KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 161 i MALTEŠKA KOMENDA NA POLZELI JOŽE MLINARIC Ime Polzele se v zgodovini pojavi prvič v zvezi z gospodi iz Polzele, ki jih v dokumen- tih srečujemo od leta 1170 do 1263. Srečuje- mo pa jih v zvezi z gospodi iz Orta in v zadevah benediktinske opatije iz Št. Pavla na Koroškem kakor tudi kot priče v družbi raznih posvetnih in cerkvenih imenitnikov. 1170. leta zasledimo Degnarda Polzelskega (Degnardus de Helenstein) v listini, s katero cesar Friderik I. potrjuje šentpavelskemu sa- mostanu vsa posestva in pravice ;i v doku- mentu, nastalem med leti 1193 in 1220, be- remo, da ima Valter Polzelski (Waltherus de Helenstein) s sinovi od šentpavelskega sa- mostana tri kmetije v Savinjski dolini (in Sontal),2 1245. leta pa srečamo Friderika Polzelskega (Fridericus de Haelensteyne) kot pričo v zadevi omenjenega samostana.' Tesne zveze med gospodi iz Polzele s šentpavel- skim samostanom ter dejstvo, da so le-ti ime- li v fevdu njegove kmetije, bi morda kazalo na to, da so Polzelski bili ministeriali tega samostana. Po mnenju H. Pircheggerja so Polzelski bili ministeriali gospodov iz Orta, ki so v Posavinju imeli zemljo, v fevdu pa deželsko sodišče, ki ga je v letu 1229 v njihovem ime- nu upravljal Oto s Polzele (Otto iudex de Helenstein).* V listini iz pravkar omenjenega leta se kot priča navaja Henrik s Polzele (Hainricus de Helenstein).^ Iz leta 1245 in 1246 znani Friderik (Fridericus de Haelen- steyne),' ki ga srečamo v listini iz leta 1262 (Fridericus de Helenstein), s katero podeli štajerski maršal Hartnid iz Orta gornjegraj- skim benediktincem posest v Paski vasi, na Rečici in odvetniške pravice nad zemljo pri Blagotini pri Andražu nad Polzelo,^ je bil brat Wiganda in Sigfrida. Prvi (Wigandus de Haelenstein) se kot priča omenja 1248. leta in 1255. leta (Wigandus de Hellenstain) v za- devi gomjegrajskega samostana.* V listinah 162 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 iz leta 1263 se enkrat navajata kot priči Wi- gand in Friderik (Wigandus de Haelensteyn, frater eius Fridericus),' drugič pa vsi trije bratje skupaj: »Fridericus, Wigandus, Sifri- dus de Helfenstain«.!« O pomembnosti kraja Polzele že v njego- vem zgodnjem obdobju postanka govori dej- stvo, da je v kraju pri cerkvi sv. Marjete, ki že s svojim patrocinijem govori o svoji visoki starosti, nastal sedež župnije. Nasta- nek polzelske župnije moramo datirati že zaradi tega v čas pred leto 1256, ker le-ta ni- koli ni bila inkorporirana stiškemu samostanu kakor njena matica župnija v Žalcu.^' Prvi dokaz za obstoj župnije pa je listina iz leta 1255, v kateri nastopa kot priča v zadevi gornjegrajskega samostana polzelski kaplan Hartvik (Hartwicus cappelarius in Hellen- stain).'^ Osem let kasneje, namreč 1263. leta, je isti Hartvik postal že župnik na Polzeli (Hertwicus plebanus in Haelnsteyn),'^ čez šest let pa je dosegel pod savinjskim arhi- diakonom Leopoldom (Leupoldus archidia- conus Sauine) čast savinjskega dekana (Hert- wicus decanus Saunie plebanus in Helen- stayn)** in je to službo opravljal še v letu 1286. V letu 1308 je bil na Polzeli župnik z imenom Peregrin (Peregrinus plebanus de Haelenstein).*^ K podružnicam sv. Marjete na Polzeli sta sodili cerkvi sv. Andreja (nad Polzelo) in sv. Miklavža na Vinski gori že v srednjem veku, z letom 1754 pa cerkev sv. Križa na gori Oljki (Dobrič). Cerkev sv. Andreja se navaja že leta 1229,'« 1545 pa se omenja kot po- družnica polzelske župnije. Čeprav je bil pri cerkvi vikariat ustanovljen šele 1771 in žup- nija 1790, predstavlja le-ta glede svoje po- membnosti med polzelskimi podružnicami iz- jemo. Podatki, ki nam jih daje vizitacijski zapisnik iz leta 1678, ko govori, da ima ta cerkev krstilnik, tabernakelj z monštranco, večno luč in pozlačeni ciborij, jasno kažejo na to, da so se v njej opravljali obrodi, ki gredo le župnijski cerkvi, in da se je ob ne- deljah in praznikih več ali manj redno bra- la maša.'^ Predstavniki najstarejšega duhovnega vi- teškega reda ivanovcev ali špitalarjev (ordo militiae sancti Joannis Baptistae hospitalis Hierosolymitani) so se pri nas naselili najprej v Mei ju pri Mariboru, kjer jih zasledimo v letu 1217, ko nam listina govori o njihovih desetinah (decimae hospitalis sancti Johannis in Melnich).'^ Njihova komenda je po vsej verjetnosti nastala na začetku 13. stoletja, za njene ustanovitelje moremo šteti gospode iz Melja, kot matico pa v letu 1197 prvič ome- njeno komendo v Fürstenfeldu.'' Kot drugo ustanovo tega reda pri nas smemo šteti ko- mendo pri Sv. Petru pri Kamniku (Komen- do), ki se prvič kot »hospitale sancti Petri« omenja konec 13. stoletja.