA MESTU! 1,1' Kadar kdo omeni štore, ponavadi vedno pomislimo samo na železar- no. Včasih kar pozabljamo, da je v Štorah poleg železarne tudi marsi- kaj drugega in da prebivalce tega industrijskega kraja težijo tudi taki problemi, ki se precej razlikujejo od problemov železarne. Cel kup jih imajo: ureditev Lipe, nova šola, mostovi in krajevne ceste, otroški vrtec, družbena prehrana itd. Vča- sih so Štorjani dokaj energično in glasno zahtevali, da je ta vpraša- nja treba čimprej urediti. »Danes pa ljudje manj množično prihajajo na sestanke Socialistične zveze in na zbore občanov — zato, ker mno- go teh problemov celo desetletje ni- so premaknili z mrtve točke«. Tako so povedali na nedavni konferenci krajevne organizacije Socialistične zveze. Hkrati pa so ugotovili, da ta- ko malodušje ni na mestu. Vedeti je namreč treba, da je bilo v celj- ski komuni v zadnjih letih veliko skupnih problemov, ki jih je bilo treba takoj rešiti. Takim interesom so se krajevni pač morali prilagodi- ti. Zato so prebivalci štor še s to- liko večjim navdušenje sprejeli vest o tem, da bodo v kratkem v Štorah le začeli graditi novo osnovno áolo. O tem, ali je taka odločitev pamet- na ali ne, so v celjski občini raz- pravljali nekaj let. Zdaj so potrebe občanov končno zmagale in prihod- nje leto bo na Lipi že zraslo novo, svetlo p>oslopje. V kratkem bodo v Štorah začeli popravljati tudi mo- stove, ki so bili tako dolgo kamen spotike. Na sobotni konferenci Socialistič- ne zveze pa so prebivalci Štor go- vorili še o marsičem drugem. Še enkrat so se razjezili zaradi otroš- kega vrtca, ki, kot kaže, ne posluje tako kot bi moral. Ustanova, s ka- paciteto za 45 otrok, skrbi samo za štirinajst malčkov, kar je v celjski komuni, kjer so vse otroško varst- vene ustanove zasedene do zadnje- ga kotička edinstven prjmer. Kon- ferenca je naročila krajevni skup- nosti, naj razmere v otroškem vrt- cu čim prej uredi, saj je v Štorah še veliko otrok, ki potrebujejo skrb- no in urejeno varstvo. Tudi družbene prehrane so se lo- tili. V Štorah so namreč samci, pa tudi zaposlene družine, že nekaj ča- sa odvisni samo od lastnih sposob- nosti in iznajdljivosti. Kar nerazum- ljivo je, da kraj, ki zaposluje toliko samcev, doslej še ni našel prijner- nega načina za ureditev drtižbene prehrane. Nedvomno bi pri tem lah- ko odločneje pomagala prav žele- zarna, ki ji prav gotovo ne more biti vseeno, kako se hranijo njeni delavci. Neki načrt o izgradnji pa- viljona, kjer naj bi uredili restav- racijo, sicer obstoja, vendar je po- navadi tako daleč od načrtov pa do realizacije. Zdaj pa še zanimiv statistični po- datek: od približno 3400 občanov, kolikor jih živi na območju Štor in okolice, je okrog 1.700 članov Socia- listične zveze. To ni preveč, zlasti če še upoštevamo, da se v zadnjih nekaj letih to število sploh ni zviša- lo. V Socialistični zvezi je tudi pre- malo mladine, kolikor pa je je, za' delo v tej množični organizaciji ne kaže prevelikega zanimanja. Konferenca krajevne organizacije Socialistične zveze v Štorah je lepo uspela kljub razmeroma šibki ude- ležbi. Prisotni so novemu vodstvu naročili celo vrsto stvari, ki jih naj Socialistična zveza uredi ali pa po- sreduje pristojnim organom v ime- nu občanov štor in okoliških pre- delov. Osem svojim poslovnim prijateljem ČESTITAMO K DNEVI REPUBLIKE NOVEMBRI Stran 4 CELJSKI TEDNI Ki št. 47 — 27. novembra 1964 TUDI KMET MORA P0Z\AT1 TRŽiŠČE Ob iskanju novih mu/nusti plosiranja tržnih viškov kmetijskih proizvodov se ve- iinn kmetovalcev trdno drži že usteiljenih in dobro plasi- ranih proizvodov, kot soSne- so, žitarice in drugi proizvo- di. V Špitaliču smo ob obisku Zatekli Toneta ZIDAN.ŠKA, ki je sortiral mlade divjake i jablan. V razgovoru nam je zaupal, da že nekaj let z očetom gojita na manjših po- vršinah divjake, ki jih nato po sortiranju prodajata ve- likim drvesnicam za odcep po dvanajst dinarjev. Po grol)i računici ob odštetju vloženih sredstev jima tako sorazmerno majhna površina vrže ob prodaji več sto tisoč dinarjev dobička. Na sliki: fone Zidanšek iz Špitaliča z dvema šopoma divjakov, ki so zrasli letos. j. s. VEŽEJO NAS SKUPNI INTERESI '■■'Preteklo nedeljo so se sestali Andražani na konfe- renci Socialistične zveze in obisk je bil dober, saj se je razgovora udeležil, vsak peti član. Predsednik krajevnega odbora Martin Umbreht je v svojem poročilu pokazal na številne napake v sicer bogatem obdobju. V d\'olet- nem obdobju je odbor imel poleg številnih izrednih 11 rednih sej. Obisk sej je bil problematičen, kar v pogo- jih Andraža, ki je raztresen na /področju 16 kvadratnih kilometrov ni tako nerazum- ljiv. S pobiranjem člana- rine imajo težave, kajti prav na njihovem .področju je do- •]^fljî»tirkinih, ki niti minimal- nega prispevka ne zmorejo. Kljub temu pa je Andraž med redkimi, ki so 100"o izvedli volitve pred dvemi leti, prav tako so v tej va- sici uredili klub, ki ga mla- dina zelo rada obiskuje. Tudi v Andražu se je čuti- lo, da že dolgo ni bilo zbora občanov, kajti najobčutljivej- ši problem — številne občin- ske in krajevne ceste so v razpravi dobile prvo mesto. Najhuje pa jih jc prizadelo, da so v dogovoru s komu- nalnim podje1,jem Žalec vze- li drobir za posipanje cest iz bližnjih kamnolomov, pa jih je po opravljenem delu zaradi tega preganjalo Ce- stno podjetje. - Tudi prosvetno društvo živi v tem kraju; letos so igrali le eno igro; preprečani pa so, da bodo v prihodnji sezoni vnesli več kulturnega življenja v svoj kraj. Zani- mivo je, da je prav kmečka mladina tista, ki je tesno sodelovala s Socialistično zvezo in so jo na konferenci javno pohvalili. In volitve v nov odbor. Bile so res demokratične. Imeli so pripombe na kan- didatno listo, ki jo je pri- pravil krajevni dbor. V iz- ključno kmečkem okolju so želeli, da imajo v svojih vr- stah tudi tiste, ki delajo v industriji izven domačega kraja. In prav tako so sklenili, da bodo najlažje reševali svoje probleme, če bodo na bližnjem zboru občanov sprejeli obvezo samoprispev- ka. Razšli so se v prijetnem občutku, da jih vežejo skup- ni interesi, ki so rešljivi le tisti hip, ko posamezniki ne vidijo zgolj svojih potreb. Br.FRANC ROŠ -i ' OSEMDESETLETNIK , .Novembra pred osemde- seti leti se je rodil dr. Fran Roš. V teh dneh torej praz- nuje svojo osemdesetletnico. !Çraznuje jo v Laškem, v me- stu, ki mu je posvetil vse s\(oje ustvarjalne moči. Dr. Fran Roš je bil namreč prvi slovenski župan Laškega in posledica njegove velike Iju- bmii do slovenskega naroda jè,,.DÌla, da je že v kratkem obračunal z nemškutar- Stvom, ki je bilo v njegovem kraju rhočno zasidrano. Bil je ustanovitelj Sokola in dol- ga' iet-a napreden, brezkom- promisen nacionalni delavec. Tèga tudi nemški okupator ni spregledal. Dr. Fran Roš je bil med prvimi Laščani, ki so jih fašisti izselili v Sr- bijo. Po vojni se je spet vr- nil v Laško, kjer živi še da- nes., Љ ill •■ Jubilantu ob prazniku is- kreno čestitamo in mu želi- mo še veliko zdravih in za- dovoljnih let. —^ica OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ZA NJEGOVO POŽRTVOVALNO DELO PRI GRADITVI NASE DOMOVINE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE OBČINSKA SKUPŠČINA LAŠKO OBČINSKI ODBOR SZDL LAŠKO OBČINSKI KOMITE ZKS LAŠKO OBČINSKO ZDRUŽENJE BORCEV NOV LAŠKO OBČINSKI KOMITE ZMS LAŠKO ■ LAŠČANI SO PREDLAGALI STALNO PREDSEDSTVO ZBOROV OBČANOV Tako kot drugod, so tudi konference krajevnih orga- nizacij v laški občini načele številna vprašanja komunal- nega značaja. Tako so vse- povsod, bili mnenja, da bodo krajevne organizacije Soci- alistične zveze v bodoče mo- rale posvetiti delu krajev- nih skupnosti več pomoči. Obenem so se v krajih, kjer ni pogojev za ustanovi- tev krajevnih skupnosti, do- govorili, da bodo ustanovili stalno predsedstvo zborov volivcev, ki bodo imeli pri- stojnosti reševanja komunal- nih problemov. ' Tako so udeleženci konfe- rence v Laškem največ raz- pravljali o problemih zdrav- stva, šolstva in otroškega varstva ter posebej o turiz- mu, ki postaja za Laško po* memben vir dohodkov. Skup. no z zdraviliščem v Laškem je bilo v letošnjih desetih mesecih 64.867 nočitev. V zve- zi z zdravstvom pa so načeli nerešeno vprašanje športnih objektov v Laškem. Doseda- nja telovadnica v domu TVD Partizan bo v kratkem po- stala dvorana Svobode Laško in tako ostaja telovadnica v zraku. Na konferencah v Marija Gradcu, Rimskih Toplicah, Jurkloštru in Rečici pa so se lotili vprašanj okrog kmetij- ske zadruge, ki s svojim poslovanjem ni opravičila pričakovanj. -Prebivalci teh področij si želijo boljše ko- operantske odnose, občasna strokovna predavanja, kate- ra si želijo predvsem mlajši proizvajalci. T. K. V Tepanju brez »tepanja« Konference krajevnih od- borov Socialistične zveze de-^ lovnih ljudi bi naj bile tri- bune občanov, na katerih bi občani s SA'üjim jezikom iz- povedali svoja mnenja o de- lu in vlogi Socialistične zveze na terenu. Bi naj bile, pra- vim, ker bi po pripravah sodeč in po pestrosti ter množini dela in problemov, ki se porajajo v tem revo- lucijskem času preobrazbe in razvoja naše vasi (kon- kretno na področju krajev- nega odbora SZDL v Tepa- nju), to tudi morale biti z ozirom na probleme, ki jih ta preobrazba zapušča. Ob spremljanju samega poteka konference v Tepanju (od- štejem poročila!) njenega vsebinskega dela pa se mi je vsililo nekaj mish. Takoj na začetku bi nave- del besede predsedujočega, ki je na koncu konference naglasil, da mu je žal, da konferenca ni najboljše us- pela, takoj nato pa nas je povabil, da se naj udeležimo prihodnjega zbora volivcev,' ki bo dosti boljši. Ta stavek me je nekoliko presenetil, ker sem na konferenci zasle- dil večino vprašanj in prob- lemov, ki se porajajo na tem terenu. Smatram, da je vpra- šanje šolstva, izobraževanja kmetijskih delavcev, vpra- šanje kluba (vendar ne v tem smislu, kdo bo plačeval naročnino za televizor, kur- javo in porabo elektrike!), vprašanje kmetijiskih inve- sticij individualnih proizva- jalcev z ozirom na nepoz- navanje poHtike podružab- Ijanja, vprašanje reguHranja Dravinje in njenih pritokov, krajevnih cest in še neštetih stvari, ravno ti&to vprašanje, ki po svojem obeležju z ozi- rom na specifičnost terena, spada v takšno konferenco — tribuno občanov. Našteta vprašanja so samo del na- četih stvari, ki so jih občani v razpravi načeli, torej ve- liko tistega, kar občane na terenu petih vasi, ki jih ome- njeni krajevni odbor sociali- stične zveze združuje — ne- posredno zanima, ali po nji- hovih besedah —*»žuli«. Vprašanja in problemi so bili izneseni, njih nadaljnja razčlenitev in razjasnitev pa se ne bi smela okviriti v togo- sti predsedstva, ki se je vo- kvirilo v vprašanje kaj spada in kaj ne spada na to kon- ferenco in kaj na prihodnji zbor volivcev. Mnenja sem, da bi občani v tisti spontani sili, ki je svojstvena za naše ljudi iznesli skozi probleme — vlogo SociaHstične zveze, ^mislim organizacije, ki zaje- ma najširši krog ljudi, ka- tere program bi naj vsebo- val ravno tiste stvari, ki so za določen kraj specifičnega pomena. O vlogi krajevnih skupno- sti in njenem delu je bilo morda ravno zaradi tega malo povedanega. Še manj je bilo med razpravo pKJve- danega o delu in vlogi same organizacije. Mnenja sem, da je bila ravno konferenca lepa priložnost, na kateri bi občani lahko ob načeti in izneseni problematiki ravno skozi njo naglasili in okvir- no določili prostor organi- zaciji. Nenehno vzpodbuja- nje, da naj med razpravo govorijo o tem, kar jih »žuli« se mi je zdelo odveč, ker se mi zdi, da so plod teh vspodbud bile ravno »kriti- ke« (za primer bi navedel kritično vprašanje enega iz- med predsedstva, ki je bil pozneje izvoljen v novi od- bor, o tem zakaj na občini dodelujejo štipendije samo »gosposkim« otrokom!), ki so udarjale »mimo« zaradi netočnosti. Morda moje mnenje ni povsem točno, vendar se mi dozdeva, da je bila tudi udeležba (če se ne motim od 278 članov je konferenci prisostvovalo le 46 članov, med njimi bi lah- ko na prste preštel mladin- ce) odraz pričakovanj in za- upanja v delo organizacije. Izhajajoč iz tega se mi vsi- ljuje prepričanje, da bo pri- hodnji zbor volivcev res vse- binsko pestrejši, ker bo ob- čanu omogočeno, da bo lah- ko do konca iznesel svoje mišljenje v veri, da bo nje- govemu mnenju nekdo pri- sluhnil. J. Sever PREBOLD; NEKAJ PODJETIJ LEPO NAPREDOVALO Pretekli teden so v Pre- boldu zborovali člani Socia- listične zveze, ki jih je v Preboldu okrog 1300. Ude- leženci konference so živah- no razpravljali. Beseda je tekla predvsem o komunal- nih problemih, kjer so naj- bolj poudarjali potrebo as- faltiranja ceste Prebold— Latkova vas. Ta cesta je v zadnjem času tako v slabem stanju, da je promet na njej že nevaren. Čeprav so o tem govorili že prejšnja leta, je rešitev doslej ostala vendar- le samo na papirju. Prebi- valci Prebolda pa so dejali, da so pri asfaltiranju ceste pripravljeni tudi sami poma- gati, kajti to je najbolj za- nesljiv pogoj zato, da bo ce- sta končno le urejena. v Preboldu so se letos raz- vile nekatere delovne orga- nizacije — »Konfekcija«, Ko- vinsko podjetje in »Obrt- nik«. Zgradili so tudf nekaj novih delavnic in upravnih poslopij. Konferenca Socialistične zveze v Preboldu je lepo us- pela. Prav bi bilo, da bi se občani tega kraja tudi sicer redno sestajali. J. K. KAJ JE Z VRANSKIM VODOVODOM? Preteklo nedeljo je bila na Vranskem v skoraj polni dvorani dokaj živahna redna konferenca krajevne organi- zacije Socialistične zveze de- lovnega ljudstva, v obdobju dveh let je organizacija opravila pomembno delo, saj je organizirala ali pa vsaj sodelovala pri mnogih zani- mivih akcijah. Prebivalci so se razveselili predvsem elek- trifikacije Crete ter gradnje ceste Prapreče—Vologa. Na konferenci so prebivalci iz- vedeli tudi marsikaj o delu številnih društev, ki so se skoraj vsa resnično izkazala. Razprava je dosegala vi- šek, ko so udeleženci začeli govoriti o vodovodu. Le-ta sodi med najbolj očitne probleme tega predela celj- skega okraja. Ob zaključku so izvolili še novo vodstvo krajevne organizacije ter sklenih, da se bodo v bodo- če bolj redno sestajali. F. I. Čestitamo k delovnim uspehom ob prazniku socialistične Jugoslavije vsem občanom, delovnim kolektivom in organizacijam! OBČINSKI ODBOR SZDL ŠENTJUR PRI CELJU OBČINSKA SKUPŠČINA ŠENTJUR PRI CELJU OBČINSKI KOMITE ZKS ŠENTJUR PRI CELJU ZB OBCINE ŠENTJUR PRI CELJU OBČINSKI SINDIKALNI SVET ŠENTJUR PRI CELJU OBČINSKI KOMITE ZMS ŠENTJUR PRI CELJU Ob prazniku želijo občanom kar največ delovnih uspehov in osebne sreče OBČINSKA SKUPŠČINA SLOV. KONJICE OBČINSKI ODBOR SZDL SLOV. KONJICE OBČINSKI KOMITE ZKS SLOV. KONJICE ZB NOV OBCiNE SLOV. KONJICE OBČINSKI SINDIKALNI SVET SLOV. KONJICE OBČINSKI KOMITE ZMS SLOV. KONJICE št, 47 — 27. novembra 1964 -^' CELJSKI TEDNIK Stra» 5 Obnova Otokarjeve kapele ZAŠČITNA IN OBNOVITVENA DELA ENEGA NAJLEPŠIH GO-^KIH SPOM^IKOV OBJEKTI NEKDANJE ZICKE KARTUZIJE SPADAJO PO SVOJI ARHITEKTONSKI LEPOTI MED NAJLEPŠE GOTSKE SPOMENIKE V SLOVENIJI. PRED NEDAV- NIM SO ZAKLJUČILI RESTAVRATORSKA DELA, KI SO BILA PREDVIDENA ZA LETOS. ŽICKA KARTUZIJA BI NAJ PO KONČANI