Uredništvo:
Schillerjeva cesia štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-iujejo.
NARODNI
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 1250 četrtletno ... K 6 30 mesečno ... K 2'10 Za Nemiijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.!
Stev. 82.
Telefonska številka 65.
Celje, v torek, dne 13. aprila 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Vabilo na naročbo.
Slav. p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponové.
,Narodni Dnevnik1
velja za	avstro-ogrske	dežele:
celoletno.....K 25 —
polletno.....„ I2'50
četrtletno.....„ 630
mesečno.....„ 210
Za Nemčijo:
celoletno.....K 28 —
za vse druge dežele in Ameriko: K 30 —.
Naročnina se pošilja vnaprej.
Upravništvo „Nar. Dnevnika".
Prvi dan volilnega boja.
Silijo nam v pero besede zadovoljstva in navdušenja nad krasnim aspehjm našega ,.velikega pondeljka", nad potekom prvega dne splošnega volilnega boja. Malodane po celi naši že zeleneči Spod. Štajerski so se včeraj zbrali na mogočnih javnih in zaupnih shodih napredni narodni volilci, da si izberejo može, v resnici „najboljše izmed najboljših", ki bodo v Gradcu stali na braniku za naše narodne in gospodarske interese. Zapišimo tu suh rezultat včerajšnjega dne: shodi krasno obiskani, navdušenje za odločno in dosledno volilno borbo splošno, to tem bolj, ker našo narodno in strankarsko zavest podžiga moralno zadoščenje, da se imamo boriti proti narodnim škodljivcem in rušilcem miru, to tem bolj, ker smo si ostali dosledni ne le v poštenem stremljenju za kompromisom, temveč ker se je naše volilstvo zjedi-nilo na kandidatno listo, v kateri se živo zrcali naša zahteva: najboljše izmed najboljših. Poglejmo si: veleposestnik in trgovec Maks Berlisg, nadučitelj Franc Brinar, odvetn. kand. in posestnik dr. A. Božič, posestnik in kmet. potov, učitelj Franc G o r i č a n, zdravnik dr. K a r b a, odv. kand. in posestnik dr. Vek. Kukovec, posestnik Ivan Malus, obrtnik Ivan Rebek, odv. kandidat dr. Gvido Sernec in veleposestnik Jakob Zadravec — imena mož, ki so se že odlikovali po svojem gospodarskem in političnem dein ne le v stranki, temveč tudi v narodni celoti. Poročila govorijo dovolj jasno, kako sodi o njih volilstvo vseh stanov: kakor predstavljajo oni vse stanove sp.-štajerskih Slovencev, tako jih je navdušeno imenovalo za svoje zaupnike vse spodnještajersko slovensko ljudstvo: kmetje, delavstvo, obrtniki, učitelji, uradniki — vsi so bili navzoči na shodih in vsi so si dali roke za skupno delo v skupnem boju vprilog zvo itv teh mož, ki nam naj zasigu-
rajo v Gradcu večje upoštevanje in spoštovanje kakor smo ga uživali dosedaj. Dejstvo, da smo se v tako velikem številu shodov pokazali in uveljavili po celi deželi, nam kaže, da smo dovolj močni za velikanski in težek boj, ki nas čaka in katerega bodemo z neumornim in vstrajnim delom častno izvojevali. Na delo, na delo — nam kličejo včerajšnji shodi in nam obenem obetajo častno zmago.
Sijajen volilni shod narodne stranke v Žalcu.
Nismo dvomili in nismo se zmotili o narodni zavednosti Savinjske doline. Volilni shod na velikonočni pondeljek je to zopet sijajno dokazal. Komu se ni širilo srce, ko je videl to ogromno udeležbo (velika Hodnikova dvorana je bila nabito polna in še zunaj na hodniku je bilo polno zbo-rovalcev, cenili so jih na približno 600), prišle so iz bližine kar cele vasi zavednih mož, a tudi oddaljeni okraji volilnega okoliša so bili po odličnih možeh zastopani. Kdo bi ne gojil najboljšega upa v bodočnost, ko je videl vso to pestro množico, v ogromni večini kmetsko ljudstvo, pomešano v lepi slogi z obrtniki, trgovci, delavci, izobraženci, da, to je slovenski narod, organiziran v narodni stranki! Kdo se ni veselil, ko so nastopali priprosti kmetje kot govorniki in v premišljenih besedah pretresali politični položaj, kedaj se je še iz kmetskih ust slišala tako odločna beseda o potrebi discipline: „Kakor skala bomo stali!" in tako poudarjanje, da se s ponosom priznavajo kot privrženci narodne stranke!
Toda k shodu! Shod je otvoril ob pol 4. uri župan Širca kot predsednik krajevnega odbora, pozdravil udeležence, razložil, da voli po novi volilni reformi kmetsko prebivalstvo v naših krajih v dveh skupinah, tisti iz okrajev Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, ki plačujejo več ko 10 kron davka, volijo v kmetskih skupinah dva poslanca, vsi drugi pa v splošni skupini, ki obsega 11 okrajev, enega poslanca. Narodna stranka, je nadaljeval, si je pošteno prizadevala doseči dogovor ali kompromis za sedanje volitve, toda voditelji duhovniške stranke, ki se po krivici imenuje Kmečka zveza (klici ogorčenja, Ne maramo je!) so zavrnili roko v spravo. „Slov. Gospodar" še ni ničesar storil za Savinjsko doliiio, kakor da je obrekoval vašega poslanca (klici živijo Roblek!) uspehov niso dosegli nobenih (medklici: Čepurja so dosegli!). Kmetje, odločite se sami, kaj je vaša volja, vaš sklep pa bodi dokaz narodne zavednosti napredne Savinjske doline v prid našemu kmetu! K besedi se nato oglasi g. drž. posi. Roblek, navdušeno pozdravljen, ki je izvajal med drugim tak o-le:
Častiti volilci! Torej vojska bo, sicer ne krvava, temveč volilni boj, ki pa vzlic temu prinese veliko razburjenja, veliko potrato časa in s tem denarja. Kdo je temu kriv? Nismo boja iskali, a se ga tudi ne bojimo (navdušeni klici: Tako je!). Velika večina
zlasti kmetov je za mir in spravo (klici: res je!), toda duhovniki so sklenili drugače. Pred dvema letoma se je zbrala v tej dvorani vsa napredna Savinjska dolina in se na veličastnem shodu uprla političnemu komandu. Zopet ste danes tu, da si izberete iz svoje sredine može, ki so vredni vašega zaupanja a tudi zmožni, da jim naložite težko breme poslanstva. Gotovo jih najdete, potem pa se jih tudi oklenite in zmaga ne bo le kandidatova, temveč tudi vaša! Klici navdušenja so sledili tem besedam.