®« Komenda na Pol- zeli pa je izpričana šele za začetek 14. sto- letja. Od obeh štajerskih komend je imela višjo veljavo vsekakor komenda na Polzeli, saj je bila gospodarsko močnejša, razen tega je imela inkorporirano cerkev sv. Marjete v kraju ter njeni podružnici in s tem pravico prezentacije kandidata za polzelskega župni- ka. Medtem ko je okoli leta 1700 meljska ko- menda premogla le 37 podložnikov, jih je polzelska imela tedaj 62, le glede števila so- govornikov je prva bila na boljšem. Vzpored- no z zatonom reda je pričela nazadovati tu- di gospodarska moč in ugled naših komend, kar je vidno zlasti od 18. stoletja naprej. Pogled na polzelsko mal- teško komendo 1681. leta (G. M. Vischer, Topogra- phla ducatus Styriae, 1631) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 163 Medtem ko je Melje s 16. stoletjem bilo pri- ključeno komendi v Fiirstenfeldu in je tam- kajšnji komtur hasnoval dohodke te kö- rnende, na posesti pa je imel svojega upra- vitelja, je Polzela do konca svojega obstoja ostala sicer samostojna, vendar se je njeno gospodarsko stanje zaradi odsotnosti kom- turjev slabšalo. Od srede 17. stoletja so komendo ponavadi upravljali komturjevi upravitelji, večkrat tamkajšnji župniki, ki so pač poskušali čim več dohodkov utajiti, kasnejši zakupniki pa so gledali na čim ve- čje koristi in so puščali poslopja vnemar. Red je uvidel, da od komend nima nobenih koristi in tako je leta 1779 prodal Polzelo gospodu graščine Šeneka (pri Polzeli) Raj- mundu pl. Novaku, leta 1800 pa Melje Aloj- ziju pl. Kriehuberju.^i Prvi podatek za obstoj komende na Polzeli, verjetno ustanovi gospodov iz Polzele, ima- mo iz leta 1323 v dokumentu, ki nam poroča, da je papeški legat Bertrand v savinjskem arhidiakonatu pobral od polzelske komende pol marke papeškega davka (commendarius domus in Hartenstain ordinis hospitalis).^^ Prvi po imenu znani komtur pa je brat Ivan (her Hanse, der commendewer von Helen- stein), ki ga srečamo kot pričo v Braslovčah izdani listini za Wulfinga Guštanjskega in Friderika Zovneškega.^' Kmalu zatem se komenda omenja ponovno v zvezi s papeš- kim davkom. Oglejski patriarh je namreč s pismom z dne 23. oktobra 1341 naročil sa- vinjskemu arhidiakonu, da legata Bertranda podpre pri izterjevanju davka pri samostanu v Studenicah in pri malteški komendi na Polzeli (Alnestayn).^* Iz pisma je torej raz- vidno, da je Bertrand pri pobiranju davka naletel na težave. Naslednje podatke, ki se nanašajo na preteklost komende, imamo še- le iz 16. stoletja, kar si moramo delno raz- lagati z dejstvom, da imamo opravka z re- dom, ki je konec srednjega veka imel malo stika s svojo okolico, saj se njegovi člani niso veliko ukvarjali z dušnim pastirstvom, razen tega pa je konvent na Polzeli štel vsekakor majhno število članov. Za komendo v Melju lahko ugotovimo, da leta 1434 konvent šteje poleg kom tur j a le dva redovnika.-^ Koli- kor je na začetku 16. stoletja na Pol- zeli konvent sploh še obstajal, pa je v istem stoletju vsekakor izginil, k čemur je vseka- kor prispeval vpliv protestantizma, ki je v bližnjem Žalcu viden že leta 1528.^* V nasled- njih desetletjih pa se je ta v njegovi okolici tako razmahnil, da so njegovi privrženci v letih od 1582 do 1589 na bližnji pristavi v Govčah pozidali svojo molilnico, ki jo je na- to v letu 1600 protireformacijska komisija da- la podreti.2^ Komenda na Polzeli je od sredi- ne 16. stoletja predstavljala dotacijo komtur- jem drugih komend, polzelskim komturjem, ki pa na Polzeli sploh niso bivali, ali pa celo dotacijo laikom. Prvi po imenu znani kom- tur v 16. stoletju je bil brat Ivan (Hanns), nato pa poznamo iz leta splošne cerkvene vi- zitacije iz leta 1528 komturja Ruperta Ko- šar j a. Prve podatke o gospodarskem stanju ko- mende potekajo šele iz imenjske cenitve go- spoščine iz leta 1542. V njej je tedanji kom- tur Rupert Košar napovedal pri deželi število podložniških enot ter višino žitne in vinske desetine in gornine. Tedaj je h ko- mendi sodilo 56 podložniških gospodarskih enot (42 poseljenih in 14 pustih) v osmih ur- barialnih naseljih. Polzela (—) 4 domci in 2 pusta domca = 6 enot Orlova vas (Pffaffendorff) 10 kmetij = 10 enot Ločica (Lotzitz dorff) 12 podložnikov = 12 enat Pri Ločici 8 pustih kmetij = 8 enot Dobriša vas (Dobroteschaues) 5 podložnikov = 5 enot Pod Vinsko goro (vntern Weinperg) 1 pusti domec = 1 enota Andraž nad Polzelo (Sand Andre) 11 podložnikov in 2 pusti enoti = 13 enot Ložnica pri Novem kloštru (an der Goritzen) 1 pusta enota = 1 enota O podložniških dajatvah iz zgornjega do- kumenta ne izvemo prav ničesar, le za Oro- vo vas je zapisano, da dajejo tod vsi podlož- niki enake dajatve. Pač pa je gospoščina na račun žitne desetine prejemala letno po 15 mer (11811) pšenice, 10 mer (7871) rži in 6 mer (472 1) ovsa, na račun male desetine pa ovsa, ajde in prosa v skupni višini 14 mer (11021).