RESTAVRACIJI, KONZERVA- CIJI IN OBNOVITVI NEKDANJIH KARTUZIJANSKIH RIBNIKOV TER GASTO- SA POSTALA TURISTIČNO - REKREACIJSKI CENTER. Kartuzija je nastala okrog leta 1100, v času verskih nemirov-pa jc postala središče in sedež generalne- ga priorja. Samostan je bil eden iz- med štirih, ki so bili zgrajeni na Slovenskem (Bistra, Jurklošter in Pleterje) in je bil izredno razsežen. Obsegal je dva samostana: sprejem- nega in spodnjega, ki je bil za upo- rabo reda. Po smrti celjskih grofov, ki so samostan podpirali, je začel propadati. Do danes se je ohranilo nekaj objektov, izmed katerih je najlepša samostanska cerkev, ki je bila zgrajena v dvanajstem stoletju in pozneje gotizirana. Letos je bila končana rekonstruk- cija tako imenovane OTOKARJEVE KAPELE na jugovzhodnem delu ob- jekta, ki je bil najbolj ogrožen in zato najpotrebnejši konzervacijskih posegov. Dela na tem objektu je strokovno vodil republiški Zavod za spomeniško varstvo, izvajalo pa jih je konjiško gradbeno podjetje. Celj- ski Zavod za spomeniško varstvo je prispeval tehnično dokumentacijo, gradbene posege pa so izvrševali po načrtu višjega gradbenega teh- nika tov. POŽAUKA iz Maribora. Razen Otokarjeve kapele so razi- skovali tudi del terena severno od tega sakralnega objekta. Odkrili so dele gotskega križnega hodnika z nekaterimi dragocenimi srednjeveš- kimi kamnoseškimi elementi. Pri- hodnje leto bodo z deli nadaljevali. Predvideno je, da bodo na novo po- zidali močno razrušeno severno ste- no, v celoti obnovili cerkveno stre- ho ter tako uspeli ta dragoceni ob- jekt trajneje zavarovati. Predvidevajo, da bi se tu formi- ral večji turistični center, v kate- rem naj ne bi obstajal samo ta ob- jekt, temveč tudi drugi objekti, po- trebni za rekreacijo. Žička kartuzi- ja je kot kompleks tako dragocen in široko zasnovan, da nudi širše možnosti. Razvoj tega rekreacijske- ga centra in sama zaščita spomeni- kov pa je odvisen od sredstev. Za letošnja dela so prispevali sredst- va v višini 11 milijonov skupščina občine Konjice ter okrajna skupšči- na. Z dograditvijo nove ceste iz Fran- kolovega preko Crešnjic do samo- stana, z ureditvijo nekdanjih kartu- zijanskih ribnikov in Gastuša ni utopija razmišljati o rekreacijskem središču, saj že obstoječi objekti, v katerih so sedaj stanovanja sed- mih strank, lahko nudijo v zametku ob edinstvenem okolju res možnost širšega razvoja turistično rekreacij- skega centra. J. Sever Letošnja restavratorska in konzervatorska dela so zaključena. Po ureditvi vseh objektov in nekdanjih kartuzijanskih ribnikov bi naj bil tu turi- stično-rekreacijski center. Našega vodiča FRICA GILCVERTA, stanoval- ca v poslopju nekdanje kartuzije smo povprašali kaj misli o tem. »■Poleg ureditve objektov je tu še vprašanje nas sedmih strank, ki stanu- jemo tu,« nam je dejal. «-Poleg tega bo treba ogromno sredstev za uredi- tev gostinskega lokala, ki je sicer tu že nekoč obstajal, a je skrahirah Današnji turist zahteva poleg narave še kaj več ...« Foto: J. Sever KOMORNI MOŠKI ZBOR V GORICI Jutri, v soboto 28. novem- bra odpotuje Komorni moški zbor v Gorico. Sem je bil po- vabljen na III. mednarodno tekmovanje v polifonskem petju (III. Concorso Interna- zionale di Canto Corale »C. A. Seghizzi«). Po programu bo naš zbor nastopil v nedeljo 29. novem- bra popoldne. Poleg predpisa- ne Cantate Domino, bo zapel še našega Gallusa (Laus et perenis Domine) ter Tajčevi- čeve Komitske. Gostitelj posveča tekmova- nje poživitvi dobrih sosedskih odnosov. Zato je tekmovanje omejeno na Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo. Zanimivo je, da se bo naš zbor na tej pev- ski manifestaciji mednarod- nega sožitja srečal kar s peti- mi zamejskimi slovenskimi zbori: iz Trsta (dirigent Ubald Vrabec), s Prošeka (di- rigent Ota Ignac), iz Gorice (dirigent Giovani Bolcina), iz Celovca' (dirigent dr. Franc Cigan) in z Obirskim pevskim društvom (dirigent Tomaž Hol mar). O uspehu bomo po- ročali. G. G. RAZSTAVA PARTIZANSKE GRAFIKE V Napotnikovi galeriji v Šoštanju bodo danes ob 18. uri odprli гдг- stavo parftizansike , graf iike in ri'sib Doreta K(lenienčiča — Maja, savinj- skega rojaka. Na svečani otvoritvi bo sodeloval tiiid šolski pevski zbor. Razstava, ki bo otìprta do 7, de- cembra, je posvečena dnevu republi- ke, Viktor Kojc III. osn. šola Šoštanj 29. november je tudi praznik pionirjev; Ob tej priložnosti namreč številni cicibani, ki so septembra prvič prestopili šolski prag, po- stanejo pionirji. Vsako leto so ob tej priložnosti številne proslave in prireditve. Tudi letos bo pionirska organizacija pridobila 5533 novih članov. Dodatna pomoč učencem Po zakonu t) osnovni šoli so učni kolektivi dolžni organizirati za učence, ki težje dojemajo učno snov, dodaitno pomoč izven rednih šolskih lir. Prav tako naj bi šole za učence, ki so nadarjeni, organizirala dopol- niiMo delo, s čimer bi jim omogočili maksimalni razvoj njihovih dispozi- cij- /a\()d za prosvetno pedagoško sliužlbo je v zvetzi is tem nairedliil anali- zo, ki ksir/.e, da dobiva dodatna po- moč slabsiiiručencem že ustreznejšo, vse bolj organizirano- vsebino dela. Šole so to pomoč organizirale v različnem časovnem obsegu, kajti pokazalo se je, da je zlasti za tiste, ki napredujejo z negativno oceno, ta nujna. Letos je znašalo povprečje učen- cev, ki so bili deležni dodatne po- moči po občinah od 20 do 58 odstot- kov. Seveda ta odstotek ne pomeni, da je bilo toliko učencev, ki učne snovi ne dojemajo, saj so'vanj všte- ti tudi tisti, ki bi v urejenih domačih r;izmerah lahko normalno napredo- vali. T^akim učencem manjkajo zTa- siti delovne navade, vztrajnost, za- vest in dolžnost. Diferenciacijo med tistimi učenci, ki teže slede pouku in med onimi, ki ne uspevajo zaradi družinskih razmer, bodo šole lahko izvedle, ko bo urejeno dnevno var- stvo. Šole so nudile dodatno pomoč pov- prečno po dve uri tedensko na od- delek, in to zlasti za temeljne pred- mete — matematiko, slovenski jezik, spoznavartje narajve in diriižibe, slovenski jezik in tuje jezike v viš- jih razredih. Bolje je organizirana dodatna po- moč v nižjih kot višjih razredih — tu so težave v pomanjkanju prosto- rov, preobremenjenosti učiteljev" in oddaljenosti učencev. Praikso, da bi se šdle inldSvádualno ali v posebnem času posvečale po- sebno nadarjenim učencem in siste- matično razvijale talente, na šolah ne izvajajo, čeprav bi bilo to druž- beno koristno. Šole so skušale realiziraju zakon- sko določilo, vendar je pri tem zani- mivo, da učitelji za to delo ponekod niso dobili nobene stimulacije ali pa je bila ta zelo skromna. Ker je do- datna pomoč pomembna oblika šol- ske dejavnosti, пијца tudi za zmanj- ševanje osipanja učencev, kar predstavlja naš velik družbeni prob- lem, bo za uspešno izvajanje treba šolam preskrbeti prostore in seveda tudi^ finančna sredstva. LETOŠNJI PROGRAM NADALJEVANJE DOSEDANJEGA DELA Pod tem naslovom smo v zadnji številki posredovali nekaj osnovnih značilnosti programa okrajnega sve- ta zveze kulturnoprosvetnih orga- zacij za to sezono. Ker v sestavku ni bilo mogoče zajeti celotne dejav- nosti, posredujemo tu še nekaj po- datkov o ostalih panogah našega a- materizma. V ameterski dejavnosti sodi nied najmlajše, a enako pomembne, li- kovna vzgoja. Nekako uradno ise je pričela šele ob prvi republiški raz- stavi likovnikov — amaterjev lani v Celju. Sicer so imela nekatera dru- štva svoje likovne sekcije, vendar so bile zelo redke. Zdaj, ko so for- mirane komisije za likovno vzgojo pri občinskih svetih, je več možno- sti za hitrejši in kvalitetnejši razvoj te dejavnosti sploh. Osnovni smoter je v povezavi likovnikov — amater- jev, njihovem strokovnem izpopol- njevanju kakor tudi v vzgoji čim šir- šega kroga državljanov, da bodo zna- li pravilno vrednotiti to umetnost in jo ločevati od kiča. Likovna komisi- ja bo povezovala poklicne in ljubi- teljske Uistvarjalce. Program predvi- deva med drugim sektorske tečaje za predavatea^e Äovne vzgoje, zbi-, ranje in odkup eksponatov (žal je, za to določeno komaj 30 tisoč dinar- jev)! idr. . .^-Na področju glasbene vzgoje bo treba v novi sezoni uveljaviti več na- črtnosti. Zadnja leta je opaziti porast mehanizirane glasbe (radiofonija, televizija, gramofon, kair pomena široko (in itudi ceneno) potrošne) blago. Rešitev pred poplavo vedno novih zvočnih kombinacij jc; v širši aktivizaciji in estetski vzgoji. Ne- posredno vlogo pri tem bo moralo imeti šolstvo, najbolj izrazite naloge pa seveda glasbene šole. Tu bo treba poiskati nove oblike: glasbene šole bi morale v enaki meri služiti pro- fesionalnim kot amaterskim potre- bam. Te ustanove naj bi razvijale , svojo servisno službo: fono teko, ar- hiv, izposojevalnico inštrumentov. Seveda so vse številne naloge pove- zane s kvalitetnimi kadri, ki jih primanjkuje. Odbor za glasbo bo za- to v tej sezoni delal tudi v tej sme- ri. Njegova dejavnost bo med dru- gim izvedba okrajne pevske revije, organizacija seminarja za pevovod- je, kakor priprave za ustanovitev društva Muzička omladina Jugosla- vije. Razen tega bo prihodnje leto pevkso srečanje vseh zborov naše- ga okraja. Slabši položaj je na področju in- strumentalne glasbe, kjer doživlja- jo pihalne , godbe določeno krizo, medtem ko zabavni ansambli niso aktivni, saj se ukvarjajo predvsen^ "z zabavno glasbo. Člani pihalnih godb sfl. skoraj vsi zaposleni, za svoj obstoj pa potrebujejo precejšnja fi- nančna sredstva. Zato bi bilo prav, da bi delovne organizacije prevzele nad njimi pait.ronate. Program komi- sije za instrumentalno glasbo pred- videva sodelovanje na republiških revijah, posvetovanja z vodji godb ^lia pillala itd j V naši amaterski dejavnosti imajo velik pomen knjižnice. Üa bi zago- tovili njihov- kvaliteten razvoj in цо- lidno delovanje, bo treba'posvetiti skrb izpo|)olnj(,>v¿inju kadrov. Od- bor za knjižnice in tisk bo iskal juožnosti za --izboljšanje knjižnih fondov po načelu: ])oleg čtiva za razvedrilo tudi čimveč knjig, ki bralen množe znanje in mu širtjo obzorje. Kazalo bi razen tega naba- %iti bibliobus, ki bi obiskoval posa- mezne kraje in dovažal knjige, po- leg tega pa bi lahko služil tudi osta- lim dejavnostim. Odbor za knjižnice in tisk bo nadalje nudil pomoč ob- činskim sveti)m pri organiziranju bralnih in knjižnih večerov v klu- bih z razgovori o klasičnih in so- dobnih knjižnih delih: skušal pa bo organizirati vsaj eno kultivirano (ne komercialno) knjižno razstavo. Program okrajnega sveta zveze kulturnoprosvetnih organizacij vključuje dejavnost odbora za film- sko vzgojo, ki bo zlasti v utrjevanju filmskih komisij pri občinskih sve- tih. Odbor bo priredil dvoje posve- tovanj s predstavniki komisij kakor tudi dvoje posvetovanj za ravnanje z ozkotračnimi projektorji iter po- svetovanja s prosvetnimi delavci. Pri okrajnem svetu deluje še pro- svetni servis, ki bo, kot doslej, oskrboval društva z dramsko in lutkovno literaturo ter s tehničnimi pripomočki. \ dhr V dvajseto leto v nedeljo so se zbrali na svojem dvajsetem rednem letnem občnem zboru pevci mladinskega pevskega zbora >Svoboda« na celjski gimna- ziji. Zbor, ki ga vodi prof. Egon Ku- nej, stopa letos v dvajseto leto ne- prekinjenega dela, kar je redek primer med pevskimi zbori te vrste. Za letošnji dvajseti redni koncert bodo pripravili zelo obsežen in za- hteven program, v katerem bodo zastopani vsi slovenski skladatelji, katerih pesmi iso peli tudi doslej. Poleg tega bo zbor za ta svoj ju- bilejni koncert pri])ravil pesmi^ru- gih jugoslovanskih narodov. Letošnjo sezono bo zbor poleg koncerta sodeloval še na raznih pro- slavah. s])Omladi pa na revijah, saj bo prihodnje leto v Celju zope^ Mladinski pevski festival. Prav zato se bodo morali mladi pevci še bolj potrudili, da si ohranijo naslov, naj- boljšega mladinskega pevskega zbo- ra v državi. Ob koncu občnega zbora je pevce v imenu Mladïnslkega pevskega fe- stivala i)ozdravil prof..Jurček Vreze, ki je poudaril zasluge, ki jih ima ta zbor, da je ta festival ravno v Celju ter jim zaželel obilo uspehov. > Zdaj je pred mladimi pevci velika in težka nadoga, ,da čim leipše naštu- dirajo svoj-i^jrogram, kar pa ne bo tako težko, saj jih vodi izkušena roka prof. Egona Kuneja. Kramer Franc Medlog 51 Celje Ob prazniku domovine želijo občanom, delovnim organizacijam in sosednim občinam obilo delovnih uspehov: OBČINSKA SKUPŠČINA ŠMARJE PRI JELSAH OBČINSKI ODBOR SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH OBČINSKI KOMITE ZKS ŠMARJE PRI JELŠAH OBČINSKI KOMITE ZMS ŠMARJE PRI JELŠAH ZB NOV OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH OBČINSKI SINDIKALNI SVET ŠMARJE PRI JELŠAH Straa él CELJSKI TEDNIK] èt. 47 — 27. novembra 1964 ŠESTNAJST UR TEKME z MRAZOM Ш SMRTJO S SNEGOM IN LEDOM OBZIDAL PONESREČENEGA BRATA IN MU REŠIL 2IVLJENJE. STENE OJSTRICE ZAHTEVALE NOVO ŽRTEV. EKIPA GORSKIH REŠEVALCEV V BURJI IN SNEGU PONOCI DO PONESREČENCA POD VRH OJSTRICE. Motni odsevi neonskih luči so se razlivali po vse redkejših obrazih, ki so se v ponedeljkovem večeru naha- jali po celjskih ulicah. Ljudje so hi- teli v kino, pO kavarnah se je ciga- retni dim spajal z žuborenjem besed in zveriženimi pogledi. V dežurni so- bi tajništva za notranje zadeve so po divjem zvonjenju telefona padale trde besede. NA POTI NA OJSTRICO POD OD- CEPOM ZA ŠKARJE SE JE TEŽKO POŠKODOVAL MATJAŽ KODRE IZ CELJA. PRI NJEM JE BRAT. NUJNA TAKOJŠNJA POMOC GOR- SKE REŠEVALNE SLUŽBE. Dežurni je poiskal telefonsko šte- vilko načelnika GRS, Staneta. Po ne- kaj minutah vrtenja številk in krat- kih obvestil je stari, plavi džip že drvel po napol praznih celjskih uli- cah. Ernest Štoklas je pritiskal na ročico za plin, da je džip, po domače »■Modra ptica« tuleč drvel proti Oto- ku. Cez čas se mu je že pridružil spaček. Elča Prezlja. V manj ko pol _ure sta Modra ptica in Spaček že dr- vela proti Žalcu. V vozilih so mono- tono brnenje motorjev prekinjala vprašanja. Dušan Gradišnik, Cic De- beljak, Vili Svet, Pic Jagrič, Franček Pere so resno strmeli mimo voznikov v pramen svetlobe, ki je paral v temo zavite hiše in hmeljske šprajce ob cesti v Zgornjo Savinjsko dolino. Si- cer pa nič novega. Kolikokrat je že šlo tako in še bo ... IZ STOPINJE V STOPINJO PO SNEGU IN LEDU Med potjo so pobrali opremo in in- formacije. Verjetno jih je prvič v zgodovini reševanja v savinjskem masivu čakala poleg točnega opisa nesreče še skica mesta nesreče. Tu se jim je pridružil še Jože Herle. Po nekaj minutah postanka v Solčavi sta : motorja znova zabrnela. Ropo- tanje vozil je votlo odmevalo po Ro- banovem kotu, saj tam ta glas ni domač. Pririli so do planšarije, na- prej ni šlo. Po slabi uri hoda, ko so brez besed upognjeni hiteli čez Robanovo steno, jih je pri izstopu iz borovja objela zasnežena stena. Izredno močna pole- dica je zahtevala krepkejših prije- mov. Cic je .s cepinom v.sekoval sto- pinje, nato Herlo, pa Pere in Što- klas. Napredovali so počasi. Kljub mrazu je znoj lil po telesih. Cepin je rezko odzvanjal med stene, tu in tam je jeklo ziskrilo v noč. Prispe- li so v Centralno grapo pod Žvižgov- cem. Tu je bila strmina največja. Treiba je bilo na vrv. Cic je vrtal v ledeno strmino, korak za korakom. Na sredi se mu je poslovil pulover in padal čez steno ter obtičal dvaj- set metrov nižje v strmini. Varovan od Pica je plezal ponj, na njem sta se svetili vodniška in reševalna znač- ka. Izginil je pod njimi v steno, Joža Herle je sekal dalje... Po dveh urah so se pretolkli do spominske plošče pokojnega Koko- šineka. Na začelju kolone sta bila že tudi Cic s puloverjem in Jagrič. Tu bi naj bilo konec težke, zmrznjene Robanove stene, toda ne. Kot ogle- dalo gladiko ledeno pobočje je zah- tevalo novih naporov. Končno so se prebili do borovcev ob starem Koc- bekovem zavetišču na sedlu. Od tu ¿ je šlo lažje, ne pa hitreje, celo Jože, * poln kondicije in vsakodnevni hribo* vec je stisnil skozi zobe: >^Pet minut; počitka!