Nato se oglasi g. Miha J o š t, veleposestnik iz Gotovelj, ki je s svojim lepim in stvarnim govorom napravil najboljši utis. Izrazil je ogorčenje nad postopanjem voditeljev duhovn. stranke, ki so vzlic splošnemu narodnemu stanju in slabim letinam zavrnili kompromis. Rekli so: mi nočemo nobene sprave, mi je ne potrebujemo, saj imamo dovolj neumnih kmetov za seboj! Ali mi naj to dopustimo? (klici: Nikdar!) Zato smo se zbrali, da si izberemo kandidata. Vsak kmet je spoštovanja vreden, toda, za deželni zbor je treba izobrazbe, da se ne osmešimo pred nemškimi poslanci. Zato predlagam v km. skupini enega akademično izobraženega, ki je izšel iz kmetijskih vrst in živi v najožjem stiku s kmetskim ljudstvom, to je g. dr. Karba, zdravnik na Vranskem (navdušeni živio-klici), drugi pa bodi kmet, ki ima izborno strokovno izobrazbo, saj je kmetijski potovalni učitelj, mislim gospoda Gori č a n a (dolgotrajno odobravanje.)
Za poslanca v splošni skupini predlaga g. Štefančič iz Podloga e. nadučitelja Brin ar j a iz Gotovelj (Živio!)
Posestnik g. Golavšek predlaga za kmetsko skupino g. Mahneta in pravi, da si lahko mi izberemo najboljšega človeka, toda duhovniki ga ne bodo priporočali, duhovniki pa lahko postavijo tndi kako metlo, pa bo tudi dobro. Potrebna pa je pri nas disciplina, mi bomo stali kakor skala !
K debati se še oglasi g. Brinar, ki pravi, da se še ni nčitelja nikdar kandidiralo, v naprej ve, kako bodo blatili ves učiteljski stan, zato si naj volilci dobro premislijo.
Gosp. dr. Kukovec se spominja prejšnjega poslanca dr. Hrašovca, ki je bil naš izboren zastopnik (Res je!) ki pa zdaj vkljub prigovarjanju noče kandidirati, najbrž, ker se mu studi sedanje politično stanje, ko se hoče vreči vsakega še tako zmožnega moža v koš, če se ne ukloni kakemu dr. Korošcu. Razumemo, toda obžalujemo njegovo definitivno odklonitev, zato predlagam, da se mu izreče zahvala za vse, kar je storil. (Soglasno odobravanje.) Težko bo stališče bodočih slovenskih deželnih poslancev, 13 proti nemškim 74! Še težavneje bo za napredne slovenske poslance, saj se da iz raznih izjav sklepati, da bodo klerikalci naše namesto podpirali, ovirali! Častno je za našo stranko, da imamo mnogo mož, sposobnih za poslance.
Toda volili jih bomo v boju, zato pride posebno v poštev, ali je kandidat po svojem volilnem okraju dovolj znan, kajti volilnih shodov bo le malo mogoče, in ali je sposoben. Misel na kandidaturo dr. Karba ni vzklila pri nas v Celju, prišla je iz kmetskih ust, saj je dr. Karba znan in priljubljen daleč okoli kot izvrsten delavec na narodnem polju. Isto tako ni treba hvaliti g. Goričana, ki ima velike zasluge za povzdigo kmetijstva.
In gospod Brinar? Učitelj je, in mi odkrito pred vsem svetom izjavljamo, da je šola naš najdragocenejši zaklad (gromovito odobravanje!) in da je za nas dobro učiteljstvo vse! Zato proč z vsemi pomisleki, če je kdo učitelj ali doktor, zaradi tega še ni manj vreden! Kar se gosp. Mahneta tiče, sem vesel in ponosen, da ga imamo med seboj in da deluje v naših odsekih. Skusite izbrati dobre kandidate, vaš sklep bodi srečen, potem pa z navdušenjem v boj ! (Živahni živio klici.)
S tem je bila debata končana. Predsednik g. Širca da na glasovanje kandidaturo gospoda Riharda Karba in g. Franca Goričana. Sprejeto soglasno, nasproti se ni vzdignila nobena roka. Isto tako je bil z navdušenjem enoglasno proglašen kot kandidat splošne kurije g. Brinar.
Nato je nastopil burno pozdravljen kandidat dr. Karba, ki se je zahvalil za zaupanje, ki je častno ne le zanj, temveč tudi za narodno stranko, ki ste jo spoznali kot stranko čistih rok in čistih namenov. (Tako je?) Spominja se septemberskih dogodkov, ki so glasno klicali po spravi in slogi v skupnih vprašanjih. Toda zgodilo se je drugače. Videlo se je, da hoče dr. Korošec sam edino vodstvo. Naši vladi in našim Nemcem mora biti jako ljubo, da je prišlo med nami do volilnega boja, zato je postopanje duhovniške stranke neodpustna predrznost! (Klici pritrjevanja!) Te volitve naj dokažejo, ali je v slovenskem ljudstvu še toliko zdravega jedra, da se upre tej samovolji. — Poslančevanje je zelo težavno in jako nerad, pravi govornik, sem se odločil, da sprejmem kandidaturo. Če bom pa izvoljen, hočem biti poslanec na svojem mestu, čepuriti ne maram. (Živio!) Moj politični in gospodarski program se strinja s programom narodne stranke in samo na tem programu kandidiram.
Nato se oglasi g. Goričan, ki izjavlja, da sprejme kandidaturo in se zahvaljuje za izraženo zaupanje. Ne bom vam veliko govoril, pravi med drugim, dosehmal sem imel navado več delati, pa manj govoriti. Obljubljam pa, da bom delal vsestransko v prid in hasek celokupnega naroda, posebej še našega kmetskega ljudstva. Delati pa hočem tudi na to, da se doseže med slovenskimi poslanci v skupnih vprašanje skupno postopanje. Moj poklic je hoditi med ljudstvo, če vidim, da na svojih poučnih shodih kaj
dosežem sem vedno bolj vesel, kakor če bi zadel v loteriji. Kmet sem z dušo in telom, kot agrarec kandidiram. Vedno sem si želel da bi še več mogel koristiti, toda manjkalo mi je vpliva na spodaj in še bolj npliva na zgoraj. Vi volilci mi ga boste pripravili! Skrbite za veliko udeležbo, delajte za mene in jaz bom delal za vas! (Živio!)
Tudi naslednji govornik, gospod Brinar, kandidat splošne skupine, je napravil s svojim temperamentnim govorom globok vtis na poslušalce. Izjavil js pred vsem: Jaz nisem kandidat učiteljev; mene niso postavili učitelji, niso me pooblastili, noben učitelj me ne bo volil, jaz hočem biti kandidat ljudstva. (Glasno pritrjevanje.) To naglašam, če so med nami vohuni (klici: Naj le slišijo!) Dandanes niso kandidature kakor prej, ko so se prinašale kandidatu na krožniku. Vzlic temu se zanašam na disciplino stranke, h kateri pripadam. Da se podam v ta volilni boj, to mi narekuje iskrena ljubezen do slovenskega naroda, ki jo gojim kot svoje življenje, odkar se zavedam. In da kandidiram v splošni skupini, je vzrok, ker držim s tistimi, ki so revni in teptani. V Hrastniku je živel moj oče kot rudar, že v naj-nežnejši mladosti sem okusil in videl vso bedo, usmilili so se mi ti ljudje, začel sem jih ljubiti. Zato se bom potegoval za najnižje sloje in če so drugi sedli za bogato obložene mize, mi nočemo biti Lazarji. (Odobravanje!) Ne poostrujmo volilnega boja, bojujmo se dostojno in vedno s poštenimi sredstvi! Podam se na križev pot, podpirajte me!
