stranki! S&Stuina plačana v gotovini Leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za */* leta BO din, za »/« leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. —• Plača, la toži se v Ljubljani LIST Števi'akst 2. Časopis za trgovino, industrlio. Ofedništvo ln upravnlštvr je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pofit. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Tel. St. 25-52. Izhaja Edini program, ki sc izviilua V naših slovenskih listih, pa tocli hrvaških, se dostikrat čita, da ni v '-'naSi državi nobenega pravega gospodarskega načrta. Ta trditev je sicer precej 'pravilna, toda popolnoma resnična hi.' JCajti ofsto brez programa v naši državi le nismo in en program sp vendarle izvaja z vso doslednostjo. To je program centralizacije 'vseh poslov v Beogradu. Ta program obstoji od vsega početka in ta program se dosledaio' izvaja in brez ozira, če je na vladi ta,.ali ona stranka. Ta nenapisani program je močnejši ko- vsak zakon in ko vsaka politična konstelacija in tu ni nobenega kompromisa. Zato moremo tudi konsta-tirati, da jo centralizacija napredovala na vsej črti in da napreduje še nadalje. Najbolj se to vidi pri denarništvu. (Državni denarni zavodi izkazujejo) _ vedno večje vloge in (majo že idliko denarja, da sploh ne vedo, Icam ti ga investirali. Naši nekdaj tako cvetoči denarni žavodi pa hirajo in sp že veseli,; čp 'jiiore vsaj nekaj teh zavodov ^geioviti Skromen dvig vlog.' Oftomhe 'izgube .so doživeli naši, vlagatelji, ogromne naši denarni zavodi, in še ni gotovo, če ne bedo prišle nad denarne zavode še no-fegube, a; kljub teinu se ne more navzlic ponovnim- in glasnim zahtevam doseči hiti to, da bi se vrnil slovenskim denarnim zavodom pupilni denar, Narobe! Se denar bratovskih akla-inio mora Sedaj v Beograd in sedaj! mora -tudi še denar, kbran od socialnega Zavarovanja, ven iz Slovenije! Centralizacija poslov je pri nas adut vseh adutov. ^Centralizacija poslov je v res-i$c.i čdiiu gospodarski program, ■Si s^'x'W^;.|dpkvi.dejansko dosledno izvaja'.,• Centralizirani so hiii šbl.jki Zvezki in šolske knjige,* d&nlraiizlrane celo banovinske t 'i*L* ,_ Ljubljana, ponedeljek 3. januarja 1938 Cena »te vilkl din VSO Ce nastopamo proti temu krivičnemu in skrajno pretiranemu centralizmu, potem ne delamo to iz kakšnega antagonizma proti Beogradu, temveč samo iz železne nujnosti samoohranitve naše no-krajine. Kajti ta centralizacija poslov je tako kratkovidna, da jemlje pokrajinam več, kakor pa morejo one pogrešati ii-n da jih spravlja zato v gospodarsko stanje, ki nujno pom eni gospodarsko propadanje. A.i res ne vidijo gospodje v Beogradu, da bo 'tudi gospodarska moč centrale padla, če se ta ne bo dicgla več opirati na gospodarsko dielo pokrajin? Kdo pa bo potem plačeval vse sijajne palače po Beogradu, če pa bodo pokrajine finančno izčrpane! Zato je program dosledne centralizacije 'vseh poslov v Beogradu skrajno kratkoviden, hkrati v kričečem .nasprotju j: jugoslovansko državno mislijo in' bič drugega ko najbolj obskuren' egoizem, ki bi' ga moral preganjaj! drž. pravdnih! Kajt.i 'a. egoizem je vzrok za vse napete razmere v državi in eni usedni razlog, da ne pri- demo’ do ustvarjajočega sodelovanja vseh sil Slovenije, Hrvatske in Srbije. Preti temu programu centralizacije všeh