«. Na Korošici se jih je loteval spa-^ nec. Za nekaj minut na komolce nato naprej. Proti ponesrečencu so že od-" šli trije Lucani, Roman, Peter in Jo- ; že, ki so prispeli takoj po obvestilu, • preko Vodol. Za njimi sedaj še Ce-; Ijani. Zarili so se v sneg in veter in hiteli proti mestu nesreče. Ko so pri- speli do tja, so se nemo zazrli v sključeno silhueto. '\ NAPOL ZMRZNJEN OBZIDAL PONESREČENEGA BRATA Trije bratje Kodre: Matjaž, Peter in Jože so znani hribovci. Nikoli se niso ukvarjali z vrhunskim pleza- njem, vendar so jih gore vedno znova privabljale. Ob nedeljah, ali počitni- cah, sá jih lahfeo sirečal le — v hri- bih. Tokrat so hoteli po lepi — ven- dar težavni turi iz Logarske doline preko Škarij in Korošice na drugoi stran v dolino. Prenočevali so na^ Klemenškovi planini. Prečkali so za-^ snežena pobočja Skarij in začeli'' prečkati Ojstrico. Po nekaj razteza-^ jih se je najstarejši Matjaž spotaknil ob lasten cepin in zdrvel z glavo naprej po ledu med skale. Peter in Jože sta onemela. Ko sta se zavedla je izza skal prihajalo le slabotno je- čanje. Po kratkem posvetu se je JOže pognal v dir in po dveh in pol urah (normalno traja 5 ur) pritekel popol- noma izčrpan v Luče po pomoč. Peter se je med tem časom pre- vidno spustil po ledišču do ponesre- čenega brata, ki je ležal s težko po- škodovano glavo v nezavesti. Kljub strahu in šoku, ki ga je pred tre- nutki doživel, se je zavedel, da moira brata nekako zaščititi pred mrazom in vetrom. Pokril ga je s svojo ve- trovko, vendar se je spomnil, da je to premalo. Zavarovati, zavarovati, si je ponavljal — toda s čim? Nato je pograbil cepin in začel sekati debele ledene sveče s sten. Znoj mu je lil po telesu. Cez nekaj časa je nanosil dovolj ledenih sveč, sezidal streho in zgladil s snegom, zamašil špranje in eskimski >>iglu« je bil gotov. Zdelo se mu je, da je minila večnost, ko je spodaj zagledal lučke reševalcev. CIM HITREJE V DOLINO Peter je molče srkal topel napi- tek, ostailli so pritpnaivlijaili »Akija«. Peter in Jože sta na »-Akija« pritr- jevala odeje. Elč in Vili sta priprav- ljala za transport. Nato so zdrveli proti Korošici, Cez pol ure so bili pri koči, kjer so natančneje pregle- dali ponesrečenca. Znova so se spu- stili proti Dedcu, navzgor preko sedla in zopet v dolino mimo Vodotočnega jezera in Sibja. Po snegu je šlo hi- tro, saj je >>Akia« drsel skoraj sam. Vodila sta ga Elč in Vili, zadaj ga je ■ usmerjal Franček. Nato so ga začeli nositi. Vejevje je šibalo v obraz, ko so se spotikajoč spuščali po zarasli stezi v dolino. Po petih urah hoje, nošenja in vle- ke so prispeli do gozdne poti in nato po uri hoda na gozdno cesto, do me- sta, kjer jih je čakal voznik s konj- sko vprego. To je bilo pri >vžegnanem studencu« nad Pod volo vi jekom. Po treh kilometrih prevoza so ponesre- čenca preložili v rešilni avto. OD UTRUJENOSTI POSPALI Ko so izginile rdeče luči avtomo- bila so jim nenadoma začela klecati kolena. Pot se je vlekla v večnost. Napetost v njih je popustila, občutek zadovoljstva ob zavesti, da so morda rešili življenje, se je razlil po obra- zih. V Lučah so v gostilni Rai^uhi po- sedli po klopeh. Mamka je hitela s pripravljanjem izdatne večerje. Po juhi so bile besede vse redkejše. Ko so prinesli prikuho je ob mizah gle- dalo in kinkalo deset postav, v kotu je glasno smrčal Franček ... Nekje daleč v dolini pa je rdeča luč rešilne- ga avtomobila za trenutke osvetlila zaipoiznede i>apatniike. Šele v Gellju so izvedeli, da Matjaž živi... Zabeležil J. Sever Po hitri pripravi za transport na mestu nesreče (na sliki je s kri- žem označeno pobüv;je Ojstrice in nato s pikami spust reševalcev) so reševalci izbrali najkrajšo pot v doUno. Vsak trenutek je bil dra- gocen. Foto: Cic Debeljak Za nevestno poslovanje LETO DNI DODATNEGA »ŠTUDIJA« Minuli ponedeljek je senat celjske- ga okrožnega sodišča obsodil trgov- skega poslovodjo FRANCA MLA- KARJA na leto dni zapora in njego- vo ženo DANICO na 5 mesecev. In- venturna komisija, ki je ob inventuri vnašala lažne številke, da bi zakrila nevestno poslovanje, pa na pogojne kazni. Obtoženi Mlakar je kot poslovodja trgovskega podjetja »Dravinjski dom« iz Konjic v poslovalnici Boho- rina v letih od 1961 do 1962 nevestno posloval. Obtožnica mu je očitala, da je v lokalu večkrat dovoljeval razna popivanja, ne da bi vodil evidenco, kdo je koliko spil in koliko plačal, v svoji malomarnosti je celo prepu- stil vodstvo poslovalnice svoji ženi Danici. Zaradi nevestnega poslovanja v tem času je v poslovalnici nastalo za 1,865.000 dinarjev primanjkljaja. v strahu, da ne bi podjetje odkrilo primanjkljaj, je žena Danica ob in- venturi pregovorila inventurno ko- misijo ALEKSANDRA GRICNIKA, ALOJZA PECOVNIKA in JOŽETA FINKA, da so v inventurne pole vna- šali večje količine blaga kot so ga de- jansko našli. Tako je Mlakarju in njegovi ženi uspelo, da podjetje ni takoj odkrilo primanjkljaja. Senat okrožnega sodišča fo je za- radi napeljevanja h kaznivemu de- janju in ponarejanja uradnih listin obsodil na pet mesecev zapora. Za- radi ponarejanja uradnih listin pa Aleksandra Gričnika na 4 mesece, Alojza Pečovnika na 2 meseca in Jo- žeta Finka na desee dni zapora. Zad- njim trem je sodišče zaporno kazen spremenilo v pogojno za dobo enega leta. Prvoobtoženi pa bo moral po- vrniti podjetju tudi nastalo škodo. _______^..-iaiet. Koldktiv Splošnega obrtnega podjetja »Obnova« Celje priporoča svoje usluge v kvalitetni izvedbi po konkurenčnih cenah in čestita vsem poslovnim znancem in delovnim lju- dem za prazni DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBRA. Šolski center Borisa Kidriča Celje, Ljubljanska c. 17 razpisuje delovno mesto računovodje Pogoj: Višja izobrazba s 5-letno prakso; srednja izobrazba z 10-tletno delovno prakso v računovodstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni prejemki po pravilniku OD ali po dogovoru. Stanovanja ni! Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. »Komisija za osnovna sredstva pri obrtnem centru ZARJA Žalec razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnov- nih sredstev: — šivalni stroj s podstavkom brez elektromotorja — tračna žaga — vodna črpalka — poltovorni avto Fiat nosilnosti 750 kg Izklicna cena 20.000 40.000 25.000 600.000 Licitacija bo v četrtek, dne 3. decembra 1964 ob 10. uri na dvorišču hiše številka 80 v Žalcu, kjer so na razpolago pred- metna osnovna sredstva za ogled vsak dan med 10. in 12. uro. komunalno podjetje »ceste kanalizacija« celje, Cestita vsem delovnim ljudem k dnevu republike — 29. novembru OBČINSKA SKUPŠČINA VELENJE OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE OBČINSKI KOMITE ZKS VELENJE ZDRUŽENJE BORCEV NOV VELENJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET VELENJE OBČINSKI KOMITE ZMS VELENJE Čestitamo vsem občanom, delovnim ljudem, ob 29. novembru — prazniku socialistične Jugoslavije PRONETMA KRONIKA VOZNIK BREZ IZPITA S TRAKTORJEM BREZ REGISTRACIJE — V JAREK Na cesti tretjega reda v Letušu je trakto- rist brez izpita FRANC STOPAR upravljal neregistriran traktor, last Kmetijske zadru- ge iz Šoštanja. Zaradi neizkušenosti je zavo- zil na rob cestišča in se — jH-evrnil po na- sipu. Voznik Stopar je s težkimi poškodba- mi obležal pod zadnjimi kolesi traktorja. Kako lahko vodstvo avtoparka pri ome- njeni zadrugi dovoli upravljati vozilo neiz- kušenemu vozniku? Ali ni že dovolj prelite krvi? VOZNIK J. SILOVŠEK ZAKRIVIL NESREČO IN — POBEGNIL Na cesti drugega reda med Dražmirjem in Velenjem je Voznik osebnega avtomobila JOŽE SILOVSEK trčil v kolesarja Vinka Stropnika, ki se je peljal pravilno po desni strani cestišča. Po trčenju je vozilo pred sabo rinilo kolesarja več kot trideset met- rov. Voznik se ni zmenil za ponesrečenega kolesarja, temveč je pobegnil, brez da bi nesrečo prijavil varnostnim organom, ki so ga kljub temu naslednji dan izsledili. Ne- verjeten primer nehumanosti! UMRL POD PREVRNJENIM VOZOM V vasi Polje pri Krmelju se je v sredo pripetila težka nesreča v kateri je izgubil življenje voznik konjske vprege — strojni ključavničar podjetja Metalna Krmelj — FRANC DROLC. Ponesrečenec je peljal na- grabljeno listje iz gozda. Na odseku slabe gozdne ceste se je voz prevrnil in pod sabo pokopal voznika. Nesrečo so odkrili šele po dveh urah domačini, vendar je voznik med tem časom že umrl. SMRT V VODNJAKU Minulo soboto se je pri kopanju vodnjaka smrtno ponesrečil MARTIN KOSTELC iz Piršenberga. Ponesrečenec je pred betonira- njem vodnjaka z vedrom grabil vodo iz vod- njaka, med delom se je utrgal kavelj in je vedro polno vode padlo Kostelcu na glavo. Ponesrečenec je bil prepeljan v brežiško bolnišnico, vendar je zaradi hudih poškodb umrl. St. 47 — 27. novembra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLASI.. s KOMPASOM NA DRSALNO REVIJO V CELOVECÍ ObveSčamo kolektive In ostale ljubitelje drsalnega športa, da bo KOMPAS Celje kot vsako leto tudi v času od 23. februarja do 3 .marca prihodnjega leta organiziral enodnev- ne prevoze na ogled svetovno znane dunajske revije, na kateri bosta ob tej priložnosti gostovala v revijski ekipi tudi svetovna pr- vaka Marika Klllius in Hans JUrgen Bäum- ler! Predprljave z akontacijo din 1.000 spreje- ma poslovalnica KOMPAS Celje od danes na- prej ter si po želji lahko določite dan Vaše- ga obiska revije v Celovcu. Vstopnice je turistično podjetje KOMPAS zasiguralo ter vljudno naprošamo kolektive in sindikalne podružnice, kakor ostale ljubitelje, ki si že- lijo ogledati to umetniško drsalno revijo v Celovcu, da sprejema KOMPAS Celje od da- nes naprej že prijave. Za vse informacije in prijave glede ogleda drsalne revije v Celovcu obiščite KOMPAS CEUE tel. 23-50. VABIMO VAS NA IZLETE: 1. TRST — BENETKE — enodnevni avto- busni izlet za delovne kolektive in organiza- cije. 2. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive in koroške borce. Pred vsakim izletom obiščite podjetje KOMPAS — CEUE. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v ino- zemstvo z modernimi turističnimi e"tobusi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. KOMPAS Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, letalski in po- morski promet. KOMPAS CELJE posreduje v najkrajšem času nabave potnih listov, vizumov ter me- nja tuja plačilna sredstva in sprejema depo- zite. KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednic, zemljevidov, spominske tilatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča! KOMPAS CEUE Tomšičev trg 1 Telefon: 23-50 #RAZPIS VOJNA POŠTA 1693 CELJE razpisuje JAVNO USTNO LICITACIJO ZA NABAVO MESA iN MESNIH IZ- DELKOV V LETU 1965 in sicer za: sveže goveje, telečje in svinjsko, suho meso in suhomesna- te izdelke ter suho slanino. Predračunska vrednost znaša 50,000.000 dinarjev. Licitacija bo ustmena dne 25. de- cembra 1964 ob 8. uri. Informacije o tehničnih pogojih ter količinah dobijo ponudniki vsak delovni dan pri Vojni pošti 1693 Celje, Ul. Mariborska št. 29, v pi- sarni št. Í3 od 8. do 12. ure. Ponudniki morajo poslati ali od- dati pismeno izjavo komisiji, đa ¡so jim zìiani pogoji licitacije ter da jih priznajo, kakor tudi potrdilo Narodne banke o vplačani kavciji 2 "/o od predračunske vrednosti.^ POTROŠNIKI! Ce želite kupiti kvalitetne kovčke, poto- valne torbe, aktovke, ženske torbice ali osta- le galanterijske potrebščine — obiščite po- slovalnice »JUGOPLASTIKA«, kjer boste našli vse iskane proizvode v največji izbiri. Želite nabaviti lepo, primerno darilo? Kupite »ELVOTERM« električno posteljno blazino, zajam- čen domači izdelek, ki ogreva vso posteljo in se ne pregreje, obenem pa nudi: najprijetnejši zaključek dneva, ko ležemo v toplo posteljo, pri tem pa ne trošimo lastnih kalorij za segre- vanje. Počitek je s tem ojačan in podaljšan, ker nastopi v trenutku ko l^em^ Y l^lo j^psteljo. Naročila sprejema KOMPAS CEUE Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 •STANOVANJA Iščem enosobno stanovanje v Celju. Nudim večje posojilo. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. Pošteni tovarišici odstopim opremljeno sobi« CO. Ostalo po dogovoru. Vprašati: Jenkova 5, Celje. Opremljeno sobo v Celju ali okolici išče mlajša uslužbenka. Naslov v upravi lista. V Celju ali bližnji okolici kupim vseljivo stanovanje ali hišo. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Nujno«. Sobo v Žalcu išče mlajše dekle. Pomaga v gospodinjstvu. Mikolič Zinka, Juteks Žalec. Nameščenka išče nujno opremljeno sobo za dobo 6 mesecev. Usimene ali pismene po- nudbe poslati na naslov: »Singer« Celje, Tomšičev trg 14. Solidnemu nameščencu oddam opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. • KINO Kino »PARTIZAN« Sevnica Od 28. — 29. novembra 1964 — »Serenada velike ljubezni«, nemško italijanski film. 2. decembra — »Austerlitz«, francoski film. Kino »SVOBODA« Šempeter Dne 28. — 29. novembra 1964 — »Fany«, ameriški barvni CSP film. 1. decembra 1964 — »Slasti sobotnih veče- rov«, italijanski film. 3. decembra 1964 — »Bitka za Sevastopol«, ruski film. • PRODAM Zaradi odhoda v inozemstvo takoj prodam odlično ohranjeno NSU — Lambretto — potrebno manjše popravilo — za 140.000 din. Vzamem tudi ček. Naslov v upravi lista. Ročno vodno črpalko .GABENSWERKE« prodam. Celje, Trubarjeva 11. Litoželezno obloženo masivno peč 95 x 32 ugodno prodam. Celje, Cesta na grad 36. Polmontažno takoj uporabno garažo — novo, 4.50 X 2,50 prodam. Celje, Kersnikova 72 a kosec. Popolnoma nov kavč s trodelno blazino — odlična obrtniška izdelava, prodam zaradi selitve. Naslov v upravi lista. Kompletno pohištvo za spalnico z vložki in razne ostale dele pohištva prodam. Kova- čič Avgust, Linhartova ulica 8/1 — Celj«. Sadovnjak s stavbiščem primer.io za vikend prodam. Naslov v upravi lista. Mercedes motor za tovorni avto, kompleten z menjalnikom, v voznem stanju prodćun. Naslov v upravi lista. • KUPIM Dobro ohranjen kavč kupim. Naslov v upra- vi lista. Mizarski skobelnik v manjši dolžini kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Celje«. Ročno črpalko za fekalije kupim. Ponudbe na upravo lista poslati na naslov: Rupreht Mihael, Vinska gora 23 — Velenje. • RAZNO Priučeno šiviljo ali trgovsko pomočnico do 25 let iz boljše kmečke družine išče mlad obrtnik, za takojšen nastop službe v več- jem mestu. Pismene ponudbe pod šifro »SAMSKA«. Preklicujem žaljive besede zoper čast Adele Hlačar. Drago Tomažič • GLEDALIŠČE SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE CEUE Petek, 27. novembra 1964 ob 18.30: Norman Krasna: NEDEUSKA UUBEZEN. Premiera. Premierskl abonma in izven. Vstop- nice so v prodaji. Sobota, 28. novembra 1964 ob 19.30: Norman Krasna: NEDEUSKA UUBEZEN. Sobotni abonma in Izven. Torek, 1. decembra 1964 ob 19.30: Norman Krasna: NEDEUSKA LJUBEZEN. Torkov abonma in izven. Sreda, 2. decembra 1964 ob 19: Velimir Lukič: DOLGO ŽIVUENJE KRA- LJA OSVALDA. IV. šolski abonma in Izven. Vstopnice so še na razpolago. Sobota, 5. decembra 1964 ob 19: Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN. Abonma za delovne organizacije. Nedelja, 6. decembra 1964 ob 10: Velimir Luklč: DOLGO 2IVUENJE KRA- UA OSVALDA. III. nedeljski dopoldanski abonma. Vstopnice so še na razpolago. Nedelja, 6. decembra 1964 ob 19.30: Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN. Nedeljski večerni abonma in izven. • OBVESTILA Za praznik 29. novembra razsta- vlja v Štorah (Delavski dom) Li- kovna sekcija »Prešeren« iz Celja od 25. 