Po tem govoru, ki je izzval živahno odobravanje, je prečital g. dr. Kukovec došlo brzojavko iz Slovenj-gradca, da je na veličastnem shodu kandidatura g. dr. Božiča soglasno sprejeta, istotako B r i n a r j e v a. (Klici: Živela!) Končno razvija g. dr. Kukovec kot kandidat skupine slovenskih trgov približno sledeče misli: Ne moremo slaviti današnjega družabnega reda, ki ga bo duh časa gotovo v marsičem popravil, toda v sedanjih razmerah treba z njim računati. Druge so potrebe recimo delavcev v Hrastniku in meščanov v Gradcu. Mi na Spodnjem ŠtajersKem smo še precej enotni, dosedaj se naši trgi še niso bogve koliko oddaljili od kmetskih občin. Žalec na pr. se le malo loči od Griž ali Gotovelj. Vendar imajo trgi posebne interese, katere treba podpirati, saj se kmetom v okolici trgov in mest vedno bolje godi kakor drugod. (Res je!) Naše tržanstvo, obrtnike, trgovce, uradnike treba dvigniti, to ne bo nasprotovalo kmetskim interesom, korist bo imel celokupni narod. Sedaj prvič nastopi slovensko meščanstvo, kar smatramo kot lep napredek. Toda poslanec bo moral zastopati tudi vse one tisoče Slovencev, ki so krivično potopljeni v nemških mestih. S svojimi volilci, pravi g. kandidat, hoče prirediti posebne shode, na katerih se bo poučeval o njih željah in razvijal svoj program, tu pa hoče še podati razna navodila glede volitev. Opozarja na važnost volilnega dela, potrebo agitacije itd. Volitve iz splošne skupine se bodo vršile že 7. maja, morebitne ožje volitve 14. maja; kmetska skupina 17. maja. Prepričali ste se, konča govornik, da nas pri vseh naših korakih vodi nesebičnost, da imamo le žrtve, da nam pa naša narodna vest veleva delovati z vsemi močmi za probnjo in povzdigo našega ljudstva. (Živio!)
G. Miha Jo št se v sklepnih besedah zahvaljuje kandidatom, predsedstvu današnjega shoda in vsem udeležencem, na kar se shod ob 1/26- «ri zaključi.
Shod se je vršil popolnoma v redu, brez najmanjšega motenja, dasi so kmetje pripovedovali, da je petrovški kaplan imel dopoldne „shod" (kakih 13 in 1/z ljudi), kjer so baje obetali, da bodo na našem shodu delali trušč. No, premislili so se. Je bilo boljše. Tudi v pridigi je kaplan namigaval üa bodoče volitve. Toda zavtdni kmetje že vedo, kaj imajo storiti.
Volilni shod v Slovenjgradcu.
V gostilniških prostorih „Narodn. doma" se je zbralo do 200 kmečkih volilcev iz vseh treh sodnih okrajev, ki volijo skupno poslanca iz kmečke kurije. Zlasti je bil častno zastopan tudi marnberški okraj.
Za predsednika shoda se izvoli g. veleposestnik I. Verdnik, kateri v kratkem nagovoru opomni na važnost shoda in bližajočih se volitev, ter podeli besedo g. drž. poslancu Ježovniku. Gosp. poslanec tudi povdarja važnost volitev in svetuje kmetom, naj se ne udajo komandi od druge strani, ampak naj volijo po svojem razumu in spoznanju.
Dr. Koderman razjasni politični položaj in razpravlja zlasti o tem, kako je duhovniška stranka samopašno in preširno zavrnila dogovor in tedaj raz-netila med ljudstvom, ki si je želelo mirnih volitev, nepotreben boj. Narodna stranka ne more prepustiti kmečkih mandatov brez boia duhovnikom, zlasti ne v onih okrajih, kjer so pri minolih državnozborskih volitvah sijajno zmagali naši vrli neodvisni kmetje. Vendar narodna stranka neče postopati tako kakor duhovniška stranka, ki je na Veliki petek v najmanjši sobi „Nar. doma" po omizju broječeml5 mož postavila za kandidata profesorja Vrstovška. Ljudstvo naj danes na shodu samo postavi kandidata.
Nato priporoča pooblaščeni zastopnik volilcev marnberškega okraja v daljšem krasnem nagovoru, da se postavi za kandidata g. dr. Anton Božič.
G. Verdnik se tem izvajanjem pridružuje in v lepih besedah izvaja, da je predlagani kandidat kmečki sin, kateri že izza otroških let pozna in ljubi kmečki stan; da je sam posestnik in tedaj pozna kmečko gospodarstvo; da je delaven v kmetijskem zadružništvu. Sicer pa si kmetje sami postavijo kandidata in volijo poslanca; če jih ne zastopa po njihovi volji, ga lahko vsak čas pokličejo na odgovor.
Dr. Koderman priporoča kandidaturo dr. Božiča imenom izvrševalnega odbora.
Dr. Anton Božič, pozdravljen z živahnim ploskanjem in živijo - klici, izjavi, da sprejme kandidaturo. Povdarja, da kot kmečki sin pozna in ljubi kmečki stan in se bode, če bode izvoljen, z vsemi močmi zavzemal za koristi svojih kmečkih volilcev. Nato govori o pomenu in važnosti deželnega zbora in razvije svoj program. Zlasti se v svojih premišljenih in poljudnih izvajanjih peča z reformo dež. financ. Razpravlja tudi o lokalnih potrebah svojega volilnega okraja, zlasti o regulaciji Mislinje ter izjavi, da bo smatral za svojo dolžnost, vedno zastopati vse, kar bo njegovim kmečkim volilcem in kmečkemu stanu v prid.
G. Verdnik se zahvaljuje kandidatu za njegov izborni govor in pozove navzočega pristaša kmečke zveze, župnika Pečnika, naj pove, ali se strinja s kadidatovim programom, in če ne, kaj se mu ne zdi prav.
Župnik Pečnik ne ve odvrniti ali ugovar j ati niti besedice, kar vzbudi živahno veselost.
G. I. Verdnik da kandidaturo g. dr. Božiča na glasovanje. Kandidatura se sprejme ob velikem navdušenju soglasno; kajti tudi žup-
nik Pečnik vkljub izrecnemu opominu ni glasoval proti nji.
Dr. Božič se znova zahvali za zaupanje navzočih volilcev in predlaga, da shod odobri za splošno kurijo kandidaturo gosp. Franca Brinar j a, nadučitelja v Gotovljah, kateri se istočasno proglasi za kandidata na žalskem shodu.
Gg. Verdnik in dr. Koderman govorita v prilog tej kandidaturi. Nek zvezarski mladenič izjavlja, da bode kandidat zvezarjev v splošni skupini poslanec Pišek; v ostalem pa govori le o batinah in polenih, tako da se njegov „govor" izgubi v bučnem smehu.
Nato se sprejme tudi kandidatura g. Brinarja soglasno, tudi proti nji niso glasovali navzoči trije zvezarji.
Nekateri zborovalci so izrekli željo, da priredi gosp. Brinar shod v okraju, kar so zastopniki izvrševalnega odbora z veseljem obljubili.
V lepih besedah je g. predsednik Verdnik ponovil uspehe današnjega shoda in je pozval kmete, da se držijo današnjih sklepov in se ne dajo opla-šiti od nikogar, kajti potem bo, kakor poslednjič, tudi tokrat zmaga naša. Nato je zaključil pomembni volilni shod.
