771318
607007
*
primorski uTr'p
■ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-KoperB
X—'GrjntU	-
Casino
Portorož
Obala 75a. Portorož - Slovenija Tel.: 05 676 0 Vi
(asiho /\jrforo--....
NOVEMBER 2002 leto 9 številka 105 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
..... IZHAJA 15. V MESECU ===
li Banka Koper
Volitve in zaupanje
Briljantna zmaga Brede Pečan v Izoli in soliden uspeh Vojke Štular v Piranu že v prvem krogu odraža voljo ljudstva. V Kopru še nekaj dni neznanka: v drugem krogu zmagovalec mladi Popovič ali izkušeni Dino Pucer? Spremenjena politična podoba obale in polom županskih kandidatur LDS.
DBOm
Živilska industrija d.d.z
Industrijska cesta 21, 6310 Izola
Kolikšen proračunski delež športu? Marinko Babič pogojno na prostosti Kaj je javno dobro?	^
t Stran 10 ^
Humanitarna gesta
Engrotuš podaril Splošni bolnišnici Izola 3 milijone tolarjev
Kmi V torek, 12. novembra sta direktor podjetja Engrotuš d.o.o. Aleksander Svetelšek in m Pesn>k Tone Pavček, ambasador Unicefa, na krajši svečanosti v prostorih izolske (!»•!' 4* gplošne bolnišnice direktorju bolnišnice Tomažu Gantarju izročila ček v vrednosti re*-)' "• 3,020,216,25 tolarjev.
A V vseh trgovinah TUŠ po Sloveniji seje namreč zaključila enomesečna humanitarna mm. « akcija z imenom »5 tolarjev«. Podjetje Engrotuš je tako skupaj z dobavitelji zbralo "«=V — 12,080.865 tolarjev, ki jih bo enakovredno porazdelilo med otroške oddelke štirih Sl slovenskih bolnišnic. Četrtino zbranih sredstev so podarili Splošni bolnišnici Izola za (gj £ nakup najnujnejših aparatov za zdravljenje otrok. Direktor Bolnišnice Tomaž Gantar seje zahvalil za donacijo. »Brez donatorstva bi bile velike težave. Letos smo iz tovrstnih darovanih sredstev nakupili že za 40 milijonov SIT opreme., sicer pa celotne naložbe znašajo letno od 100 do 150 milijonov SIT«. Iz darovanih sredstev Engrotuša bodo : kupili Luč za fototerapijo in TV monitor za beleženje življenjskih funkcij j novorojenčkov.

Kar je čisto in jasno je resnično!
Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500
Zahvaljujem se vsem občanom in obč glas na nedeljskih lokalnih volitvah, podprl za Županjo Občine Piran ter izvolili čli Občine Piran.
ite oddali svoj ' didaturo :ega sveta
e Piran 'tular, prof.
Desidero ringraziare tutti i cittadini che voto alle elezioni amministrative locali di che hanno dato ti proprio supporto carica di Sindaco del Comune di membri del Consiglio comunale del
-mm
hanno espresso
tiloro domenica, datura alla o eletto i o.

II Sindaco del Comune di Pirano F' Prof. Vojka Štular
Vesele študentke Visoke šole za podjetništvo Piran - na dan otvoritve šole, 17.10.2002
f
S •


INTEB
UDOVIČ
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV IN KATALIZATORJEV ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA

AVTOKLEPARSTVO - LIČARSTVO
ODKUP IN PRODAJA POŠKODOVANIH VOZIL, PRODAJA IN MONTAŽA VETROBRANSKIH STEKEL
Parecag 173a, 6333 Sečovlje Tel.: 05/672-02-00, fax: 672-02-01
Portorož-Obala 14B, tel. 05/674 41 49 V centru Portoroža nasproti starega hotela Palače
Menjalnica	I
ODPRTO VSAK DAN OD 8.00-18.00 Šifra OB NEDELJAH OD 9.00 -13.00
S.p.Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon.
Izola-Kristanov trg 2, tel. 05/640 11 10, fax: 05/640 11 11
OBALA V MALEM
immobili
Nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
Foto color laboratory
Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880
quicklab@volja.net www.geocities.com/quicklab_fotolaboratorij
- za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Medla, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir
KDAJ SLOVENSKA POMORSKA ZASTAVA?
Tudi v Luciji in Sečovljah so se poklonili padlim za svobodo
Roger Gogala se v svoji zanimivi knjigi Tisočletna govorica zastav zavzema za to, da bi Slovenija kot deklarirano pomorska država dobila tudi svojo pomorsko zastavo.
»Vprašanje slovenske pomorske zastave, ki se je začelo pojavljati v javnih občilih, je bilo zelo odzivno. V časnikih so se med pismi bralcev oglašali državljani in v glavnem podpirali zamisel o posebni pomorski zastavi. Med drugimi se je v Delu v pismih bralcev (30. marca 1996) oglasil tudi Joža Pretnar, kapitan bojne ladje v pokoju in med drugim zapisal: «Več kot petdeset držav ima na svojih ladjah drugačno zastavo kot na kopnem. Posebne pomorske zastave vijejo poleg trgovskih in drugih ladij večinoma tudi vse vojne ladje. Menim, da bi slovenske ladje morale imeti na morju posebno zastavo iz več razlogov. Vsi vemo, da je slovenska
skromne nagrade, s tem pa se je pravzaprav akcija o slovenski pomorski zastavi tudi zaključila.
Doslej se ni pojavil še nihče, ki bi sprejete predloge posredoval pristojnim, denimo poslancem Državnega zbora.
Na fotografiji iz knjige: Na natečaju za izbor slovenske pomorske zastavejrazpisal ga je Nedeljski dnevnik) je prišel tudi osnutek Iztoka Šorlija, ki je narisal barvna polja po diagonalah.
Ob dnevu mrtvih so bile po vsej Sloveniji številne žalne slovesnosti. Padlih in nepravično obsojenih ter izginulih v prvi in drugi svetovni vojni so se spomnili tudi v Luciji in Sečovljah, kjer so predstavniki borčevskih organizacij pred spominsko ploščo v Luciji in spomenikom pri OŠ Sečovlje položili cvetje. Pred spominsko ploščo v Luciji, na kateri so vpisana imena padlih, je govorila predsednica lucijske borčevske organizacije Sonja Frančič - De Rosa, na žalni slovesnosti v Sečovljah pa je udeležencem žalne slovesnosti spregovoril občinski svetnik LDS Ivan Dekleva. Venec v Sečovljah so položili predstavniki krajevne organizacije ZZB NOB Sečovlje. Tako v Luciji kot tudi v Sečovljah se je zbrala množica mladih, ki so prisluhnili besedam govornikov. De Rosa in Dekleva sta orisala trpljenje in pogum padlih, ki so v najhujših časih naše zgodovine tvegali svoja življenja za osvoboditev naših krajev izpod vojaških škornjev italijanskih in nemških okupatorjev.
Sonja Frančič - De Rosa :
Člani sečoveljske krajevne organizacije ZZB polagajo venec.
Na fotografiji iz knjige: Prvi slovenski »jack« ali premčevo zastavo, so prvič izobesili na vojaškem večnamenskem čolnu Ankaran 1, avgusta 1996. Tega dne je bil tudi krst naše prve vojaške ladje
zastava istih barv, kot sta ruska in slovaška. Grb na naši in slovaški zastavi (slednja ima grb sredi barvnega polja) je premajhen, da bi bil na morju prepoznaven. V morebitnem vojnem času lahko pride do usodnih zamenjav ladij.«
Začetki iskanja posebne slovenske pomorske zastave pa segajo v leto 1992. Koncem tega leta je časnik Nedeljski dnevnik v nekaj nadaljevanjih povezal svoje bralce, da naj poskušajo narisati izvirno zastavo, ki bi plapolala na naših ladjah na morju. Uvodoma so bila pri tem pozivu dana tudi navodila oziroma osnovne zahteve zastavoslovja. Barve te nove zastave morajo ostati takšne, kot jih ima naša zastava. Tudi površina barvnih polj mora ostati ista, vendar je lahko površina razdeljena na več barvnih pasov. Domiselnost bralcev je bila torej omejena samo na obliko barvnih pasov. Tedaj še nihče ni upal pomisliti na to, da bi bila navsezadnje lahko pomorska zastava drugačnih barv, kot je državna oziroma nacionalna zastava. Ta akcija tednika Nedeljca je naletela na razmeroma velik odziv. Obenem se je tudi pokazalo, da se velika večina Slovencev zavzema za posebno pomorsko zastavo, ki bi bila torej drugačna od naše tribarvnice. Komisija je po končani akciji ocenila vsa prispela dela, oziroma risbe različnih inačic zastav, ki niso bile v barvah, ampak so barve predstavljale šrafure - rdeča barva ima črte navpično, modra pa vodoravno.(Ker je šlo samo za belo, modro in rdečo barvo, druge šrafure za barve niso bile potrebne). Po mnenju komisije je bila še najizvirnejša inačica s poševnimi (diagonalnimi) barvnimi polji, ki jo je narisal Iztok Šorli z Bleda. Na drugem mestu je bila risba zastave Janka Ojsterška iz Laškega, na tretjem mestu spet zamisel Iztoka Šorlija, na četrtem pa osnutek, ki ga je pripravil Bojan Breznik iz Trebnjega. Vsi prvi štirje predlogi ali nagrajeni osnutki zastav so bili edinstveni, dva izmed njih (prvi in tretji) tudi oblikovno. Zato je na vseh teh zastavah povsem odveč sidro, ki so ga avtorji risali na levi strani zastave. Vsi nagrajenci so prejeli
Nov zagon k ponovnemu iskanju posebne pomorske zastave, tokrat brez sentimentalnosti do treh »panslovanskih barv«, je dal XV. kongres mednarodne zastavoslovne zveze FIAV (Federation Internationale des asociationes vexillogiques), ki je bil jeseni leta 1993 v Zuerichu (Švici), udeležili pa so se ga tudi slovenski zastavoslovci. Iztok Šorli, kot udeleženec tega kongresa, nam je pozneje pripovedoval: »Vsi so podprli zamisel o uvedbi posebne pomorske zastave za našo trgovsko in morebitno vojaško mornarico ter idejo o uveljavitvi nekaterih drugih državnih zastav, kot je na primer predsedniški standard, vojaška kopenska zastava, zastava posameznih ministrstev, policije itd. Med delegati kongresa se je pojavilo tudi vprašanje, zakaj se ne odločimo (kot nova in mlada država) za drugačno državno zastavo, zdajšnjo tribarvnico pa obdržimo kot nacionalno zastavo? Podobnost slovenske zastave z rusko in slovaško je treba odpraviti vsaj pomorski zastavi!__________________________
Knjigo lahko tudi kupite.
Informacije: 031 851 240, Ministrstvo za obrambo je v svojem pravilniku zapisalo: »Zastava na premcu je pravokotne oblike in belo, modro in zlato rumene barve, ki so barve grba republike Slovenije. Tuje vojaške ladje ob obisku Republike Slovenije pozdravljajo zastavo Republike Slovenije«. To ima tudi svoj simbolni pomen. Naj omenimi, da so tuje ladje že v 13. stoletju morale pozdravljati angleške.
»Današnji dan je posvečen vsem našim dragim svojcem, prijateljem in znancem, ki so v zgodovinskem obdobju naše revolucije omahnili za vedno. Ogroženi človeški rod je bil prisiljen sprejeti neenak boj za stvar, ki mu je že z rojstvom dana v last- za svoje življenje, za bedno in samo eno življenje.
Ko nemi stojimo ob spomenikih padlim borcem in žrtvam nasilja, se nam misli ustavljajo ob tisočerih grobovih znanih in neznanih junakov, ki so dali svoja življenja, da bi bil naš jutrišnji dan človeški in lep. Ti grobovi bodo za vedno ostali trdni mejniki med bitto preteklostjo in glasen opomin sedanjosti in prihodnosti.
Nihče jih ni mogel zravnati, nihče izbrisati, kajti nemi bodo večno obtoževali. Obtoževali bodo nasilje, nečloveško nasilje nad otroki, starci, ženami in materami. Obtoževali bodo fašistične in nacistične horde, ki so pregazile našo domovino s pomočjo domačih izdajalcev in za seboj puščale razdejanje, pogorišča in smrt.
Mnogi, premnogi so plačali krvni davek, ki ga je zahtevala svoboda. Zahvalimo se tem našim tisočerim junakom, poklonimo se z enominutnim molkom njihovemu spominu«.
V Sečovljah so ob spomeniku padlih nastopili učenci OŠ Sečovlje s pesmimi in recitacijo, v Luciji je nastopil pevski oktet in zapel nekaj pesmi, prav tako otroški pevski zbor OŠ Lucija. Na letošnjih komemoracijah smo lahko videli več mladih mladih.
Javna zahvala najditeljici torbice
V soboto, 2.11.2002 sem na parkirišču pred Tušem v Luciji izgubil torbico z dokumenti, bančnimi karticami in digitalnim fotografskim aparatom. Torbico je našla neznana gospa in jo prinesla na blagajno. Pošteni gospe se iskreno zahvaljujem in jo želim nagraditi. Zato jo vabim, da me pokliče na mobitel št.: 041 327 646.
Odvetnik
Dorde Radovanovič, Lucija
V Izoli so že pred volitvami podpisali Listino o sodelovanju
Politične stranke ZLSD Izola, NDS (Nova demokracija Slovenije) in DeSUS Izola, IDZ - DDI Izola novih možnosti ter Lista Mladi za Izolo so že dobra dva tedna pred lokalnimi volitvami (28.10. 2002) podpisali Listino o sodelovanju, županja Breda Pečan pa je tudi že predstavila dva podžupana Izole (od treh) in sicer Branka Simonoviča (DeSUS) in mag. Janeza Juga (NDS).
Listino o sodelovanju so podpisali (z leve proti desni): Mario Carboni (IDZ - DDI), Branko Simonovič (DeSUS), Breda Pečan (kandidatka za Županjo), Luccio Gobbo (ZLSD), mag. Janez Jug (NDS) in Ivan Brezavšček (Lista Mladi za Izolo). FOTO: FK-Primorski urtip.
Izola seje spet izkazala kot odprta občina, ki nima kaj skrivati - tudi na področju politične kombinatorike. Tako so na novinarski konferenci v prostorih hotela Delfin v Izoli novinarjem predstavili Listino o sodelovanju iz katere razberemo, da so stranke ZLSD, NDS in DeSUS kandidirale Bredo Pečan, članico ZLSD, za županjo Izole, stranka IDZ-DDI in lista Mladi za Izolo pa sta jo podprli kot skupno kandidatko. Breda Pečan je tudi že predstavila dva bodoča podžupana - Branka Simonoviča (DeSUS) in mag. Janeza Juga (NDS - Nova demokracija Slovenije), ki ju bo predlagala za podžupana Občine Izole, tretje podžupansko mesto pa je rezervirano za kandidata, ki ga predlaga Samoupravna italijanska narodna skupnost Izola.
Na podlagi dogovora o kandidaturi in podpori skupni kandidatki so podpisniki uskladili ključna programska stališča, oblikovali skupni program in postavili v ospredje šest poglavitnih ciljev pri sodelovanju v mandatnem obdobju 2002-2006.
V listini oziroma koalicijski pogodbi so zapisali, da bodo v strpnem in ustvarjalnem medsebojnem dialogu odprti za vse pobude in interese izolskih občank in občanov; ustvarili bodo pogoje za nove razvojne in zaposlitvene perspektive v občini in vse sile usmerili v pospešeno gospodarsko rast Izole kot pogoja za oblikovanje socialno prijazne občine; podpirali bodo projekte, ki bodo usmerjeni v uravnotežen trajnostni razvoj občine in regionalno povezovanje primorskih in istrskih občin. Prizadevali si bodo, da bo Izola dobro pripravljena na vstop Slovenije v EU; spoštovali bodo občinski simbol - golobico miru, prevzeti pa želijo tudi polno odgovornost za vodenje občine v interesu vseh generacij.