11. do nadaljnega. / Vabljemi! Sadike jablan, hrušk, sliv, visenj, breskev in črnega ribeza lahko na- bavite vsak dan od 7 — 15 h v sadni drevesnici »MIROSA'N« — Petrovce. Oddeek za gradbene, komunalne in stano- vanjske zadeve Skupščine občine Celje, ob- javlja po 14. členu zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS št. 22/58) in po sklepu 17. seje Skupščine občine Celje due 13. 11. 1964 JAVNO RAZGRNITEV UREDITVENIH NAČRTOV 1. ureditveni načrt »industrije sever« v pi- sarni krajevne skupnosti Gaberje; 2. ureditveni načrt »levi breg Voglajne« v pisarni krajevne skupnosti Aljažev hrib; 3. ureditveni načrt »stanovanjske soseske Lipa« v kulturnem domu v štorah; 4. ureditveni načrt za »izjemno stanovanj- sko gradnjo v Ljubečni« v pisarni krajevne skupnosti Ljubečna. Ureditveni načrti pod tekočo števiko 1, 2 in 3 bodo razgrnjeni na vpogled občanom od 1. 12. 1964 do 28. 2. 1965, ureditveni načrt za izjemno stanovanjsko gradnjo v Ljubeč- ni pa od 1. 12. 1964 do 31. 12. 1964. Vabimo občanta in zainteresirane gospo- darske organizacije, da si ogledajo razgrnjene ureditvene načrte in da svoje pripombe vpi- šejo v knjigo pripomb, ki je na razpolago pri razgrnjenem načrtu. Poznejše pripombe in ugovori ne bodo upoštevani. Oddelek za gradbene, komunalne In stano- vanjske zadeve skupščine občine Celje. AVTOTURISTICNO PODJETJE IZLETNIK CELJE VAM NUDI VSE TURISTIČNE USLUGE IZLETNIK sprejema predprljave za eno- dnevno avtobusno potovanje v Celovec na ogled svetovno znane drsalne revije, katera se bo vršila od 23. 2. 1965 do 3. 3. 1965. Podrobnejše informacije zahtevajte pri IZ- LETNIK CEUE in njegovih poslovalnicah v VELENJU In KRŠKEM. Poleg ogleda revije si boste lahko ogledali Vrbsko jezero ter nje- Г0 lepo okolico, kakor tudi Gospo Sveto Vojvodski prestol ter ostali del Koroške od Dravograda do Celovca. IZLETNIK posreduje rezervacije in daje informacije za silvestrovanje v Hotelu »CE- LEIA« — Celje, Hotelu »EVROPA« Celje, v gostišču na »CEUSKI KOCI«, Hotelu »PAKA« — Velenje, Hotelu »KAJUH« — Šoštanj, »ANDREJEVEM DOMU« — na Slemenu. Zdravilišču »CATEŠKE TOPLICE«, v Gostin- skem podjetju »TURIST« — Mozirje, v Gor- njem Gradu in v Gostinskem podjetju »PLA- NINKA« — Ljubno, kakor tudi v ostalih go- stiščih. IZLETNIK organizira izlete in potovanja po Jugoslaviji in v inozemstvo z lastnimi tu- rističnimi avtobusi — v sodelovanju s Put- nikom. IZLETNIK rezervira hotelske sobe, kabine na ladjah obalne in prekooceanske plovbe, postelje v spalnih vagonih na vseh progah J2 in v inozemstvu ter prodaja vozovnice za IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in vizumov. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. IZLETNIK daje brezplačno vse prometne in turistične informacije, prodaja razgledni- ce, turistične publikacije ' (zemljevide, turi- stične vodiče idr.). IZLETNIK organizira stalne enodnevne ali večdnevne avtobusne Izlete v Trst in Benetke, po Koroški in v druga turistična mesta tujih dežel. Udeležujte se IZLETNIKOVIH kvalitetnih potovanj na katerih se boste seznanili z za- nimivostmi naše lepe domovine in drugih evropskih držav. Poslužujte se vseh naših tu- rističnih uslug. IZLETNIK posluje ob delavnikih od 7. do 12. ure ter od 14.30 do 17. ure razen ob so- botah popoldne. Poslovalnici v Velenju in Krškem poslu- jeta vsak dan od 7. do 14: ure. Za cenjeni obisk se priporoča! IZLETNIK CELJE Titov trg 3 — Tel. 28-41 ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 28. novembra do 5. decembra 1964 MARJAN TISELJ veterinar, Celje, Savinjska ulica 3/II (Savinjsko nabrežje) telefon 26-71 Kmetovalci in rejci prašičev ! KOTEKS TOBUS^ Ljubljana vam sporoča, da je v letošnji sezoni odkupna cena svinjskih kož znatno povišana, zato skrbno oderite vsakega prašiča in kožo od- dajte najbližji zbiralnici KOTBKS TOBUS ali kmetijski zadrugi. Poleg povišane odkupne cene smo vam pripravili nagradna žre- banja s preko 3000 lepimi nagradami. Skrbno hranite potrdila za oddane svinjske kože, ki vam dajejo pravico do udeležbe pri na- gradnem žrebanju. Žrebanja bodo 26. decembra 1964, 20. februarja 1965 in 20. aprila 1965. Rejci prašičev, oderite prav vse prašiče in kože oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS TOBUS. KOMUNALNA BANKA CELJE objavlja četrto veliko nagradno žrebanje za vezane hranilne vloge, vložene v času od 1. oktobra do 31. decembra 1964. ; Nagrade: , 1 šivalni stroj 1 hladilnik HIMO 1 električni štedilnik 1 loščilec 1 sesalec 1 moško kolo 2 ženski kolesi 1 sadna centrifuga 2 mikserja 2 električna pekača 2 ekonom lonca Pri nagradnem žrebanju bodo upoštevani vlagatelji, ki bodo vlo- žili in vezali najmanj 50.000 dinarjev vsaj za dobo 1 leta ali 100.000 dinarjev najmanj za tri mesece. Vezane hranilne vloge sprejema KOMUNALNA BANKA CELJE in njene poslovne enote: CEUSKA MESTNA HRANILNICA in ekspo- ziture: ZALEC, MOZIRJE, SLOV. KONJICE, LAŠKO, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH, ROGAŠKA SLATINA, SEVNICA, KRŠKO in BRE2ICE. Žrebanje bo v mesecu januarju 1965. Vezane vloge obrestujemo od 5,5 do 7%. Vlagajte pri Komunalni banki Celje, kjer je vaš denar za vas koristno in varno naložen! »AVTO CELJE« — CELJE VAM ZAGOTOVI CENEN IN HITER PREVOZ BLAGA! Z udeležbo 50% dobavimo na kredit naslednja vozila ZASTAVA 620/B odprto dostavno vozilo z loki in cerado, nosilnost 2 t, cena 3,120.000 ZASTAVA 620/B furgon — zaprto dostavno vozilo, za prevoz 1188 kg kruha v 66 velikih in 6 malih košarah,, cena 4,500.000 ZASTAVA 620/B odprto dostavno vozilo z loki in cerado, namenjeno za oskrbovalno službo cest, nosilnost 2 t cena 3,800.000 ZASTAVA 620/B furgon — zaprto dostavno vozilo, prak- tično in ekonomično za prevoz mesa in mesnih izdelkov cena 4,200.000 ZASTAVA 1300/FT furgon — zaprto dostavno vozilo, no- silnost 1 t cena 2,585.000 ZASTAVA 1300/TF sanitet — rešilni voz, 2 sedeža in 1 ležišče cena 3,100.000 ZASTAVA AR-51 kompanjola — terensko vozilo z 2 di- ferencialama, 5 sedežni za prevoz potnikov cena 3,860.000 ZASTAVA AR-51 furgon — zaprto terensko vozilo za prç- voz blaga, nosilnost 500 kg cena 4,100.000 KMETIJSKA, VETERINARSKA Ш GOZDARSKA POD JET J! Opremite svoj ävtopark z vozili ZASTAVA AR-51, vozilo je univerzalno, sposobno za vsak teren, prikladno še posebno za vaše potrebe. Zadovoljni boste! Kredit za prodajo vozil Je odobren na 3 leta. NAROČNIKI OSEBNIH VOZIL ZASTAVA 750 IN 1300! Vljudno prosimo, v kolikor naročena vozila ZASTAVA 750 ali 1300 še niste plačali, da izvršite celotno plačilo v roku 15 dni v naši blagajni ali na tek. rač. štev. 603-11-1-1023. Z naročniki, ki bodo vozilo prejeli v letu 1965, se bo podpisala zaključnica z rokom izdobavé. Vse informacije dobite v prodajalni avtomobilov, tel. 24-74. SE PRIPOROČA kolektiv trg. podjetja »AVTO CEUE« Celje in obenem čestita vsem poslovnim prijateljem in de- lovnim ljudem k prazniku Republike — 29. novembru. Stran 8 CELJSKI TEDNIK St. 47 — 27. novembra 1964 OB PETNAJSTLETNICI ROKOMETA V CELJU SEDEMDESET ROKOMETAŠEV Rokometni klub Celje je v soboto in nedeljo, z revijo rokometa v po- častitev svoje petnajste obletnice zaključil sezono. V soboto popoldne je bilo na Cia- zi ji odigrano zanimivo srečanje med starimi in mladimi v velikem roko- metu. Ponovno smo lahko obujali spomine na staro slavo ro'kometa- šev, saj se je v vrstah prvih zvrsti- lo kar osemnajst igralcev, ki so vsi pokazali, da niso pozabili skrivnosti te igre. Nismo sc mogli načuditi, od kod toliko energije že malce okrog- lim Jezerniku, Čatru, Bukovcu, Po- lutniku-in ostalim, ki so z odlično igro presenetili gledalce zlasti pa še svoje nasprotnike. Slednji so šele v finišu uspeli zmagati s 15:12. V nedeljo pa je bil na sporedu nastop vseh igralcev sedanjega ro- kometnega kluba Celje. V treh med- sebojnih srečanjih pionirjev, mla- dink in mladincev smo imeli prilož- nost videti, da klub resni skrbi za naraščaj, saj so vse ekipe pokazale zadovoljivo znanje. Zlasti smo bili veseli nastopa prve ženske ekipe malega rokometa v Celju. V glavni tekmi sta se pomerili re- prezentanci mest Ljubljane in Celja. Za prve so nastopili igralci Slovana okrepljeni z dvema najboljšima iz Tržiča, ekipa Celja pa tudi tokrat ni bila kompletna. Kje so vzroki? Kljub temu pa so domačini nudili močan odpor gostom. Tekma se je po fair in zanimivi igri končala z rezultatom 20:18 za goste. Lahko rečemo, da je proslava, v kateri se je zvrstilo sedemedeset celjskih rokometašev, lepo uspela. Pohvaliti moramo mnoge prizadev- ne funkcionarje, ki so s pomočjo okrajne in občinske zveze za telesno kulturo odlično organizirali to pri- reditev. T. G. To je prva ženskJ rokometna ekipa v Celju. Po enoletnem načrtnem de- lu so med najperspektivnejšimi v Slo veniji. Foto S. Kokot m\ DRŽ4VM REKORD ÍERVAM Kljub temu, da je atletske sezo- ne že konec, pa atleti Kladi var j a še ne mirujejo. Vest, da je Franc Cervan postavil nov državni rekord, je skoraj vse presenetila, saj ni nih- če pričakoval, da v teh hladnih dneh atleti še tekmujejo. Cervan je pre- tekel 20 km dolgo progo v času 1:01:50,6. Toda Cervan ni edini, ki še teka po atletski stezi. Prejšnji teden so nastopili tudi trije mladi deseterobojci, med katerimi je bil najboljši Vivod (višina 195) drugi je bil Vozlič, tretji pa Kemer. 134 STRELCEVVRREŽIC^H V počastitev dneva republike ter osmega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije je bilo v nedeljo v Bre- žicah okrajno tekmovanje strelcev z zračno puško. Vabilu so se odzva- le ekipe vseh občin celjskega okra- ja, razen tega pa še tri moštva pri- padnikov celjske garnizije JLA. Po zaslugi prizadevnih funkcionarjev v Brežicah Icot Staneta škvarca, Kristine Drobnič in Mirka Škrabca je tekmovanje poteklo brez zasto- jev. ' Tehnični rezultati: MOŠKE EKI- PE: 1. Celje 685 krogov, 2. Slov. Konjice 646, 3. 2alcc 645, 4. Krško 640, 5. Sevnica 632 itd. ŽENSKE EKIPE: 1. Slov. Konji- ce, 585, 2. Celje 579, 3. Krško 574. EKIPE PIONIRJEV: 1. Rog. Sla- tina 547, 2. Krško 499. MOŠKI POSAMEZNO: 1. Jože Štrajhar 174, 2. Slavko Mlakar 173, 3. Jo/.c Jcran (vsi Celje) 172 itd. ŽENSKE: 1. Hilda Slogar 168, 2. ¡Silva Gračner 159, 3. Ivica Skočir (vse Celje) 158 itd. PIONIRJI: 1. Anton Zupan 161, 2. Jože škorjanc 147, 3. Branko Tajšek 123 (vsi Rog} Slatina). sah — sah — sah — šah V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA^V SEVNICI v počastitev občinskega praznika v Sevnici so pr/redili tudi člansko brzopotezno prven- stvo, ki se ga je udeležilo U šahistov. Zma- gal je Maurer z 8 in pol točkami pred Ti- merjem 7 in pol, Gačnikom 7 itd. Medobčinski dvoboj ekip Sevnice in Treb- nje na šestih deskah se je končal z zmago sevniških šahistov 3 in pol proti 2 in pol. V medod rednem šahovskem tekmovanju pionirskih ekip osnovnih šol jc tekmovalo osem ekip. Zmagala je ekipa osnovne šole Sevnica I z 20 točkami pred osnovno šolo Boštanj 19 točk, Sevnica II 18, Tržišče 16 točk itd. Ob koncu tekmovanja so pionirje nagradili z diplomami in knjižnimi nagra- dami . S. Skočir KOMENTAR PRVENSTVO, DRUGA LIGA, PA ŠE POKAL — KDO BI SI MISLIL, DA BODO NOGOMETAŠI V LETOŠNJEM LETU NAPRAVILI TAKŠEN PODVIG. PO- TEM, KO SO SPOMLADI OSVOJILI PRVENSTVO SLOVENIJE V NAPOR- NEM LIGASKEM TEKMOVANJU, SO SE UVRSTILI V DRUGO ZVEZNO LIGO, V NEDELJO PA KRONALI SVOJE LETOŠNJE USPEHE Z OSVO- JITVIJO POKALA V REPUBLIŠKEM MERILU! Bauman, Gobec, Coklič, Vo- deb, Hribernik, Marinček, Ha- lilagič, Pere, Priganica, Devčič, Remete in Binkovski so v Olimpijinem taboru na stadio- nu v Ljubljani napravili pod- vig kakršnega se tudi najvne- tejši navijači niso nadejali. V republiškem finalu tekmova- nja za jugoslovanski nogomet- ni pokal so premagali najus- pešnejše slovensko moštvo V zvezni ligi Olimpijo, ki prav- zaprav v zadnjem času sploh ni vedela za poraz. Tudi to pot je po prvem polčasu kazalo, da bo pokal ostal v Ljubljani. Toda kot že dve nedelji prej so tudi tokrat celjski nogome- taši spremenili vodsfcvo nas- protnika z 2:0 v zmago 3:2 v finišu. Morda je res, da Olimpija ni imela najboljšega dne, mor- da je Celjane res podcenjevala. Toda zmaga je šla tokrat v Celje in rezultat pove, kdo je bil v tej tekmi boljši. Boljši pa je bil tisti, ki ume poleg nogometnega znanja še druge kvalitete, med katere prav go- tovo spada tudi borbenost. Podcenjevanje se je tokrat iz- kazalo iv škodo tistih, ki so podcenjevali — 01impi,ie. Naj bo tako ali drugače, Kla- divar je sedaj pokalni sloven- ski prvak. S tem pa tudi edi- ni zastopnik naše republike v za jugoslovanski nogometni po- kal. Skratka s tem uspehom si je naložil odgovorno nalogo kar najuspešneje zastopati slo- venski nogomet. Upajmo, da bo zma^i dodal še kakšno toč- ko iz zaključnih dveh tekem v konkurenci II. zvezne lige. S tem bi se celjski nogometa- ši uvrstili v sredino lestvice in tako zaključili letošnjo no- gometno sezono, ki je bila prav gotovo po uspehih celjskega nogometa doslej najbogatejša. E. G. DUPLJE : RADEČE 18:11 Rukometaši Radeč so v nedeljo za- ključili jesenski del tekmovanja v ljubljanski conski ligi. Na gostova- nju v Dupljah so na veliko presene- čenje izgubili z 11:18. V nedeljo pa bo v Radečah rokometni turnir, na katerem bosta poleg domače ekipe nastopili tudi ekipi iz Šiške in Hrast- nika. Upajmo, da bodo tokrat Rade- čani bolje nastopili, saj bodo tokrat zaigrali tudi igralci, ki so pred letom dni zapustili klub. F. S. KOŠARKARJI PREBOLDA PRIČELI S TRENINGI košarkarji Prebolda so se letos uvrstili v drugo republiško ligo In s tem dosegli svoj največji uspeh. S tem pa je pred njimi tudi nova naloga, namreč čim bolje zastopati svoj kraj in celoten celjski okraj v tem zahtev- nem tekmovanju. Že sedaj so se začeli vest- no pripravljati na novo sezono. Z zimskimi treningi pa so se pojavili tudi prvi problemi. Treningi so namreč otežkoče- nl s tem, da telovadnica ni kurjena. Vseka- kor v premalo temperiranem prostoru ni nič kaj prijetno vaditi, pa tudi posledice so včasih lahko kaj hude. Velik problem je tudi pomanjkanje plastičnih žog s katerimi bodo igrali v prvenstvu, sedaj pa imajo za tekme in trening le eno tako žogo. To pa je vsekakor premalo. Upajo, da jim bosta pri njihovem prizadevanju priskočili na pomoč tudi občinska in okrajna zveza za telesno kulturo . J. K. V zaostalih tekmah druge skupine okrajne nogometne lige so bili doseženi nasled- nji rezultati: Rogatec — Kovinar 0:0, Vransko — Ponikva 5:0 ter Salek — Zreče 0:4 (v slednji tekmi je prišlo do velikega pretepa). ~ V Ceiju najboljša odbojka v nedeljo je bil v telovadnici II. osiK*vne šole v Celju odbojkarski turnir občinskih reprezentanc celj- skega okrilja v okviru Jugoslovan- skih športnih iger. Osem ekip je bi- lo razdeljenih v dve skupini. V prvi skupini je zmagala ekipa Celja, v ' drugi pa vrsla žalske občine. Sicer pa so bili v skupinah doseženi na- slednji rezultati: /. skupina: Roga- ška Slatina : Brežice 2:1, Velenje : Celje 1:2, Celje : Brežice 2:1, Ceíje : Rog. Slatina 2:0, Velenje : Brežice 2:0 in Velenje : Rog. Slatina 2:1. //. skupina: Žalec : Krško 2:0, Ko- njice : Sevnica 0:2, Sevnica : Krško 2:0, Konjice : Žalec 0:2, Krško : Konjice 2:0 in Žalec : Sevnica 2:0. Finalna tekma med Celjem in Žal- cem je prinesla dokaj kvalitetno od- bojko, zmagali pa so celjski odboj- karji z rezultatom 2:1. -ed REPUBLIŠKI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V CELJU v nedeljo in ponedeljek, dne 29. in 30. novembra bo v Celju republiški namizncteniški turnir za pionirje in pionirke. Organizacija tega tekmova- nja je poverjena drštvu Partizan Celje-mesto. Vabimo vse ljubitelje namiznega tenisa, da si ogledajo to prvenstvo, saj bodo na njem nastopi- li najboljši pionirji in pionirke iz na- še republike. Igra se v disciplinah: posamezno, dvojice in ekipno. KRAMLJANJE Z BETI JURKOVIC V Celju vedno rada pojem! NA ZADNJI MODNI REVIJI V NARODNEM DOMU JE BILA NASA GOSTJA ENA NAJPROMINENTNEJšlH PEVK JUGOSLOVANSKE ZABAVNE GLASBE BE- TI JURKOVIC. IZKORIsriL SEM PRILIKO V ODMORU MEp DVEMA NASTO- POMA TER Z NJO MALO POKRAMLJAL O REVIJI, O CEUU PA TUDI O NAS! ZABAVNI GLASBI IN POPEVKAR.STVtJ. »O pevcih in pevkah večkrat kro- žijo med publiko zgodbice, da se ta ali oni popevkar ne razumeta, da vlada med njimi zavist...