Shod zaupnikov v Mestinju
se je vršil včeraj ob 1. uri popoldne. Častno je bil zastopan rogaški okraj in tudi šmarske občine so po večini poslale svoje zastopnike. V imenu izvrševalnega odbora je otvoril shod V. Spindler; predsednikom je bil izvoljen g. M. Kregar, posestnik iz Št. Petra na Medv. selu. Na to je Spindler v daljših izvajanjih očrtal delokrog in naloge deželnega zbora ter zahteve, ki jih imamo Slovenci do njega. Posestnik Potočnik iz Žetal je predlagal po daljših izvajanjih, v katerih je očrtal delovanje laži kmečke zveze, ki ljudstvo za nos vodi, za kandidata naprednih Slovencev v šmarsko-rogaškem kmečkem vol. okr. g. Maksa Berlisga, posestnika, trgovca in poštarja v Žetalah. Predlog je bil z velikim odobravanjem vzet na znanje in se je po izvajanjih g. Soto-šeka, Spindlerja in drugih enoglasno z navdušenjem sprejel.
G. Berlisg se je zahvalil za zaupanje, obljubil, da bo v slučaju izvolitve vestno, zastopal tlačeni narod in težnje kmetskega stanu; če pa tudi ne bi zmagal, ne bo zaradi tega pustil na-daljnega dela za napredek slovenstva v okrajih; ni nečastno pasti kot vojak na političnem bojnem polju. Poziva vse, naj ga krepko podpirajo, da bo izid časten za narodno stranko, naj nemudoma uvedejo agitacijsko delo, ki se ima v vsaki posamezni občini v teh tednih izvršiti. Posebno je opozarjal še na agitacijsko sredstvo nasprotnikov: „vera je v nevarnosti" in kazal na brezmejno lažnjivost te fraze in na ostudno izrabljanje verskih čustev v volilnem boju. Nato je predsednik med splošnim navdušenjem zaključil shod. — Somišljeniki — naprednjaki v okrajih Šmarje-Rogatec! Vaš kandidat je: Maks Berlisg, posestnik in poštar v Žetalah. Vsakega izmed nas in vas častna zadeva je, da se vržete z vso silo v volilni boj. Podrobna navodila dobe posamezniki.
Zaupni shod v Ormožu.
Ni se veliko vabilo za ta zaupni shod ; nismo se poslužili ne lepakov ne pisanih vabil; mož je povedal možu in zbralo se naj je včeraj lepo število v Ormožu. Bilo so to stari znanci iz prejšnjih bojev za napredno kmečko stvar, kmetje iz Obriža, Ivanjkovec, Sv. Bol-fanka, Huma, Loprčic, Pušinec, Sv. Tomaža, Velikenedelje, častno število Sre-diščanov, zaupniki iz ptujskega okraja, uekaj obrtnikov in gg. učiteljev. Vladala
je vzorna edinost in navdušenje za našo dobro narodno stvar — mnogo obetajoč začetek volilnega boja v ptujsko-ormoškem okraju. Otvoril je shod predsednik okr. odb. „Nar. str." g. Jos. Šinko z lepim pozdravnim govorom. Nato je izročil pozdrave naprednjakov v ptujskem okraju g. nadučitelj A. Pesek. Domačin urednik Lešničar ie nato v daljšem govoru pripovedoval, kako je prišlo do tega volilnega boja in označil vzroke, kateri nas silijo, da v kmečkih občinah sodnih okrajev Ptuj-Ormož postavimo poleg g. dr. Ploja, čegar kandidaturo vsi odobravano in jo bodemo po svojih močeh podpirali, tudi še jed-negamožaiz napredne slovenske kmečke stranke. (Pritrjevanje.) Vname se na to živahen razgovor o osebi kandidatovi. G. Lovro Petovar predlaga veleposestnika g. Jakoba Zadravca. (Soglasno dolgotrajno odobravanje.) Po navdušenih govorih nekaterih zaupnikov se sprejme ta kandidatura soglasno. G. Jakob Zadravec se je izrazil, da sedaj še ne more končno dati svoje besede, a da bode v slučaju sprejema kandidature kandidiral na naprednem kmečkem programu Nar. stranke, trudil pa se bode tudi, d a k a j doseže za slovensko obrtništvo. (Pritrjevanje.) Govorilo se je še o notranjih strankinih zadevah, na kar se je lepo obiskan zaupni shod zaključil. K sklepu poročila bodi le še to omenjeno, da je vzbudila kandidatura g. Jak. Zadravca tako splošno navdušenje in simpatije, da je njegova izvolitev z g. Pio jem že danes zagotovljena. Nismo zastonj v tem okraju dobili L 1907 pri državnozb. volitvah v dokaj težavnejših okoliščinah za g. Zadravca nad 2 tisoč glasov!
Zaupni shod v Rajhenburgu
se je vršil dopoldne ob 11. uri pri Unšuldu na velikonočni pondeljek. Iz vseh krajev kmečkega volilnega okraja so se zbrali zaupniki, bilo jih je do "100. Predsedoval je vrli župan iz Stolovnika g. Anton Kunej, g. naduč. Jamšek pa je bil zapisnikar. G. Miloš Stibler iz Celja je nato pričel razgovor o deželno-zborskih volitvah s posebnim ozirom na brežiški okraj. Podal je kratek pregled o sedanjem položaju štajerskih Slovencev, o hudem boju, ki ga bijejo Nemci zoper Slovence, o upravičenosti kompromisnega predloga od strani narodne stranke, klerikalci odklonijo kompromis. Naštel je nato celo vrsto drugih klerikalnih grehov, ki so vzbujali veliko ogorčenje. Glede volitev samih spominja zborovalce na boj Kunej-Jankovič, že takrat, ko še ni bilo narodne stranke, so kmetovalci tega okraja jasno pokazali, da so samostojni, napredni in se ne dado komandirati od kaplanov in mežnarjev. Izberite si zopet sami kandidata po svoji volji. Toda eno ne smemo pozabiti: narodna stranka je zahtevala kompromis, da pridejo v deželni zbor najboljši izmed najboljših. Kompromis je razbit, klerikalci bodo privlekli na bojišče zopet svoje idijotske kandidate in slepili z njimi neuke množice, toda vse to nas ne sme premotiti, mi moramo v svoji stranki in glede svojih kandidatov tudi sedaj ostati na stališču: najboljše izmed najboljših. G. Benjamin Kunej priporoča na to kandidaturo g. Ivana Malus, veleposestnika na Bizeljskem in slavi njegove vrline. Nastane nepopisno navdušenje. G. Malus se zahvaljuje. Veselje ima nad prebujanjem kmečkega stanu, zato rad sodeluje, ako ga kličejo. Pa poslanec mora biti vodja v svojem okraju. Vodja pa lahko neizmerno mnogo koristi, pa tudi neizmerno mnogo škoduje. Prvo obljubi, da se za volilce ne bo brigal samo do volitev, temveč bo po volitvah neprenehoma prirejal poučne shode. Nadalje govori
o raznih kmečkih vprašanjih, vsi navzoči, so se čudili temeljitemu ^nanju in globokim mislim. Posebno lepo je dokazal, da želi klerikalizem, ki je proti ljudski izobrazbi, pogin malega, srednjega kmeta, da nastanejo razmere kakoršne so na Italjanskem in Angleškem: bogati veleposestniki in hlapci pa berači, srednjega posestva ni več! Nasvetovalo se mu je, pravi, da naj udriha po učiteljstvu, vzbudilo je velikansko navdušenje, ko je tako odkritosrčno in razumno pobijal ta nasvet ter še enkrat izjavil, da je eno prvih sredstev za gospodarski napredek našega kmetijstva izobrazba.