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
primorski uMp

t
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140,
E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.& fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185,
tel.: 05 6777 140
Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija
Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se
ZVEZA ZA PRIMORSKO
Se zahvauuje vsem
OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE
Piran za izkazano
ZAUPANJE NA LOKALNIH VOLITVAH 2002.
COGLIE L'OCCAS10NE Dl R1NGRAZ1ARE TUTTI 1 C1TTAD1N1 PER LA F1DUC1A ESPRESSA ALLE ELEZIONI LOCAL1 2002.
ZZP - Piran
Demokratična stranka upokojencev Slovenije
Občinska organizacija Piran
Počasi, a stalno se večamo
Zahvala za podporo na volitvah
Spoštovane članice in člani, simpatizerke in simpatizerji DeSUS!
Z vašim glasovanjem ste dokazali, da imate zaupanje v našo stranko DeSUS Piran. Na teh volitvah smo pridobili 20 % glasov, kar j e pozitivno. Glede na večjo udeležbo volivcev se je povečal tudi prag za zasedbo mesta v občinskem svetu. Tako imamo tudi v novem občinskem svetu samo enega svetnika,_ kljub temu pa bomo s sodelovanjem v koaliciji uresničili naše naloge. Žal nam je Občinska volilna komisija zaradi formalnih razlogov zavrnila liste kandidatov DeSUS za svete Krajevnih skupnosti.
Čeprav tudi naša organizacija ni brez napak, smo vendarle najbolj demokratična politična stranka - za vse generacije in posvečamo skrb za razvoj naše lepe, a žal še vedno za mnoge prebivalce revne države. Zahvala gre tudi vsem kandidatkam in kandidatom, ki so se odločili sodelovati na volitvah. Vodstvo DeSUS, Občinske organizacije Piran se vam zahvaljuje za vaše glasove in za zaupanje.
Spoštovani članice in člani! Proti koncu leta bomo organizirali volilno skupščino in vas vabimo, da seje udeležite. Leta 2004 bodo spet pomembni naši glasovi, saj bodo vplivali na število naših poslancev v Državnem zboru, kjer se odloča o pomembnih prvinah našega vsakdanjega življenja.
Občinski odbor DeSUS Piran Predsednik Pavel Godnič
Volitve in zaupanje
Briljantna zmaga Brede Pečan v Izoli in soliden uspeh Vojke Štular v Piranu že v prvem krogu odraža voljo ljudstva. V Kopru še nekaj dni neznanka: mladi Popovič ali izkušeni Dino Pucer?
Politična podoba Slovenske obale je po dolgih letih nekoliko spremenjena. Polom sta v določenih občinah doživeli obe vodilni politični opciji, tako ZLSD v Kopru kot LDS na celi črti s svojimi predlaganimi župani. Predvsem pa bi lahko rekli, da so zmagale mlade, še neobremenjene strukture, kijih sedaj na veliko snubijo v svoj krog politični mački vseh vrst, kajti dosedanji vodilni dve stranki v Kopru in Piranu sta postavljene pred kruto dejstvo, da politika vladanja ni večna. Tudi informacije o rezultatih volitev so begale. Kaže, da je imela največ dela z osnovnošolsko kombinatoriko piranska OVK, ki še tri dni po volitvah ni bila sposobna povedati vsaj približno natančnih podatkov, čeprav uradnega roka
seveda ni zamudila. Res pa je, da je veijetno imela sito z velikimi luknjami, skozi katere so, v zmedi od nepooblaščenih oseb, izbranim medijem curljali podatki, ki so dopuščali dvome. Zanimivo pa je, da so najbolj čisto predvolilno sliko lahko imeli v Izoli, kjer je kandidatka za županjo Breda Pečan že pred glasovanjem na svetlo dala dva svoja podžupana: mag. Janeza Juga in Branka Simonoviča. V Kopru j e slika še popolnoma nejasna, v Piranu pa naj bi podžupanska mesta zadržali Sašo Šraml (LDS), Drago Žerjal (DeSUS) in Ugo Fonda (Zeleni), čeprav bo bitka zelo huda, kajti v Piranu je nastala situacija, ko se bo treba drago prodati ali poceni poročiti.
V Piranu bodo v svetniških klopeh (neuradni	podatki)
sedeli naslednji svetnice in svetniki:
LDS
Sašo Šraml, Milena Oblak Juh, Darij Barrile, Jana Tolja, Ivan Dekleva, Matjaž Ukmar.
ZLSD
Alen Radojkovič, Janez De Reggi, Sebastjan Jeretič, Patrick Vlačič, Boštjan Andrejc.
ZZP
Andrej Babnik, Bogan Lulik, Marko Gorenje.
Italijanska narodna skupnost Piran
Luciano Monica, Sandro Kravanja, Alberto Manzin
SDS
Alojz Zorn, Jože Maver
SLS
Aldo Babič
DeSUS
Drago Žerjal
Neodvisni
Gašpar Gašpar Mišič
SMS
Tajib Mašič
Zeleni Pirana
Ugo Fonda
N.Si.
Rožana Špeh
Županja:
Vojka Štular (ZLSD).
Odlični kandidati, zahtevna publika
Kandidati za župansko mesto občine Piran so na generalnem soočenju v Hotelih Morje odlično odgovarjali na vprašanja našega urednika o njihovih pogledih in vizijah razvoja občine Piran.
Na koncu pa seje zgodilo kar seje moralo - obtožbe na račun nekaterih akterjev v vrstah publike. Alojz Zorn (SDS) je kar rafalno očital Andreju Grahorju domnevne poteze za današnje stanje starega hotela Palače.
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Dobitniki priznanj na 49. GTZ tudi s Primorskega
Na letošnjem Gostinsko turističnem zboru Slovenije, 15. in 16. oktobra v Termah Čatež, so podelili 21 priznanj z zlato plaketo za kakovost in uspešnost gostinskim podjetjem in posameznikom.
Priznanje z zlato plaketo so prejeli: Hotel Histrion, Hoteli Bernardin d.d., Portorož - za uspešen razvoj kakovostnega počitniškega turizma ter Dušanka Poštič, vodja kuhinje Grand hotela Emona Hoteli Bernardin - za razvoj vrhunske kulinarične ponudbe. Srečko Šajn, vodja trženja Postojnska jama, turizem d.d. - za uspešno soustvarjanje in trženje notranjskega turizma, Marko Lenček, direktor marketinga Hoteli Palače d.d. Portorož - za uspešno trženje portoroškega turizma, Ksenija Dvorščak s sodelavci, Postojnska jama d.d. -za uspešen razvoj kultumo-turistične ponudbe ter Hotel in restavracija Kendov dvorec, Spodnja Idrija - za vrhunski etnološki ambient in odlično kulinariko. Priznanje z zlato plaketo so prejeli tudi Petrol gostinstvo d.o.o., veriga obcestnih restavracij Na Jasi, Hotel Paka iz Velenja, Hotel Habakuk, terme Maribor d.d., Apartmajsko naselje Prekmurska vas, Kamp Danica TD Bohinj, Turistična agencija TIR TUR Ljubljana, Plavalni klub Radovljica, Terme Maribor d.d., Center masaž Rosa, Terme Olimia, Drago Flisar, direktor za investicije in vzdrževanje, Naravni park Terme 3000 - Moravske toplice d.d., Lilijana Vočanšek, vodja kuhinje hotela Golf Grad Mokrice, Antonija Krajnc, direktorica Vital d.o.o. Kidričevo, Samo Gardener, direktor hotela Zlatorog Bohinj, Muzej premogovništva - premogovnik Velenje d.d. in Vila Herberstein, Gorenje gostinstvo d.o.o. Velenje za 30 let izvajanja vrhunske gostinske dejavnosti.
mm m m
v
Ce bi cariniki pogledali v lovske skrinje
Pravijo, da italijanski lovci v hrvaški Istri postreljajo veliko fazanov in jerebic, za nameček pa jih nekateri poskušajo pretihotapiti kar čez hrvaški in slovenski mejni prehod v svojo domovino. Nedavno tega je carinik na sečoveljskem mednarodnem mejnem prehodu v prikolici vozila italijanskega državljana odkril kar 200 fazanov in jerebic. No, ob nedeljah veliko poka tudi po naših gozdovih, zlasti na pobočju Liminjana pod Malijo tako, da človek včasih ne ve, ali bodo lovci ob vnetem streljanju le kaj tudi pustili za bodoče rodove. Če bi cariniki smeli pokukati v lovske skrinje bi zagotovo odkrili kakšno »neocarinjeno« jerebičko.
Tomos
Nekoč gigant, danes predvsem tehnološko napredno podjetje, ki skrbi tudi za okolje
Družba Tomos se je 21. oktobra 2002 pridružila družbam korporacije Hidria, ki so že pridobile okoljski certifikat ISO 14001.
Tomos je bil pred desetletji, njegovi začetki segajo v leto 1954, velik tovarniški (socialistični) gigant, ki je nudil zaposlitev in kruh tudi do 3500 delavcem, predvsem pa je bila tovarna postavljena kot konkurenca sosednjemu (kapitalističnemu) Trstu. V poznejših letih je doživljal svojo sunkovito preobrazbo, vzpone in padce (pojedel lastno substanco), pri tem pa predvsem bistveno zmanjšal število zaposlenih - skoraj za 6 krat! Imel pa je tudi zelo bogato razvejan inštitut, ki na mednarodnem prizorišču menda ni dosegel tako rekoč nobenega večjega priznanja. Ko rečemo Tomos, se spomnimo na moped, ki tudi danes velja kot sinonim podjetja. Žal imajo zaradi narave dela v Tomosu kar 55 (10%) delovnih invalidov. Če bi nekatera podjetja na Slovenski obali ocenjevali le po tem, kar so nekoč bila, bi lahko zatrdili, da so v bistvu glede novega zaposlovanja delavcev bistveno nazadovala. Kajpak tema za obalne sindikate. Med družbe, ki so bistveno zmanjšale število zaposlenih sodijo tudi Hoteli Palače Portorož in še bi jih kaj našli.
Okoljski certifikat ISO 14001, ki so ga prejeli na nedavni svečanosti v tovarni (izročil jim gaje direktor GZS Jožko Čuk) je svetla točka Tomosa, predvsem potrditev odgovornega odnosa do okolja, v katerem delajo in živijo njihovi delavci
Janez Sterle
o prepoznavnosti turistične destinacije in dežele na podlagi naravnih znamenitosti
Hoteli so res predpogoj za razvoj turizma, ne predstavljajo pa ključnega motiva pri odločitvi za počitnikovanje.
Na slovenski obali beležimo že nekaj let vlaganje v obnovo in posodobitev hotelskih zmogljivosti ter prehod na nižje in višje kategorizacije hotelov. Tudi izbor ponudbe v okviru hotelskih hiš se je razširil. Pri tem še posebej omenjamo kongresne zmogljivosti, bazene, zdraviliški turizem in obnovo gostinskih lokalov. Na žalost pa se ob tem pozablja da ima v emitivnih deželah Evrope ponudba hotelov omejen vpliv na odločitev turista (okrog 25%) o kraju preživetja svojih počitnic. Na izbor kraja počitnikovanja v naj večji meri vplivajo destinacije z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, izvirna in avtohtona dogajanja, image, modni trendi... Večina (okrog 1’ dopustnikov) izbere cilj svojih počitnic glede na prepoznavnost destinacij in pestrost motnosti počitnikovanja v deteli. Hoteli in njihova kategorizacija ter odgovarjajoča hotelska ponudba predstavljajo predpogoj za nastope na turističnem tržišču. Toda hoteli so si glede na kategorizacijo v Evropi precej podobni in ne predstavljajo ključnega motiva pri odločitvi turista (potrošnika) o kraju počitnikovanja. Če ponudbe hotelov v določenem kraju obogatimo z že znanimi oziroma danimi turističnimi potenciali, lahko dosežemo boljše učinke, oziroma večjo dodano vrednost ter pozitivno sinergijo in hkrati povečamo tudi konkurenčnost turističnega območja, na tržišču pa lahko dosežemo višje cene.
Vedno večje zahteve sodobnih gostov
Že nekaj let je znano, da se zahteve sodobnih gostov in trendi na turističnih trgih spreminjajo. Mednje lahko tudi prištevamo prehod iz aktivnih na doživljajske počitnice ter programe potovanj oblikovanih po okusu tematskih ciljnih skupin, porast povpraševanja po nehotelskih namestitvah, rast obsega seniorskega trga, povečano zanimanje za eko in trajnostni
turizem. Žal pri nas ni zaslediti zanimanja za vlaganja v omejene resurse in potenciale, ki sicer odločujoče vplivajo na tržni položaj vseh akterjev in ponudnikov regije, od hotelirjev do občine in države.
Država in občine kažejo premalo zanimanja
Država in občine ter institucialni lastniki hotelskih hiš doslej niso pokazali konkretnega zanimanja za sovlaganje v potenciale, ki pomenijo važen pristop za razpoznavnost destinacije oziroma dežele pri potrošnikih. Tako se zmanjšuje možnost povečanja prihodka tudi drugim ponudnikom turističnih storitev. Številne pomembne nacionalno razpoznavne simbole kot so Kobilarna Lipica, Sečoveljske soline, nacionalni parki itd., tarejo finančne težave in s svojo dotrajano ponudbo ne odgovarjajo več zahtevam sodobnih turističnih trgov. Posledica neučinkovitosti trženja naših sicer razpoznavnih turističnih simbolov vpliva tudi na položaj naše države na lestvici Euro-barometra popularnosti. Slovenija namreč zaradi neprepoznavnosti pri državljanih Evropske unije - potencialnih turistih
-	zaseda dno lestvice. Tudi zato prihaja do stornov že sklenjenih poslov in nedoseganja želenih cen na emitivnih turističnih tržiščih
Turistični potenciali na območju piranskih solin
Sečovlejske soline predstavljajo vrednoto kulturne, etnološke in naravne znamenitosti ter potenciale, ki so v zgodovini v piranski občini igrali pomembno vlogo tudi pri razvoju turizma. Nedvomno, da bi lahko celotno območje solin izkoriščali tudi drugače - za turizem. Gostje bi tam lahko uživali posebno »solinarsko klimo« in neposredno uporabljali naravni fango. Glede na sodobne trende ohranjanja narave kot kakovosti doživljanja počitnic je potrebno te vrednote destinacije posodobiti, jih približati potencialnim gostom ter vključiti v integrirane turistične programe. Svojevrstna ponudba bi lahko bila tudi na polotoku Seča, da ne omenjam ponudbe v zaledju občine
-	agroturizem.
Nesprejemljivo je na primer, da se turistični objekti tik ob obali spreminjajo v šolske objekte in to celo ob podpori države. Tak dragocen prostorje treba obvarovati in ga vrniti potrebam turizma. Vprašati bi se bilo treba tudi kje so vlaganja podjetij, občine in države na tem področju?
Banka Koper podpisala pogodbo s konzorcijem tujih bank za najem sindiciranega posojila
Banka Koper je 25. oktobra 2002 podpisala pogodbo za najem sindiciranega posojila v vrednosti 35 milijonov evrov.
Sindicirani kreditni aranžma vodi banka San Paolo IMI S.p.A. (SPIMI) - London, kot glavni organizator sindiciranega posojila. SPIMI je hkrati tudi strateški partner banke, ki ima 62,1 % lastniškega kapitala banke in do leta 2006 32,9% glasovalnih pravic. Druge sodelujoče banke so: Bank Austria Creditanstalt, Landesbank Schleswing Holstein, Norddeutsche Landesbank Luxembourg, WGZ - Bank Westdeutsche Genossenschafts-Zentralbank, Banco Popolare di Verona e Novara, Banque et Caisse d‘Epargne de 1’Etat, Bank fiir Arbeit und Wirtschaft in Magyar Kiilkereskedelmi Bank.