« »Jaz se z vsemi dobro razumem! Sicer ne morem trditi, da obstaja med konkurenti iskreno prijatelj- stvo. Čudim se pa, da se o tem toliko piše, saj podobno lahko zasledimo tudi v drugih življenjskih poklicih na primer pri zdravnikih, arhitektih itd.« ' »Pa še nekaj besed o tejle reviji.mislila, ko je za- pustila trgovino. Pred vrati Horstovega stanovanja je sreča-» la hišnico. — Boste danes še ostali? jo je vprašala. — Ne, še danes odpotujem. Pa niti zlagala se nisem, je pomislila. , Nareike je zgodaj vstal. Bolela ga je glava, v ustih je imel zoprn okus, po glavi pa se mu je motal neprijeten spomin na sinoćnji dogo- dek. Stopil je v Sabinino sobo. Pretvarjala se je, ko da spi. — Zelo mi je žal, je rekel. — Kaj bi rad? — Rad bi se ti opravičil. Sedel je na poste- ljo. — Bil sem pijan. Oprosti mi. S tem, misliš, je torej vse opravljeno! — Ne, ne mislim. Poskušam ti le pojasniti... — Daj mi cigareto, je rekla. Bila je spet takšna, kakršno je poznal: hladna, preračunlji- va. Prižgal ji je cigareto: — Mi torej oprostiš? —- O tem še nisem razmišljala. Koliko je ura? — Osem je proč. — Kdaj moraš biti v banki? — Ob desetih. — In potem? — Potem bova odletela. — V Rio? — Seveda. Odleglo mu je. Ko se je odpravil, je bil popolnoma miren. Bil je odločen, da denar izsili, če mu ga ne bo- do hoteli izplačati. Spomnil se je na svojo ženo. Velikodušno je pomislil, če bi ji nemara le ne pustil nekaj dolarjev... a si je takoj spet pre- mislil: »Vohlja za mano in si prizadeva, da bi mi onemogočila beg ... Naj ostane, kakor je ...« Preden je stopil pred blagajniško okence v banki, si je nataknil sončna očala. — Monsieur, prosim', če stopite v direktor- jevo sobo, je rekel mladi uslužbenec, ko mu je povedal, po kaj je prišel. Direktor banice ga je pričakoval. Včeraj bi bil Nareike še mislil, da je vse skupaj past, di- rektor banke pa policijski uradnik, ki ga bo aretiral; danes bi .se takim sumom smejal. Ali ni samo po sebi umevno, da ga ob tolikšni vsoti Siprejme direktor osebno? — Vse je že pripravljeno, je rekel direktor uslužno. — Potrebujemo samo še vaš podpis, monsieur. Izročil mu je formular. Nareike je vpisal potrebne podatke in šifro svojega konta 333. Potem so mu našteli denar. Bilo ga je toliko, da je bilo na mizi skoro pre- malo prostora. Spravil je denar v torbo. Ko mu je padel poslednji sveženj na tla, sta se dva bančna uslužbenca naglo sklonila in ga pobrala. Pomi- slil je, da bi jima ga pustil za napitnino '... »Zakaj neki!« ... je pomislil in ga vtaknil v torbo. — Hvala! Medtem, ko je bil Nareike v banki, je Sabina poiskala Reneja. — Kaj se je zgodilo? Sabina ni ondgovorila na vprašanje. Sklonila je glavo in rekla: — Bi se ti zdelo nepošteno, ogoljufati tatu za ukraden denar? — Misliš Nereika? — Da, je rfekla Sabina trdo. — To ni najin posel, Sabina. Zanj in za nje- govo tatvino bo poskrbela policija. — V tem primeru tega ni mogoče storiti. Policija postavlja vprašanja, z odgovori zapraviš kup časa, Nereike pa bo čez dve uri odletel v Južno Ameriko. — Prav, toda ali nameravaš ukraden denćir obdržati? — Ne vem. Ne vem, od kod ta denar, vem samo to, da ga je dobil na umazan način. Mogo- če nama da pravi lastnik nagrado. Toda zdaj to ni važno. Zdaj morava najprej denar dobiti. — S tem bi najraje ne imel nobenega oprav- ka... — Prosim te ,ne bodi tako neodločen. S cin- canjem ne prideva nikamor... (Nadaljevanje sledi) j ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — RQMAN — SLIKANICA — HUMORESKA Revma Revma sicer ni nalezljiva bolezen, vendar se je človek vseeno lahko naleze. Recimo, da mu je ponoči vroče in se odkrije, ali da je prepoten in stopi na prepih. Če takšne »antivročinske terapije« po- navlja, je nekaj vejetnosti, da ga ho v bližnji prihodnosti pričelo na kakšnem mestu trgati. (Da ne govorimo o tisti revmi, ki jo povzročajo, še drugi medicinsko dognani faktorji). Kar zadeva Jako Klečeplaz- nika, je pred mnogimi leti do- bil revmo — v kolena! Prav- zaprav nič čudnega. Vedeti je^ namreč treba, da v tistem ča- su pisarne še niso bile tape- cirane s preprogami, ampak s stragulo, ki je zelo mrzla. Revme nikakor ni mogel pregnati. Pri tem je resda ni čutil čez dan, toda ojoj! — za- to ga je toliko huje napadala ponoči. V kolenih ga je ske- lelo, da ni mogel spati, in še- le, ko mu je iena svetovala, naj poskuša zaspati kleče, ]e odleglo." — Nič takega, ga je tolaži- la, — saj jo imajo tudi drugi. Kolenske revme je danes ved- no več. Jaka je odtlej dolgo spal kleče. Zaradi revme v kolenih je v. službi kmalu napredoval. In bolj ko je napredoval, bolj so bolečine v kolenih popu- ščale. Ko pa je postal šef, se je revma nenadoma preselila v — komolce! Ni si znal razlo- žiti, zakaj prav tja, saj je imel komolce celo zaščitene s povoji. Tudi telovadil je z nji- mi in jih vsak dan znova raz- gibaval. Pravzaprav jih je to- liko uporabljal, da revma po vseh pravilih sploh ne bi sme- la zlesti vanje. Ker je vseeno zlezla, je bilo Jaki toliko bolj nerazumljivo. Zato se je nekega dne od- pravil k zdravniku. Ta mu je povedal, da ima reumaticus comolcharitis, precej pogosto obliko revme, ki jo je mogoče najuspešneje zdraviti z mavč- nimi povoji. Komolci morajo mirovati v oblogi dvakrat let- no po šest mesecev. Seveda je takšno dognanje Jako močno prizadelo. Ze po tednu dni je snel oblogo z le- ve roke. Bil je namreč levičar. Točnost Nekaj minut po šesti uri zjutraj dohiti štef Lojzeta, ki počasi maršira proti me- stu. »Koliko pa je ura Lojze, da jo ti tako počasi mahaš. Saj je šesta uri že odbila?«' »Ja, po uri na stavbi že- lezniške postaje. Ura na cer- kvenem stolpu pa je tako dvajset minut vzadaj, torej bom prišel še deset minut prezgodaj.« »Ja tako je vidiš tovariš. Prideš ob pol semih greš pa ob pol dveh, ker lahko mir- ne vesti poveš, da je ura na cerkvenem stolpu vzadaj^ Toda to še ni vse. Zadnjič sem potoval proti Kumrov- cu. Po postajni uri je bilo še dve minuti časa. Hitro sko- čim na peron, da ujamem vlak. Vlak pa lepo zagledam, kako se zadnji vagon iz.gub- Ija za ovinkom. Ko sem šel vprašat prometnika, mi je lepo pojasnit zadevo, dragi moj. Ura na železniški kaže srednje evropski čas. Ona jia stolpu pa kaze vzhodno evropskega, medtem ko se vozni redi pridržujejo — beograjskega. Zato je vlak odpeljal eno minuto pr&i. [\m^h prod svojim pragom Mihec ni bil preveč priden v šoli. Nekega dne je prišel v šolo celo brez naloge. Učitelj ga pokara in re- če: »Ko je bil Georg Washington to liko star kot ti, je bil veliko bolj priden!« »Da, in ko je bil tako star kot stp vi, je bil že ameriški predsednik,« ga zavrne Mihec zbadljivo. Skozi iekleno točo PISE. BRAHKO HOFMAN R.KE: PETF.R KRIVEC ^ Stran 10 CELJSKI TEDNIK St. 47 — 27, novembra 1964 PESEM O VOLGI i Vojga je največja reka v zapad- . nem delu Sovjetske zveze. Kakor J gorovje Ural na severu, ustvarja ; mejo med Evropo in Azijo na jugu. ■ Izvira na Valdajski višini, teče proti jugu ter se pri mestu Astrahan iz- 'liva v Kaspiško morje. Globoka je od 2 do 25 metrov, ob ustju pa je široka 10 kilometrov. Okrog 2000 ladij in vlačilcev oživlja vodni pro- met. V njej je ogromno rib, ki slu- žijo ljudem za prehrano in izvoz (kaviar). Zato ji pravijo domačini mati Volga. Volga ima tudi svojo pesem, ki .je znana po vsem svetu. Napev je znan tudi nam, toda ni nam znano besedilo. » Mnpgo Slovencev je bilo v prvi svetovni vojni v ruskem ujetništvu. Tam so slišali pesem o Volgi. Ko so prišli domov, so jo peli, ker pa be- sedila niso znah, so uporabljah be- sedilo neke domače pesmi. Tako je nastala »slovenska Volga«. Ker originalna ruska pesem v slo- venščini doslej še ni bila objavlje- ; na, in Sem prepričan, da bo marsi- koga zanimala, jo podajam v svo- jem prevodu: ^ Izza ravnega otoka na prostrano plan valov \ plove v jutru vrsta dolga Stenjke Razina čolnov. . V prvem čolnu Stenjka Razin s kneino vozi se pijan, jo objema in poljublja ves razvnet in razigran. ■ Zadaj sliši godrnjanje: »Hitro nas pozabil je — eno noč se z njo je vozil, pa se ves obabil je!« Ko porog in te posmehe sliši grozni ataman, ' P er zi Janki se približa, roko njeno vzame v dlan. ' Namrši obrvi črne, divja burja v njem vzkipi, 'kri razburkana zalije 'atamanove oči... »Vse vam dam, vse rad žrtvujem, žal^^mi moje glave ni!« iz pijanih ust oblastni glßs njegov zdaj zagrmi. »Volga, Volga mati rodna, Volga, ruska reka ti, nisv videla darila, ki kozak ga podari.« Ona pa oči poveša, živa ni in mrtva ni, ko zasliši, kaj pijani ataman zdaj govori: ' »Da bi ne bilo razdora med svobodnimi ljudmi, Volga, Volga, mati rodna, lepotico ti sprejmi!« In lahkotno zdaj zamahne, vzdigne lepo deklico ■ter z.a bok jo ladje pahne iV motno, zburkano vodo. [»Ste li, vragi onemeli? Vas plaši dekle iz globin? • Bratci, y daljo zaveslajmo, njeni duši za spomin!« Nesrečna smrt uboge ujetnice v valovih Volge nam vzbuja sočutje, če je zgodba resnična ali le plod domišljije. Resnice ni težko dogna- ti, saj ima pesem široko ozadje v ruski zgodovini, ki nanr pripoveduje o uporu Stenjke Razina v drugi po- lovici 17. stoletja. O tem nam obšir- no poroča ruski pisatelj Capagin v svojem zgodovinskem romanu »Stenjka Razin«, ki je izšel pri nas v prevodu Vladimirja Levstika. Knjiga je izšla že v drugem natisu. Morda se komu zdi čudno, da ro- man pesmi ne omenja, kar pa le dokazuje, da roman in pesem nista izšla istočasno, ampak je pesem na- stala pozneje. Bralcu se nehote po- stavlja vprašanje, zakaj je Stenjka postal razbojnijc, od kod njegova spremljevalka, zakaj jo je vrgel v reko, kakšen je bil njegov konec! O tem obširno govori v svojem ro- manu Capigin. »Stenjka Razin« je bil mož, poln življenjske sile, narodnega ponosa in brezmejnega junaštva. Bili so te- daj slabi časi: povsod ječe, koroba- či, vislice. Iz mučilnega stolna je bilo povsod slišati žvižganje, krik prošnje. Ljudje z Volge so bili že vsi po ječah in zaporih. Kar zini, pa boš ob glavo. Ljudje nimajo s čim soliti, ker so bojarji zasegli sol ter jo prodajajo za svoj dobiček. Začne se splošna vstaja. Tudi Razin se udeleži leta 1670 solne^^a upora v Moskvi, kjer ga uporniki izvolijo za svojega poveljnika. Ta nasiuv je imel težje posledice. Očeta Tim;:feja je na дотџ zastrupil bojar, bra-a Iva- na so mu v Moskvi izbičali smr- ti. Zato se je zaklel, da se bo m: šče- val. Ker'je bojarjem iz Moskve ube- žal, so ga zasledovali in mu strcjli po življenju; zato zapusti ženo dn dom ter postane razbojnik. Vojaki — strelci kakor tudi mnogi doma- či kozaki so se mu pridružili ter za- jeli mnogo vojvodskih čolnov in bank. Z njimi je krenil na Volgo... Končno so postala domača tla Razi- nu prevroča, zato je pobegnil s svo- jimi pajdaši v Perzijo ... Ko je prišel,/tja, ga je napadel ša- hov veliki beg Abdulah s svojim ladjevjem. Vnel se je boj na življe- nje in smrt. Zmagali so kozaki. Sa- riiega kana je Pjotra Makejev do tal presekal... Nato so porušili mesto Derben ter ujeli mnogo moških in ženskih ujetnikov, тсч1 njimi hčer Abdulahovo po imenu Zejneb. Za svojo ujetnico je pripravil Razin na ladji Abdulaha udobno bivališče. Silovito je zadela Rabina vest o smrti njegovih najboljših tovarišev Sreber Jakova in Moke jeva, ki sta odšla kot odposlanca k šahu, da bi izprosila naselitev kozákov v Perzi- ji. Šah je vrgel Mokejeva psom, Sreberjakova pa izročil rablju. Na pol blazen je Razin nedolžnemu tolmaču, ki mu je prinesel to vest, odsekal glavo. Iz maščevanja je na- padel šahovo mesto Farabat, kjer so kozaki pomorili 1000 Tezikov. Na- to je- krenil na mesto Rjaš. Prebi- valci so jim namesto preprog in svi- le privalili sode vina z mamjlom ter jih pozneje pijane in ohromele od zastrupitve napadli in 400 pobili. Tako velika izguba njegovih ljudi je spravila Razina v obup. Poleg tega ga je mučila skrb, kam naj se z ladjami obrne, da ne pade v roke bojarjem. Namenil se je v Astra- han ... Nekega večera stopi ataman v svoj Veliki šotor, da bi videl kaj dela Perzijanka, kadar je sama. — Na blazinah je sedel kozak, na rami pa mu je slonela knežna. Ob vstopu kozak vstane, a icnežna se odstrani. Kozak Vaška Brkač pove začudene- mu atamanu, da ljubi knežno in ji je prisegel, da jo bo spremljal nazaj v njeno domovino. Razin mu odgo- vori: »Ce pojdeš z njo, kje pa naj- dem drugega, ki bi bil tebi enak ...« »Ne skrivam, očka Stepan, iz so- čutja sem ji dal besedo ...« »Ce si jo dal, ši jo dal, a si poza- bil, da sem jaz gospodar ujetnice.« »Očka, mislil sem, da mi boš dal dekle, kakor bratuf midva razumeva drug drugega... skupno pot imava pred seboj ... tebe pa, oprosti mi, nima rada ...!« Iz tega pogovora je Razin spoznal, da ga Perzijka ne ljubi in da bo zaradi nje,izgubil še najboljšega tovariša. Zato je skle- nil dekle utopiti. Izza brega je zaplula okrašena plavača. Atamán je bil v živo zele- nem kaftanu z rokavi do komolca. Desna roka je objemala knežno okrog vratu. Ona je povešala oči pod goste trepalnice. Ker je vedel, da razume tatarščino, jo je vprašal: »Ali me ljubiš, Zejneb?« — »Ne lju- bim te!« Razina je ta beseda zadela boleče v srce. Umaknil je roko z njenega vratu ter zaklical: »Hej, stric z Vologde! Zapoj pesem o sta- rih časih! ... Ali me ljubiš, Zejneb?