-* Vinska desetina je tedaj znašala 5 štrtinov ali okoli 2625 1 mošta,^ medtem ko podatek o višini gornine (24 malih veder je 393,6 1) mošta vsekakor ne more biti realen.'« O višini posameznih vrst dajatev od pod- ložnikov pa izvemo iz imenjske cenitve iz na- slednjega, 1543. leta, ko je svoje dohodke na- povedal komtur Nikolaj Kolšak (Niclas Col- schakh rodiser orden comentur zw Hallen- stan im Santall).'* Komenda je po teh po- datkih prejemala letno po 157 četrti ali 12.358 1 žita, od česar je na pšenico odpadlo 39 mer (3.070 1), na rž 45 mer (3.5421), na pro- so 23 mer (1.8101) in na oves 50 mer (3.9361). 164 s KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Žito SO merili z graško mero (virti grazer mass), ki je držala 98,72 1."^ Podložniki so ra- zen tega oddajali v skupni vsoti letno še 27 kokoši ob pustu, 76 piščet, 18 kopunov, 510 jajc, 32 povesmov lanenega prediva, 9 in pol jagnjeta in 7 prašičev. Gornina je tedaj zna- šala letno po 70 dunajskih veder (vedro = 56,59 litra) ali 3.9611 mošta.-« Pred letom 1568 je bil komtur na Polzeli Primož Lacunarius ter je morda ista oseba, ki je odšla najkasneje v januarju 1564. leta za komtur j a na kranjsko komendo pri Sv. Petru.^* 27. januarja 1564 je namreč kralj Maksimiljan pisal priorju velikega češkega priorata Venčeslavu Hasu von Hasenbergu, naj bi po odhodu sedanjega polzelskega kom- turja njegovo mesto podelil sinu njegovega osebnega zdravnika Frančiška Bartina (Fran- ciscus Barthinus).ä5 1579 pa je bil komtur na Polzeli Ivan Murmaier, ki mu je nadvojvoda Karel naročil, naj zaradi obrambnih priprav pred Turki pošlje v Radgono voznika z dve- m.a konjema.'« 1580. leta je v zvezi s podelitvijo komende in njegove župnije prišlo do spora med veli- kim priorjem za Češko Krištofom pl. Warten- bergom in velikim mojstrom malteškega re- da, ki je po smrti prejšnjega komturja Kriš- tofa Laknerja (Lakner, Glogner) podelil obo- je redovnemu vitezu Karlu Tettauerju pl. Tettau. Veliki prior je pri velikem mojstru zaradi tega protestiral z utemeljitvijo, da po- delitev komend v velikem češkem prioratu gre le velikemu priorju in nikomur druge- mu. Ukazal pa je tudi svojim komisarjem, da čimprej odidejo na Polzelo ter omenjene- ga Tettauerja odstavijo." Očitno pa ta pro- test ni zalegel ali pa je prišlo do kompro- misa, saj je kmalu zatem Tettauer izdal pi- smo pokorščine in poslušnosti velikemu če- škemu priorju.'* Dokumenti iz konca stolet- ja pa nam dajo slutiti, da je Tettauer imel sovražnike, ki so ga očrnili pri velikem prior- ju, in morda si je kateri med njimi zaželel njegovega mesta. V pismu velikemu pri- orju grofu Lobkowitzu z dne 22. avgusta za- trjuje, da je na komendi napravil več, ka- kor pa je bil dolžan, saj naj bi povrnil vse dolgove in stavbe na novo pozidal (von grundt aufgebaut). 23. septembra pa poro- ča istemu, da je poravnal dolg v višini 1900 goldinarjev, ki ga je našel ob svojem priho- du.'' Tettauer si je kot zagovornika pridobil tudi celjski mestni magistrat"" in komtur- ja iz Komende Jurija Šobra (Schober), ki v pismu z dne 10. septembra poroča velikemu priorju, da je polzelski komtur poravnal vse zaostale deželne davke in da je za zidave iz- dal več sto goldinarjev, saj je poslopje ko- mende prenovil zunaj in znotraj in dal stro- pove obokati.*' Naslednji komtur na Polzeli, o katerem se je zaradi njegovega nenravnega življenja ohranilo precej dokumentov, je bil Mihael PavMč (Michael Paulitsch), ki je mogel biti komtur tod šele po letu 1597. Prvič pa ga navaja dokument v letu 1613, ko ga je papeš- ki nuncij v Gradcu nadškof Peter de Ponte kaznoval z globo tristo kron. Zoper ta po- stopek se je pri nunciju s pismom z dne 20. marca 1613 pritožil veliki prior Matej Leopold baron Lobkowitz z utemeljitvijo, češ da noben duhoven malteškega reda ne razpolaga s svojim denarjem, saj je poleg drugih obljub podal tudi obljubo uboštva, in da bi globo mogla poravnati le redovna blagajna na Malti. Ker pa oblast avstrijskega nadvojvode po priorjevih besedah ne seže na otok Malto, je vsak tak zahtevek nesmiseln. Svetoval pa je nunciju, naj v bodoče redov- ne brate, ki bi kaj zgrešili, naznani velike- mu priorju.