Banka je nameravala najeti sindicirano posojilo v znesku ,:0 milijonov evrov. Kasneje se je izkazalo presežno zanimanje za sodelovanje pri sindiciranju posojila. To dejstvo, si banka šteje za uspeh, saj končnih 35 milijonov evrov kaže na povečan interes tujih bank za sodelovanje z Banko Koper. Na mednarodnem trgu sindiciranih posojil je banka prvič nastopila leta 2000. Od takrat stalno izboljšuje cenovne pogoje najema in to velja tudi za zadnjega, ki upoštevajoč slovenske razmere prinaša banki še ugodnejše pogoje. Banka bo sredstva namenila za razvojne projekte svojih komitentov po še ugodnejših cenovnih pogojih ter s tem še okrepila
Simonov zaliv prepričljivo zmagal
Občini Izola Delov Zeleni list
V	letošnji akciji za izbor Slovensko naj kopališče, ki ga na podlagi glasovanja radijskih poslušalcev lokalnih radijskih postaj in oddaje Dobro jutro, Slovenija, na Radiu Slovenija že tradicionalno podeljuje RTV Slovenija, je delniška družba Hotelsko turistično podjetje Simonov zaliv iz Izole ponovila lanskoletni uspeh in dosegla prvo mesto v kategoriji morskih naravnih kopališč. Na drugem mestu je kopališče v Portorožu, tretje pa je osvojil Debeli rtič.
V	letošnji akciji časnika Delo pa je turistična občina Izola osvojila Delov Zeleni list.
in občani in kot so poudarili na novinarski konferenci, je to udi njihovo pomembno vodilo. V Tomosu že imajo tudi certifikat ISO 9001, s projektom okoljskega certifikata pa so začeli aprila 2001. Prvi koraki so bili usmerjeni v izobraževanje vodstva, članov tima in notranjih presojevalcev ter prepoznavanje okoljskih vidikov posameznih profitnih centrov. Ekološka osveščenost se predvsem pokaže na dolgi rok, povedali pa so tudi, da bodo s takim načinom
varovanja okolja (v ekološki otoki v tovarni, uporaba manj spornih barvil in podobno) tudi nekaj prihranili. In ne na zadnje, tu so še vedno bolj osveščeni kupci, ki tudi danes že raje segajo po okolju prijaznih izdelkih, je med drugim povedal na novinarski konferenci povedal predsednik poslovodnega odbora Tomosa, Goran Petek. Tomos je zadnjih nekaj let (od leta 1997) v smislu reševanja okoljskih problemov, investiral sredstva v novo kotlarno, nakup novih kompresorjev,
Ekološki otoki v Tomosovi tovarni mopedov
obnovo čistilne naprave (zmanjšali so porabo pitne vode z 200.000 na 30.000 m3 vode letno), dograditev sistem ogrevanja v proizvodni dvorani, opustili so niklanje, kromanje in cinkanje v stari galvani, uredili delovno okolje, postavili novo lakirnico in drugo, kar je prispevalo tudi k dodelitvi certifikata. Za naložbe vezane na varovanje okolja naj bi v tem času namenili skupaj okrog 1,14 milijarde tolarjev
FOTO: FK- Primorski utrip
GOSPODAHSTVO IN POLITIKA
Neuspešen poskus pripravljalnih del za prenovo starega hotela Palače
Občini Piran, lastnici starega hotela Palače, ki je pred nedavnim objavila javni razpis in pričakuje ponudbe najemnikov ali kupcev, so se 8.11. 2002 zgodila »nenapovedana« pripravljalna dela.
Medtem, ko so se odgovorni pogovarjali kdo ima prav, so delavci firme Strabag pridno nosili deske in tramove za postavitev varovalne ograje.
Delavci gradbenega podjetja Strabag d.o.o. iz Ljubljane so namreč po naročilu podjetja Imperial Palače hotelirstvo d.o.o. (direktor Rafael Dodič), 8. novembra 2002 ob 8. uri zjutraj začeli s pripravljalnimi deli za prenovo starega hotela Palače v Portorožu, vendar namena niso dosegli, ker jim je komunalni inšpektor izrekel ustno odločbo o odstranitvi desk z javne površine, kot kaže pa so jim še isti dan odstranili tudi gradbeno tablo.
Portorož, nato še dva policista, ki pa nista ukrepala, ker sta ugotovila, da ni šlo za kršenje javnega reda in miru. V parku pred Palače hotelom sta bila vseskozi prisotna tudi Andrej Grahor, direktor podjetja Toncity Pacific investicije in Rafael Dodič, med prvimi pa je prišel tudi Gašpar Gašpar Mišič, ki si je z zanimanjem ogledal nekatere papirje. Nekaj po deveti uri sta na prizorišče prišla tudi predstavnika piranske občinske uprave - Pero Zovko, direktor občinske uprave in pravnik Primož Raktelj. O dogodku so obvestili tudi županjo.
Sicer pa izgredov ali (bog ne daj) vojne ni bilo, kar smo lahko razbrali iz prodornega primorskega medija, saj so bili na kraju dogodka sami pametni in olikani ljudje, ki so pač žal že do grla vpleteni v upravne spore okrog starega portoroškega očaka. Za dogodek sta se zanimala le dva nemška turista. Začelo seje tako, da so se okrog osme ure zjutraj s kamionom in dvema osebnima voziloma pripeljali pred stari Palače hotel delavci hčerinskega podjetja Bauholding Strabag d.o.o. iz Ljubljane (matična firma ima sedež v Spittalu - Avstrija) in začeli razkladati deske in tramove za postavitev zaščitne ograje. Pred teraso hotela Palače so postavili gradbeno tablo (na fotografiji), s katere lahko razberemo, da gre za pripravljalna dela, da je investitor Imperial Palače hotelirstvo d.o.o, da je projektno podjetje Architecta Piran in tako naprej. Okrog devete ure sta prišla na »gradbišče« dva varnostnika firme Discret d.o.o.
Nato se je skupinici pridružil še generalni direktor Hotelov Palače Portorož Danilo Daneu. Možje so se nekaj časa (kulturno) pogovarjali in odgovarjali tudi na vprašanja prisotnih (dveh prisotnih) novinarjev, Borisa Šuligoja (Delo) in Franca Krajnca, urednika Primorskega utripa.
Zgodba o hotelu Palače ima dolge, zelo zapletene močne korenine in ji vsaj za zdaj še ni videti konca, čeprav si županja (tudi s pomočjo zunanjega pravnika) močno želi zgodbo tudi dokončati. Kdo bi verjel, a vsa nesreča s častitljivo zgradbo seje začela takrat, ko so Palače hotel (kot »kulturni spomenik«) izločili iz otvoritvene bilance Hotelov Palače in ga predali v last Občine Piran, ki ga je nato bliskovito oddala v zakup za 99 let. Zanimiva pogodba pa je v svoje lovke zajela kar nekaj znanih imen.
Sedaj že evropska sramota
Gašpar Gašpar Mišič, ki je bil med
Takrat še kandidat za župana Gašpar Gašpar Mišič, Andrej Grahor in nadzornik Lido Gržinič, univ. dipl. ing. grad. pred starim prenove željnim očakom na dan začetka pripravljalnih del.
prvimi prisoten na terenu, meni, daje to nadaljevanje, sedaj že evropske sramote in ne more razumeti kako to, da zadeve, ki obremenjuje že vso Slovenijo, Občino Piran, sodišče, pravnike in številne institucije, v piranski občini niso sposobni rešiti.
Rafael Dodič: »Imamo vse potrebne papirje«.
Rafael Dodič, direktor podjetja Imperial Palače hotelirstvo d.o.o. Portorož, trdi, da zakupna pogodba za 99 let, od katere je Občina Piran 9. aprila letos enostransko odstopila, še vedno velja, na občini pa trdijo nasprotno: pogodba je nična. In sedaj so naenkrat tu pripravljalna dela, ki jih je naročila firma, za katero si na občini že nekaj časa dokazujejo, da naj bi bila zrela za stečaj.
Rafael Dodič tudi trdi, da imajo
veljavno pogodbo o dolgoročnem zakupu starega hotela Palače sklenjeno z Občino Piran, veljavno lokacijsko dovoljenje RS Upravne enote Piran št. 351-95/99 in veljavno gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela št. 351-639/2000 z dne 23. 11. 2000 ter dokončno gradbeno dovolj enj e št. 3 51 -02-122/00 z dne 22. julija 2002, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo v Ljubljani. Izvajalec del je Bauholding Strabag iz Spittala (Avstrija), oziroma njena hčerinska družba Strabag, gradbene storitve d.o.o. iz Ljubljane.
Pero Zovko: »To je motenje posesti!«
Direktor občinske uprave Občine Piran Pero Zovko nam je (potem, ko sta s kolegom pravnikom Rakteljem prispela pred stari Palače) povedal, da »Imperial Palače nima pravice obnavljati hotela in da gre v tem
primeru za motenje posesti. Pri celotni godlji naj bi šlo tudi za proceduralno napako, saj organ, ki je izdal dovoljenje oziroma odločbo, o tem ni obvestil lastnika.
Občina Piran je v zvezi s tem že pred časom sprožila upravni spor«.
Kdo torej končno lahko preseka ta nesrečni portoroški vozel? Nihče drug kot sodišče, ki bo verjetno moralo pohiteti in dokončno odločiti kdo ima in kdo nima kvalificirane pravice do
hotela Palače in kdo pri vsem tem zares mora v likvidacijo ali stečaj. Da bo
končno mir, da bo Palače zasijal v novi čisti in zares svečani preobleki. Vse do takrat pa so dovoljene le sanje. Miran Starič, odgovoren za stike z javnostjo nam j e povedal, daje občina naročila varovanje objekta. Danilo Daneu pa je bil kratek: »Ključev nimajo, prijavljeni so, motijo posest, nastopajo samovoljno«.
Franc Krajnc
Posvet v Hotelih Morje
Država, državljani, stanovanja
Združenje za poslovanje z nepremičninami pri GZS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ministrstvo za pravosodje, Stanovanjski sklad RS in Stanovanjska zbornica Slovenije so organizatorji posveta Država, državljani, stanovanja, 14. in 15. novembra 2002 v kongresnem središču Hoteli Morje v Portorožu. Na posvetu bodo govorili o problema tiki posredovanja pri prodaji ali najemu ter pravnih zadevah (licenci) na področju nepremičnin, delovanju in nalogah stanovanjskih skladov, cenitvah v gradbeni stroki in drugih aktualnih vprašanjih s tega področja.
Policista in varnostnika v pogovoru z Rafaelom Dodičem in Andrejem Grahorjem. Policista sta odšla, ker nista zasledila nobenega prekrška, varnostniki družbe Discret Portorož pa so ostali.
Danilo Daneu in Andrej Grahor. V rokah imata vsak svoje dokumente. Po nasmehu sodeč sta še vedno prijatelja.
6. slovenski kongres o cestah in prometu
Strokovnjaki so v kongresnem centru Bernardin poudarili slabosti slovenske prometne infrastrukture.
Slovenski kongresi o cestah in prometu beležijo letos 10. obletnico. Že šesti po vrsti, je letos potekal v kongresnem centru Bernardin od 23. - 25.oktobra 2002 in tudi drugod. Kongres je bil prvič organiziran leta 1992 na Bledu, kot odziv na vedno večjo potrebo po s trokovnem druženju različnih predstavnikov cestno - prometne stroke. Pobudo zanj je dala leto prej ustanovljena Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije (DRC), ki skrbi za stalno povezovanje domačih in tujih znanj s področja cestnega gospodarstva	ter istočasno
vzpodbuja interdisciplinarnost in katere poslanstvo je pomagati pri razvoju stroke in širjenju znanja. V teh letih let je organizirala vrsto manjših in večjih odmevnih strokovnih prireditev, na katerih je prisostvovalo	preko 11.000
udeležencev in podano je bilo preko 1.000 referatov. Vsekakor pa slovenski kongres o cestah in prometu sodi med večje prireditve, na katerih se je do danes udeležilo že preko 3.500 udeležencev , preko 500 pa jih je sodelovalo aktivno in pripravilo dobrih 400 referatov. In čeprav v svojem imenu še vedno nosi naziv »slovenski«, je kongres že davno prerasel nacionalne okvire.
Kongres, ki ga organizirajo vsake dve leti je v Portorožu že drugič. Strokovna vsebina kongresa je bila razdeljena na 11 tematskih sklopov, posvečenih širokemu spektru razprav od tehnične regulative, projektiranja, železniške infrastrukture, gradnje in vzdrževanja cest in objektov, do informacijskih sistemov, varnosti prometa in njegovemu vplivu na okolje. Udeleženci so prejeli tudi zbornik referatov, v dveh knjigah preko 850 strani, v katerih je vse skupaj 102 referatov, 157 avtorjev (od tega 18 iz tujine), od katerih j e bila polovico tudi javno predstavljenih. Letošnji kongres o cestah in prometu seje pričel z uvodnimi prispevki in razpravo na temo, ki je v danem trenutku v Sloveniji zelo aktualna: »Narodnogospodarske koristi in razvojne priložnosti prometnih sistemov v RS«. Gre za perečo tematiko v času, ko razvoj prometnih sistemov v Sloveniji še ni dosegel konsenza vseh tvorcev razvojnih programov. Z uvodnimi prispevki so sodelovali tudi predstavniki vseh institucij, ki delujejo na področju prometa in krojijo razvoj infrastrukture v Sloveniji. Razpravo pa je povezoval Metod Di Batista, predsednik Nacionalnega komiteja PIARC Slovenija, skupaj s prof.mag. Petrom Gabrijelčičem, dekanom Fakultete za arhitekturo, in Matijo Vilharjem,	predsednikom
organizacijskega odbora kongresa.
Z osamosvojitvijo Republike Slovenije in posledično nujni preusmeritvi Slovenije k Euroatlantskim zvezam seje pokazala nujnost po ponovnem vrednotenju prometne infrastrukture v novo nastali državi, saj so se spremenile potovalne navade državljanov RS kakor tudi ekonomske povezave gospodarskih subjektov v novih pogojih gospodaijenja. Cestogradbena stroka doživlja v Sloveniji svoj razcvet. Živimo namreč v obdobju, ko poteka izredno intenzivna gradnja slovenskih avtocest, v katero so vključeni prav vsi segmenti: geotehniki in geomehaniki, graditelji cest, predorov in objektov, strokovnjaki s področja tehničnega urejanja in varnosti v prometu, inženirska podjetja,..Slovenska stroka je na preizkušnji, vendar se lahko mirno kosa s tujimi, v svetu uveljavljenimi strokovnjaki s področja infrastrukturnih gradenj. Izgradnja avtocest predstavlja enega od naj večjih posegov v prostor in naravo, zato imajo izredno velik vpliv s funkcionalnega, ekološkega in psihološko - vizualnega stališča. Avtoceste predstavljajo odgovor na potrebe modernega časa, ki zahtevajo hitrejše in varnejše prometnice za pretok prebivalstva, informacij, surovin in izdelkov.Slovenija gradi sodobne štiripasovne avtoceste že več kot 32 let.
Prva slovenska (in tedaj tudi jugoslovanska) štiripasovna avtocesta, od Vrhnike do Postojne, je bila predana prometu pred skoraj natanko tridesetimi leti. Do leta 1994, v prvih petindvajsetih letih, je bilo zgrajenih slabih 200 kilometrov avtocest. Danes je v Sloveniji že skoraj en milijon vozil, vsak drugi prebivalec Slovenije ima osebno vozilo.