« — Ne ljubim te!«... Tedaj so po zraku zletela svilena oblačila, z roka Razina pa jc zletelo mlado telesce in se potopilo v vodi. Strahoten glas je zagrmel, razlegajoč se do bližnje- ga brega: »Vzemi ljubljena moja, zadnji spomin na Pjotra Mokeje- va...« Tudi Razin ni ušel svoji usodi. V noči od 6. na 7. junij 1671 so- ga pod carjem in velikim knezom Alek- sejem Mihajlovičem razčetverili. Henrik Blazinšek — Ne razumem, Franček, da hod iš iz Rogaške Slatine po kisla vodo v Ljubljano. — Ravnam tako, kot graditelji nove terapije, ki so prek Ljubljane dobili opremo iz šetnjurskega »Alposa«. HVALEŽNOST Na razširjeni seji predsedstva okrajnega sindikalnega sveta v Ko- njicah, na kateri so razpravljali o šolstvu, je bilo slišati med zelo kri- tično in resno obravnavo tudi nekaj hudomušnih pripomb. Tako je na primer nekdo ob ugotovitvah, da je bilo na našem področju zgrajeno dvakrat več šol do leta 1900 kot po osvoboditvi, dejal: — Hvaležni smo lahko Mariji Te- reziji, da je imela tolikšno razume- vanje za šolstvo. SENZACIJA Kakor smo izvedeli iz zanesljivih virov, nameravajo v celjskem kopa- lišču pričeti z izdelavo finih mrež. Pri tem jim bodo baje v največji meri pomagali pajki, ki so prve mreže že spletli po stropu. Predla- gamo, da jih uslužbenci kopališča previdno odstranijo, proizvodnjo mrež pa po možnosti mehanizirajo. Morda bi lahko uvozili tudi še ne- kaj pajkov. Vitanjski fenomen Na konferenci SZDL v Vitanju je razmeroma mlad moški protestiral, češ, zakaj v šoli otroke učijo, kako 'Se otroci rodijo. Strinjamo se z njim. Kaj je treba tega? Ker turi- zem v teh krajih, kljub pogojem še ni razvit, bi morda s fenomenalno zanimivostjo vendarle uspeli. V svet je treba raztrositi novico; — ... da povsod po svetu prihaja- jo otroci na'svet tako kot pač pri- hajajo, le v Vitanju jih trdovratno nosi štorklja. ZA SKLADEN TELESNI RAZVOJ Komisija za rekreacijo pri občin- ski zvezi za telesno vzgojo v Žalcu uvaja telovadbo za tiste, ki se s športom ne ukvarjajo aktivno, to so predvsem uslužbenci, zastopniki podjetij in drugi. Telovadba bo v obliki rekreacijskih večerov vsak četrtek. Zlobni žalski jeziki pravijo, da težijo prizadevanja v smer skrbi za skladen telesni razvoj: dozdaj so se bodoči udeleženci telovadbe namreč razgibavali le duševno — — na različnih sejah in sestankih. IN VINO VERITAS — Vino je pameten borec, a v njem je veliko zlo, ker najraje zgrabi za noge. — Pijanstvo ni nič drugega kot" prosto- voljna norost. — Pijanec je utopljenec, bedak, norec. Sa- mo en požirek preveč ga napravi bedalm, drugi norca, a tretji ga utaplja. POST FESTUM Bolj nas kot njega muči en problem: Vse naše tožbe sicer dobro sliši. A žal, da mož brez ust je nem, za večje dnarje y medicineki hiši. - HARI 3 Ko se je znova vrnila v Pariz, je nastopala iV Folies Bergèru ter'dosegla naravnost umetni- .ški triumf. Nekega večera jo je pred garderobo pričakal zelo eleganten gospod z velikim šop- kom dragocenih orhidej. Ni ga še bila videla, . toda smehljal se ji je, povedal nekaj ljubeznivih besed o njeni umetnosti in se obnašal talio brezbrižno in neusmiljeno, da se mu Mata Mari ni mogla upreti. In nasledje jutro je ležal poleg nje v njeni spalnici. To je bil markiz Pierre de Montessac, zvezda pariškega nočnega neba,-arbiter elegance, prijatelj in zaupnik pariških gardijskih oficir- jev, ki so pripadali visoki aristokraciji. Kasneje so francoske oblasti zaplenile Mati Hari šte- vilna pisma, ki so bila naslovljena nekemu mar- kizu de P. V njenem procesu so preiskovalci na vsak način hoteli dognati, kdo je ta markiz de P., s čim se je ukvarjal in od kod je izhajal. V času pa, ko se je spoznal z Mato Hari, se Zanj ni nihče zanimal: bil je eleganten, bogat, poln fines; kvartaške dolgove je plačeval ob rokih in takratna zlata mladina je na njem videla svoj vzor. Dolgo se ni vedelo, kdo je pravzaprav ta markiz. Šele 1927 leta je Netly Lucas, dolgo- letni spoštovani član pariškega podzemlja v svofi knjigi razjasnil, kdo naj bi bil skrivnostni markiz de P. Lucas si je z iskrenimi spomini o svojih roparskih in falsifikacijskih podvigih omogočil povratek v pošteno družbo. In prav v tej knjigi govori avtor o nekem markizu de P., ki je identičen z markizom de Montessac. Markiz, o katerem nihče nič ne ve, govori ruski, angleški, nemški in francoski jezik tako odlično, da ni mogoče domnevati, kateri naj. bi bil njegov materin jezik, pravi avtor. Nadaljuje, da je študiral v Bonnu in da mu je v tèm času umrl oče nekje na francoski rivieri in mu zapu- stil dokajšnje imetje, katerega pa je'dedič za- igral v Monte Carlu. Ker se ni mogel ločiti od življenja velikega gospoda, je zašel na druga pota. Iz vsakega hotela je odnesel kakšen spo- minček in kadarkoli bi odpotoval iz katerega hotela, bi gostje opazili, da jim je zmanjkala listnica ali druge dragocenosti. Nikoli ga niso ujeli. Toda, ta način življenja se mu je preskiitil in tako je v Lausanni sprejel ponudbo nekega nemškega vohuna, ki ga je že dlje časa opazo- val, ter stopil v nemško vohunsko službo. In potem je markiz de Montesac odpotoval v Pariz, kjer je kmalu postal prijatelj gardijskih ofi- cirjev in vzor bogate mladine. Njegove ekskluzivne vožnje v »Bois de Bou- logne« so navduševale vse poznavalce najnovejše elegance. Prisostvoval je vsem letalskim tekmo- vanjem, celo sam se je učil pilotirati. Njegovi prijatelji so bili prepričani, da to počenja zgolj zaradi najnovejše mode. Toda mnogo je potoval in obiskoval vse evropske dežele, a ne vedno kot markiz de Montessac, temveč tudi kot ruski kapetan Mazav Marzav. Ko je julija 1914. leta vrnil v Pariz, je Mata Hara na hitro roko prodala svojo vilo v Neuillyju s čudovitim po- hištvom' in svoj dvorec, ki je nekoč pripadal markizi Pompadour. . In že v avgustu 1914. leta je Mata Hari nasto- pala v največjem berlinskem varieté ju. Po nekaj večerih pa je izginila, a-ne sama. Odšla je v družbi s služabnikom, ki ji je nosil kovčke, a vedo povedati, da sta se, kadar sta bila sama, tikala, šele v Amsterdamu sta se razšla. Zatem pa se je markiz de Montassac pojavil v Parizu, kjer so ga prijatelji z navdušenjem sprejeli. Hodil je na obiske k najbolj uglednim osebnostim in tako je lahko dosegel, kar je hotel. Tako so ga sprejeli v letalsko enoto, ker je pilotiral že pred vojno. Po kratkem vojaškem kursu je postal oficir in je postal uslužbenec vojaških letališč. Netly Lucas pravi v svoji knji- gi: »Svoje delo je smatral kot dolžnost, da Nemce obvešča o vseh novostih, ki so jih zani- male.« Mata Hari pa je zaenkrat ostala y Amster- damu, živela je zelo odmaknjeno življenje in je samo enkrat obiskala London. Po povratku iz Londona je odšla v Pariz. Toda »Intelligence servise« je posumil vanjo, a ker niso v času njenega obiska v London odkrili nič posebnega, so javili sum v Pariz ter priporočali nadziranje. Mata Hari pa je v Parizu znova začela s svojim starim življenjem. Postala je ljubimka človeka, ki je imel važno funkcijo v francoskem ministrstvu za zunanje zadeve. št, 47 — 27. novembra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 11 - BISER OB TITICACI O Boliviji, o njenih privlačnostih za turiste, kaj radi govore domači- ni in pripomnijo, da jo je neki francoski raziskovalec imenoval mikrokozmos našega planeta. Govo- re, da je to paradiž za turista, ki~ ljubi naravne lepote iz pradavnine, polne p];esenečenj in kontrastov, ki so lahko opisani le v superlativih. Bolivija je dežela velikih narav- nih bogastev. V državnem grbu je kot simbol vsega bogastva gora Cer- ro Potosi. Gora daje že od petnaj- stega stoletja srebro in domačini trde, da je bilo iz te gore izkopano že toliko srebra, da bi lahko napra- vili most širok en meter, ki bi se- gal od Potosija do Španije. V gorov- ju Andov obstoja naselitev že od davnega. Ljudje žive v višini štiri tisoč metrov, kjer temperatura ne presega 10» C. To je pravi posmeh naravi. Na tej višini je obstojala država, večja od pet Francij. Že v srednjem veku je bilo tod organi- zirano življenje. Ne samo to: pre- bivalci so poleg skrbi za vsakdanje življenje našli tudi moč za izgrad- njo civilizacije, kulture, kar vidimo še danes y rušcAdnah monumental- nih mest, zapuščenih rudnikih zlata in srebra. In to vse v višini, ki pov- zroča Evropejcu težave že pri pre- magovanju stopnišča. Indijanci so imeli posebne telesne lastnosti, da so lahko premagovali vse to. Toda vsiljuje se vprašanje, čemu vse to? Zakaj so ti ljudje iz- brali za prebivališče ravno te ne- ugodne višine? Že pred štirideset tisoč leti so rumeni predniki Indi- jancev prešli zaledenelo Beringovo ožino in se razlili preko obeh Ame- rik. V predkolumbijski dobi je na- stal zanimiv pojav: vse te množice .so se- organizirale v državo le na vi- sokih' gorah in planotah. Tako so se naselili Indijanci Aymara ob Titi- caci. Inki so bili le trenutek v zgo- dovini Andov, prav tako Španci. Pas naselitve je bil ozek. Razlival se je po med sabo zelo slabo pove- zanih dolinah in nekdaj skupen je- zik se je spremenil v samostojen dialekt, le v glavnih obrisih so po- samezne velike skupine tvorile celo- to. V Andih je živelo približno sto indijanskih plemen. Med njimi Oru- ri ob Titicaci, Aymari v Boliviji in Kechuanci v-srednjem Peruju. Vsi so imeli zelo pestro religijo. Svoje bogove so vezali seveda na gorov- ja. Tako je posamezna skupina v neki dolini imela toliko bogov, koli- kor vrhov je štela okolica. Njihova folklora, ki je silno pisana, se iz- raža v vsakoletnih karnevalih, ne- kakšnem ljudskem rajanju, kjer pridejo na dan prastari običaji, ob- redi, maske in druge raznovrstne folklorne posebnosti. Teritorij današnje Bolivije se je v predinkovski dobi imenoval Collao, Inki pa so deželo imenovali Collasuyo. Prebivalci so bili Indijan- ci, ki so jih Španci kasneje imeno- vali Aymara. V prvih stoletjih naše; ga štetja so se ti Indijanci razširili s svojega središča na Altiplanu na del Peruja in Ekvadorja ter del se- verne Čileanske obale.v Po lotu 600 pred našim štetjem se je tod začela razvijati razmero- ma visoka, civilizacija, imenovana Tiwanacu. Ta kultura, katere sredi- šče je bila okolica jezera Titicaca, kjer stoji danes majhno mestece Tiwanacu, je cvetela približno skozi tri stoletja. V tem času je dosegla izredno visoko stopnjo v gospodar- stvu, posebno pa v arhitekturi. O tem pričajo razvaline templjev in _ monumentov y Tiwanacu in drugod. Tajne in čari so prav tako v teh razvalinah Tiwanaca na Altiplanu v višini 3842 metrov. To je center predinkovske kulture, katere vzpon in propad sta prav zanimiva za ar- heološke raziskovalce z vsega sveta. Posebna privlačnost v tem kraju so vešče izklesana v monolit tako ime- novana »Sončna vrata«, ki so pravi arheološki čudež Južne Amerike. Ta kraj leži le štiriinšestdeset kilomet- rov od La Paza, do koder vodita že- leznica in lepa makadamska cesta. Ime »Sončna vrata« so dobila od tod, ker ha prvi spomladanski dan, to je v Boliviji 23. september, posi- je prvi sončni žarek prav na to mesto. Zato so postavila predinkov- ska ljudstva ta spomenik v čast bo- gu sonca. Figure na spomeniku so izklesane s presenetljivo natančno- stjo in so predstavljale koledar. Iz- kopanine na tem mestu so ene naj- obsežnejših v Južni Ameriki, saj ob- sega prostor preko deset tisoč kvad- ratnih metrov izkopane površine, na kateri je ^)ilo izkopano preko tristo jam in^ grobov. Ena največjih izkopanin je ogra- jen prostor »Kalasasaya« s svojimi monolitnimi' stebri in stopniščem. Tu je bil najden tudi tri metre dolg kamen antropomorfske oblike, le- po izklesan, ki je najoriginalnejši primer kiparstva v Tiwanacu. Ru- ševine v območju templja »P«itia Punko« so opazne po velikanskih kamnitih blokih, katerih eden tehta okoli petdeset ton. Strokovnjaki oce njujejo, da je bila potrebna moč tritisoč ljudi za transport in posta- vitev enega samega kamna. Muzej centra arheoloških razisko- vanj Tiwanaca je postavljen neda- leč od najdišč ruševin in spomeni- kov. Posebiio dragocene najdbe manjših oblik hranijo v njem. Postopna dekadenca je trajala tri stoletja. Teh ozemelj so se pričeli lastiti Indijanci Kechua in Inki; to je bilo okoli leta 1200 po našem štetju in se obdržali vse do priho- da Špancev, Za Evropejce je bila Bolivija odkrita šele leta 1535 in že deset let kasneje je zraslo mesto La Paz, ki so mu sledila druga me- sta. Ta mesta so bila zaradi rudni- kov srebra zelo bogata, toda Špan- ci,, obsedeni od pohlepa po srebru, so popolnoma zanemarili ostale pa- noge gospodarstva, predvsem polje- delstvo. Ubogo indijansko prebival- stvo se je vedno bolj potapljalo v težak položaj prave sužnosti... Od sredine sedemnajstega stoletja je revolucija sledila revoluciji. Mno- gokrat je uboga raja vstala in se uprla, vendar so Španci vse upore, čeprav so bili nekateri že blizu uspe- ha, krvavo zadušili. šele ko so bili Španci dokončno izrinjeni s .peline, se je 6. avgusta leta 1825 ustanovila prva država z imenom República de Bolivar. lihe je dobila po njenem velikem heroju v boju proti Špancem — Simonu Bolivarju, ki je bil tudi idejni oče te nove državne tvorbe. Sončna vrata Lojze Golob ob enem od inkovskih kipov. K DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM UU- DEM NASE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI ŽA POŽRTVOVAL- NO DELO PRI GRADITVI NAŠE DOMOVINE. Ч KOMIIALM ZAVOD ZA SOOALNO ZAVAROVA\JE CEIJE Hudobija na Virstanju Virštanjsko blato je lepljivo. Dolge veke so se ljudje otepali z njim. Po več parov volov so morali vpreči v voz, če so hoteli pririniti do zidanic, kjer je zorelo izvrstno vino. Zdaj se je že marsikaj spremenilo. Zagrizh so se v strmine in si večinoma s prostovoljnim delom utrli trde poti čez Virštanj, proti Bučki gor- či, preko Verač. Samo letos so tako zgradili več kilometrov trdih cest. Tokrat so se lotili vodovoda. Že pred leti so si napravili vodo- vod za šolo. Zdaj se je strnilo več občanov in hočejo vodo v na- selje. Zdravstveni organi so jim pripravili načrte, Virštanjci so se javili na delo. Dva dni so vlačili navkreber betonski gramoz. Gazili so po lepljivem blatu in se zvečer oddahnili, ko so opravili najtežje delo. Nekdo pa se je jezil, ker bo vodovod. Sredi noči se je priplazil z lopato in razmetal gramoz, ga poteptal v blato in tako popolnoma uničil ves trud prizadevnih ljudi. To pa je hu- dobija! Na tak način ni mogoče reševati nadaljnih nesoglasij. To je skrajni primitivizem, ki ni vreden človeškega dejanja. Viršta- njci se osupli vprašujejo, kdo je to? Ali se je tako izrodil spor s predstavniki kmetijske zadruge, ki so imeli ob vodovodu svoje načrte? Ali je nekdo, ki je hotel izkoristiti priložnost za svoje nizkotne namene? Odnosi med ljudmi, za to gre! Na nedeljskem sestanku SZDL se bodo o tem temeljito pomenili. L« GA NI... Je pomemben faktor. Je na takem mestu, s katerega je mogoče posredovati kakšne podatke. Se pravi, je kompe- tenten, da kaj izjavi ali odgo- vori na kakšno vprašanje. No- vinarsko delo je namreč od- visno od vira informacij, zato se novinar vselej znova vrača k njemu (k viru) kakor konj, ki se hodi napajat. Zanimala so me neka vpra- šanja, pa sva se ob neki pri- ložnosti dogovorila, da se oglasim. — Dobiš me lahko vsak dan v službenem času, je rekel. — Pridi jutri! In sem prišel. Za mizo je samevala tajni- ca: — Ga ni. — Pa sva se dogovorila. Kje pa je? — Odšel je na občino. — In se bo vrnil? — Seveda. Šel sem na občino, kjer so rekli: — Ga ni, in mi pojasni- li, da je na SZDL. Šel sem na SZDL, kjer so rekli: — Ga ni, verjetno je na komiteju. Ko sem prišel na komite, sem zopet slišal: — Ga ni, naj- brž je v svoji pisarni. Vrnil sem se v njegovo pi- sarno in tajnica je rekla: — Ga ni. Tedaj sem še sam rekel: — Ga ni. Tajnica je rekla: — Nekje je, jaz pa sem dodal: — Iii ga vendar ni. Da ga sploh ne bi bilo, sem si seveda težko predstavljal, zatorej sem se hitro prepričal v nasprotno, da vendarle je. — Kje neki bi potem bil? je rekla tajnica. — Saj, to tudi mene zani- ma. Minilo je nekaj časa; zopet sem ga iskal. Drugič, tretjič, četrtič... Tajnica je vselej imela pri- pravljeno ugotovitev: — Ga ni. Ko sem morda že desetič prišel zastonj, sem se seveda zelo razveselil dejstva, da ga spet ni. . — Se vam ne zdi čudno, da ga nikoli ni? sem vprašal. — Niti ne, je rekla tajnica. — Veste, on je včasih tukaj, ampak nimate sreče... — Samo včasih? Kaj ni red- no zaposlen? — Ne mislim tako. Pač opravki. Seje in sestanki, saj razumete? Ja, naročil je, da se zglasite v petek ob devetih. — Danes ga ne bo nazaj? — Ne. Je v Ljubljani. — Torej bo do petka prišel iz Ljubljane? — Gotovo. — In bo prišel v pisarno? — Seveda. — Če ga pa nikoli ni! — No ja, včasih gre dopold- ne tudi domov. — In zakaj ste vi vedno tu? Tajnica se je namuznila: — Nekdo mora biti. Kasneje si nisem več brusil podplatov; zdelo se mi je tudi nesmiselno tekmovati z avto- mobilsko pnevmatiko, zato sem z zakonito vravico do po- pusta objavil mali oglas: »Iš- čem faktor, ki ga ni!