*^ Pavlicu je njegovo življenje, saj je po lastnih besedah imel dva sinova, katerih eden naj bi bil župnik v Šmartnem ob Paki, postavilo koadjutorja v osebi re- dovnega duhovnika Jakoba Pauker j a, ki je v pismu z dne 23. julija 1616 pisal velikemu priorju baronu Lobkowitzu, naj poskrbi, da bodo Pavličevi nezakonski otroci (torej jih je imel več!) odstranjeni iz Polzele, saj so za komendo breme in sramota. Po nalogu veli- kega priorja sta Jakob Pauker in komtur Ko- mende Gregorij Kern 24. junija inventarizi- rala vse premoženje na Polzeli in drugi je ob tej priložnosti prvega umestil za koadjutorja Pavlicu."" Pavlic je tako dobil pomočnika proti svoji volji, zato tudi med njima ni mo- glo biti pravega sožitja. Odslej so na velikega priorja deževale Pavličeve pritožbe zoper Pa- ukerja, češ da ta z njim in s služinčadjo slabo ravna, da preko mere obremenjuje podložnike z dajatvami in da jih celo pretepa. Koliko so v navedenih okoliščinah take pritožbe lahko verodostojne, je vprašanje. Na drugi strani pa so se cerkveni ključarji in drugi farani zavzeli za Pauker j a, za katerega pravijo v pismu z dne 21. novembra, naslovljenem na barona Lobkowitza, da je za komendo prav- šnji človek, govore o njem kot svojem ljub- ljenem župniku (vnser geliebter Seelsorger), ga hvalijo na vse pretege ter želijo, da posta- ne Pauker končno že njihov pravi komtur, češ da Pavlica nočejo in ne morejo več priz- navati za svojega gospoda in komturja (dan wir den herrn Paulitsch weitter für khein herrn vnnd comendator erkhönen wollen noch mögen). Priznavajo sicer, da je Pavlic po- zidal nekaj prostorov in da je dal obokati in KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 165 poslikati Ulrikovo kapelo, vendar pa je ni dal pokriti, tako da ta nenehno propada.*'* Lobkowitza so odločne in uporne besede pol- zelskih župljanov pogrele, tako da je na pi- smu zapisal besede »vngehorsamb, troz vnd muettwill«.*" Naslednjega dne, namreč 22. no- vembra, je Pauker sam pisal baronu Lobko- witzu in ga prosil, naj mu izroči komendo, ter se opravičuje, da ne more Pavlicu dajati na- loženih mu 3 goldinarjev mesečno, obljublja pa, da mu je pripravljen dati oskrbo, koli- kor bi seveda ta ostal še dalje na Polzeli.*' Kdaj je Pauker napredoval na mesto kom- turja, ne vemo, pač pa se leta 1625 podpisu- je kot polzenski komtur, vendar je še v na- vedenem letu zaradi nam neznanih mahina- cij komendo izgubil.*' Iz leta 1678 imamo ohranjen najstarejši vizitacijski zapisnik, ki obsega opis glavne komendske stavbe, pripadajočih gospodar- skih poslopij in kapele sv. Ulrika na gradu, nadalje obravnava dominikalno posest (vi- nograde, njive in travnike), ki jo je gospošči- na obdelovala v lastni režiji, slede prvi de- tajlni podatki o tlaki, podrobnejši podatki o žitni in vinski desetini, zlasti pa dragoceni opisi inventarja župnijske cerkve in obeh po- družnic. Vizitacijo sta pod komturjem Jane- zom Jožefom grofom Herbersteinom, karlov- škim generalom (generalis in Carlstadt), v navzočnosti polzenskega vikarja Bernarda Vutiča (Wutizh) opravila dne 6. julija sam veliki češki prior Ferdinand Ludvik grof Kollowrath in Matej Schmidt, vikar iz Ko- mende.** Naj slede najvažnejši podatki iz te- ga vizitacijskega zapisnika. Glavno poslopje komende je zidano in z ene strani obdano z obzidjem in ima v nadi- stropju šest prostorov, od katerih sta dva z obokanim stropom, ostali štirje pa imajo le- sen strop, imajo pa ti prostori velika zamre- žena okna. V pritličju je obokana sobica in spalnica za služinčad ter ječa in dva kletna prostora. V nadstropje vodijo kamnite stop- nice. Pod streho, krito z opeko in skodlami, najdemo pet kašč. Hlev za govejo živino in konje je zidan in obokan, s senikom v zgor- njem delu, hlev za ostalo živino pa je le- sen. Zunaj komendskega zidu so še hlev za 20 glav goveje živine, parma, pod zidom pa dva vrtova. Kapela sv. Ulrika z obokanim stropom in poslikavo ima glavni oltar, ven- dar brez podobe, ter na desni strani oltar Janeza Krstnika zaščitnika malteških vite- zov, na levi pa oltar sv. Ane. Stolp s precej velikim zvonom krasi ura. Od cerkvene op- reme se v zapisniku omenja srebrn kelih. K domnikalni posesti so poleg že omen- njenih dveh vrtov pri komendi sami sodili štirje, od Polzele pol ure hoda oddaljeni vi- nogradi: na Vinski gori (Vinperk), na Do- brlču (Dobrizh) ter na gorah z imeni »Ser- niak« in »Ariaushiza«. Na sedmih njivah z imeni »Stuk«, »Zopate«, »Pod bregomc, »Sa- plutam«, »Mala niuiza«, »Pod zirkouio« in »Pod uesio« se