Mag. Janez Božič,
predsednik uprave DARS d.d.
»Avtocestni program je že od svojih prvih začetkov v letu 1993 preživel več različnih obdobij. Obdobje od leta 1993 do 1995 lahko označimo, kot obdobje velike zagnanosti, želje po hitrejši graditvi AC (avtocest) in seveda prepričanja, da bodo v naši novi državi dane vse možnosti za hitro in pa poceni gradnjo AC. Takrat je zaradi vojne na Balkanu imela prednost izgradnja AC povezave VZHOD-ZAHOD, od Madžarske meje proti Lendavi do Kopra. Družba je bila na začetku mišljena kot popolna avtonomna gospodarska družba, ki bo gradila in upravljala AC na osnovi sprejetega programa graditve AC. Konec leta 1995 je bil sprejet Nacionalni program izgradnje AC v RS, pri čemer j e bila osnovnemu programu iz leta 1993 dodana še smer SEVER-JUG (predviden konec leta 2004). Ob sprejemu tega programa je še vedno vladalo prepričanje, da ga bo mogoče uresničiti v predvidenem roku in pa za predvidena sredstva, čeprav so izkušnje prvih dveh let kazale na to, da bo to možno le z velikimi napori. Sledilo je naslednje obdobje od leta 1996-1998, ki bi ga lahko na nek način označili kot obdobje streznitve. In ta streznitev je bila z naše strani gledano večplastna. Ob sprejetju programa je od 36 avtocestnih odsekov in odsekov hitrih cest (kolikor jih je vseboval program sam), za 28 odsekov še niso bile sprejete uredbe o lokacijskem načrtu. Od teh 28 odsekov pa je bilo 13 odsekov v začetni študijski fazi. V začetku leta 1997 je postalo jasno, da programa ne bo mogoče uresničiti niti časovno niti vrednostno. Takrat so se pričele priprave na rebalans Nacionalnega programa, ki je bil nato sprejet leta 1998. Program vsebuje bistveno več kilometrov AC in cest kot je to bilo v prvotnem programu in bistveno višjo celotno investicijsko vrednost, pri čemer je bila dodana tudi gradnja državnih cest (in sicer 518 km AC, 36 km državnih cest, rehabilitacij nekaterih cest, križanja cest z železnico). Torej bistveno širše kot leta 1995. Sama realizacija avtocestnega programa trenutno poteka resnično intenzivno. Ocena je, da bomo v letih 2003-2005 dosegli najbolj intenzivno obdobje graditve slovenskih AC, od kar poteka ta program. Odprta so velika gradbišča, gradimo zadnjih manjkajočih 15 km avtocest med Celjem in Ljubljano in zadnjih manjkajočih 14 km med Ljubljano in Ankaranskim križiščem. Tako, da bo v prvi polovici leta 2005 zgrajena neprekinjena avtocestna povezava med Šentiljem in Obalo, seveda v kolikor bodo tehnične in pa finančne možnosti dopuščale bomo vložili vse napore, da se ta povezava dokonča že mogoče proti koncu leta 2004. Dejansko pa sam rebalans Nacionalnega programa ne bo uresničen do predvidenega roka. Po dosedanjih predlogih bo do leta 2004 zgrajenih in pa predanih prometu 331 km AC, hitrih cest in pa drugih cest, iz AC programa v celoti na 518 km. To pomeni približno 64 % realizacije celotnega programa, po
letu 2004 pa bo ostalo še 87 km oz. 36 %. Ne smemo mimo dejstva, daje glavni in nepogrešljivi vir za realizacijo samega programa tako imenovani zakon »bencinski tolar«, ki ga danes po drugič noveliranem zakonu imenujemo »namenska sredstva za graditev avtocest«. Poleg tega vira se za gradnjo uporabljajo tudi krediti (predvsem tuji) in pa del cestnin (en del za novogradnje, drugi del za upravljanje in samo vzdrževanje). Danes smo sredi obdobja, kjer bi letna realizacija dejansko zahtevala sredstva »bencinskega tolarja«, v takšni višini, kot j e predvideno v rebalansu Nacionalnega programa (za leto 2002 - 64 milijard tolarjev; za leto 2003 - 66 milijard tolarjev). Če pa primerjam s sedanjim, realnim stanjem pa je za leto 2002 predvidenih sredstev za gradnjo AC 33,5 milijarde tolarjev, za leto 2003 pa 37 milijard tolarjev. Na DARS-u razmišljamo tudi o preoblikovanju v pravo gospodarsko družbo, z vložkom države v kapital družbe - z dokapitalizacijo, s katero bi seveda pridobili dodatni kapital za zagon dodatnih programov. Preobrazba DARS-a je tako nujen proces, ki gaje potrebno začeti, če hočemo na dolgi rok zadostiti zahtevam, tako po dodatnih finančnih virih in sredstvih in po zagotavljanju vračila teh sredstev«.
Prof.mag. Peter Gabrijelčič, član strokovnega odbora kongresa, dekan fakultete za arhitekturo v Ljubljani
»Vse kaže, da bo Slovenija vstopila v EU leta 2004. S tem bodo padle tudi meje okoli našega nacionalnega prostora. Morda se vse premalo zavedamo, da ne vstopamo v neko zelo prijazno okolje, temveč v visoko konkurenčno okolje na katerega sedaj nismo bili navajeni, ker nas je ščitil ta obrambni zid nacionalnih meja. Slovenija bo izpostavljena velikim pritiskom bližnjih somestij (na primer munchenskega,	milanskega,
dunajskega...) in ne smemo se sprenevedati in biti naivni, da ne vemo, da je na risalnih deskah sosedov kar nekaj regionalnih načrtov, ki računajo s slovenskimi ozemlji ali pa deli ozemlja kot s svojimi perifernimi območji. Sprenevedamo se lahko tudi to, da v Evropi nacionalni interes ni več toliko pomemben, da smo prišli v neko bratsko druščino, na katero smo bili včasih navajeni. Vendar dogajanja v Evropi kažejo prav nasprotno, daje nacionalni interes še kako pomemben. Seveda kaj pa pomeni biti v tako konkurenčnem okolju z različnimi apetiti izpostavljen kot majhna država pa si lahko samo predstavljamo. Tako kot Evropa razmišlja o tem kako organizirati svoj teritorij, da bi bila čim bolj učinkovita v globalni konkurenčnosti. Mislim, da mora tudi Slovenija začeti razmišljati kako naj vendar še ohrani svojo nacionalno suverenost, kot neka nacionalna entiteta. Pri tem, da rešitve, ki iz tega sledijo, niso niti enostavne, niti poceni, niti splošno znane, ker so zelo različne od tistih ki jih imajo na razpolago razvite in velike države. Danes prisotna situacija v Sloveniji ni prav naklonjeno k temu, da bi Slovenija lahko zelo uspešno konkurirala tem pritiskom po letu 2004. Torej, kaj narediti, da bi lahko konkurirali uspešno, kot neka gospodarska nacionalna in kulturna entiteta v tem prostoru? Mislim, da predvsem na način, kot se organizira Evropa sama. Organizira se v obliki somestij. Tudi Slovenija mora začeti delovati kot enoten prostor, kot Evropa v malem.«
Vitomir Mavrič, namestnik glavnega direktorja Luke Koper
Mavrič Vitomir je kot prijavljeni diskutant udeležencem povedal tudi nekaj o poslovanju Luke Koper. V lanskem letuje Luka Koper pretovorila 9,5 milijonov ton tovora, od tega so prepeljali po železnici približno 55% tovora, 20-25% po morju, 20-25% pa po cestah. Zanimivo je, da so leta 2001 kar 90% blaga, namenjenega za Madžarsko prepeljali s kamioni in komaj 10% po
V.Ul-v i
železnici. Že ta podatek pove, kako so obremenjene naše ceste. Čeprav smo, kar se tiče poti do Madžarske, modernizirali železniško progo od Hodoša do Zalalovdva. Nesporno velja cilj, čimprej preusmeriti tovorni promet s cest na železnico. V Luki Koper so ocenili, da je multiplikativni dejavnik infrastrukture kar 8-kratni, kar pomeni za naše narodno gospodarstvo pol milijarde dolarjev letno. Po dokončanju cestnega križa, ko bo zgrajena tudi železniška infrastruktura, pa ocenjujejo potencial na 3 milijarde dolarjev letno. Ocenjujejo tudi, da bodo do leta 2010 v Luki Koper pretovorili 13 milijonov ton tovorov.
Mag. Igor Zajc j e povedal, da so v letu 2001 po slovenskih cestah prepeljali kar 65 milijonov ton raznega blaga. Napoved za leto 2010 pa je kar 87 milijonov ton ali 32% več. Očitno torej je, da se program preusmeritve tovornega prometa s cest na železnice ne uresničuje v celoti. Igor Zajc je govoril tudi o pospešitvi Nacionalnega programa izgradnje sistema AC v novih evropskih koridorjih in postavitvi sodobnega elektronskega sistema za pobiranje cestnine, ter o nadaljevanju razvoja slovenskega transportnega logističnega grozda.
Minister Jakob Presečnik
v zvezi novim standardom mednarodne organizacije civilnega letalstva. Na tem področju dobiva tudi schengenska meja svoje pravo ime. Tudi športna in turistična letališča se bodo morala ustrezno prilagoditi, kar velja tudi za mednarodno letališče v Sečovljah«.
Državni sekretar MOP Jože Novak je povedal, da je letališka infrastruktura v Sloveniji dovolj dimenzionirana, je pa premalo izkoriščena. Govoril je tudi o problematiki	funkcionalnega
povezovanja oz. integralnega prometa med centralnim in ostalimi letališči, železnico in cesto. Poudaril je tudi pomen poslovne komunikacije med pristanišči	Koper-Reka-Trst.
»Partnerstvo na podobnih področjih mora biti racionalno, v prid večji konkurenčnosti, ne pa izsiljeno. Prometne tokove je treba načrtovati dolgoročno«.
Dr. Tomaž Vidic, državni sekretar v ministrstvu za promet
»Skoraj 68% slovenske javnosti meni, da je treba gradnjo AC pospešiti. Kot vemo je smer razvoja zelo jasna. Do konca leta 2005 bo realiziran razvojni program v okviru katerega bo povezana Slovenija od Maribora do Kopra oz. pričeli z gradnjo tudi večjega dela avtocestne povezave od Karavank do Obrežja. V tem času se tudi morajo temeljito in tehtno pripraviti na to, da je tudi s partnerstvom javnega in zasebnega kapitala (če bo to ekonomsko in ne le prometno in razvojno opravičeno) dokončan sedanji program do leta 2010. Pomanjkanje javnih sredstev ne more biti ovira in hkrati alibi za to, da dopustimo propadanje in zaviranje razvoja državnega cestnega omrežja«.
Mag. Anton Medved, direktor Direkcije RS za železniški promet
»5. in 10. koridor predstavljajo najpomembnejši mednarodni poti preko naše države. Spremembe na 10. koridorju so predvsem v tem, da se na njih z nonnalizacijo razmer na Balkanu promet zopet povečuje. Promet na 5. koridorju se odvija normalno in ni pričakovati bistvenega povečanja. Aktivnosti so se v preteklosti izvajale predvsem na področju gradnje AC«. Tudi on je poudaril pomen spodbujanja preusmeritve blagovnih tokov s cest na železnice, pomorski in rečni promet. »Sedaj se srečujemo predvsem s problemom, da imamo za vsako posamezno področje posebno prometno politiko, ki jo seveda sprejemajo v Državnem zboru. Posledica tega je, da se noben program ne izvaja v celoti, ker so programi preveč ambiciozni in se skupno ne upoštevajo finančne možnosti države«. Govoril je tudi o bodočih statusnih spremembah, preoblikovanju DARS in privatizaciji železnice, liberalizaciji trga na tem področju in prilagoditvi okolju konkurence na evropskih trgih. »Slovenske železnice pač ne morejo v celoti računati na to, da bo država krila celotne stroške poslovanja (tudi nekrite iz preteklih let) in stroške infrastrukture. Tudi v letalskem sektorju je vrsta nujnih in odgovornih nalog, vključno s prilagoditvijo pravnemu redu EU in s tem
V Sloveniji imamo 1250 km prog, na katerih dosegajo potniški vlaki maksimalno hitrost 160 km/h, a na zelo kratki relaciji (LJ-MB). Povprečna (komercialna) hitrost tovornih vlakov je 32 km/h, zato je nujno potrebno, da država v naslednjem petletnem obdobju modernizira obstoječo infrastrukturo ter dajo usposobi in s tem tudi, da bo dana možnost nacionalnim operaterjem in vsem operaterjem, da bodo lahko s to infrastrukturo opravljali prevozne storitve, kvalitetno in pa konkurenčno na evropskem tržišču. »Glede gradnje in modernizacije železnic v primerjavi s cestami j e ocenil nazadovanje. Slovenija se je v pogajanjih z EU zavezala, da bo pripravila vse potrebno za poenotenje sistema. Žal je treba povedati, da je železniška infrastruktura v Slovenije še vedno relativno zastarela« .
Breda Krajnc
PRIREDITEV V OBJEMU STARE TRTE
Maribor je privlačen tako za ljubitelje živahnosti kot umirjene sprostitve v prav vseh letnih časih, k čemur prispevajo tudi Stara trta, z njo povezana bogata vinska kultura in cikel obrednih prireditev, od spomladanske rezi preko postavitve mestnega klopotca in ocene vinskega letnika do jesenske svečane trgatve Stare trte in martinovanja, ko se ob tradicionalnem krstu mošta pokloni vse mesto.
Naravni spomenik v Mariboru - Stara trta na Lentu, najstarejša trta na svetu.
Maribor uživa s svojo čudovito lego sloves mesta med vinogradi in hkrati mesta z dragocenim naravnim in kulturnim spomenikom - Staro trto, naj starejšo na svetu. Kraljica vseh vinskih trt je po obnovi Lenta postala ponos Maribora in vse vinorodne Slovenije. Občudujejo jo množice domačih in tujih turistov. Njej v čast pa se v Mariboru odvija skozi vse koledarsko leto pestra paleta prireditev, ki prispevajo k vrhunski vinski razpoznavnosti in turistični privlačnosti Maribora.
Častitljiva Stara trta na Lentu, naj starejša trta na svetu. S strokovnimi meritvami ocenjeno starost 400 let potrjuje tudi upodobitev Maribora iz leta 1680. Trti je ime MODRA KAVČIČA - žametna črnina, kije ena najstarejših prisnih slovenskih sort. Od leta 1981 paje zavarovana z občinskim odlokom.
Nosi krono kulturnega dogajanja, vinske podobe mesta in njegove vinarske okolice. Kot prepoznavni mestni ponos simbolizira bogato vinsko tradicijo skozi stoletja, kot vinski simbol pa predstavlja iztočnico in cilj vseh vinskih cest in poti, ki kot kapilare prepredajo gričevnati mestni vinski okoliš.
Rez Stare trte na Lentu, opravilo, ki ga meseca marca strokovno izvede mestni viničar in skrbnik Stare trte, se je razvilo v odmeven dogodek. Atraktiven kulturni program spremlja vsako leto z zanimanjem vse več ljudi; ljubiteljski vinogradniki si odnesejo domov odrezan cepič, da ga posadijo ob svoji hiši, mesto Maribor pa podeli cepiče Stare trte v znak prijateljskega sodelovanja tudi protokolarno izbranim slovenskim in tujim mestom in občinam.