poslov v Beogradu se jo zato’ treba boriti z vso doslednostjo in uveljaviti drug program, kako razviti vse, sile naroda in vseli pokrajin v dobro jug. naroda* :držaVe in kralja' Proti ne-gativnern$- programu egoizma, kar je’- 'programvspkjšue centralizacije, je treba., postaviti .pozitivniprogram altruističnega dela za Jugoslavijo. In same ta program se sme tudi izvajali! D&tam zaJtelfflšulc© centralizirane Potrebam ie Bioimn mastmi proti tei novi centralizaciji Kiub 73. absolvi ranih trgovskih akademikov v Ljubljani priredi pod častnim pokrovrtelij-stvom predstavnikov trgovskih korporacij in organizacij: predsednika Zbornice za' TOI g. Ivana Jelačini^ predsednika trgovskega društva »Merkur« g. dr. Prana Windisehef-ja predsednika Zveze trgovskih združenj za Slovenijo g. Staneta' Vidmarja in predsednika Združenja trgovcev v Ljubljani g. Viktorja Medena topovski plts v soboto, dne 8. januarja v »Trgov gkm dom«« H) Od več strani smo zvedeli, da je prišel te dni iz Beograda odlok, da morajo biti v bodoče vse licitacijo za dobave bolnišnicam v Beogradu. Kaj je povod tej novi centralizaciji, ne vemo, tein bolj/pa vemo, da je ta centralizacija popolnoma napačna in da mora vsa Slovenija složno nastopiti proti njej, ker je za bolnišnice škodljiva, za Slovenijo pa' pomeni nove in težko zapostavljanje. Pri današnjih razmerah mora namreč imeti centralizacija vseh icitacij za dobave bolnišnicam to z njimi? Kdo “bd Odgovarjal zn -Milijone je'država dolžna bolniš- lr.-l/v- lv~ . ‘>A 1 i ninov,, i.n rx\ FAU. šlco-dp* kdo bc plačni škodo? Ali naj bodo mar b&iniki tisti, ki naj plačajo račun? ■[ ' Centralizacijabohuških dobav ni le škodljiva in nsimieštna. temveč naravnost nesmiselna. Kakšen smisel naj vendar ima oddajali dobavo mleka iž., Beograda! Ali bodo morda iz okolice Beograda dobavljali mleko v ljubljansko bolnišnico, ljubljanski okoliški živinorejci pa naj svoje mleko zlivajo proč? Kakšen, smisel naj vendar -picam v Sloveniji in po krivdi cen tralne oblasti so bp-jpišdice v Slo-veniiji v tako zaletnem stanju, da •:-:n'-'p<>slule že kulftimi škandal. Kje pa -je še to mogoče, da morajo dva ui tudi po trije bolniki ležati v eni postelji, kakor v ljubljanski bolnišnici! Teh žalostnih razmer v slovenskih bolnišnicah bi bilo takoj konec, če bi država tudi dravsko banovino tako dr, ti rala ko druge banovine v državi. Toda dravska banovina mora biti brez ima to, plačevati po nepotrebnem Ldotucij, vrhu vsega pa država še viscke prevozi?*- stroške! koli "št vsi kmetski: dolžniki, centralizirana .je. Vsa uprava, centralizirane bodo kmalu vse tiskovine in sedaj emo’dobili, tudi. centralizacijo dobav za bolnišnic;?. Z železno1 ko« sekvenco sc izvaja pri nas gospodarski program centralizacije vseh poslov v, centrali. Tudi v zasebnem gospodarskem življenju se že to opaža. Vse nove industrije se ustanavljajo na jugu, kjer se tudi predvsem in že skoraj edino grade.' nove železnice. gradnji državnih poslopij vlada že ,pd nekdaj najbolj odločna Centralizacija in če se dovoli kje drugje kakšen kredit za novo državno1 poslopje, potem menda le zato, da se more z večjo utemeljenostjo postaviti dvoje poslopij v centrali. 