letno poseje okoli 120 mer ži- ta, šest travnikov pa daje letno okoli 45 voz sena. O tlaki imamo tu prvič bolj izčrpne po- datke, iz katerih je razvidno, da je nad 50 podložnikov v 14 urbarialnih naseljih oprav- ljalo letno po 6 ali po 9 dni tlake, le pri Arji vasi je bila naturalna tlaka prevedena v de- narno. Ročno oziroma vprežno ali pa mešano tlako so opravljali podložniki v naštetih va- seh: Polzela, Orova vas, »Trauniza«, Ro- je, pri Novem kloštru, Založe, Ločica, Do- briša vas, Žalec (Arja vas), Parižlje, Gomil- sko, pri Sv. Andražu nad Polzelo ter še v dveh zaselkih. Bolj detajlni podatki zade- vajo tudi žitno in vinsko desetino. Komenda je na Polzeli pobirala desetino le od svojih podložnikov, v naseljih Orovi vasi, na Loči- ci in Dobriši vasi pa od lastnih in tujih po- dložnikov (pšenico, rž in oves). Navedeno ži- to je pobirala tudi na vsem območju okoli Sv. Andraža. Vinsko desetino pa je preje- mala s 13 gora. O zgradbi župnijske cerkve sv. Marjete na Polzeli izvemo razmeroma malo. Vir nam poroča le, da sta prezbiterij in ladja oboka- na in da sta bila pred letom dni prebeljena, da ima cerkev zidan stolp, pokrit z opeko, in prizidano zakristijo, pač pa nam pove veliko o cerkveni opremi in masni opravi. Glavni oltar, posvečen patroni cerkve, je bil sku- paj s tabernakljem lesen in pozlačen, na nje- govi desni strani sta stala ob zidu krstilnik in stenski tabernakelj, ki bi ga naj po naro- čilu vizitatorjev popravili. Na levi strani je stal Marijin oltar, na desni pa oltar sv. Ka- tarine, oba z vso opremo, niže od drugega pa še oltar sv. Jurija, lesen in poslikan. Večna luč, ki je gorela ob desni strani oltarja, naj bi se po naročilu vizitatorjev prenesla pred glavni oltar. Od najvažnejše cerkvene opre- me zapisnik navaja še tole: 6 medeninastih in 10 lesenih poslikanih svečnikov, ves po- zlačen ciborij, srebrno monštranco s pozla- čeno lunulo, 3 srebrne pozlačene kelihe, po- dobi Križanega in Antona Padovanskega, 6 masnih plaščev, 2 misala, rimski in salzbur- ški obrednik, 3 matične knjige, baldahin iz svile ves poslikan, ter cerkveni banderi. Na pokopališču, obdanem z zidom, je stala razpadajoča kapela (kostnica) ter sramotilni steber, namenjen za župljane — javne greš- nike. Komenda je nedavno izdala za nabavo 166 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Urbarlalna naselja komen- de leta 1704 zvonov 182 goldinarjev. K nadarbini je sodil vinograd, ki je dajal letno po 22 veder vina. Zupnikovi dohodki so bili majhni, saj so de- setina in dajatve od podložnih kmetov so- dile komendi in ne župniji, razen tega je župnik moral vzdrževati dva kaplana. Cerkev sv. Andreja je bila obokana, imela je pobarvan strop ter poleg velikega oltarja z lesnim in pozlačenim tabernakljem še tri oltarje: na desni strani Janeza Krstnika, na levi Marijin oltar, pod njim pa oltar sv. Kri- ža, vsi pa so bili leseni in pozlačeni. V zida- nem in z opeko kritem stolpu so viseli trije zvonovi, v njem pa je bilo tudi strelno orož- je in možnarji. Krstilnik je stal na levi stra- ni ob zidu cerkve. Od opreme naj omenimo: ves pozlačen srebrni ciborij in moštranco z zlato lunulo, 3 srebrne in pozlačene kelihe iz medenine ter lesene in pozlačene svečnike, ki so jih nosili angeli, 9 masnih plaščev raznih barv, svilen in poslikan baldahin, tri rdeča bandera in bakreno kadilnico. Pri cerkvi je bilo pokopališče z lepim karnarjem. 1673 je župnija kupila pri cerkvi hišo, na- menjeno kaplanom, ki prihajajo vsako dru- go nedeljo sem maševat. K nadarbini so so- dili trije vinogradi s kletmi. Podružnica sv. Miklavža je bila zidana, v prezbiteriju obokana, in je imela zidan stolp, v katerem sta visela dva zvonova. Vsa stav- ba je bila pokrita s skodlami. Medtem ko je bil glavni oltar pozlačen, sta bila stranska, desni sv. Lenarta in levi sv. Urbana (vino- gradi!), le pobarvana, vsi pa so imeli lesene in poslikane antependije. Od opreme naj omenimo: srebrna pozlačena keliha, lesene in pobarvane ter pozlačene svečnike, ki so jih nosili angeli, in 4 bandera. Prve izčrpne podatke o gospodarskem stanju komende imamo šele iz konca 17. sto- letja (1684) ter zlasti iz začetka 18. stoletja (1704). Urbar iz leta 1704, sestavljen pod komturjem Janezom Kristijanom baronom Gloyachom in pod zakupnikom posesti Sig- mundom Pilpachom, nam daje vsestranske podatke o vinski in žitni desetini, o tlaki ter drugih pravicah.