Vrhunec prireditve je gotovo svečana trgatev Stare trte, ki je potekala 29.9.2002. To je največji praznik za vinogradnika, saj predstavlja povračilo za vložen trud, skrb in ljubezen, pa tudi za prestani strah pred pozebo in točo.Trgatev Stare trte po starih štajerskih šegah in navadah je postala pravi mestni praznik. Bogat kulturni program spremljajo tisoči Mariborčanov kakor tudi turisti in ugledni predstavniki države. Ob koncu trgatve se pri Stari trti simbolno srečata zadnja brenta grozdja in prvi koš gnoja, zakaj trti moramo vrniti, kar smo ji z grozdjem vzeli. Najmlajši brač še natakne na trsno rozgo grozdno jagodo, da bo trta pila sok iz svojih grudi.
Pridelek Stare trte, giba se med 35 in 55 kilogrami, je količinsko simboličen, tako tudi samo vino. Za v lesenem mlinu zmleto grozdje poskrbijo, potem ko je stehtano in z ocenjeno sladkorno stopnjo, v prostrani Vinagovi kleti. Po negovanju ga ustekleničijo v lične 2,5-decilitrske stekleničke, ki jih je oblikoval uveljavljeni slovenski umetnik Oskar Kogoj. Velik del stekleničk tega častitljivega vina, letno jih napolnijo nič več kot 100, je podarjenih kot dragoceno protokolarno darilo, nekaj pa jih vendarle ostane za strastne zbiralce redkih vin. Skupaj s stekleničko prejmejo v last tudi dokument o izvoru dragocene vsebine.
»Vino lanskoletne letine Stare trte je zelo prijetno polno. K visoki sladkorni stopnji in kakovosti vina je prispevalo okolje, kjer stara trta raste - lega ob vodi, na južnem pročelju hiše,« pojasnjuje mag. Anton Zafošnik, mestni viničar in skrbnik Stare trte.
BK
hRlZGRSTvJO
PAMUCCCHOG
TONJA BLA9LOM T.P. OBALA 125, LUCIJA. 6320 PORTOROŽ Cm, 031 752 923
poroeucK: i4.oo-qo.oo
TORCk-PCIH, 8.00-12.00 IN 16.00-Q0.00 TOBOTA: 8.00-13.00
Mladi umetniki
Vzgojiteljice in otroci vrtca Morje na portoroški plaži
V okviru občinskega praznika Občine Piran je na osrednji portoroški plaži potekal Ex-tempore za otroke vrtca Morje iz Lucija.
Otroci so se tako v sončnem oktobrskem dnevu odzvali povabilu občine in na takrat že skoraj osamljeno plažo prinesli veliko vedrine in veselja ter seveda tudi umetniškega duha. Nastajale so lepe risbice, vsak je lahko narisal kar je videl, opazil na plaži in na morju, čolničke, valove, ladjice...Vzgojiteljica in vodja ustvarjalnih delavnic Leonora Bradetič pravi, daje pomembno predvsem to, da so otroci čimveč časa na odprtem in da jim omogočimo izražanje videnja in domišljij. Otroke so oblekli v zaščitne slikarske srajčke in delo seje začelo.
BK
Znanstveni sestanek v Izoli
Slovenski istrski pesnik, pisatelj in duhovnik Alojz Kocjančič
V	kulturnem domu v Izoli, Ulica
Oktobrske revolucije št. 1 se bo v ponedeljek, 18. novembra 2002 ob 9.30 uri začel znanstveni sestanek o preminulem pesniku, pisatelju in duhovniku Alojzu Kocjančiču, po katerem vse tri obalne občine vsako leto podelijo tudi Kocjančičevo nagrado. Udeležence bosta pozdravila Breda Pečan, županja Občine Izola in dr. Darko Darovec, direktor	Znanstveno-
raziskovalnega središča RS v Kopru. Predsedujoči na znanstvenem sestanku bodo Dušan Jakomin (kaplan iz Skednja, letošnji nagrajenec), Milan Gregorič in Gorazd Bajc.
V	razpravi bo sodelovala še vrsta strokovnjakov, zgodovinarjev in pesnikov: Tino Mamič, Darko Dukovski, Jurij Rosa, Ines Cergolj Bavčar, Alferija Beržan, Edelman Jurinčič, Tanja Jakomin, Rožana Koštial (etnologinja), Bert Pribac, Tone Pavček in Marjan Tomšič.
Kocjančičeva nagrada 2002 Dušanu Jakominu iz Skednja
Slavnostna podelitev desete jubilejne Kočjančičeve nagrade duhovniku, prosvetnemu in kulturnemu delavcu, 77 - letnemu Dušanu Jakominu je bila v koprskem Gledališču v torek, 12. novembra 2002. V imenu vseh treh obalnih občin so mu jo izročili županji Izole in Pirana Breda Pečan in Vojka Štular ter župan Kopra, Dino Pucer.
Predlog za podelitev priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča za leto 2002 je utemeljil predsednik komisije Miran Žlogar.
Je zelo širokega pogleda in dovzeten za socialne stiske. Zaradi svoje slovenske dejavnosti je doživel veliko stisk. Priljubljen je povsod, tudi med laiki, ki ne čutijo potrebe po veri. Do vsega j e dobronameren. Zato j e postal znana osebnost in je povsod dobrodošel. In nenazadnje, vse življenje je prijateljeval z Alojzem Kocjančičem, kateri bi bil danes ponosen na svojega stanovskega kolega. Oba sta velika slovenska Istrana, prava istrska Čedermanca.
Dosedanji prejemniki priznanj Alojza Kocjančiča z nagrado
Leta 1993: Rožana Koštial (Nova vas nad Dragonjo)
Leta 1994: Edelman Jurinčič (SGTŠ Izola)
Leta 1995: Jože Pohlen (Koper)
Leta 1996: Marjan Tomšič (Koper)
Leta 1997: Alberto Pucer (Padna)
Leta 1998: Luciano Kleva (Izola)
Leta 1999: Janez Kramar (Koper)
Leta 2000: Nada Morato (Korte, Izola)
Leta 2001: Dario Marušič (Strunjan)
Leta 2002: Dušan Jakomin (Trst)
Na fotografiji Primorskega utripa: Svečana predaja Kocjančičeve nagrade kaplanu Dušanu Jakominu v koprskem Gledališču.
Dušan Jakomin, duhovnik in kulturni delavec, seje rodil 11. januarja 1925 pri Sv. Antonu pri Kopru. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi in v Trstu, gimnazijo pa v Gorici in Kopru. Po maturi leta 1945 je stopil v bogoslovju v Gorici. V duhovnika je bil posvečen 26. junija 1949. Glasbo je študiral pri prof. Emilu Komelu v Gorici in pri prof. Ivanu Grbcu v Skednju. Duhovniško službo je začel v Mačko vij ah, nadaljeval na Občinah, nato v Dolini pri Trstu, od oktobra 1953 pa skrbi za slovenske vernike v Skednju (Ščedni). Dušan Jakomin je tudi aktiven kulturni delavec pri organizaciji različnih prireditev. Vodil je pevski zbor v domači vasi in v drugih krajih, kjer živijo Slovenci, vzporedno, kjer je služboval kot slovenski učitelj verouka in duhovnik. Kot publicist se od leta 1959 posveča tisku in medijem. Danes je odgovorni urednik lista Naš
vestnik, v preteklosti paje sodeloval tudi pri drugih revijah. Kot prizadevni kulturni delavec je ustanovil Škedenjski etnografski muzej, katerega vodi še danes. Za muzejsko dejavnost je dobil leta 1989 Valvasorjevo priznanje, ki ga podeljuje Slovensko muzejsko društvo za posebne dosežke v muzealstvu. Zbral in uredil je tudi Narečni slovar Sv. Antona pri Kopru (1995) in napisal etnološko delo o rojstni vasi Sv. Anton »Skozi vasi do ljudi«. Dušan Jakomin ima tudi zasluge za ustanovitev Doma Jakoba Ukmarja v Skednju, katerega predsednik je še danes. Kot publicist je oskrbel izdajo zadnje knjige Jakoba Ukmarja Eshatologija, ki ji je napisal spremno besedo. Sam pa je tudi postulator za beatifikacijo msgr. Jakoba Ukmarja, neuklonljivega slovenskega tržaškega duhovnika.
Mednarodna mejna prehoda Sečovlje in Dragonja
Med naj lepše urejenimi na slovenski južni meji
V znani akciji ocenjevanja mejnih prehodov za leto 2002, ki so jo izvedli Turistična zveza Slovenije, Radio Maribor in Radio Koper-Capodistria, je v kategoriji mejnih prehodov s Hrvaško na slovenski južni meji za leto 2002 Mednarodni mejni prehod Dragonja osvojil drugo mesto, mednarodni mejni prehod Sečovlje pa je bil tretji. Lovoriko najboljšega med velikimi mednarodnimi mejnimi prehodi je osvojil mednarodni mejni prehod Škofije.
Na fotografiji Primorskega utripa: Srečanje carinikov in mejnih policistov z županjo Občine Piran v prostorih družbe Cvet v Parecagu 22. 10. 2002.
V piranski občini so trije mednarodni mejni prehodi, ki z uveljavitvijo schengenske meje dobivajo še posebno veljavo in pomen. To so mednarodni mejni prehod na letališču Portorož v Sečovljah, na regionalni cesti za Hrvaško tik pred kanalom Sv. Odorika - Mednarodni mejni prehod Sečovlje in Mednarodni mejni prehod Dragonja in seveda tudi bodoča tako imenovana schengenska kontrolna točka - Luka Koper. Schengenske meje ne bodo vzpostavili pred vstopom Slovenije v EU, vendar pa naj bi bili vsi prehodi na zunanji meji EU povezani tudi s schengenskim informativnim sistemom.
Komisija, ki je vodila akcijo ocenjevanja mejnih prehodov za leto 2002 je upoštevala tudi številne podrobnosti, od samega izgleda mejnega prehoda, urejenosti, hortikulturne ureditve, opremljenosti in ne na zadnje tudi prijaznost osebja - carinikov in policije. Mednarodni mejni prehod Sečovlje so že lani lepo uredili, tudi s pomočjo sredstev Občine Piran, in je zagotovo tudi zaradi tega v letu 2001 osvojil prvo mesto v določeni kategoriji, letos pa je tretji. Mednarodni mejni prehod Dragonja pa velja letos za drugi najbolje urejen mednarodni mejni prehod na južni slovenski meji. Tega dogodka so se veselili tudi predstavniki tamkajšnje mejne policije in cariniki na priložnostnem srečanju v torek, 22.10. 2002 v prostorih družbe Cvet v Parecagu, kjer je nagrajence pozdravila tudi županja Občine Piran Vojka Štular in jim čestitala za
dosežene uspehe. Delavci carine in mejne policije pa so se Občini Piran in njeni županji ob tej priložnosti zahvalili za pomoč pri urejanju mejnega prehoda Sečovlje in hkrati tudi ocenili sodelovanje med lokalnimi dejavniki, Občino Piran in Krajevno skupnostjo Sečovlje, carino in policijo, kot zgledno.
Vsi trije mednarodni mejni prehodi na območju piranske občine so izrazito turistični mejni prehodi in so zato nekako bolj na očeh potnikov oziroma turistov. Že do konca septembra 2002 je te tri mejne prehode prešlo kar 7 milijonov potnikov, zlasti turistov. Veliko ljudi pa te mejne prehode dnevno tudi prestopi po večkrat zaradi dela v Sloveniji, priložnostnega dela na Tržaškem ali v hrvaški Istri. To samo po sebi pove, da morajo biti na mejnem prehodu tudi potrpežljivi in prijazni hkrati, čeprav j e to včasih kar težko. Mednarodni mejni prehod Sečovlje pa kljub vsemu še vedno nima urejenih vseh stvari za zadovoljitev potreb potnikov. Na primer nima primernega števila stranišč za potnike, kar j e bila tudi ena izmed pripomb ocenjevalne komisije. Direktor Policijske uprave Koper Emil Čebokli je na kratko opisal dogodke in delo policije pri postavitvi slovenskih mednarodnih mejnih prehodov v Sečovljah in Dragonji pred dobrimi desetimi leti in potrdil priprave na vzpostavitev schengenske meje na tem območju, ki zahteva dodatne okrepitve. Dejal je tudi, da se Krajevni skupnosti Sečovlje ob tem obetajo časi velikih priložnosti.
Piranski dnevi arhitekture
Piran, 22. do 24. november 2002
Pokroviteljstvo nad letošnjim že 20. mednarodnim seminarjem z naslovom Med vizijo in realnostjo, ki bo v gledališču Tartini v Piranu je prevzel visoki gost, predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Piranske dneve arhitekture organizirajo Obalne galerije Piran.
Mesto Piran tako že dvajsetič gosti strokovnjake s področja arhitekture, ki na svojih srečanjih obravnavajo različne teme, od čisto teoretičnih do konkretnih. Arhitektovo delo se giblje v območju zelo opredeljenih robov, v polju, ki se zdi zelo ozko in tiči med neko neuresničeno zamislijo, ki še nima oblike, a se nato postopno oblikuje in materializira v zgrajeni strukturi, so med drugim zapisali v programu, ki je tudi letos zelo pester. Udeležencem bo zaželela dobrodošlico županja Vojka Štular, pozdravni nagovor pa bo bosta imela tudi arhitekta Pero Puljiz in Branimir Medic, Amstredam. V Mestni galeriji Piran bodo razstavljena dela za nagrado Piranesi, v Galeriji Meduza Piran bo razstava del za študentsko priznanje, v Galeriji Hermana Pečariča bodo spregovorili o vizijah dokončne podobe Pomorskega muzeja Piran. Letošnjo nagrado Piranesi bodo podelili v nedeljo, 24. novembra ob 14.00 uri v Gledališču Tartini. Nagrajencu j o bo izročila dr. Lucija Čok, ministrica za šolstvo, znanost in šport.
Izola
Rešili problem s priključitvijo vode
V podjetju INKA d.o.o Izola so se uspeli dogovoriti z Rižanskim vodovodom o priključitvi vode 14 stanovanjem v novem stanovanjskem stolpiču »Livade«, na južni cesti v Izoli.
Znano je, da je že pred časom nastal spor med podjetjem Inka in Rižanskim vodovodom glede priključitve vode stanovanjem, ki jih je podjetje Inka kot investitor prodal.
Sporočili so, da bodo predvidoma januarja 2003 začeli z gradnjo še dveh podobnih stolpičev.
Več o rešitvi spora z Rižanskim vodovodom in o njihovih načrtih bodo povedali v petek, 22. novembra na Dnevu odprtih vrat.
?\sm
Kaj je javno dobro?
Ali ima Slovenija izdelano strategijo in družbene norme kje so meje, ki jih ne smemo prestopiti, ko gre za javno dobro?
V prostorih državnega zbora Šubičeva 4 v Ljubljani bo 19. novembra 2002 ob 16. uri posvet z naslovom Javno dobro in javne dobrine, meje privatizacije Posvet sklicujeta Državni svet republike Slovenije in Društvo Občanski forum v sodelovanju z Društvom ekonomistov Slovenije. Naslov vsebuje implicitno tezo, po kateri so javne dobrine in storitve meja, kijih s privatizacijo ne smemo prestopiti. Primerov, da ta teza ne drži imamo v Sloveniji kar nekaj. Na primer obalni pas, ki je že najmanj 30-odstotno sprivatiziran in ponekod celo ograjen. Kaj je potemtakem javno dobro, kaj pomeni privatizacija in kakšne so privatizacijske težnje v Sloveniji?