G. Benjamin Kunej priporoča kandidaturo g. Franca Brinarja v splošni skupini. Soglasno sprejeto, takoj se je odposlala sledeča brzojavka: »Shod narodne stranke Žalec. Narodni volilci zbrani v Rajhenburgu navdušeno pozdravljajo kandidaturo Franca Brinarja v splošni kuriji Celje-Brežice-Slovenj-gradec.«	Kunej.
Predstavi se na to g. Rebek kot kandidat spodnještajerskih mest in trgov v splošni kuriji. Priporoča, da mora vsak Slovenec v tej skupini na volišče, da nas vlada ne bo mogla več tajiti! Nato razvije program: šolstvo sploh, nemški sodeležani nam ne privoščijo ničesar. Srednje šole, ravnotako pa tudi obrtne in sploh razne strokovne šole, povsod opažamo sovraštvo do Slovencev. Zahtevamo slov. dež. šolski svet, slov. trg. zbornico. Ta mandat mora biti enkrat naš, pripravljajmo se torej že sedaj, da bo prihodnjič zmaga tem ložja. Za sedaj pa ni izključena ožja volitev, pri kateri bi odločevali Slovenci. Zato vsi na volišče! Tudi g. Rebeka so zborovalci navdušeno pozdravljali.
Vrši! se je razgovor o taktiki, o agitacijah, katerega so se udeležili razni govorniki. Ob l.uri popoldne zaključi g. predsednik zborovanje. Omenimo še, da klerikalcev ni bilo blizu.
Politična kronika.
b Priznanje ministra Schreinerja,
zakaj vlada preganja narodno-socialno omladino na Češkem. „Venkov" poroča z Dunaja, da je nemški minister-rojak izjavil onim nemškim poslancem, ki so mu očitali preganjanje čeških radikal-cev, to le: „Gospoda, nam Nemcem treba dokazov, da so Čehi vse razdirajoči element; ta dokaz se nam pa samo tedaj posreči, ako pridejo narodni socijalisti v parlament prav zelo razdraženi. Zato mislim, da bi baš Nemci ne smeli podcenjevati odredb, katere je vlada v tem oziru ukrenila. Odgovornost za to prepuščamo „Venkovu", doda-jemo pa, da ta list že Vnaprej odklanja kakoršenkoli dementi.
b Nemški klerikalci so si te dni vsilili vstop v takozvane nemške „Schutzvereine" (nemška obrambna društva), ki so pa v resnici napadalna, protislovanska društva. Ta draštva so bila dosedaj v rokah nemških liberalcev, nacijonalcev in naprednjakov ter so klerikalce izključevale iz vrst svojih pristašev. Odkar so Luegerjanci začeli tako slovesno izjavljati v parlamentu in v deželnem zborn nižjeavstrijskem ter v dunajskem mestnem svetu, da so večji in bolj vneti germanizatorji kakor katerakoli druga nemška stranka, so si südmarkovski „naprednjaki" stvar premislili ter so sprejeli klerikalce v svoje vrste; toda ne povsod. Kjer so jih liberalci odklonili, kakor na G^r. Avstrijskem, so si osnovali svojo posebno klerikalno „Ostmarko", katera ima namen, braniti deželo pred poče-ščevanjem in bode zanesla svoje ger-manizatorično delovanje tudi na Češko v Pošumavo. „Čech", glasilo čeških klerikalcev, poziva z ozirom na to,
češke klerikalce, naj si tudi oni po nemškem vzoru pribore vstop v češka obrambna društva, v katerih naj uveljavijo svoj vpliv ter naj napravijo konec delovanju „protikatoliških elementov" v teh društvih. Ako bi pa to ne šlo, naj si osnujejo svoja posebna katoliška obrambna društva po nemškem vzoru. Naši slovenski klerikalci so svoje nemške in češke brate v tem oziru že prekosili. Ločili so se že davno od slovenskih narodnjakov, ki so brez ozira na politično prepričanje dosedaj složno delovali v našem edinem obrambnem društvu v družbi sv. Cirila in Metoda. Odtrgali so se od nas ter delajo na svojo pest, kakor pravijo, v obrambo naših jezikovnih mej. Kako pa je to „obrambno delo" naših klerikalcev, sodi lahko vsak po tem, da se povsod vežejo ne z narodnjaki, ampak z nemškimi klerikalci, ki so jim politično bližji. V tem se jasno kaže: 1. razdi-ralnost in pogubnost klerikalizma; 2. smotrena in premišljena mednarodna organizacija klerikalizma v dosego svojih posebnih protinarodnih klerikalnih političnih ciljev.
Zaupnici po Vseh okrajih, prepišite taKoj Volilne intende in pridno reklamirajte!
Štajerske novice.
a Sestanek članov Izvršev. odbora narodne stranke se vrši danes zvečer ob 8. uri v rdeči sobi restavracije „Narodni dom" v Celju.
a Prepisi volilnih imenikov so dovoljeni, tako je odločila c. kr. štajerska namestnija. Slavni jurist dr. Ambroschitz, vodja celjskega magistrata namreč tega v „smislu postave" ni hotel pripustiti. Na pritožbo s slovenske strani je pa namestništvo določilo, da je tudi prepis volilnih imenikov dovoljen, ker ni v zakonu prepovedan. Zaradi tega seveda vlada v magistrat-nih krogih veliko ogorčenje in „vahtarica" že poziva nemškonacijonalne poslance, naj proti temu odloku protestirajo. Česa je pa strah teh gospodov? Ali se že v za Nemce prikrojenem celjskem volilnemfokraju bojijo za mandate?
a Za narodni sklad so darovali kvartopirci v „Nar. domu" v Celju 1'20 K; Jager, knjigovodja, Celje 1 K; Turnšek, Nazarje, 2 K; Milan Detiček, Celje, 1 K; dr. Zabukovšek, Celje, 5 K; dr. Koderman, Celje, 2 K; kvartopirci v Vuhredu 1'20 K; Deržič Ivan, Zidan-most, 4 K; Kos, Laški trg 1 K. Iskrena zahvala in živeli!
a Klerikalni zaupni shod se je vršil danes dopoldne v Celju pri „belem volu". Kandidatom v kmečkih občinah celjskega okraja sta postavljena dr. Benkovič in — Terglav. Udeležencev ni bilo mnogo, a med njimi je bilo, kakor nam zatrjuje očividec, samo — 14 duhovnikov. „Ljudska" volja se je baje za dr. Benkoviča in Terglava odločila v pol uri.
u Dr. Verstovškova kandidatura. Ta gospod profesor povsod zelo čudno začenja svojo karijero. Kakor je znano, je začel g. profesor svojo politično karijero pri taroku z duhovniki v „N. domu." Čudno je začel tudi svojo kandidaturo: omizje 6 duhovnikov in 9 kmetov je bil izraz „ljudske volje" za g. profesorja. Prav klavern začetek, kaj ne, g. profesor? Škoda, da niso volitve v predpustu!