*" V skladu z njimi je gos- poščina tedaj imela v 11 urbarialnih naseljih 62 podložnikov, ki so hasnovali 33 celih kmetij, 10 jih je imelo po pol kmetije, 2 sta imela tretjino, 1 šestino in enako po 1 dve petini in tri petine, 4 so bili hasnovalci dom- cev, 10 pa je bilo kaj žar j ev. Dajatve podložnikov so bile tako glede na višino kot tudi glede na vrsto kaj različne. Redno dajatev je predstavljal denar, žito (pšenica, proso, rž in oves) pa je bilo zasto- pano v naseljih Polzela, Orova vas, Ločica KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1930 167 in Dobrdša vas. K splošnim dajatvam lahko štejemo še piščeta, kopune, jajca in oddajo prediva. Gospoščina je na račun činža od svojih podložnikov pobrala letno: v denar- ju 153 goldinarjev, 52 krajcarjev in 1 denar, raznih vrst žita skupaj 11.6731, od česar je odpadlo na pšenico 22481, na proso 26061, na ajdo 393,5 1, na rž 31321 in na oves 3298,5 1, nadalje 122 pi- ščet, 26 kopunov, 565 jajc, 2 kozliča in 26,6 kg lanenega prediva. Žito so merili v t. im. celjskih škafih (cillier schaff 1), od ka- terih so 3 veljali 1 graško četrt (98,721), to- rej je celjski škaf meril 26,24 1.'" Druga me- ra za žito je bil t. im. škaf po kašči (kasten- schaff), katerih 3 so bili enaki 2 celjskima škafoma = 52,48 1. Škaf po kašči je torej dr- žal 17,5 1. Laneno predivo pa so merili z obi- čajnim dunajskim (avstrijskim) funtom, ki je veljal 0,560281 kg.^' Tlaka se je v primeri z tisto iz leta 1679 sila zvišala, saj pozna urbar sedaj dnevno tlako (ročno ali vprežno), pri čemer se je v primeru zidav na komendskih poslopjih smelo od podložnikov zahtevati celo to, da sta istega dne šla dva člana družine na tla- ko. Za manjše hasnovalce kmetij je bilo do- ločeno, da pač hodijo na tlako proporcialno s tistimi, ki imajo cele kmetije in ki so bili zavezani vsakdnevni laki. V pogledu desetine najdemo v tem urbar- ju nove in dodatne podatke. Za žitno dese- tino se navaja, da ji je zavezanih 50 podložni- kov, vinska desetina pa se je pobirala na 10 gorah: pri Blagotini (Wlagatina), pri Topo- lovcu (Tappalauz), na Dobriču (Dobritsch), na Kopalniku (Kaponnig), na kraju Zapresko (Sapresseko), pri Sv. Andražu, na Ježevcu (Jeschauz) ter na gorah »Gulautschu«, »Ar- nikh« in »Serniakh«. Na vinski gori je 5 pod- ložnikov dajalo komendi vso desetino, pri »Vupruchu« pa si je le-ta delila desetino na polovico z beneficijem Naše ljube gospe v Pe- trovčah, in sicer tisto, ki jo je pobirala od sogornikov preboldske gospoščine. Mera za vino je bila le ena sama, t. i. malo celjsko vedro (kleine cillier ember), ki je držalo 16 četrti (četrt = 1,312 1)«^ = 20.992 1 211. Za gornino pa se navaja, da 23 sogornikov has- nuje po gorskem pravu zemljišča le na eni sami gori. Iz časa komturja Janeza Kristijana baro- na Gloyacha vemo za dve vizitaciji komen- de in njene posesti: prva je bila v letu 1708, druga pa leta 1732. Na prošnjo komturja Gloyacha je veliki mojster reda v pismu z dne 14. novembra 1707 določil za vizitatorja Janeza Ferdinanda grofa Herbersteina. Ker pa je bil le-ta zadržan, je pooblastil Gloya- cherjevega prokuratorja Janeza Andreja Krainpergerja, da določi vizitatorja. Odločil se je za braslovškega župnika in komisarja Antona Jožefa Marena in za advokata Jane- za Jakoba Murmaierja. Vizitacija, opravlje- na vpričo polzelskega vikarja Jožefa Kobala (Coballius) 15. aprila 1708, je pokazala, da komendi, ki je tedaj posest dajala v zakup za letnih 600 goldinarjev, zakup ne prinaša kaj prida koristi, saj gre samo za deželne davke dve tretjini zakupnine, del preostale- ga denarja pa zahtevajo druge obveznosti. Tudi zakupniki niso imeli kaj prida koristi, saj so bili stroški za vzdrževanje poslopij in obdelavo visoki, in zato ni nič čudnega, če so le-ti kakor v primeru Melja naglo menjava- li.53 Druga vizitacija pod baronom Gloyachom je bila opravljena 26. aprila 1732, opravil pa jo je po naročilu velikega mojstra reda Glo- yach skupaj z advokatom Jožefom Ignacijem Murmaier jem, iz česar sledi, da komtur tedaj ni prebival na Polzeli. Vizitatorja sta sesta- vila ob tej priložnosti poseben inventar pre- mičnin, ki pa nam ne prinaša nič kaj novega, le pod poglavjem »stare pisane listine« je za- veden urbar z leta 1561, ki pa je danes iz- gubljen^*. Ign. Orožen pozna za čas od 1742 do 1754 komturja Filipa Oktavijana Busarta pl. Son- nefelda, z letom 1754 pa Franca Dominika Spinkha pl. Helfenthala.^s Zadnji je bil kom- tur na Polzeli že v letu 1753 ter je nosil na- slov priorja samostana Naše ljube gospe v Pragi, imel pa je v letih 1754 do 1762 proku- ratorja v osebi Janeza Nepomuka May er j a. Iz časa komturja Helfenthala je ohranjen eden izmed najobsežnejših vizitacijskih za- pisnikov za komendo Polzelo. Vizitacijo so 20. julija 1757 opravili na prošnjo samega komturja, ki je tedaj bil v Pragi, zapri- seženi mestni sodnik iz Celja Franc Anton Wagner, Janez Adam Kissler, braslovški župnik in komisar, ter prokurator Janez Ne- pomuk Mayer, ki je zastopal odsotnega kom- turja.'