20 milijonov bo sedaj šlo samo za novo pravno fakulteto v Beogradu,- v Ljubljani pa oiorajo delati študenti in profesorji'’ v kleteh! Pravje, da hoče ^B®M[wad'-rživeti »a se rfeltija%* in rakuinemo, de.,s|. Beograd l.kot' državna .:pftesidlBloh< bolp ražvija ko druga mesta. Teda če hoče Beograd živeti, naj pusti, .tv' 'd-'df\hgiiit, da' vsaj na- t>; caujejo.;. jn da se vsaj-, .nekoliko razvijajo. Ni modrost, če hoče eden imeti - vse,' temveč modrost -Hpozna mera: Nuj bi; si Beograd to zapomnil, ker drugače; se bo ^godilo, da se bo ■sb nekoč -kdjalj«. ker- ni imej'.- fe BVide-vhcsfi;; - n-ost, škodljivost ter neumestnost človek, pač ne more k tej centralizaciji reči nič drugega, kakor da se je nekdo zopet polakomnil zarode! O najnovejši centralizaciji pa je treba spregovorili odločno besedo tudi z načelnega stališča. Neštetokrat se nam je- z ofičialnega mesta obljubilo, da se-bodo samoupravno pravice pokrajin -povečale in da se bc centralizacija začela odpravljati. .Namesto pa da bi se ta obljuba začela tudi izvajati,-.se uvaja nova centralizacija! posledico, da ljubljanski., trgovci Naj .mgbjaim. ne bodo nmgli -več dobavljati blaga tralizacijo iz ka.i bolnišnicam, temveč bodo vso preskrbo bolnišnic v Sloveniji prevzele beograjske tvrdke. Čisto izključeno je namreč, da bi se mogli ljubljanski trgovci redno udeleževati licitacij v Beogradu, zlasti še, ker ije računati s tem, da bodo te licitacije večkrat razveljavljene in d-a bi polagoma udeležba pri licitaciji zahtevala več stroškov, kakor pa bi mogla dobava prinesti •dobička. Poleg tega je jasno, da ljubljanski dobavitelj nikdar ne bo tako natančno poučen o vseh pogojih licitacije, kakor njegov tovariš v Beogradu. So pa še drugi in vsem poučenim krogom dobro znani vzroki, ki pravijo, da bo centralizacija dobav za bolnišnice pomenila hkrati prenos teh dobav iz Ljubljane v Beograd, Praktično bo to -pomenilo, da bodo gospodarski ljudje v Sloveniji izgubili še ta, itak dovolj skromen zaslužek. Znova se bo povzročila ta gospodarska neme/most, da se zahtevajo od Slovenije vedno rtovi davčni dohodki, istočasno pa Sloveniji manjša možnost, da bi te dkvke tudi zaslužila. !Z n-bvo ci iitralizačijo pa ne bodo težko-zadeti le sedanji dobavitelji bbfilišhit v Slo.yen.iji', temveč, tudi bolnišnice same. Uprave bolnišnic ;s-Q sedaj kot ■ direktno ;z. interesi-'rane pač vestno gledale; na to, kakšne blago.se jim j‘s'dobavljalo. Sedaj pa te otožnosti ne; bodo več imele, in kar se.ijim -to dobavilo iz Beograda, Jo bodo tudi, morale, sprejeti. 'Neizogibna posledica tega vljenegp-,, 'blaga prav znatno padla. Je pa še druga iievfrn-ošt!' fcdd .jgjnijj, d a.,bP. bi ago, -pasi ano iz., Ko-v. katere ne .sifijii- wpjjh do-lžhosti do bol- išnic. Ce že hoče tudi glede, do&&v. — .. f[„ 1i«3Prej vedno se vidi le ti je« a nesmisel* ,j s lori svojo ddlžndst do bolnišnic! Da sedaj liri Slovenci še ne bi smeli cdlcčevati gie-de' prehrane v boinišnicah, ki jih vzdržujemo de jarrko-.-sahtl,- je pa res že od sile! lri teg?. pač 'rte bomb dopustili! Sicer je pa centralizacije^ državi že več ko'preveč in zaertti % je treba odpravljati, ne pa 'razširjati še na nova področja.