a Nemški šparkasi v Celju, ki ima svoje prostore v velikem poslopju pred kolodvorom, so vlagatelji mesca
marca zopet vzeli 239.260 K 43 vin. Vložilo se je namreč 202.101 K 73 vin., vzdignilo pa 441.362 K 16 vin. Vsega skupaj je ta nemška šparkasa že izgubila na vlogah pol milijona kron.
a Zlati zaslužni križec se je danes izročil celjskemu opatu gosp. Ogradiju.
a Novi industrijski svet ima 22. aprila na Dunaju svoj občni zbor. Slovenci najbrž nimamo v njem niti jednega zastopnika.
a Nesreča vsled neprevidnosti. Kmet Šimon Aigner v Etmisslu pri Aflencu je hotel razstreliti neko pečino Ker se dinamit ni vnel, ga je mislil drugi dan izvrtati. Pri tem je eksplodiral dinamit, raznesel pečino in Aig-nerja tako razmesaril, da je kmalu nato umrl. Tudi hlapec Franc Lehner, ki je pomagal pri delu, je hudo poškodovan, a bo najbrž okreval.
a Iz Vranskega. Učiteljstvo naše šole je priredilo 21. m. m. roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo lepo število poslušalcev. Vsi smo z zanimanjem sledili izvajanjem g. nadučitelja Meglica, ki nam je v daljšem in temeljitem govoru pojasnil važnost dobre vzgoje. Jako hvaležni smo mu tudi bili, da nas je po končanem predavanju opozoril na varnost hranilnih vlog za časa vojne.
a Takso za enoletne prostovoljce, ki služijo na lastne stroške, namerava armadna uprava za 100 K zvišati. Znašala bi potem 448 K. Armadna uprava pravi, da bode to morala storiti vsled splošnega podraženja živil in drugih potrebščin za obleko.
a Nalezljive bolezni na Štajerskem. Od 24. febr. do 27. marca je bilo na Štajerskem 2077 slučajev raznih nalezljivih bolezni.
a Zlati zaslužni križec s krono sta dobila od cesarja g. župnik Merkuš v Žetalah in načelnik rogaškega okr. zastopa ravnatelj Simony.
a V Št. Petru v Sav. dol. po novejših informacijah ni sklenjen med gg. Lenkom in dr. Jančičem kompromis za obč. volitve. Klerikalci so se s tem kompromisom le bahali(!)
a Umrla je v Pušencih pri Ormožu na velikonočni pondeljek žena župana g. Mastena Alojzija Masten, roj. Kralj. Bila je pridna gospodinja in uživala splošno priljubljenost. Gosp. županu naše najiskrenejše sožalje!
a Iz Ruš. Na Veliko soboto malo pred poldnevom ie prestrašila prebivalce ruške vasi tromba požarne brambe. Takoj se je raznesel glas, da gori na več mestih gozd med Falò in Št. Lovrencem. Požar je povzročila kakor že večkrat lokomotiva. Bliskoma je bilo pripravljenih 16 mož ruške požarne brambe, ki so se pod vodstvom stotnika M. Sernca odpeljali proti požarišču. Došli so tja skupno s selniško požarno hrambo, ki ima seveda mnogo bližje. Iz Fale so došle brzojavke o ponesrečenih železniških delavcih, ki so prvi šli gasit. Zajel jih je ogenj od treh strani, proti četrti strani pa niso mogli uiti zaradi navpičnih sten. Morali so skozi plamen. Pri tem se jih je pet zelo hudo opeklo, eden manje, železniški mojster M, Kožel pa je padel črez neko skalo in se precej pobil. Nekemu delavcu je skoraj vsa obleka zgorela na životu, da je prišel na pol nag do nekega čuvaja, ki ga je za silo oblekel. Ponesrečence so pripeljali k ruškemu železniškemu zdravniku g. dr. Gorišeku. Gasit je prišla tudi ruška tovarniška požarna hramba kakor tudi ona iz Pobrežja. Vse požarne brambe so se odlikovale pri svojem težavnem in nevarnem delu, posebno naši Rušani. Ob pol treh je pripeljal poseben vlak iz Maribora 2 mestni parni brizgalni, katerih pa niso mogli rabiti. Z vlakom
se je pripeljal c. k. nam. svetnik grof Attems, polkovnik domobranskega polka, gozdarski in okrajni komisar, železn. sekcijski inženir in dr. Poštni vlak pa je pripeljal 200 vojakov-domobran-cev, ki so gasili še dolgo v noč in se ob 11. uri vrnili v garnizijo. Škoda ni velika. Večje nesreče se je bilo bati, ker je bil skraja hud veter in je ogenj se bližal grajščinskim in kmečkim je-lovim gozdom. Pogorele parcele so večinoma železniške. Ubogi so ponesrečeni delavci, ki imajo kaj žalostne praznike. Upamo pa, da vsi okrevajo in dobe za požrtvovalnost primerno nagrado.
u Iz Maribora. Kako daleč sega strankarstvo! „Slovensko trgovsko društvo" je stalen podpornik „Slovenskega Gospodarja", ker plačuje uredništvu tega lista vsako leto 2000 kron za oglase na eni strani. „Slov. trg. društvo" je le strokovno društvo, ne politično, a vendar podpira izključno klerikalne liste. To pa „katoliškim" gospodom v uredništvu „Slov. Gosp." še vedno ni zadosti. „Slov. G." je zgubil že vse poštenje in ves slovenski čut, ker je tako nesramen, da pobira od naših trgovcev le denar, drugače pa jih prezira kakor kamen na cesti. Mi molčimo vedno o tem, dasiravno se nam zdi postopanje „Slov. trg. drnštva" sila čudno, da prenaša celo mirno to preziranje že dve leti. Sicer se spominjamo, da je uredništvo mariborskega lista pred kratkim „Slov. trg. društvu" povedalo celo jasno in razločno, da temu društvu ne mara delati nobene reklame. S to izjavo se strinja najnovejši čin urednika „Slov. Gosp.", ki ni hotel sprejeti v list niti besede o velikem koncertu dne 4. tm., katerega je priredilo „Slov. trg. društvo" in „Slov. Čitalnica." Pomislite, ob meji smo, s težkim trudom se vzpenjamo k posameznim umetniškim prireditvam, a domači mariborski „slovenski" 1 i sit se brani, da bi prinesel vsaj kratko naznanilo. Ista pesem ob vsaki predstavi, ob vsaki prireditvi! Skoro gotovo je, da se razmere ne bodo spremenile in da slovenski klerikalci ne pridejo k pameti, dokler bo rogovilil v njihovi prvi vrsti dr. Korošec. Tužna nam majka, dokler ljudstvo ne pomete teh rimskih pijavk, ki ne poznajo domovine, ne brata, ampak le svoj žep.
v Poročil se je vseučiliški docent dr. Rajko Nachtigall na Dunaju s hčerko pokojnega slov. pisatelja in rodoljuba dr. Hinka Dolenca, gdč. Miroslavo Dolenčevo.
a Da ne poginemo, reši nas, gospod, državnega poslanca Roškarja!