* Zapisnik nam daje vpogled v celotno gospodarsko stanje komende, vendar iz njega ni razbrati niti povečanje posesti niti do- hodkov. Pač pa je za nas zanimiv tisti del za- pisnika, ki govori o stanju župnijske cerkve in njenih filialk in o njihovi opremi, pri če- mer je razvidno, da se je zlasti v pogledu cer- kvene opreme v teh cerkvah marsikaj spre- menilo. Zanimiv je tudi zapis o nastanku božje poti na gori Oljki in o njeni zidavi in opremi. Tukaj iz razumljivih razlogov ne bomo znova naštevali podatkov iz leta 1678, o cerkvenih stavbah in njihovi opremi, am- pak bomo zabeležili le nove podatke, iz ob- 168 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 sežnega seznama opreme pa izbrali le naj- važnejše. Pri opisu Ulrikove kapele na gradu je npr. zabeleženo precej nove opreme, med drugim tudi velika podoba patrona in dva, nedavno kupljena zvonova. Za župnijsko cerkev sv. Marjete vizitator- ji ugotavljajo, da je stavba v dobrem stanju, da je vsa obokana in da ima dvoje vrat in šest velikih oken. V stolpu, opremljenem z uro, vise trije zvonovi: 6 stotov težak, ki ga je leta 1678 v Gradcu ulil Adam Rosstau- scher, 4 stote težak in 2 stota, ki ju je 1729. leta v Celju ulil Gašper Schneider.'" Glavni oltar s tabernakljem in kipi sv. Tomaža, Ju- rija in Janeza Krstnika, ki obdajajo pod steklom postavljen kip patrone, je ves po- zlačen. Oltar na desni strani, posvečen sv. Katarini, sicer ni pozlačen, pač pa stoje na njem pozlačeni kipi Barbare, Otilije, Neže, Donatina in Antona Puščavnika. Poleg tega oltarja stoji oltar sv. Boštjana s slikama Agate in Doroteje. Marijin oltar na levi strani ima pozlačene kipe Marije, Barbare Uršule Jožefa, Lavrencija in Štefana ter dva angela. Prav tako na levi strani cerkve, a nasproti oltarju sv. Boštjana, je kapela z ol- tarjem s pozlačenimi kipi Mihaela, Apolo- ni j e in Ane. Vsi oltarji imajo iz lesa nare- jene antependije, med katerimi imajo prvi štirje naslikano podobo patrona oltarja. Za monštranco, srebrno in delno pozlačeno, ter za filigranski obesek na prsih sv. Marjete pravi zapisnik, da sta bila narejena na oto- ku Malti. Zabeleženo je tudi precej medeni- naste opreme, npr. svetilka pred glavnim ol- tarjem, viseč svečnik s 6 svečami na sredini cerkve in 10 svečenikov. Od lesenih pred- metov se našteva: s črno barvo pobarvana prižnica s kipi in vrsta druge opreme. Od pomembnejše opreme naj navedemo še: ve- liki sliki štirinajstih svetnikov-pomočnikov in še 4 druge slike, banderi, bel in moder baldahin in 16 masnih plaščev ter 9 obred- nikov kakor tudi evangeljsko knjigo v slo- venskem jeziku. Filialka sv. Andreja je tedaj bila v naj- boljšem stanju, vsa obokana, z novim zvo- nikom, v katerem so viseli trije zvonovi: 9 stotov težak zvon iz leta 1653 ter dva zvo- nova, po mnenju vizitatorjev zelo stara (eden naj bi bil celo iz 15. stoletja). Na glavnem oltarju so poleg pozlačenega tabernaklja, v katerem se je hranilo najsvetejše in je zato gorela pred njim večna luč, stali kipi: sv. Andreja v naravni velikosti, ostali pa manj- ši, in to Lucijin, Jernejev, Jakobov, Marijin ter kipa Janeza Evangelista in sv. Trojice. Na desni strani je stal oltar Janeza Krstnika s kipi Boštjana, Roka, Neže in Boga očeta. Poleg navedenega oltarja je bila kapela z oltarjem, ki je bil le delno pozlačen, posve- čenim rešnjem telesu, s podobo na platnu slikane zadnje večerje in podobo sv. Jerne- ja, ob njiju pa so stali kipi sv. Frančiška Ksaverija, Ignacija, Jerneja in Jožefa. Na levi strani cerkve je stal oltar Naše ljube gospe s kipi Marije, Marije Magdalene, Lu- cije, Marjete in Mihaela. Zadnji oltar pa je bil posvečen sv. Križu in pod Križanim so poleg kipov Marije, Janeza in Marije Mag- dalene bili še kipi štirih oseb. Vsi kipi so bili umetelno izdelani in pozlačeni- Od opre- me naj naštejemo še: prižnico s 15 kipci, 15 masnih plaščev, 4 bandera in 8 obredni- kov.