-. Npkj gbr spodje menda mislijo, da y. Slor veniji sploh nimamo nobene druge pravice, koda plačujemo davke in da praznujemo vedno nove jubileje, 7. močnim in složnim odporom vse .slovenske javnosti proti tej ,vBaii SifeioiM.TP -tirtie ■nalnov-ejši centralizaciji je treba tem gosp e dom dokazati, da se mo-ti j o^ prčv zelo motijo. Sedaj ob pr-oračunski razpravi imajo naši poslanci .hi senatorji tudi lepo- priliko, dd proti tej centralizaciji nastopijo in upamo, da bedo vsi nastopili, pa naj pripadajo tej ali oni stranki! r eda ziL AHr »msTUj-ts,1 rnfiromv- ffpjCTtr ▼ ^ftvcnfp že vmAui*. tkiiiba,. |»r»ew*jiT --’5tn*8Tb .-deli v liuogradu? A Že z načelnega ra®loga moramo vsako ceri-traTizaeljb dobav odkloniti. prav posebno še, kadar gre za dobave bolnišnicam v Sloveniji. Mm Pr&gnoza berlinskega zavoda za mmzševzsši® Smnjustkture P ričet el: ob 20.30. ', f •A Umetniški program izvajajo za uvod k plesu odlični člani ljubljanske opere, in sicor gdč, Nollijeva, ga. Bravničarjev« in g. Franci. Pri klavirju jih spremlja dr. Švara. Negode-jazz. Plesno vodstvo g. Černe Lud. .Obleka večerna. Prebitek prireditve se bo iporabil v socialne namene kluba. iih predmetov (avtomobilov in ra> dijskih aparatov). Takšna nazado-. anja pa niso nevarna*.če jih' ne spremljajo tudi drugi pojavi krize* Priznati pa ije treba, da je opaziti nekatere pojave, ki so precej nevarni. Tako koža proizvodnja lomlaniU* .pAuI«T\fl kakor, pa je povpraševanje. To ver lja zlasti za kavčuk, bombaž in baker. Ni pa račilnati, da bi to postalo v prihodnjem letu splošen pojav, kc-r se je proizvodnja" drugih predmetov že omejila. Druga nevarnost bi bila, če bi se peka-.iaia v državah funta šlerlinga prenasičenost investicijske delavnosti. Tod?, tudi v tem primeru je ačunati s tem, da bi se ta prc-nasičenost le postopoma pokazala v svojih učinkih. Na drugi strani pa se rtd^sme pozabiti, da obstajajo v Združenih državah Sev, Amerike tudi močn« odporne sile, ki omogočajo hitro zboljšanje položaja. Tako je kreditni trg mobileh, potreba na investicijah velika in v tem je možnost zbolijšaiija položaja,1' A tudi če b,i ostal v U. S. A. še gospodarski pritisk, ni računati, da bi se ponovila podobna kriza kakor je razsajala v 1.1929. do 19381 Nevarnost kreditne deflacije in bančnfe krize je danes mnogo manjša* ker je zadolžitev zasebnega gospodarstva bistveno’ manjša, bančni aparat pa ima že za seboj zdravi proces čiščenja. Tudi se danes ne more govoriti o1 kaki preveliki investicijski delavnost j kakor v 1.1929. gradg, prišlo v slovenske bplTiiš- No\c četrtletno poročilo berlinskega zavoda za proučevanje konjunkture razpravlja -obširne o j» l-ižaju svetovnega, gospodarslva ter ; jegovera..nadaljnjem razvoju. Po pr c vi edu -lanskega "■ leta-*,jsn* a- V;; • •> ... p •y ■ V;i 'VV#"'!*' • V. 'C V % * /. X r •>■■ > * ‘ v-^ v:- t : ,.JS ■ V. **. V i ** 5iJižf V' V' jf" V. ; V V . ' f.-.- .«* * • ir ... ... ; - ;• * . . I \f- '• ■' 'c V, : : i/.. l: ; r.?-. ■ i ■" ''j X V.t/:X.4 *-*x*vrv} •• »■ !TS • is itrfv*. V >ivr,^ -J/ ■ " • ■ .p riv • v. r.-.p; i • .i " t. : ,f . • ... 'iwv . . j,.-- j ... • . •.;*** ■ : ■ r •'* * , < ,..rr I : ... :.r .• ; < •» .• '■ >;-• .. ■ ..i. : -*.v v ■: ■ /v ,;C;. %' ;?r ' '• i 1 . . • * .*■ la . . ;■ <•*" '--'i' •; .'f-V r * v X! - ->»( • ■ f • mol ' i :i r'—---------- . I ^ 9»^ m?*?f U VI | ».KHiimuJ I ^ ' ■3 ..v,- : . . . ' V. •- - - * r: V'*' 'V 1 ^ i *-• ' ' i '' f . . ■' v ■h;., , ‘V ■ V ■ t- ■ i. .. r ;V;' , . v-, ; V-V'i , . j' ’ r ! 1 ■ t. V:' -.V i v'7' : v- £ . ■■ 4 i " M ■■ v> t«.; j