Ali lahko govorimo, da imamo na tem področju jasno začrtano politiko, ali pa smo, nasprotno, na področju javnih zavodov, podjetij ter javnega dobra soočeni z družbeno nesprejemljivimi rešitvami? To je z rešitvami, ki dosedanja javna dobra in javne dobrine v prevelikem obsegu na neoliberalistični način spreminjajo v zasebno profitno posredovane dobrine in dobra. In to na socialno-zdravstvenem, prosvetno izobraževalnem, komunalnem, energetskem, komunikacijskem področju javnih dobrin ter na naravno in kulturno zgodovinskem področju javnega dobra. S tem pa se zmanjšuje splošni javni standard naših državljanov. Uvodne razprave so pripravili dr. Veljko Rus, dr. Janez Šinkovec, dr. Vili Merhar, dr. Rino Simoneti in dr. Viljem Rupnik.
Sporočilo za javnost
»Sindikat delavcev trgovine Slovenije ZSSS zavaja javnost!«
Izjava, ki jo je 7. 11. 2002 za osrednji dnevnik nacionalne televizije dal vodja pogajalske skupine delojemalcev -predstavnik Sindikata delavcev trgovine Slovenije ZSSS, je zaradi nekaterih netočnosti pristranskosti zavajajoča, obenem pa bi lahko škodila nadaljnjemu razvoju pogajanj in s tem koristim zaposlenih v dejavnosti trgovina.
Neuspeh na pogajanjih ne gre pripisati nesoglasjem med sindikati, temveč populističnemu obnašanju Sindikata delavcev trgovine Slovenije ZSSS in njegovemu odstopanju od dogovorjenih pogajalskih stališč.
Člani pogajalske skupine delojemalcev - predstavniki Sindikata KS 90 in Sindikata delavcev trgovine ZSSS, smo se na drugem krogu pogajanj za povišanje dodatkov po 47. členu kolektivne pogodbe dejavnosti namreč uskladili in soglasno predlagali enotno višino dodatkov, in sicer 100% za nedeljsko delo, delo na dela proste dneve in nočno delo. Naš predlog je delodajalska stran kategorično zavrnila in ponudila, takrat še neusklajen, predlog povišanja dodatkov na 60%, kar pa sindikati nismo bili pripravljeni sprejeti. Sindikati smo se še isti dan dogovorili, da bomo na naslednjem krogu pogajanj vztrajali pri povišanju omenjenih dodatkov na 100% ter da lahko popustimo za največ polovico zahtevanega povišanja (kar je pomenilo povišanje 75%).
Na pogajanjih 7. 11. 2002 smo vsi doživeli neprijetno presenečenje. Sindikat delavcev trgovine Slovenije ZSSS je namreč, brez poprejšnjih usklajevanj s Sindikatom trgovine KS 90, prišel na pogajanja z novim, sicer zelo inovativnim, a pravno neizvedljivim predlogom o dodatku v absolutnem znesku 1.940,00 SIT. S tem je Sindikat delavcev Trgovine ZSSS dosegel zastoj oziroma prekinitev pogajanj, prekršil dogovor, sprejet na drugem krogu pogajanj, obenem pa ogrozil nadaljevanje pogajanj, kar bi posledično pomenilo, da se dodatki zaposlenim v dejavnosti ne bi povišali niti za tolar.
Pogajalci iz vrst Sindikata trgovine KS 90 smo delodajalcem predlagali nadaljevanje pogajanj. Kot svojo dokončno pogajalsko ponudbo smo predlagali, na drugem krogu pogajanj usklajeno spodnjo mejo povišanja dodatkov: 75% na osnovo. Nasprotna stran je naš predlog sprejela, tako, da nekaj upanja, da bodo zaposleni v dejavnosti dobili vsaj tistih 113,00 SIT več na uro, ostaja.
Sekretarka dejavnosti Predsednik STS KS 90 Tinka Jamnik Dean Cividini
V Piranu naj bi ustanovili planinsko društvo
Nevenka Kavčič, Vesna Frančič in Amalia Petronio so nam poslale zanimivo novico, da seje v Piranu zbralo nekaj navdušencev, ki ima željo v tem mestu ustanoviti planinsko društvo. Namen društva bo vzpodbuditi vse generacije k druženju, pohodništvu ter spoštovanju in varstvu narave.
Zakaj se mi to in podobno zmeraj dogaja v Piranu, čudovitem starem mestecu, za katerega gori moje srce? Sodu je izbilo dno, želim si, da ljudje izvedo.
Neizmerna skrb
Tukaj sem, v Piranu, biseru naše mini obale. Zapodil sem se v borbo z državno birokracijo, obljubil sem prijatelju, da bom uredil zanj, s pooblastilom, vse potrebno, da zadostimo črki zakona ob nujnem sanacijskem posegu na njegovem in tudi na mojem počitniškem pribežališču. Pred leti smo namreč s privolitvijo spomeniškega varstva lahko dvignili streho hišice in napravili teraso, le izvedba lokalnih obrtniških matadorjev je bila klavrna. Ob zadnjih nalivih sem v kuhinji lovil deževnico v plastična vedra, pisal pa sem lahko le še ob razprtem dežniku. Vse je potekalo kot po maslu; sodišče, zemljiška knjiga, projektivni biro, priglasitev del v upravni enoti v Luciji, ščipal sem se že v lice, kaj je mogoče, mar res ne sanjam? Hvala bogu, razočaranje mi ni bilo prihranjeno, naletel sem na zid, trden kot pohorski granit. Ob 8.00 danes zjutraj (6. 11. op.p.) sem vstopil v urad za ohranjanje kulturne dediščine s prošnjo za soglasje. »Dokumente!«. Vse sem imel pripravljeno, zato: »Izpolnite polo!«. Izpolnjujem, ob 8.15, 15 minut po pričetku uradnih ur, pa je vstopil gospod Purger. Izkazalo se je, da sodim v njegov resor, izročen sem bil njemu na milost. »Kaj pomeni ta telefonska številka? Ne mislite morda, da vam bom telefonira!«, se je zagledal v mojo polo. Seveda ne, če bi naključno potrebovali kakšen podatek, joj, oprostite, takoj bom zradiral. »Odločitev dobite po pošti, v roku meseca dni!«. Skoraj sem telebnil s stola. Ali ste tako prijazni in pošljete en izvod tudi upravni enoti v Lucijo, samo to namreč potrebujem. Citiram: »Samo teha se mi še manjka!«, je zagrmel birokrat v odlični slovenščini s prijaznim primorskim akcentom. Politi cucek sem se pobral in ročno potrkal na vrata vodje zavoda v lažnem upanju, da naletim na razsodnega človeka. Šefica je vila roke že med mojim predstavljanjem. »Povejte že brž!«. Povem, ona pa: »Seveda, vsak hoče vse takoj, ampak vsak primer zahteva svojo presojo, pa še napisati moram po novem zakonu!« Ko sem ji zrecitiral citat njenega podanika, je prikimala, kar je pomenilo, da se pastirica strinja s svojo čredico ovčic. »Poslušajte, prinesel vam bom vzorec nove keramike. Zagotavljam vam, da galebe ne bo bodlo v oči. To ni novogradnja, terasa se ni premaknila niti za ped, zahteva prednostno obravnavo. Dajte mi štempelj, vem, da vas bo mučila nespečnost zaradi uboge hiške. Zagotavljam vam, čas celi vse rane, sporočil bom ljudem, da v Piranu resnično skrbite, da vse, kar je načel zob časa, tudi dokončno izgine! »Vi meni grozite«« Ah, ne, kje pa. Obvarovati vas hočem le presenečenja, ko bodo začele deževati čestitke iz vse Slovenije. Ljudje bodo navdušeni nad tem koliko nesebičnega truda vlagate v vašo skrb!« In šel sem. Vračam se v Maribor. Vsako jutro bom ob dvoriščnih vratih čakal čudež, če se bo sploh kdaj zgodil in mi bo poštar vročil milostno miloščino. Takoj se bom usedel v avto in se odpeljal v Lucijo ter dostavil čudežni dokument. Lucija pa je od Pirana oddaljena le dva kilometra in pol, tudi če grem peš. Ko ne bo nikjar ničesar več, le birokrati, takrat že metuzalemi, bodo še kar greli svoj skaj in si belili modre glave: Le kam je poniknilo vse naše kulturno bogastvo?
Piran, 6. 11. 2002 Gorazd Mevlja Ul. Svobode 47 Piran
Marinko Babič pogojno na prostosti
Sodišče je Marinka Babiča iz Lucije predčasno izpustilo na prostost. Upnikom -upravičencem bo v dveh letih vrnil okrog 120 milijonov tolarjev, zato bo prodal del svojega premoženja. Nadaljevati namerava s samostojnim podjetništvom s firmo Lela, a na novem sedežu v TPC Lucija.
Marinko Babič na obisku v uredništvu Primorskega utripa.
Znani lucijski podjetnih z nepremičninami Marinko Babič, bolj znan pod firmo Lela s.p., je od 1. 10. 2002 dalje pogojno na prostosti. Kot je znano je bil zaradi nadaljevanja kaznivega dejanja goljufije po 2. in 1. odstavku 217. člena kazenskega zakonika obsojen na 4 leta zapora. Skupaj s hišnim priporom (od 30. 10. 1999 od 8.15 dalje) je doslej presedel
skoraj tri leta s tem, daje bil običajno ob vikendih tudi doma. Komisija za pogojni izpust pri Ministrstvu za pravosodje v Ljubljani je 25. septembra 2002 izdala odločbo, s katero so obsojenca Marinka Babiča, roj. 2.3. 1960 v Sanskem mostu - BiH, (po narodnosti je Hrvat), pogojno odpustili s prestajanja kazni zapora po sodbi, ki jo je izreklo Okrožno sodišče v Kopru leta 2000 in Višje sodišče v Kopru aprila leta 2002. Komisija je o odpustu odločala 20. septembra 2002 in sklenila, da se Babiča pogojno odpusti na prostost od 1. 10. 2002 dalje, do izteka pravnomočne zaporne kazni (ta bi sicer trajala do 30.10. 2003). Odpust velja, če do tega roka ne bo storil novega kaznivega dejanja, sicer bo sodišče pogojni odpust preklicalo. Sodišče je seveda ocenilo tudi Babičevo premoženjsko stanje (lastnik treh stanovanjskih hiš, restavracije in bara v piranski občini ter treh hiš v Republiki Hrvaški, s poprečnimi mesečnimi dohodki 2 milijona SIT). Babič je prosil sodišče za odlog plačila
in se je obvezal, da bo upnikom -upravičencem, povrnil dolg (okrog 120 milijonov SIT) v roku dveh let, plačati pa bo moral tudi stroške sodnih postopkov. Stečaj nad njegovim podjetništvom je, kot nam je zatrdil, ukinjen. Tako menda lahko uradno posluje naprej z isto vrsto dejavnosti, vendar si mora zaradi nove zakonodaje na področju posredovanja nepremičnin pridobiti licenco. Sedež njegove firme Lela bo poslej v Trgovsko poslovnem centru (TPC) Lucija.
»Z upniki nimam konfliktov, linčali so me mediji. Če bi bilo vse res kar so napisali o meni danes ne bi bil v vašem uredništvu«, nam je dejal, ko seje prejšnji teden oglasil pri nas in pokazal odločbo o odpustu iz zapora. Njegova zgodba j e dolga in zanimiva. Dejal je tudi, da naj bi se na sodišču javljali celo lažni upniki? Tisti pravi, ki jim je, sicer prijazen Marinko Babič, res dolžan pa lahko sedaj upajo, da bodo v doglednem času vendarle prišli do svojega denarja.
Franc Krajnc
Radio Tartini P i r a n 0
j 05 6730 081 (d 05 6730 085 H radio-tartini@siol.com
Letos nekoliko manj oljčnega olja
Zgodbo o uspehu slovenskega oljkarstva lahko, poleg zloglasne oljčne muhe in nizkih cen uvoznega olja, v zadnjem času pa še škorcev, prekrižajo tudi relativno nizko določene proizvodne kvote. Zupani in predsednik republike skrbno obrali oljko.
Ob novih nasadih je v Slovenski Istri zasajenih že okrog 330.000 dreves, krize v smislu neprodanih litrov oljčnega olja pri nas še ni, pa tudi cena je stabilna in se tudi letos giblje med 2000 in 2500 SIT za liter. Lansko olje pa že lahko kupite pri kmetu tudi po 1500 SIT za liter.
Svetel je primer skupine pridelovalcev olja vrhunske kakovosti, združenih v Oleum Nostrum, ki so na sejmih SOL v Veroni in TAR na Hrvaškem prejeli zlati odličji. Pojavljajo pa se druge zgodbe, ki pričajo o tem, da še nismo v celoti pripravljeni na konkurenčni boj v enotni Evropi brez meja (EU), ki nam ježe predpisala proizvodne kvote, referenčne količine oziroma površine za oljke in oljčno olje, ki so že sedaj zelo blizu tistim, ki jih dosegamo (okrog 400 ton oljčnega olja). Letos bo v vsakem primeru manj oljk, v plodovih je veliko vode, izplen je manjši (v povprečju 15%) , morda celo slabši kot v Italiji, da ne omenjamo Španije in Grčije. Sicer pa so si oljčna drevesa ob letošnjih obilnih padavinah precej opomogla in lahko naslednje leto pričakujemo obilnejši pridelek. V Centru za oljkarstvo v Kopru imajo sedaj laboratorijsko oljarno, kjer se na podlagi predelanih vzorcev kar hitro lahko dokopljejo do ocen vsebnosti olja. O problemih oljkarstva in uspehih stroke so spregovorili tudi člani Društva oljkarjev Slovenske Istre (DOSI), ki letos beleži 10. obletnico obstoja, v petek, 8. novembra v prostorih hotela Bel veder. Šejprej pa so se predsednik Milan Kučan, Breda Pečan, Dino Pucer in Vojka Stular ter župan Občine Dolina udeležili tradicionalnega obiranja županove oljke.
Mesec boja proti odvisnostim
Vedno več odvisnikov in metadonskega zdravljenja - letos 30.000 delitev tega »zdravila«?
Mesec november je mesec boja proti odvisnostim. Zadnja leta Urad za droge Vlade RS v tem času posveča posebno pozornost preventivnemu delovanju. Temu se že tretje leto pridružuje tudi Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Piran, v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino (LAS) Občine Piran, tokrat s programom »MESEC BOJA PROTI ODVISNOSTIM«.Letos praznuje Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog 5. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti so nam strokovnjaki Centra predstavili 5 - letni presek dela in sodobne usmeritve v zdravljenju in preprečevanju odvisnosti.
Poleg vseh drugih problemov, ki spremljajo odraščanje, je odvisnost od drog zagotovo tista, ki sproži največ novih problemov in celo tragedij v življenju posameznika in družine. Odločitev posameznika, posameznice, da poseže po drogah, je pogojena s številnimi dejavniki. Na mnoge starši in vsi, ki učijo in vzgajajo, nimajo vpliva. »Zelo težko je povedati koliko je dejanskih odvisnikov. Dejansko vemo za tiste, ki so registrirani (v petih letih je bilo obravnavanih 500 pacientov). Vedno pa se pogovarjamo o številkah krat 4. Tako, da je to število okoli 2.000 (za obalno območje) in prav ta del populacije je tisti, h kateremu moramo priti. Predvsem je zelo pomembno, da delamo na tem, da preprečujemo socialno izključenost posameznika in da vsakemu Ponudimo možnost, da se integrira v
družbo skozi različne programe. Tukaj je potrebna vztrajnost in sodelovanje vseh izvajalcev programov«, je povedala Milica Maslo, predsednica LAS in predstojnica urada za družbene dejavnosti v Piranu.