Kako temeljito razume nemškutarija pri sv. Lenartu v slov. gor. gospodariti, te jeremijade nam ni treba posebej opevati. Med drugimi že propalimi prišlo je tudi sedaj posestvo vdove vsenemca in pretepača Mravlaga skoro na nič. Kaj storiti, kam se obrniti, če sila kola lomi, rojilo je našima renegatoma Zirngastu in Sedmineku že dalje časa po jilavi. Romala sta od juga do severa pomoči iskaje kot agenta Südmarke, a zaman. Kakor strela iz neba, treščilo je agentoma Zirngastu in Sedmineku v glavo, da bo treba zbobnati skupaj vse tržke magnate. S pomočjo vseh nemškutarjev in seveda tudi Südmarke „sfehtala" sta toliko, da so rešili vsenemško posestvo; primernejše bi bilo, da bi bila „fehtala" zase, vsaj Sedminek! Zakaj pa niso Slovenci te ponujane prilike uporabili, če je bila prilika res tako ugodna? Vsa krivda ter neodpustljiva malomarnost in brezbrižnost se kot zasluge po vsej pravici morajo pripisati edino-le vzornim faktorjem naše okrajne hranilnice, zlasti pa ravnatelju pisarne.
Vogrinu ter dijete na debelo požirajo-čemn Roškar-ju, znanemu dičnemu „zastopniku" slovenskega ljudstva. Roškar, sedaj je bila prilika te natančneje spoznati, koliko skušaš koristiti kot branitelj pravic slov. naroda. Pastir ovčic, tu bi bil udaril po nasprotnikih s svojim frakom ter povzročil, da bi se bil nakupičeni kapital obrnil v narodno korist, ne pa za fond mastnih dijet.
o Pri občinskih volitvah v Bučah v kozjanskem okraju so zmagali pristaši narodne stranke. Županom je izvoljen Franc Bah iz Bučke gorce. To je v kratkem času že četrta občina v kozjanskem okraju, kjer so bili klerikalci poraženi. Živeli napredni Slovenci! Krepko naprej!
o Župnik Medved — kandidat v kmečkih občinah Slov. Bistrica — Konjice. Kakor se nam danes poroča, je včeraj kandidatura g. Petra Novaka v Slov. Bistrici proti kandidaturi laporskega župnika Medveda — propadla. Župnik Medved je ' torej kandidat. 6. Peter Novak, kateremu so mariborski duhovniki ponudili kandidaturo, je baje izjavil, da na vsak način kandidira.
o Posledice velikonočnega streljanja. "Na Veliko soboto se je ponesrečil v Pečicah pod Mariborom pri streljanju posestniški sin Berlič. Ranjene ima obraz in roke tako, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Isti dan zvečer se je zgodila nesreča v vasi Jablance, kake pol ure oddaljeni od gori imenovane. Pri posestniku Jož. Ribiču je eksplodiralo po neprevidnosti domačega sina par kilogramov smodnika in odtrgalo od hiše en zid in duri in neznatno ranilo več oseb. — Hujše nesreče ni bilo, ker je smodnik eksplodiral skozi zid in ne skozi strop. Človek bi vendar pričakoval, da bi starši pri tako množečih se nesrečah, ki se dogajajo ob teh praznikih, znali bolj varno in previdno s smodnikom ravnati in ga shranjevati.
o Žikarce pri Sv. Barbari pri Mariboru. Tukaj je izvoljen za župana narodni mož Alojz Živko.
o Iz Obreža pri Središču. Pred nekaj dnevi pokopali smo pri nas kmeta g. Ozmeca, očeta sedanjega kandidata „kmečke" zveze. Opetovano se je že naglašala vzorna lažinarodnost naših klerikalcev. Tudi zvezani kandidat župnik Ozmec pri Sv. Lovrencu kaže svojo pristno „katoliško narodno" prepričanje ob vsaki priliki. I smrt svojega očeta mu je služila za dokaz navedenega dejstva. Vse potrebščine za sprevod omislile so se pri židovskem trgovcu, dasi razpolaga naš kraj s tremi narodnimi trgovci. Kaj vam mar žep slovenskih trgovcev, da le vašega polnijo zaslepljeni farani?!! Kaj ne, g. Ozmec, tako ravnanje diči kandidata kmečke zveze? Ob tej priliki opomnimo, da ne pozna naših slovenskih trgovcev naše župnišče in njega privesek, ključarji. Kateri Slovenec more zaupati takim brezznačajnežem ? Naš kmet naj pokaže vrata tem priliznjen-cem, z odprtimi očmi naj gleda okoli sebe, da si izbere za svoje voditelje može, ki zaslužijo v resnici to ime.
u V Pušencih pri Ormožu je nastal na velik petek zvečer skoraj ogenj. Pri kmetu Martinu Skoliber, ki ni bil doma, so zažgali otroci kup slame. Zgorela je tudi velika množina treščja. K sreči je pihal nasproti veter, kajti drugače bi zgorelo celo še ne popolnoma postavljeno novo poslopje. Stariši, pazite na otroke!
u Zagoneten slučaj. Dne 19. marca je Jožef Sluga, klepar v Bra-slovčah popival v neki gostilni z več
prijatelji. Precej vinjen se je podal domov in njegovi prijatelji so ga še nekaj poti spremili. Pozneje so ga mimoidoči našli v snegu ležati in so ga spravili domov v vežo. Ko pride njegova žena, ki ga je med tem po gostilnah iskala, domov, ga je našla, da je popolnoma brezzavesten ležal na tleh in iz več ran mu je tekla kri. Sluga je umrl 30. marca, ne da bi prišel k zavesti. Vsa pozvedovanja oblasti dosedaj niso mogla spraviti v to zadovo luči.
Primorske novice.
o Tržaški zdravnik dr. Depan-gher, eden voditeljev laške krščansko-socijalne stranke, je spisal neko medicinsko brošuro. Kakor poroča „Zarja", je knjiga pisana tako „nesramno in pohujšljivo", da jo je drž. pravdništvo konfisciralo. Lep krščanski socijalec!
o Šesto ljudsko knjižnico osnuje v kratkem tržaško počitniško akadem. društvo „Balkan" v Lonjeru.
o „Sloga", nov hrvatsko-srbski list, je začel izhajati v Trstu.
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Senovo pri Rajhenburgu, 13. apr. (Brz. N. Dn.) Pri volitvi župana v veliki občini Senovo zmagal vrl napred-njak g. Miha Senica. Cerjakov Radej je grdo propadel. Živeli senovški na-prednjaki!
Odpust rezervistov.
a Dunaj, 13. apr. (Brz. „Nar. Dn."). Vojno ministerstvo je včeraj odredilo, da se takoj prične z odpustom rezervistov v Bosni, Hercegovini in južni Dalmaciji. Medtem ko se je že pred nekaterimi dnevi odredil odpust rezervistov, ki so bili še pri svojih garai-zijah v notranjosti države, se bode sedaj pričelo tudi z odpustom v novih avstr. kronovinah, in sicer v prvi vrsti onih 3 letnikov, ki so morali 1. 1908. po svojih dosluženih letih še ostati izjemoma v službi, nadalje nadomestnih rezervistov, katerih ostane le še toliko v Bosni, Hercegovini in južni Dalmaciji, da ostane tam armada na zvišanem mirovnem stanju, in slednjič vseh drugih rezervistov. Dalje služečim tretje-letnikom iz L 1908. se šteje dosedanja izjemna služba za 3 orožne vaje, vsem ostalim za 1 orožno vajo. Z ozirom na težavne prevozne in prometne razmere bo odpust dalje časa trajal.