« D. Hribar št. 47 — 27. novembra 1964 CELJSKI TEDNIK Straa 13 Stran 14 CELJSKI TEDNIK Št, 47 — 27. novembra 1964 St. 47 — 27. novembra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 15 Ф V i t a n j e je trg in središče prostranega hribovskega ozemlja, ki se čez sedem katastrskih občin raz- steza od Stranic do spodnjega Doli- ča, od Socke do Rogle ha Pohorju. Ф Vitanje povezuje nekaj manj kot 3.000 ljudi v eno veliko družino, povezuje 1.607 volivcev v odločanje o vsem kar zadeva njiho- vo področje, 1.162 članov socialistič- ne zveze pa prek krajevne organiza- cije usmerja politiko ter ureja med- sebojne odnose. To seveda počnejo predvsem tisti, ki so za to priprav- ljeni in ki jim je kaj do proč vita in i/boljšav tudi onstran domačega plota. Ф Vitanjsko gospodarstvo, od »fužin« ob Rudinji, prek obrtnih de- lavnic gozdnega obrata, šole in kme- tij, zaposluje in reže kruh večjemu delu prebivalstva. Veliko pa jih je, ki gredo v dolino, zlasti v velenjski rudnik. # Vitanjsko področje je bilo domovina partizanov. Tu izvira hu- dourna Hudinja polna potočnih po- strvi. Po pohorskih strminah se po- dijo gamsi, srnjad in nizka divjad. Turizem je tukaj zadremal in čaka prebujenja. Gorska idila je povezana s trdovratno konservativnostjo, ki pa krepko poka in se lomi. # Visoko v pohorskih strminah je Rakovec z najvišje ležečo šolo v okraju, ki je bila men- da ustanovljena samo zato, da bi napredni učitelji v predaprilski Ju- goslaviji lahko »v miru« razmišljali, kaj je posledica upiranja buržoaziji. Še vedno je tam in terja dandanes preklemano veliko idealizma od pro- svetarja, ki se odloči zanjo. Ф Na vitanjskem območ- ju še vedno ob večerih tu in tam brli petrolejka in televizijski valovi so prešibki, da bi se dokopali do razstresenih južnopohorskih domačij. To je samo na grobo zaokrožena slika o področju Vitanja, ki ima svo- je skrbi, težave, toda nič manj volje in prizadevnosti. Tak poster splet problemov je privrel na dan tudi na KONFERENCI SOCIALISTIČNE asvEZE. Viktor Jermol je uspešno vodil kon- ferenco (Foto: Potočnik) Vitanje pod Pohorjem. (Fotolik) Na desni: člani SZDL zapuščajo prosvetni dom. (Foto: Potočnik) VITANJSKI POLITIČNI VRH Nedelja zjutraj... V trgu se lovci iž Nemčije veselo poslavljajo. V »mercedesu« imajo lepe trofeje, mi pa devize. Turizem se prebuja... V prosvetnem domu, ki je okra- šen z zastavami, se zbirajo člani so- cialistične zveze. Danes je dan, ki mu po pravici lahko prisodimo na- slov; vitanjski politični vrh. Med svoje volivce je prišel tudi poslanec republiškega kultumo-pro- svetnega zbora tovarišBran/co Gom- bač. Ne bo mu žal. Ni malo proble- mov, ki zadevajo njegovo področje. Nekje sem bral, da udeležba ni najvažnejša za uspeh konference SZDL. Tukaj so ljudje bržčas dru- gačnega mišljenja. Naštel sem jih 254, ali četrtino vseh včlanjenih. Vsaj eden od vsake družine je tu ... Delovni predsednik in občinski odbornik Viktor Jermol vodil kon- ferenco. Vsakega pozna po imenu, pravtako predsednik krajevnega od- bora SZDL Jernej Kuzman. Lahko njima, eden je lovec, drugi gozdar- ski uslužbenec, bi dejal kak mestni zaspane, ki ne pozna niti vseh sose- dov v svojem bloku. Pustimo to. Ne bom se držal poteka konference kot pijanec plota. Gre za probleme, za vlogo socialistične zveze. Ta pa v Vitanju ni majhna. Samo dva primera: Lani spomladi je poiigalec upe- peljil šest kmetij л/ Breznem. Kmet- je so rešili le živmo. SZDL je našla svoje mesto ob taki katastrofi. So- sedje so vzeli živino v rejo, saj je zgorela tudi krma. Gozdni posestni- ki so darovali sto kubikov lesa in gospodarska poslopja so danes ob- novljena... Akcijo^je vodila SZDL. . Spodnja šola v Vitanju je dotra- jala. Občina ni imela sredstev in iz leta v leto so odlašali z obnovo. Pa je prevzela inciativo SZDL in na čelo odbora postavila tovariša Je- romla. Stvar je stekla. Kolektivi so prispevali zaslužek enega dne, kmet- je 100 kubikov'lesa, delavski sveti pa še posebej po svojih zmožnostih. Zdaj je tudi občina morala primak- niti svoje. Milijon in pol je primak- nila in šola je danes svetla, obnov- ljena. Klopi iz časov Marije Terezi- je so šle v drva, nove pa v razrede. Takih primerov, ob katerih se uveljavlja SZDL na tem območju je še dovolj. V Vitanju politične orga- nizacije in društva popolnoma za- upajo odboru SZDL, ki deli sred- stva, zbrana na najrazličnejše nači- ne. Odbor deli pošteno — socialistič- no: Vsakemu po njegovem delu ... Gospodarski uspehi so tudi tu na- raščali. Samo dva podatka: Leta 1962 je bilo v kraju 4 mili- jarde narodnega dohodka ali 223.000 dinarjev na prebivalca. Letos bo do- hodek v kraju presegel 6 milijard, ali 300.000 dinarjev na prebivalca. Toda vrnimo se k razpravi, ki se je razživela po poročilih. Spet ne bom sledil kronološkemu redu, am- pak tako, kot so vprašanja dobivala odgovore, mnenja pa protimnenja: DIALOG o ŠOLI . . . Mnogi starejši starši se premalo bri- gajo za napredelc šolslcili otroli. 13 staršev pošilja otroke v šolo kot na priložnostne obiske. Med takimi starši so ljudje, ki ima- jo celo vse mehanizirano in bi pričakovali sodobnejši odnos do šole in dobrobiti lastnih otrok ... Ne morem si kaj, da bi ne govo- rili o izkoriščanju otrok s strani staršev . . . . . . Jaz pravim, da je telovadba za kmečke otroke čisto odveč, naši otroci hudirjevo pre- telovadijo doma ... . . . Doma ne telovadijo. Garajo! Zato so ji mpotrebni drugačni gibi. Na našem pod- ročju je polno rahitičnih otrok. Cela vrsta je takih, ki imajo deformirano hrbtenico . . . . . . Kdo bo delal doma? . . . Jaz sem imel en zvezek dovolj za celo leto, moj pa že po enem mesecu »fehtari« za drugega? . . . Kaj pa je treba »kvariti« otroke z spolno vzgo- jo? . . . Mi v Rakovcu hočemo spet tako šolo, kot je bila. Zakaj podružnica vitanjske? ... To spada* na roditeljske sestanke. Tam pa je navadno dolgčas, ker nikogar ni . .. V Rakovcu je bilo lani namesto 210 komaj 83 šolskih dni. Marca letos pa je učitelj eno- stavno »zgasnil«. Ali bomo imeli na Pohorju polpismene in nepismene otroke . . . Tako je tekla beseda o šolstvu. Nočem se vmešavati, dragi Pohorci. Starši ste, odrasli in hočete imeti svoj prav. Toda ali niso ne- katera stališča malo prehuda reč, ki jo bo- do marali nekoč plačevati vaši otroci? STATUT IN MRTVA CRKA NA PAPIRJU — Veseli me, da se obetajo višin- skemu kmetu boljši časi. Strinjam se, da bi kmečke površine četrte ka- tegorije oprostili davščin. Ne stri- njam pa se, da bi tiste, ki imajo davek od osnove 50.000 dinarjev, oprostili davkov... Kdor ima tako malo zemlje, ne živi le od kmetijst- va. Mora se zaposliti. Tak pač laž- je plača davek, ko dobi plačo... — Tako pa ne, tovariš! Tišti, k'i je zaposlen, daje družbi veliko večji odstotek od svojih dohodkov kot kmetje.' Po tvoje, tovariš, bi se rek- lo hoditi na »šiht« zato, da bi z za- služkom plačevali davek. Nisem čisto natančno zabeležil, toda v tem smislu je izzvenel dvo- boj med kmetom in vitanjskim fu- žinarjem. DVOBOJ ZARADI DAVKOV '— Ce bodo drugi slišali o poro- čilih v Vitanju, bodo vsi hoteli priti sem, tako je tukaj vse lepo opisano, se je pošalil občan iz Brezna. Toda k nam v Brezno sploh ne bodo priš- li, ker ni več poti po zadnjem ne- urju ... Še bolj važna je elektrika. Prav je in veseli smo, če je občina pripravljena dati 900.000 dinarjev za elektrifikacijo. Zaenkrat tega de- narja še nimamo... Veridar se mi to ne zdi dovolj. Kolikor smo tu že vložili v delo, les in prispevke in kolikor bomo še morali, bo naneslo na okroglih 10 milijonov. V statutu občine pa piše, da je občina dolžna dati k trem četrtinam našega pri- spevka svojo četrtino, če smo tako zapisali, potem tako tudi delajmo .. Govornik je požel aplavz. Dobro se je pripravil. V njegovi razpravi ni bilo spodrsljivih točk. Nastopil je drugače kot nekateri: kar na mi- sel to na jezik. Ni važno kako po- veš, kako zavijaš stavke. Važno je kaj si povedal, kako'si prej premis- lil ... Beseda je tekla še o marsičem. O prosvetnem društvu, ki je nekoli- ko zadremalo, o komunalnih vpra- šanjih, o predpisih o privatnih ža- gah in še marsičem. Je pač tako, so ugotovili: Eni, ki so pošteni, si ne morejo poceni nažagati lesa za po- pravljanje svojih poslopij, drugi pa bi malenkostno sprostitev izkoristi- li za žagarske usluge na črno. Kaj storiti? Oglasila sta se tudi tovariš Gom- bač, republiški poslanec, ki je imel dovolj razlogov, da je na tem mestu postavil šolstvo in prosvetnega de- lavca na tisto mesto, ki mu bo mo- ralo šele pripasti, ter tovariš Ma- rovšek, predsednik občinskega od- bora SZDL v Konjicah. Izvolili so tudi nov odbor, toda tovariš Kuzma bo moral še dve leti vleči voz SZDL v svojem kraju. Ne manjka mu izkušenj, krepek je in zaupanje si je pridobil. Sonce je bilo že visoko, ko smo se razšli. Ta dan-je po južnem Po- horju tekla beseda o konferenci. Mnogi so odložili svoje misli in te- žave na pravšnem kraju, mnqgi so samo veliko zvedeli, ne bo pa manj- kalo tistih, ki bodo trmasto vztraja- še pri svojem. Kako dolgo? Tudi sam sem bogatejši za spoz- nanje, da je v krajih, kot je Vita^ nje, z razsežno okolico, socialistič- na zveza živ mehanizem, ki deluje za boljši jutrišnji dan. Popoldne so naju s poslancem Gombačem odpeljali v Rakovec po nedokončani cesti. Preveč proble- mov za eno uro obiska. Tja se še povrnemo. Zvečer so v trgu peli fantje... Jutri bodo v velenjski jami kopali rjavo zlato, podirali les, kovali že- lezo in spreminjali podobo današ- njega ter jutrišnjega Vitanja, J. Krašovec K DNEVU REPUBLIKE CESTITA vsem delovnim ljudem širom po naši domovini OPEKARNA IJUBEf^A BllKOVŽLAK OSEMLETKA IN OSEM LET V nekaterih šolah otrok ne vidijo po tedne in tedne. Tako otroci za- ostajajo, ker se tudi starši ne zave- dajo kako potrebna jim bo šola. Pa je prišel odrastel fant k ravna- telju ene od osemletk v konjiški občini in prosil, da mu izda spri- čevalo. — Kako? Samo za štiri razrede? — Kako pa drugače, fant? — Saj sem vendar hodil osem let v šolo. — Da res je. V vsak razred po dve leti. NAMESTO OBLJUB DEJANJA Delo pionirjev in mladine na osemletkah Razgovori, ki jih je vodil Občinski komite ZM s pionirji in mladinci na skoraj vseh osemletkah v Celjski komuni o problemih dela organizacije ZM, skupnosti učencev in svobodnih aktivnosti, so pokazali na zelo zanimiva dejstva. Za osnovo nadaljnje raz- prave vzemimo samo stavek, ki ga je izrek- la tovarišica učiteljica na neki šoli, da uvajanjem mladinske in otroške samouprave na osemletkah kratimo mladini mladost«. Morda ta tovarišica ne pozna dobro sploš- nega zakona o šolstvu, da o načelih, šolske reforme ne govorimo. Resnica pač je; nam- reč, da nova vzgojna prizadevanja niso zras- la znotraj pedagoške prakse,, ampak so o njih začeli najprej govoriti določeni pristojni forumi. Koliko se je vseh teh priporočil, no- vih misli, mnenj in stremljenj o obogatitvi učno-vzgojnega procesa in z njim socialistič- ne vzgoje mladega človeka oprijel tudi pro- svetno-pedagoški kader, je seveda drugo vprašanje. Nanj lahko lažje odgovorimo že, če dobro premislimo samo gornji globoko- umnl stavek. Ne gre za nobeno ironijo, niti ne za iskanje krivca, ki pedagogom, mentor- jem teh organizacij mladih, ni morda posre- doval osnovnih pridobitev pri bogatitvi učno- vzgojnega procesa ob uvajanju mladinske in otroške samouprave na osnovnih šolah. Gre pa za eno dejstvo — za razumevanje občega vzgojnega smotra. In za spoznanje, da so ¿asi avtoritativne vzgoje minili, kar je prakM i» zdavnaj pokaiala. Vzgoja, ki dose- ga večje rezultate, je tudi sociološko nujna, glede na psihični razvoj otroka pa mnogo bolj učinkovita, je vzgoja v skupnosti učen- cev, v tej miniaturni šoli upravljanja. Bogat prispevek k lej .