Direktor ZD Piran, Matjaž Krajnc, dr.med. nam je predstavil zgodovino obravnave odvisnikov v ZD Piran
»Leto 1997 je dejansko prelomno leto, zato ker se je takrat pričela ta dejavnost v okviru ZD Piran tudi uradno financiran s strani Zdravstvenega zavarovanja Slovenije. Sredstva za leto 2002 so bila po zadnji pogodbi 22 milijonov tolarjev. To zajema vso strokovno osebje, vse materialne stroške, brez zdravil. V letu 1994 je nastajala doktrina v Sloveniji, leta 1995 pa so se že ustanavljali prvi centri. V tem času so se začeli posamezni zdravniki, ki so imeli v okviru svojih bolnikov največ te problematike s tem ukvarjati, pri tem je prav gotovo vodil Peter Bossman, dr.med.,specialist medicine dela, dr.Milan Krek, dr. Čelanova in kasneje dr.Lakovičeva in do leta 1997 so se v tej dejavnosti pridružili še Vesna Lazar-Daneu, dr.med.spec. in pa dr.Šinkovičeva. V letu 1994-1995 se je predpisoval takrat metadon še na recepte. Od 1.januarja 1996, pa seje metadon v obliki solucije predpisoval pod kontrolo novoustanovljenega centra v Kopm. Takrat seje pričelo zdravljenje z metadonom pod širšo strokovno kontrolo. Bolnike se je pričelo registrirati, pričelo se je s preprečevanjem zlorabljanja tega podeljevanja. Uradna ustanovitev tega
centra pa je bila 1. septembra 1997, ki deluje že od samega začetka v ZD v Piranu. Nadaljnji problem, ki se nam je nato postavil je bil ta, kako vzpostaviti ustrezen tim, ki bo stalno delal na tem področju. Da so prišli pravi ljudje skupaj smo morali počakati kar tri leta, tako smo maja 2000 zaposlili psihologinjo Natalijo Družina in konec leta še Gorana Dubajiča,dr.med., ki sta postala nosilca te dejavnosti. Bistvo tega centra je nadgradnja v psihosocialnem strokovnem delu v svetovanju in pa preventivi na vseh ravneh«.
Barbara Loboda,dipl.med.sestra, ki je od 1.septembra 1997 zaposlena v Centeru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog, je pripravila pregled petletnega delovanja Centra (v številkah)
»Od 1.septembra 1997, ko seje Center uradno ustanovil smo imeli na metadonu 43 pacientov, ki so bili na vzdrževalnem metadonskem programu. Zdravniki so takrat delali občasno, po dogovoru. Takrat je bilo narejenih 99 obravnav s strani zdravnika in psihiatra. Opravljenih je bilo 4.653 delitev metadona. V letu 1998 se številke precej povečajo- bilo je 92 pacientov na metadonu (to je število pacientov na metadonu in psihosocialna obravnava skupaj). Vseh obravnav je bilo 747, delitev metadona je skokovito nararasla na 20.461 delitev. Opravljenih je bilo tudi 749 urinskih testov in pričeli so tudi s cepljenjem vzdrževance proti hepatitisu B (opravljenih 38 cepljenj). To je ena izmed preventivnih storitev,
kajti se hepatitis B največ prenaša preko uživalcev drog, ki si drogo injecirajo in pa s spolnimi odnosi. V letu 1999je bilo 96 pacientov, 756 obravnav, 24.294 delitev metadona, 1.198 opravljenih urinskih testov in 57 (oziroma 3x več, ker v to številko je zajetih 57 vzdrževancev, vsak dobi 3 doze cepiva) cepljenj proti hepatitisu B. Istega leta smo pričeli tudi s tuberkulinskimi testi (77 testov), ker za odvisnike velja pravilo, da dokler so na cesti so v slabem stanju in so zato možni prenašalci bacila tuberkuloze. V letu 2000je bilo sprejetih 120 pacientov in 927 vseh obravnav, opravljenih 24.325 delitev metadona, opravljenih 1.306 urinskih testov, 29 cepljenj, 11 tuberkulinskih testov. V tem letu se je pričelo tudi s psihosocialnimi obravnavami, pri psihologinji. V letu 2001 je bilo sprejetih 132 pacientov, 1.286 vseh obravnav (obravnav v skupinah - 87), opravljenih 28.811 delitev metadona, opravljenih 1.953 urinskih testov, 11 cepljenj. V prvi polovici leta 2002 je bilo sprejetih 128 pacientov, ki so hodili v vzdrževalni metadonski program in tudi psihosocialno obravnavo (45 pacientov je pa tistih, ki so hodili ali k psihologu, psihiatru, zdravniku ali medicinski sestri na razgovor, niso pa pili metadona). Obravnav je bilo 543, obravnave v skupinah 24. Predvidevamo, da bomo letos presegli številko 30.000. Namreč pacienti vstopajo v program hitreje kot ga zapuščajo. Opravljenih 15.857 delitev metadona, opravljenih 962 urinskih testov, 5 cepljenj.
Breda Krajnc
Program dejavnosti ob mesecu boja proti odvisnosti:
19.	november 2002: ob 18.00 uri v dnevni sobi Epicentra - predstavitev in pogovor o Don Pierinovi skupnosti srečanja (izvajalec Župnijska Karitas Portorož)
20.	november 2002: ob 17.00 uri v O.Š. Lucija - ustvarjalne ure pravljic na temo »ostanimo zdravi« (Društvo prijateljev mladih Piran), ob 18.00 uri v dnevni sobi Epicentra, Rozmanova 7 - projekcija filma Trainspotting, s kraj šim pogovorom po ogledu.
21.	november 2002: ob 18.00 uri v dnevni sobi Epicentra - pogovor o drogah z Andrejem Kastelic, dr.med.spec.psih.
22.	november 2002: ob 16.00 uri v Mladinskem Epicentru Piran - Delavnice na temo »ustvarjam torej sem«
26.	november 2002: ob 18.00 uri v Tartinijevem gledališču Piran -Zaključna prireditev s predstavitvijo dela in dejavnosti ter kulturnim programom
27.	november 2002: ob 18.00 uri v O.Š. Lucija ustvarjalne ure pravljic na temo »ostanimo zdravi«, ob 17.00 uri v dnevni sobi Epicentra - projekcija filma TRAPIC, s krajšim pogovorom po ogledu
28.	november 2002: ob 18.00 uri v dnevni sobi Epicentra - pogovor o drogah z Petrom Bossmanom,dr.med.spec.
29.	november 2002: ob 16.00 uri v Mladinskem Epicentru Piran - Delavnice na temo »ustvaijam torej sem«, ob 20.00 uri v Planet Pubu Portorož - zabava z osveščanjem proti alkoholu (izvajalec Fundacija »Z GLAVO NA ZABAVO«),
ŠJPCDMT
Piran
Kolikšen proračunski delež športu?
Piranski športni delavci in predstavniki klubov so nezadovoljni z okrog 2,8 odstotnim deležem, ki ga Občina Piran namenja športu iz proračuna. Razširitev kriterijev za izbor športnika Pirana?
	0\[ews Cafe.j ‘Bernardin
	tPonudb a osmič
	od 15.11. do 22.11.2002
Cafe	pršut j sir, ombolo, pečenice, zeCje,... Vsaf^gost doSi tšgzarec vina gratis. glasba v živo.
	V a b ij eni!
Na letnem sestanku predstavnikov športnih društev v občini Piran, 22.10. 2002 v Jachtnem klubu Marine Portorož, sklical gaje Športni center Piran, so športni delavci opozarjali na vrsto vprašanj, ki tarejo piranski šport. Pogovarjali so se o vsebini klubskih dejavnosti, informatiki v športu, novejši temi - Pokrajine in športna organiziranost, o fair playu v športu, študiji o turizmu, atletskem stadionu. Direktor Športnega centra Piran Zdenko Vozlič je uvodoma pojasnil nekatere značilnosti organiziranosti športa, nato se je razvnela razprava, koliko šport dobi iz proračuna in koliko bi si pravzaprav zaslužil glede na to, daje v resnici kar dobro organiziran. V piranski občini je 32 športnih društev, s športom pa se tako ali drugače ukvarja okrog 3000 članov in nečlanov. Alije 2,85 odstotni delež iz proračuna dovolj, so se vprašali. Joško Joras, občinski svetnik in predsednik Veslaškega društva Piran, je menil, da bi morali prisotni sprejeti pobudo in sklep, s katerim bi predlagali občini postopni 8-odstotni proračunski delež za piranski šport. Omenil je, da Izola daje za šport kar 5 %. Ugovarjala mu je Milica Maslo, ki
je takoj izračunala, da bi 8-odstotni proračunski delež predstavljal okrog 240 milijonov SIT, česar ne bi mogli dati, saj so tudi drugi porabniki proračunskih sredstev. Marjan Jeretič je omenil, da je občina v zadnjih dveh letih vložila ogromno denarja v kulturo, skoraj toliko kot vsa Slovenija! Ekstremne zahteve bi kazalo nekoliko zmanjšati, je menil, veijetno pa je 2,80 odstotni delež le nekoliko premajhen, da bi zadostili vsaj najnujnejšim potrebam piranskega športa. Problem v piranskem športu je tudi ta, da ima premalo sponzorjev.
Tako kot običajno na podobnih sestankih, se je tudi tokrat razvnela razprava, kaj pomeni šport turističnemu gospodarstvu in ali ga ta sploh vključuje v svojo ponudbo? Očitno v klubski športni ponudbi ne vidi nič ekonomsko privlačnega, čeprav bi se morali zavedati, daje šport sestavni del vsake turistične ponudbe. Tudi strategija o razvoju turizma v občini Piran le bežno omenja šport. Tudi zato je Zdenko Vozlič predlagal sklic okrogle mize, na kateri bi se dogovorili kako programsko pripraviti
dodatno športno ponudbo, ki bo zanimiva tudi za prodajne kataloge turističnega gospodarstva. V piranski občini smo zgradili tudi večnamenske športne objekte, ki sedaj samevajo. Omenjali so Koper, ki si prizadeva, da bi postal olimpijsko mesto. Žustema že ima olimpijski bazen, medtem ko Piran na tem področju zaostaja, pa tudi atletski stadion v Luciji je morda komaj le na papirju. Če bi bil zanimiv za turistično gospodarstvo bi bilo dane drugače.
Kako bo z izborom športnika Pirana 2002? Nekateri so menili, da gre za prestroge kriterije. Razvnela se je strokovna razprava kaj je in kaj ni olimpijski šport. Na primer ali je balinanje in rolanje že olimpijska disciplina?. Če bi še naprej vztrajali pri tako strogih kriterijih izbora športnika Pirana in zanemarjali lokalno raven dosežkov in s tem tudi neolimpijske dosežke v športu, bi lahko padla motivacija za prijavo na izbor Športnika Pirana. Dogovorili so se, da bodo predlagali svetu zavoda razširitev kriterijev za izbor Športnika Pirana in to morda uporabili že pri letošnjem izboru.
FLIP IN NJEGOVI FLIPČKI
Mala skupinica flipic in flipčkov z mentorji in trenerji v športni dvorani OŠ Cirila Kosmača v Piranu. FOTO: BK - Primorski utrip.
Poletje so preživeli kot ponavadi zelo aktivno. Bili so na evropskem prvenstvu na Finskem, na Mednarodnem gimnastičnem festivalu v Argimtoni v Španiji in na enakem festivalu v Grčiji na Kefaloniji, preživeli so prijetnih štirinajst dni na športnem taboru v Mozirju, in vikend na Gardskem jezeru v Canevi in Gardelandu. S septembrom pa začeli z resnimi treningi in pripravami na tekmovanja in gimnastične festivale. V novembru se že odpravljajo s srednješolkami in srednješolci na gimnastični festival na Kanarske otoke, tretja selekcija začenja s pripravami na sodelovanje na Svetovni gymnaestrad na Portugalskem, ki bo julija 2003. Tu pa je še vrsta državnih prvenstev, ki se jih nameravajo udeležiti. Nekatere pa čaka nastop v Disnejdandu v Parizu in Grčiji. Tako torej tisti malo starejši, ki že nekaj let obiskujejo Športni klub Flip. Kaj pa mali Flipčki? Tudi tako skupino ima seveda Flip. Skupino tistih , ki jim še kar kakšno leto manjka, do bodo zakorakali v prvi šolski dan. Tudi tem malčkom se tisti ponedeljek ali sreda, ko se urico pozabavajo pri Flipu, zdi prav tako resen in pomemben.
NAJBOLJŠI LETICA IN PLAHUTA
Športno društvoTiran' je 28. septembra 2002 organiziralo mednarodno tekmovanje v hitrostnem kotalkanju za nagrado mesta Piran. Na tekmovanju je nastopalo 68 atletov iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Zaradi slabega vremena se je tekmovanja odpovedalo nekaj klubov iz dežele Veneta, razen San Dona di Piave. Sodelovali so člani kluba Vatreni Kotači iz Zagreba.
Organizacija je bila odlična. Pred začetkom tekmovanja je športno društvoTiran' izročilo 24 medalj odličnim tekmovalcem in dobrim organizatorjem iz Sekcije Hitrostnega kotalkanja, ob 10. obletnice Športnega društva in sekcije.
BERLINGO ZA ROKOMETNO DRUŠTVO IZOLA
IZOLA - Rokometno društvo ISTRABENZ PLINI Izola nadaljuje z uresničevanjem svojih zastavljenih ciljev tudi na področju organizacije in pridobivanja pokroviteljev.
Tako je 24. septembra od podjetja Citroen Slovenija d.o.o. - Salon Koper, Rokometno društvo Izola prejelo v uporabo testno vozilo BERLINGO MULTISPACE l,6i 16V. Vozilo je Goran Jelič-direktor maloprodaje Citroen Slovenija d.o.o.-Salon Koper, predal podpredsedniku RD ISTRABENZ PLINI IZOLA Renatu Vouku.
Vozilo je za Rokometno društvo ISTRABENZ PLINI IZOLA velika pridobitev, saj bo s tem olajšana marsikatera pot, ki jo morajo opraviti člani uprave oziroma igralci, še posebej bo vozilo koristilo tistim igralcem, ki študirajo v Ljubljani, da se bodo lahko bolj pogosto udeleževali treningov v Izoli.
»Akcij kot je današnja si v rokometnem društvu ISTRABENZ PLINI IZOLA želimo še več. Člani upravnega odbora in ostali podporniki društva se bomo za to še potrudili, seveda pa upamo, da bo odziv podjetij-predvsem na Obali -pozitiven«, je zapisal UO RD Istrabenz plini Izola..
Tekmovalci Športnega društva 'Piran' so dosegli naslednje rezultate:
Člani: L Tetica Emanuel na razdalji 500 metrov
Člani: 1. Letica Jernej, prvič med člani, na razdalji 5000 metrov Mladinci: 1. Letica Jernej na razdalji 500 metrov
Kadeti: L Plahuta Timotej na razdalji
500 in 3000 metrov
Kadetinje: 1. Letica Klara na razdalji
500 in 3000 metrov
Starejši dečki: 2. Struna Andraž na
razdalji 500 in 1500 metrov
Začetniki: 2. Sergaš Mitja na razdalji
300 in 500 metrov
Vrstni red po društvih:
1.	Rolerski klub Kranj
2.	Societa1 sportiva - Športno društvoTiran'
3.	Roler Klub Murska Sobota

Plinio Tomasin
Copatke in dres v torbico, pa na trening. In tam jih čakajo prijazni trenerji Mitja, Borut, Mojka, Gina, Nataša, Stasja, da z njimi zaplešejo, naredijo kakšen preval, včasih tudi stojo, poskačejo na kanvasu, se igrajo miške, se spustijo po toboganu ali pa splezajo skozi tunel in se skrijejo v hiški ali šotoru. Pa še cel kup zanimivih stvari imajo tam. Včasih pripravijo ples z baloni, spet drugič z žogami. Ne, ni jim dolgočasno, tem malim Flipčkom, bodočim pravim plesnim akrobatom in akrobatkam. Morda že čez kakšno leto se bodo ti mali Flipčki morda predstavili v Avditoriju ali pa že zastopali slovenske plesno-akrobatske barve v tujini.