Političen položaj.
Dunaj, 10. aprila. (Brz. „Nar. D.u) „Narodni Listy" poročajo, da v raznih resortih že izdelujejo proračun za leto 1910, ki bo najbrž že koncem drugega tedna v majniku gotov. Državni zbor se skliče 27. tm., da reši polletni proračun, aneksijsko predlogo, odškodnino Turčiji, trgovinsko pogodbo z Rumun-sko, eventuelno tudi s Srbijo in zakonski predlog o davku na žganje. Delegaciji se najbrž skličete 14. septembra na posvetovanje na Dunaj. V ministerstvu sedaj po Veliki noči ne bo nobenih izprememb. Stališče barona Bienertha je bolj utrjeno ko kedaj pre]; ima močno zaslombo pri vladi, na ministru zunanjih zadev baronu Aeh-renthalu in na ustavovernih veleposestnikih.
Wekerle na Dunaju.
Budimpešta, 13. aprila. (Brz. „Nar. Dn.") Ministerski predsednik dr. Wekerle je danes zjutraj odpotoval na Dunaj, da se udeleži skupnega mini-sterskega posvetovanja.
Skupna ministerska konferenca.
Dunaj, 13. aprila. (Brz. „Nar. D.") Jutri popoldan bo pri ministru zunanjih zadev baronu Aehrenthalu skupna ministerska konferenca, ki se bo ba-vila s trgovinskima pogodbama z Ru-munsko in s Srbijo.
Lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa nemškemu cesarju.
Berolin, 13. aprila. (Brz. „Nar. D.") „Tageblatt" ve poročati, da se v diplo-matičnih krogih govori, da je cesar Franc Jožef poslal nemškemu cesarju Viljemu lastnoročno pismo, v katerem izraža svoje zadovoljstvo, da se je av-strijsko-srbski spor rešil mirnim potom in izreka nemškemu cesarju zahvalo, da je v tem konfliktu tako zvesto stal na strani Avstrije.
Sankcija ententnega protokola.
b Carigrad, 13. aprila. (Brz. „Nar. Dn.") Splošno se pričakuje, da bode sultan danes sankcijoniral ententni protokol.
Telik požar.
b Gloggnitz, 13. aprila. (Brz. „Nar. Dn.") Sinoči je v papirnici Schlögl-Mühl kmalu po 10. uri izbruhnil strašen ogenj, ki je v kratkem času vpepelil celo tovarno. Ogenj je nastal v dvorani za stroje. Kako je nastal, še ni dognano; sodi se pa, da je kdo nalašč zažgal, ali pa je nastal ogenj, ker se je pretrgala električna žica. Požarne brambe (bilo jih je 25 na licu mesta) so z največjim naporom ogenj lokali-zirale in obranile pisarno, stanovališča in kotle. Vsi stroji so uničeni. Škoda znaša na milijone, vendar je pokrita z zavarovalnino. Še danes zjutraj je bila vsa dolina reke Schwarze zavita v gost dim.
Različne vesti.
b Dunaj, 13. aprila. (Brz. „N. D.") V norišnici Steinhof so strežaji nekega bolnika do smrti pretepli.
o Hamborn, 13. apr. (Brz. N. D.) Včeraj ponoči so eksplodirali v jedni tukajšnji jami plini in je bilo ubitih 5 rudarjev.
o Bruselj, 13. apr. (Brz. N. Dn.) Kakor poročajo jutranji listi iz Ant-verpna, so pomorske oblasti zabranile angl. parniku Rubensu vhod v pristanišče, ker so se na njem pojavili 3 slučaji kuge. Parnik je prišel od La Platte.
Slovanski zapiski.
d Poraz sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja. Poročali smo o razmerah, ki so nastale v edini organizaciji bosanskih Hrvatov, takozvani „Hrvatski Narodni Zajednici", vsled brezmejne gospodstvaželjnosti sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja in njegovih fanatikov. Hoteli so to organizacijo dobiti popolnoma v svoje roke in tako hrvatsko politiko v Bosni napeljati v eks-tremno klerikalni tir. Najbolj na poti jim je bil med narodom splošno priljubljeni dr. Mandič, predsednik H. N. Z. Njega moralicnò ubiti, je že par mesecev sem naloga glasila Štadlerjevcev, „Hrvatskega Dnevnika". Stadler se je zvezal s Frankovci, da bi pri glavni skupščini, ki je bila 4. t. m., vrgel dr. Mandiča in njegove in da bi v odbor spravil same svoje zveste. Prišlo je nad 700 ijudi, in velika večina teh, na čelu jim bosanski Franjevci (frančiškani), so stali zvesto za dr. Mandiča. Med Franjevci in dr. Štadlerjem je namreč globok jez, ker so Franjevci res narodni duhovniki, dr. Stadler in njegova garda pa breznarodni jezuitje, ki jim je širjen]e klerikalizma prva in glavna naloga brez ozira na koristi naroda. Dr. Stadler se „vestno"' trudi, da bi Franjevce v Rimu kolikor mogoče očrnil. Na glavni skupščini H. N. Z.
so torej Štadlerjevci hoteli vreči dr. Mandiča in tako vodstvo Hrvatov pritegniti nase, pa se jim je to temeljito ponesrečilo. Ko so videli, da so v manjšini, so razgrajali tako dolgo, da je bila skupščina brez končnega rezultata oblastveno razpuščena. — Stadler je v „Hrv. Dn." je prinesel o skupščini iz duhovniškega peresa skozinskoz laž-njivo poročilo; pa tudi to ne bode Štadlerju pripomoglo.
d Dijaška banka v Moskvi. Profesor finančnega prava na vseučilišču v Moskvi Ivan Ozerov je uresničil originalno idejo: ustanovil je dijaško banko, katera bode dajala dijakom in akademikom posojila in kredit pod ugodnimi pogoji. Kapital, ki je bil nabran, znaša 3 milijone rubljev. Ruskih dijakov in akademikov je 40.000 in od teh se morate dve tretjini boriti z najhujšo bedo. Nadjati se je torej, da bode nova banka velika dobrota za te reveže ter da bode nosila narodu velike moralne koristi.
Sprejme se zdravo, močno in snažno
dekle za mlekarno.
Plača po dogovoru. — Kje, pove upravništvo „Narodnega Dnevnika". 43 2-2

Poštenega
hlapca
sprejme takoj. — Plača po dogovoru.
J. KRAŠOVIC, trgovec
v Žalcu. 204 3-3
Darujte za Narodni sklad!
Pripìist!
ANTON SARG
= [v Ljubljani =
sv. Petra cesta štev. 8
pri nakupu platna, prtov, pr-tičev itd., bombaževinastega blaga, švicarskih vezil.
Opreme za neveste
perilo za gospe in gospode se
izdeluje doma in po meri. Cene nizke. Blago dobro.
Pralnica in svetlolikalnica v Kolodvorskih ulicah 8.
1
SUHNO
in modno blago
priporoča firma
tvornica za snkno
v Humpolcu na Češkem. Tvordiške cene. Vzorci franko.
112 50-!