šoli pomeni vključitev sed- mih in osmih razredov v delo mladinske organizacije in ostalih prostovoljnih dejav- nosti. Ob upoštevanju vseh faktorjev — od duševne, telesne in duhovne oblikovanosti učencev, do možnosti in pogojev šole, kvali- tete mentorjev in ostalih obrobnih ovir. v osnovnih šolah v naši občini so pionir- ji in mladinci vključeni v naslednje organi-- zacije: Zvezo pionirjev, Zvezo mladine, skup- nost učencev (ki jo poznajo le ponekod), v razne prostovoljne dejavnosti (krožki in klu- bi), športno društvo in Podmladek Rdečega križa. Z redkimi izjemami si niti pionirji in mladinci ne predavateljski kader niso na jasnem z vlogo, pomenom in področji dela posameznih organizacij. Pravila in statut ZM in ZP so marsikomu nepoznana skrivnost. Površnost dela narekuje tudi nejasna organi- zacijska shema, s to nedoslednostjo pa je seveda skoraj nemogoče točno opredeliti posamezne naloge In akcije. Programi dela sicer obstojajo, nekje so celo zelo lepo se- stavljeni, toda razdalja od teorije do prak- se je precej dolga in za marsikoga nepre- mostljiva. Vsebina dela je bolj v znamenju »naj bi« in »moramo«, konkretnih akcijskih programov in pa tega, kako se bo to ali ono uresničilo, pa manjka. Posebno poglavje zase predstavlja sprejem pionirjev v ZM. v večini primerov je spre- jem potekal brez priprav, sicer svečano, .to- da s premajhnim posluhom ob resnici, ki je in ostane — da površnost vedno lahko rodi samo površnost. Z enim samim preda- vanjem ali razgovorm pionirje na sprejem še nismo pripravili. Pomembnost lega dogod- ka za vsakega pionirja pa podčrtujejo njiho- ve izjave v neki anketi: — Želel sem stopiti v Zvezo mladine zato, ker sem postal iz pionirja mladinec; — V čast ml je bilo to, da sem dovolj zrela za vstop v organizacijo ZMS; — Ker je to prvi vzpon v okolju odraslih. Takšni In podobni odgovori kažejo, da se prične mladostnik v obdobju pubertete, čas velikih in nadvse pomembnih razvojnih pre- mikov, odmlkatl od Pionirske organizacije in s tem otroškosti, ter se v.se bolj zaveda lastne osebnosti, samostojnosti in idealov, ki postajajo bistveno drugačni, a odločilni pri njegovi nadaljni orientaciji življenja In dela. To je doba, ko je treba »vihravega« in raznih zanimivosti željnega fanta ali dekleta čim- bolj spretno vključiti v delo skupnosti učen- cev in ZM. Različni krožki in klubi pa nu- dijo možnosti zadovoljevanja najbolj osebnih Interesov in želja . Pri obravnavanju rnladinske in otroške sa- mouprave pa ne smemo zaiti v dve skraj- nosti: a) da itf^ntTfm prepustimo popolnoma pro- sto voljo pri organizaciji in vsebini dela iz- venšolsklh aktivnosti; ■ b) da vse dejavnosti sicer temelje na učen- čevi samoupravi, dejansko pa vodi, usmerja in organizira delo mentor. Kakšne so lahko posledice v enem ali dru- gem primeru, smo delno že ugotovili. Ne bi bilo napačno, da bi ж pedagoški kader o izvenšolskem delu na svojih delovnih kon- ferencali o tem več poglobljeno in študijsko pogovarjal. V gibljivem delu, ki ga dobi mentor za to ali ono delo, pa bi se morali dejansko zrcaliti vložena prizadevnost, volja in uspehi. O pomankljivosti pouka temeljev sociali- stične morale bo verjetno Se kdo več spre- govoril, komunalno vzgojo so pa tako In tako skoraj vsepovsod ukinili. Vprašanje seveda je — ali se Je eksperiment obnesel? Nesmiselno bi bilo zahtevati idealno podo- bo dela nadvse važnih spremljevalcev učno- vzgojnega procesa. Saj je gotovo le malo boljša situacija na srednjih šolah II. stopnje in šolah periodičnega tipa. Toda stara, že ti- sočkrat priznana ljudska pamet pravi — kar se Janezek nauči . . . Vendar je zanimivo, da so pionirji in mladinci vsepovsod zelo iskre- no In odkrito govorili o raznih problemih šol — da nI prostorov (kabinetov, knjižnic, mladinskih sob), da je slab Inventar, da nI avdlo-vlzuelnlh sredstev. Ipd. To se je po- sebej pokazalo na okoliških šolah (Franko- lovo). Se pravi, da mladi že zgodaj začutijo »odprta vprašanja« našega šolstva. Za zaključek samo tole — pri nas večkrat Iščemo grešnega kozla (in čisto upravičeno neredko) v raznih »objektivnih težavah«, ne- koliko manj v »subjektivnih«. Vendar, razne cilje, naloge in želje okrog vzgoje našega mladega človeka prav dobro poznamo. Ali ne bi kazalo začeti malo manj razpravljati in več stvarno delati, reševati najrazličnejše probleme in težave, ki Jih še kar liitro spoz- navamo in ugotavljamo! Jqie VoUand stran 16 CELJSKI TEDNIK St. 47 — 27. novembra 1964 PRVI ATOMSKI UMOR IZVOZNA POSLASTICA 16. junija 1945. leta je v pustinji v Novi Mehiki eks- plodirala prva atomska bomba in s tem dnem se je pričeL atomski vek, toda še bo moralo preteči dosti ča- sa, da bo fta najmočnejša sila prirode popolnoma pod- rejena človekovi volji. Pri- mer, ki vam ga predstavlja- mo, pa kaže prvi primer uporabe dosežkov atomske- ga veka na področju indivi- dualnega kriminala. ' Lucina Albarado Te»sarda, žena milijonarja Antonia Tessarda v Tampicu (Me- hika) je 1953. leta sklenila, da bo ubila moža, ki je 23 let starejši od nje. Potrebo- vala je mihjone! Po drugi svetovni vojni je študirala fiziko, kasneje pa se v pri- vatnem laboratoriju posveti- la (podaril ga ji je mož) štu- diju atomske fizike. Za uboj se je odločila z »uranilnitratom« nusproduk- tom atomskega procesa. U- porabila ga je kot posredni strup. Vsekakor je ta uboj eden najbolj podlih v novej- šem času. Lucina je vso hrano, ki jo je servirala svojemu možu, najprej obsevala z nevidlji- vim! kratkovalovnimi gama- žarki, ki jih izžareva uranil- nitrat. Ta radioaktivna hra- na je delovala počasi in z gotovostjo. Razkrajala je ce- lice tkiva, živce in tudi bela krvna telesca. Žarki, ki jih je hrana prinesla v tek), so po- vzročili nevarne spremembe krvotoka. Smrt je torej na- stopila kot vzrok razpada- nja telesa v dobrih treh me- secih. Hišni zdravnik in šte- vilni specialisti so bili ne- močni. Znašh so se pred u- ganko, kajti takšna bolezen doslej še ni bila znana. Kmalu po Antonijevi smrti pa je njegova hčerka (iz pr- vega zakona) izrazila polici- ji svoje sumnje. Vedela je, da očetova zveza z Lucijo ni bila srečna in poznala je tudi Lucinina znanstvena raziskovanja. Pri ekshuma- ciji in pregledu so odkrili tako neobičajen razpad tele- sa, da so napravili poizkus tudi z Geigerjevim števcerh. Ugotovitev, da je truplo polno gama-žarkov je bila dovoljni vzrok, da je sodnik izdal zaporni nalog za ženo Lucino. Le-ta je v preiskavi priznala ^oje delo do vseh podrobnosti. Za uboj je porabila nad milijon dolarjev. Hotela je, da bi bil popoln. V Zanimivo pa je, da Lucina samo nekaj ni hotela povedati, odkod je dobila urahilnitrat. Znano je, ljudje jedo tudi lastovičja gnezda. Seveda ne pri nas, ampak na Kitaj- skem, kjer so doma povsem drugačni običaji. Pri tem ne gre za gnezda naših, pač pa tako imenovanih morskih lastovk, ki gnezdijo na skal- nih otokih vzdolž anamske obale. Te lastovke zalivajo svoja gnezda z neko tekoči- no, da bi bila trdnejša. Anamski cesar Ca-Lung, ki je umrl 1820. leta, je ne- koč določil veliko nagrado tistemu, ki bi našel kakšno novo blago, ki bi ga izvažali, s čimer bi utrdili trgovino. Tedaj se je pojavil neki po- danik in izjavil, da je mo- goče iz lastovici ih gnezd pripraviti okusne jedi, da bi jih zato lahko izvažali ter jih kot veliko redkost drago prodajali. Poskusi so pokazali, da je bila trditev točna. Gurman- ski izumitelj je tedaj dobil koncesijo za izvoz in proda- jo lastovičjih gnezd. Na Ki- tajskem je tudi danes točno določeno, kdo se sme s to trgovino ukvarjati, s tem, da seveda državi plačuje davke. Podzemno morje vroče vode Madžarski geofiziki so pri- šli do zanimivega odldritja. Ugotovili so, da je pod dve- ma tretjinama njihove drža- ve v globini od tisoč do tri tisoč metrov ogromno morje, ki vsebuje okrog pet kvadri- milijomov kubičnih litrov vo- de. . Povprečna temperatura znaša 100 stopinj. Toplotna energija te vode je nekajkrat večja od energi- je vseh nahajališč toplotnih goriv Madžarske. V bližini Segeda že gradijo poskusno geotermično postajo. Znan- stveniki menijo, da bodo s pomočjo te vode zadovoljili četrtino bodočih energetskih potreb države. .... novosti Z bojišča proti raku KAKO JE Z ZDRAVLJENJEM RAKA? Odstotek ozdravljenih bolnikov je danes zelo vi- sok, kadar imamo opraviti z določenimi oblikami raka in je zdravljenje pričelo pravočasno. Ker pa dejansko vzroki nekaterih vrst raka še niso znani, seveda znan- stveniki do današnjega časa niso mogli odkriti univer- zalnega zdravila oziroma metodo zdravljenja, ki bi delovala v v,sakem primeru. Odstotki so seveda tudi dokaj različni, odvisno od tega, za kakšno vrsto raka gre, v kateri državi, pa celo V kateri bolnišnici ga zdravijo. Toda pri vsem tem je nadvse važno, da zdravijo danes nekatere oblike raka zelo uspešno. O tem priča neka ameriška, statistika: po njej ozdravijo enega bolnika na vsake tri od okrog 500 tisoč, kolikor, jih za rakom zboli letno. Vsako leto ozdravijo okrog 170 tisoč bolnikov! Glavne metode zdravljenja so: kirurgija, radiote- rapija in kemoterapija oziroma uporaba antikance- roznih medikamentov in hormonov. Individualno ali kombinirano so te metode vse bolj uspešne. Nova teh- nika na področju anestezije in uporaba antibiotikov, ki jih je vedno več, je poenostavila kirurške posege; ti tudi niso več nevarni. Pri nekaterih oblikah raka so dosegli rezultate, ki prekašajo vsa pričakovanja. Samo en primer: famozna Hodkinsova bolezen,. o kateri je mogoče celo v sodobnih učbenikih brati, da je »ne- izbežno smrtonosna«, dejansko ni več smrtonosna. Danes namreč popolnoma ozdravijo celo 55 odstotkov od tistih bolnikov, ki so se pričeli zdraviti pravočasno. ČESA SE LAHKO NADEJAMO OD BODOČNOSTI? Dovolj zgodnja, pravočasna diagnoza vendarle ostaja glavno upanje bolnika in zdravnika. Toda kako je z zdravljenjem raka v vsakem stadiju in ne glede na njegove oblike? Danes se v stotinah laboratorijev vo vsem svetu ukvarjajo prav s tem vprašanjem. Ni- koli se nobena armada specialistov ni spoprijemala s kakšno boleznijo tako množično. Znanstveniki »bro- dijo« po tem problemu v vseh mogočih smereh, pri čemer pripravljajo vsak spopad z njim kakor kakšno ofenzivo. Kakšne so tedaj novosti z bojišča proti raku? Najmanj, kar lahko rečemo, je to, da je fronta prebita na dveh mestih. Madžarski znastvenik dr. Szent Gyorgi, ki je dobil 1937- Nobelovo nagrado za medicino in ki že od pred- vojne dela v Ameriki, je nedavno v živem tkivu odkril neko substanco, imenovano »retine«, ki zavira razvoj raïca v nekaterih živalih. Zdaj si prizadevajo, da bi do kraja pojasnili skrivnost te komplicirane substance, da hi jo laliko pričeli umetno proizvajati. Szent Gyor- gi meni, da se s tem odpira povsem novo poglavje v borbi proti raku. Kot novo supermodcrno orožje bodo v tej borbi uporabl¡aЏ tako imenovane »avtobiotike«. Sredi Londona fe italijanskemu znanstveniku dr. Gavinti Ncronijii uspelo, da je v krvi bolnikov, ki so imeli Icnkeniijo, odkril doslej neznani virus, ki ga v krvi zdravili ljudi ni. Morda je ta virus povzročitelj leukemije. Čc je ta domneva točna, ne ho mogoče leukemije sntno zdraviti, pač pa se bomo lahko proti ti je i celo cepili. SVETOVNA »AGENCIJA« ZA BOJ PROTI RAKU Letes je Francija dola izrcdrio pomembno pobudo. Kakor kaže, ho vsaj v dveh letih prišlo do ustanovitve velike inednarodnc »agencije« za hoj proti raku, ki bo koordinirala prizadevanja na stotine laboratorijev in institutov po svetu. V nekem smislu bi mogli reči, da pomeni to ustanovitev globalne strategije v borbi proti raku, predvsem, da hi odkrili njegov nastanek, kajti s tem bi bila bitka napol dobljena. »Agencija« bi únela 150 milijonov dolarjev, ki bi jih prispevale po- samezne dežele. Med državami, ki jih že omenjajo'kor članice, so ZDA, Velika Britanija, Sovjetska zveza, Francija, Italija... Konec ZVEZDNIK ÌM OBISK Hans Jürgen Bäumler v sonč- nem trenutku (dobesedno). Svetovni prvak' v umet- nem drsanju Hans Jürgen Bäumler je nedavno dobil obisk v garderobi na letali- šču v Diiseldorfu. Dva resna starejša gospoda sta se mu predstavila in brez besed od- šla. ■ — Želita morda avto- gram? — Ne. Morava vas razoča- rati. Ne gre nama za avto- gram. Midva obiskujeva ve- like nemške zvezdnike in sklepava z njimi poslovne zadeve... — Ah, že vem, gospoda. Najbrž sta manager j a? Zelo mi je žal. Podpisal sem po- godbo z dunajsko drsalno revijo... Ne moreni vama ustreči. — Najbrž nama boste mo- rali' ustreči Herr Bäumler. Prav zaradi vašega odhoda na Dunaj sva prišla. Midva sva namreč iz zveznega fi- nančnega ministrstva. Na- redili bomo prijavo vaših dohodkov... Tudi svetle zvezde imajo senčne trenutke ... . HOROSKOP MAJICE Zloglasne kopalne obleke topless so zasenčile drug modni izum — tako imeno- vane »horoskop majice«. Iz- delane so v dvanajstih raz- ličnih modelih in imajo na sprednji strani natisnjene ogromne začetne črke imen posameznih znamenj (bik. kozorog, devica itd.). Okrog črk so razporejeni različni simboli, opozorila in objave. Pod znamenjem vodnarja pi- še: »Kakor jaz, sta bila v znamenju vodnarja rojena Mozart in Jules Verne«. COMBEJEVI BELI PLA- ČANCI s POŽIGALSKO BAK- LJO V ROKI IN OKRVAV- LJENIM OROŽJEM PRODI- RAJO PROTI UPORNIŠKEMU STANLEYVILLU. COMBE SE JE V SVOJI KRVOLOČNOSTI ZAMERIL CELO SVOJIM GOSPODARJEM. BELGIJCI GRZIJO S SVOJIMI PADAL- CI, COMBE PA VPIJE O AGRESIJI. KRVOPRELITJE, ANARHIJA, STRAHOVLAD- JE, TO SO SIMBOLI POD KATERIMI ŽIVI KONGOAN- SKO LJUDSTVO VSA LETA PO »OSAMOSVOJITVI«, PO S.MRTI RESNIČNEGA VODI- TELJA IN LJUDSKEGA TRI- BUNA PATRICA LUMUMBE. MAR RES LJUBEZENSKA REVOLUCIJA Angleški pastor, ki je zapičil svoje kritično oko na plakat, ki razglaša zaščitna očala za rešitelje oči delavcev, obenem pa na njem razkazuje svoje čare dekle pohotnih oblin, je raz- buril vso zahodno Evropo, prai|paprav ves zahodni svet. Tako se je tudi »QUICK« v nekaj številkah zafilozofiral, če doživlja ljubezen, oziroma seks, zares revolucijo. Časopisi trdi- jo da ,T0. Ženska hoče ugajati, hoče živeti zase, ne v senci mo- ža, svetohlinsko zastrta in hinavska v svoji moralnosti. Evropejke ßo takole razvrstili: A V STRUKA je baje vsa eno samo srce, ki utruja tistega, ki jo osvoji. ANGLEŽINJA ljubi športno in brez predsodkov in smeši vsakega, ki ljubezen jemlje preresno. SVEDINJA ljubi in eksperimentira. NEMKA hlasta in hoče zamujenih nekaj let ujeti v nekaj dneh. FRANCOZINJA je med vsemi Evropejkami najbolj sa- mogtojna. Pozna svojo ceno in jo tudi drži. Ljubi laskanje in šal^ Kdo prezgodaj zagrabi, je izgubljen, kdor prepozno — tudi. O Amerikanki pa gre glas, da bi se rada dajala vsa, samo ne ve kako. Kdor ji pomore — je nagrajen. Dobro, da pušča »QUICK« naše žene zaenkrat v miru. POLITIČNA TOVARNA SLIKA, KI JO OBJAVLJAMO, JE VZBUDILA VAL ZANIMANJA IN NAVDUŠENJA V ITALIJI IN EVROPI: 5 BRATOV, OTROK REV- NE SICILJSKE DRUŽINE, JE PRVIČ V 2IVUENJU SPREGLE- DALO. BILI SO SLEPI OD ROJSTVA: PAOLO (LS), CARMELO (П), CALOGERO (4), GIOACCHINO (11) IN GIUSEPPE (9). VEČ OPERA- CIJ PREJ NI USPELO. OCE, DNINAR, NI IMEL DENARJA ZA DRAGE KLINIKE. KONČNO SE JE NASi-L REŠITELJ: DR. LUIGI riCARDO IZ CALTANISSETE NA SICILIJI JE OPERIRAL VSEH PP.T — ZASTONJ. REŠIL JE BRATE ROTOLO SIVE MRK.VE Ш JIM z VIDOM PODARIL NOVO ŽIVLJENJE. Neki novinar je rekel: — Po mojem mnenju so politične tovarne tiste, ki dopustno »proizvajajo izgu- be«. Drugi je menil, da so to lahko tudi tiste tovarne, ki ne »proizvajajo izgub«, pač pa so nizko akumulativne, ker so bile zgrajene bogu za hrbtom in jim ves dobi- ček požro transportni stroš- ki. Tretji je samo omenil pri- mer tovarne papirja in ce- luloze v Sremski Mitrovici, ki vsekeikor ni »politična to- varna«, toda »se politično postavlja«. Ko so jo 7. juli- ja svečano spustili v pogon, so jo, kot pravijo, ustavili še prej, preden so se gostje razšli. Tovarna namreč ni imela dovolj premoga, da bi lahko delal s polno kapaci- teto. Tudi zdaj ga nima do- -folj. (Inves^titorji) ekijejo pred- log, ki bo* stal nove milijar- de: odpreti stari premogov- nik, ga seveda modernizira- ti, in ker je blizu tovarne, bi lahko ... zgradili žičnico. Tovarna, ki je veljala 25 milijard, je zgrajena, toda treba bo žrtvovati še kakš- no milijardo, da bi zagoto- vili pogonsko gorivo. Tako se, kot je dejal neki novinar, ■ »politična investicija« vleče kot vrvica sv. Antona: po.š- Iješ" praznovernemu človeku pismo in ga prosiš, da ga pošlje še četvorici. In tako ^— po geometričnem zapor Ved ju. Kaj je to »politična tovar- na«? »Politična tovarna« je, kot kaže, tista tovarna, ki ki dela tako,, kot si jo za- mišljajo investicijski načrti, samo ob svečanem spušča- nju v pogon. »Svet« Beograd