BK
Športnik Pirana 2002
Glasujem za mladega perspektivnega športnika/športnico Pirana 2002
Športnik/ športnica: .....................................................................
Glasovnico pošljite ali osebno prinesite na naslov: Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož I_____________________________________________________________________________________________________________________I
Kaki - hrana bogov
Letošnji praznik kakija (zlato jabolko) v Strunjanu je privabil številne obiskovalce, med katerimi je bil tudi priljubljeni gost, predsednik republike Milan Kučan, ki se je udeležil tudi tradicionalnega srečanja olj kar jev Slovenske Istre in obiranja županove oljke na Belvederju.
Organizatorjem praznika kakija v Strunjanu 8. in 9. novembra 2002 (Turistično društvo Solinar Strunjan, KGS - Zavod GO, Kmetijska svetovalna služba Koper) gre zahvala za spodbujanje, da tega sadeža, ki ima na Primorskem že kar lepo zgodovino, le ne bomo popolnoma zavrgli, zlasti če vemo, da je bogat z vitamini in hranilnimi snovmi ter da se iz njega da narediti čudovite sladice, skuhati okusno marmelado in kakijevo žganje. Vse to smo lahko videli razstavljeno v posebej zato postavljenem velikem šotoru pred Restavracijo Primorka v Strunjanu. Predsednik Milan Kučan si je z zanimanjem ogledal razstavo kakijev ter zapise o tem mediteranskem sadežu. Udeležence so pozdravili županja Vojka Štular, ki je prepričan,
da bo prireditev postala tradicionalna, predsednik KS Strunjan Vladimir Knez in predsednik turističnega društva Solinar Strunjan Franco Giassi. Predsedniku je nekaj več razkrila o tem sadežu Irena Vrhovnik. Podarili so mu najdebelejšo zlato jabolko. V Strunjanu so na temo kaki organizirali tudi strokovna predavanja in okroglo mizo z naslovom: Možnosti pridelave kakija pri nas ter seveda tudi pokušnjo tega sadeža, ki letos v glavnem ne »veže« ust. Kdor je želel si je lahko kaki tudi kupil. Ne vemo pa natančno zakaj bi bili lepo porumeneli sadeži hrana bogov? Če so res, zakaj potem niso množična hrana Istranov in ostalih Slovencev? Je pa žal nekoliko dražji od jabolk. V Nemčiji boste samo za en sadež odšteli najmanj pol evra. Učenci podružnične
OŠ Strunjan in vrtca Strunjan (s slovenskim in italijanskim učnim jezikom) in Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan so pripravili razstavo likovnih del in literarnih prispevkov na temo kaki. Razstavo likovnih del na to temo j e pripravil tudi likovni krožek Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini pod vodstvom Liliane Stipanov. Na koncu so priredili tudi srečolov, za zabavni program pa so poskrbeli odličen moderator, istrska narodna skupina Vruja, pevski zbor Giuseppe Tartini, ansambel Cik-cak in humorist oddaje Du-jes. Prireditev so podprli Agraria Koper, Občina Piran in Turistično združenje Portorož.
Ali veste kako se skuha kakijeva marmelada?
Komunala Koper d.o.o. Javno podjetje za komunalne storitve Ulica 15. maja 4, Koper
Vrtnarija
Škocjan
Škocjanska pot 3
komunala
koper
Nudimo bogat izbor mediteranskih okrasnih grmovnic in drevnin ter sadnega drevja in jagodičevja.
V rastlinjaku imamo tudi širok izbor sobnih lončnic in cvetja.
Urnik:
Od 7.00 do 17.00 ure Sobota: od 7.00 do 13.00 ure
Tel. 6633 781 ali 6633 78
Vabljeni k nakupu.
Komunala Koper
Velika
pozornost
slavljencem
Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran se spomni svojih soborcev in sobork s prijaznimi pismi
»Bolj ko se odmika zgodovinski čas narodnoosvobodilnega boja, bolj zgodovina potrjuje, kako pomemben kamen smo vgradili v temelje obstoja in razvoja slovenskega naroda. Vsi, ki smo se tako ali drugače bojevali proti okupatorju in s tem za nacionalno svobodo in predvsem za socialno pravičnejšo družbo, se lahko vedno, še posebej pa ob svojih osebnih praznikih, s ponosom ozremo na prehojeno pot. Zato so spominski dnevi in osebni prazniki vsakega našega člana tudi prazniki naše organizacije«, je zapisano v pismu, ki ga prejmejo posamezniki v piranski občini ob svojem jubileju. Borčevska organizacija zaželi slavljencu veliko vedrih dni in zdravega počutja, saj vse, ki so doživljali tragična leta naše zgodovine, nerazdružno veže spomin na skupno prehojeno pot v vojnem času in povojnem prizadevanju za nikoli do kraja uresničene cilje.
Porast bilančne vsote Banke Koper
Devetmesečni rezultati poslovanja v znamenju komercialnih aktivnosti, dejavnejšega mednarodnega delovanja in drugih novih projektov banke
Banka je v devetmesečnem obdobju letos utrdila svoj tržni položaj, dosegla in na nekaterih področjih presegla raven in dinamiko porasta poslovanja, opredeljenega s poslovnim načrtom 2002.
Na dan 30. september 2002 ima banka 273,85 mrd tolarjev bilančne vsote in zavzema 6,5% tržni delež. V prvih devetih mesecih letos je bilančna vsota zrasla za okrog 35,062 mrd tolarjev oz. za 15%, kar j e 5,4 odstotne točke višji porast od povprečja slovenskih bank. Na intenzivne komercialne aktivnosti kaže tudi primerjava z načrtom. Bilančna vsota že v devetmesečnem obdobju dosega načrtovano raven za leto 2002.
Na porast bilančne vsote je na aktivni strani največ prispevala porast naložb v kredite komitentom in vrednostne papirje. Naložbe v vrednostne papirje so se, glede na konec leta 2001 povečale, za 8,1 odstotne točke in predstavljajo dobro tretjino bančne aktive. Na pasivni strani je opazna porast kratkoročnih vlog komitentov v domači valuti, saj so v obravnavanem obdobju presegle načrtovano letno porast za 21%. Vloge prebivalstva in gospodarstva predstavljajo še vedno okrog 77% bančne pasive, kapital banke pa je v strukturi pasive udeležen z okrog 9% deležem.
Banka je v prvih devetih mesecih letos izvedla ali nadaljevala več projektov. Med večje lahko štejemo komercialne aktivnosti za pridobivanje novih imetnikov transakcijskih računov in uporabnikov elektronske i-Net banke. V tem času je banka intenzivno širila
tudi poslovno mrežo. Preko Poslovne i-Net banke je do konca oktobra letos poslovalo že 3.078 pravnih oseb, zasebnikov in civilno pravnih oseb, ki so po vrednosti ustvarili 94 odstotkov tolarskega plačilnega prometa oziroma 71 odstotkov po fizičnem obsegu.
V	polnem teku je migracija transakcijskih računov fizičnih oseb, ki se bo končala predvidoma sredi naslednjega leta. Da gre za pomemben bančni projekt kažejo tudi začasni podatki v tem začetnem obdobju. Na dan 11. november 2002 je banka odprla že 21.562 transakcijskih računov. V elektronsko bančništvo za fizične osebe pa je bilo do 31. oktobra vključenih preko 9.213 uporabnikov i-Net banke. Njihov plačilni promet predstavlja 31 odstotkov celotnega plačilnega prometa fizičnih oseb po vrednosti oziroma 28 odstotkov po fizičnem obsegu.
V	sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj banka zaključuje dogovore za nov kreditni aranžma za mala in srednja podjetja ter samostojne podjetnike in, kot novost, podaljšano odplačilno dobo kredita.
Na področju poslovanja s prebivalstvom banka širi možnosti sodelovanja. Z novimi storitvami nadgrajuje svojo ponudbo in bogate izkušnje, saj njena rast temelji prav na širokem zaupanju občanov in velikem
odzivu na njeno ponudbo. Pri tem je razvila celovito ponudbo, ki jo danes uspešno dopolnjuje s sodobnimi bančnimi storitvami, kot so rentno in namensko varčevanje, Družinski varčevalni paketi ter najnovejša ponudba na tem področju - Drevo varčevanja. Z aktualno ponudbo želi spodbuditi varčevanje na daljše časovno obdobje in ga hkrati približati čim širšemu krogu ljudi oziroma družinskim članom varčevalca. Bankaje 13. septembra2002 izpeljala predvideno prodajo družbe Finor. S predstavniki Luke Koper, Istrabenza in Intereurope, kot kupci, je bila podpisana pogodba o odsvojitvi in pridobitvi 100-odstotnega deleža družbe Finor d.o.o.. Prodaja je bila opravljena v dogovoru med novim lastnikom banke SanPaolo IMI in prejšnjimi večinskimi lastniki banke. 25. oktobra letos je banka podpisala pogodbo za najem sindiciranega posojila v vrednosti 35 milijonov evrov. Sindicirani kreditni aranžma vodi banka SanPaolo IMI S.p.A. (SPIMI) - London, kot glavni organizator sindiciranega posojila. Na mednarodnem trgu sindiciranih posojil je banka prvič nastopila leta 2000. Od takrat stalno izboljšuje cenovne pogoje najema in to velja tudi za zadnjega, ki upoštevajoč slovenske razmere, prinaša banki še ugodnejše pogoje. Banka bo sredstva namenila za razvojne projekte svojih komitentov po še ugodnejših cenovnih pogojih ter
s tem še okrepila svojo konkurenčnost na slovenskem bančnem trgu.
Na izhodišču skupnega delovanja z novim strateškim lastnikom bančno skupino SPIMI, se je Banka Koper oktobra vključila v sindiciranje posojila podjetja Crosco d.o.o.. Slednje je hčerinsko podjetje državnega hrvaškega podjetja INE, proizvodnja in distribucija naftnih derivatov. Na ta način Banka Koper, v okviru dogovora s SPIMI, uresničuje poslovno strategijo delovanja na hrvaškem trgu.
Odprti vzajemni pokojninski sklad Banke Koper d.d. (OVPS) je 23. oktobra razširil licenco s prostovoljnim individualnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem. Do sedaj je bil namenjen le trženju prostovoljnega kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, zdaj pa začenja s trženjem tudi prostovoljnega individualnega dodanega pokojninskega zavarovanja. Na ta način se lahko tudi posamezniki vključijo v OVPS in del današnjih dohodkov prenašajo v prihodnost s pridobitvijo dodatne starostne pokojnine ter na tej podlagi danes pridobijo davčne olajšave.
Izkazani trendi rasti najpomembnejših sestavin bančne bilance kažejo na to, da bodo načrtovani cilji za leto 2002 doseženi. Izkazani bruto dobiček v devetmesečnem obdobju je višji od načrtovanega. Na to je vplivala tudi prodaja hčerinske družbe Finor.
' CHEMIN DE FER I
^ PUNT^CO ' ' ^TREN^POU^RANTE I '.AMERICAN ROULE TTE
lurand*
Casind Portorož
Obala 75a ■ Portorož • Tel.: OS 676 0 373 • Fax: 05 676 0 375
Ko vas sreča
sreča

FRENCH ROULETTE
d^RIBBEAN fjuKtft
Mckjack ,
SEVEN cardstud‘poker SLOT
BINGO f -

(~es$ir\o porforo«žd*i, www.casino-portoroz.c o m

V-

TPC Lucija Obala 114. 6320 Portorož
% fujifilm Canon outmpus pentax
-Izdelava fotografij iz vseh I^JML , klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok
-Prodaja ročnih ur priznanih znamk:
1^5 T,iSoT ZZERO
Univerza na Primorskem še bliže cilju
Univerze na Primorskem se veselijo tudi župan Mestne občine Koper Dino Pucer, županja Občine Piran Vojka Štular in županja Občine Izola Breda Pečan, ki so z veseljem sprejeli vest, da je Svet za visoko šolstvo z veliko večino sprejel odločitev o ustanovitvi Univerze na Primorskem. Odločitev razumejo kot resen pozitiven premik k projektu, ki so ga v lokalnih skupnostih stalno močno podpirali, so sporočili za javnost. »Zavedamo se, daje Univerza za naš prostor potreba in ne znak prestiža. Seveda to ne pomeni, da smo sedaj rešeni »bremen« uspeha projekta Univerza na Primorskem, temveč bomo še naprej tvorno sodelovali pri nastajanju in polnem zamahu delovanja institucije, kar smo pred časom tudi dokazali s predajo nepremičnin, kot osnovo za skupen projekt«.
Programi, ki jih bo izvajala Univerza bodo finančno kriti z viri, ki jih bo zagotovila ustanoviteljica, to je država.V lokalnih skupnostih pa bodo v podporo Univerzi uresničili del nalog, ki so v realnih zmožnostih obalnih občin. Ker si očitno tudi v Novi Gorici močno prizadevajo za ustanovitev »svoje« Univerze na Goriškem, bomo verjetno morali kaj kmalu tretji slovenski univerzi spremeniti začetno ime -morda kar Univerza Koper.
Nevarna soseda
Soseda naj bi Albini Pipan z Letoviške 18 v Portorožu poškodovala vhodna vrata in povzročila za 40 tisočakov materialne škode
V našem uredništvu seje oglasila Albina Pipan upokojena sobarica Hotelov Palače, ki stanuje v stanovanjskem stolpiču Letoviška št. 18 v Portorožu in povedala, da ji je jezna soseda z udarcem po vhodnih vratih v stanovanju napravila za okrog 40 tisočakov škode. To naj bi se zgodilo v ponedeljek 4. novembra. Sosedski incident stanovalk so si prišli ogledat tudi piranski policisti in vse lepo popisali. Sicer pa ima zgodba, ki ne nakazuje prijaznih odnosov med sosedama, že kar dolge korenine. Albina Pipan pove, da jo je zelo strah, da se bo še kaj zgodilo. »V sosednjem stanovanju zlasti ponoči ropotajo nekakšni stroji. Ne vem kaj se dogaja, nekaj prekladajo ali morda gre celo za kakšno proizvodnjo. Tako zaradi hrupa ne morem spati«, pravi Albina. Na vprašanje ali morda hrup moti tudi druge sosede v bloku nam je povedala, da so bližnji sosedje vikendaši. »Večkrat sem se pri sosedi že pritožila in jo prosila naj bodo vendarle bolj pozorni in spoštujejo hišni red in mir, pa nič. Začel mi je nagajati in celo groziti sosedin 22-letni sin. Od udarca v vrata sem se tako prestrašila, da nisem mogla celo noč spati. Odšla sem na policijo in tudi k sodnici za prekrške. Ko so policisti prišli j e bilo seveda vse tiho, potem pa spet... Prosim vas ne objavite imena sosede, ker sej bojim, nam j e obupana pripovedovala Albina Pipan«. Potolažili smo jo in ji zagotovili, da se bomo zanimali pri policiji in da bo ta zagotovo opravila svojo nalogo in če res obstoja sum poškodovanja tuje stvari ali motenja posesti, lahko njena huda soseda kaj kmalu pričakuje vabilo sodnika za prekrške ali celo sodišča.
DREVO
VARČEVANJA
Z večkratnimi vezavami privarčujete več! Za vas in vaše družinske člane.
Drevo varčevanja Banke Koper posnema rast pravega drevesa. Iz prvotne mladice poganjajo nove veje, dlje časa kot raste, večje je, bolj kot smo ga negovali, obilneje rodi.
Tako dela narava.
Kako pa deluje naše Drevo varčevanja, sl lahko ogledate na spletnih straneh www.banka4toper.si ali v enotah Banke Koper.
IC Banica Koper
Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper, www.banka-koper.si