^* Podružnična cerkev sv. Miklavža je bila v skladu z vizitacijskim zapisnikom vsa oboka- na ter je imela 4 okna in dvoje vrat, v zvo- niku pa dva zvonova: 3 stote težak zvon, ki ga je leta 1754 v Celju ulil Gašper Schneider, ter poldrugi stot težak delo graške livarne Franca Antona Weierja. Oltarji: sv. Miklav- ža, desni sv. Lenarta in levi Urbana, so bili pozlačeni in posrebreni, kipi na njih pa umetniško izdelani. Na glavnem oltarju so stali kipi Miklavža, Janeza Nepomuka, Izi- dorja, Frančiška Ksaverija, Notburge in Kle- menta. Zapisnik našteva tudi vrsto druge opreme, ki je bila v dobrem stanju." Vizitacijski zapisnik iz leta 1757 je tudi prvi zapisnik, ki nam govori o stavbi božje- potne cerkve na gori Oljki (Dobrič) in o nje- ni opremi. Po pripovedovanju starih ljudi naj bi tu stal križ s kipoma sv. Neže in Jodo- ka. Ob prihodu polzelskega komturja Hel- fenthala je bila 4. marca 1753 v zadevi gore Oljke opravljena kanonična vizitacija. Admi- nistrator komende Janez Nepomuk Mayer in polzelski vikar Anton Trost sta po tej vizi- taciji prosila šoštanjsko gospoščino, na kate- re zemlji je omenjeni križ stal, za dovoljenje za postavitev lesene kapelice.'" Odslej je pri- čelo k tej kapeli, posvečeni sv. Križu, Neži in Jodoku, prihajati toliko romarjev, da je bilo treba postaviti veliko zidano cerkev in jo os- krbeti s številno opremo ter sezidati mežna- rijo in z dohodki je bilo mogoče vzdrževati po enega ali celo dva kaplana. V lesenem stolpu sta bila tedaj dva zvonova: 20 stotov in 85 funtov težak zvon ter drugi 85 funtov težak, oba pa je v letu 1756 ulil Gašper Schneider iz Celja.'' Od pomembnejšega in- ventarja se tedaj navaja: nov srebrn kelih, srebrn in pozlačen ciborij, 4 relikviariji, med katerimi je dva prinesel komtur Helfenthal iz Rima, eden pa je bil izdelan v podobi monstrance. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 1691 Naj na tem mestu navedemo tudi nove po- datke o cerkvi na gori Oljki, ki nam jih pri- našata vizitacijska zapisnika iz let 1768 in 1776. Zapisnik iz leta 1768 nam navaja, da je vsa cerkev bila zgrajena in opremljena z milodari in da ima poleg glavnega oltarja s križem in kipoma, prenesenim iz stare kape- le, pod katerim je v naravni velikosti upo- dobljena zadnja večerja, še dva stranska oltarja, v sredini pa oltar s krsto, ki jo drži- ta dva angela, in v kateri pod steklom na rdečem žametu leži truplo sv. Teodorja. Re- likvije je za cerkev pridobil v Rimu kom- tur Helfenthal, jih odpeljal na Dunaj ter dal telo svetnika obleči v dragoceno, z zlatom in srebrom okrašeno obleko.«^ Relikvije so bile nato 3. maja 1V67 položene v krsto v cerkvi. Pod cerkveno stavbo je bil urejen božji grob s sedmimi kipi. Vizitacija iz leta 1776 nam pove, da sta bila v letu 1771 urejena zvoni- ka in da sta med drugim bili na njiju bakre- ni in pozlačeni jabolki s križi. Na listni stra- ni je tedaj stal Marijin oltar, na njem pa pod steklom podoba Marije, nad njo balda- hin, ob straneh štiri lesene poslikane pira- mide, v sredini oltarja pa je stal majhen ta- bernakelj. Na evangelijski strani je stal stari oltar sv. Križa s kipi Neže in Jodoka. Torej je moral pred tem biti postavljen nov glav- ni oltar. Vizitacijo v letu 1768 sta na prošnjo tedan- jega komturja Franca Pavla pl. Smitmerja (1766—1783) in v njegovi odsotnosti opravila Karel Sigmund Schrökinger pl. Naidenberg, javni notar in župnik ter dekan konjiški, in Jožef Schrökinger pl. Naidenberg, arhidi- akonatski komisar goriške nadškofij e v Šent- jurju pri Celju. Vizitatorja sta predvsem po- hvalila prizadevnost tedanjega komturja, ki si je veliko prizadeval za vzdrževanje gospo- darskih poslopij, zlasti pa za skrb za cerkev na gori Oljki.«' Vse to pa je bilo seveda po- vezano z velikimi izdatki, zato ni nič čud- nega, da je komtur 18. junija 1771 prosil ve- likega mojstra na Malti, da mu dovoli pro- dajo kmetij na Polzeli. V odgovoru navaja veliki mojster pripravljenost dati za to svoj konsens, vendar pod pogojem, da komtur dobi zato dovoljenje tudi od deželnega kne- za.«" Vizitacijo v letu 1776 pa sta na prošnjo Smitmerja opravila že omenjeni Karel Sig- mund Schrökinger pl. Naidenberg in Fran- Risba komende, njenih do- minikalnlh posesti in po- družnic komendi inkorpo- rirane župnije sv. Marjete na Polzeli (iz vizitacijske- ga zapisnika 1776 v osred- njem državnem arhivu v Pragi, fond komende Pol- zele, škatla 831, šf. 27) 170 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 čišek Ksaverij Prevoršek, javni notar in sin- dik slovenj ebistriškega mesta.'^ 1776. leta je komtur Smitmer polzelsko ko- mendo z vsem pripadajočim za 500 goldinar- jev na leto izročil v zakup za obdobje od 1. maja 1776 do 30. IV. 1781 gospodu gradu Šeneka (pri Polzeli) Rajmundu pl. Novaku.'* Komendo Polzelo je v letu 1779 komtur Franc Pavel pl. Smitmer prodal iz enakih razlogov, kakor je nekako čez dvajset let bila prodana komenda Melje, vendar je pri prvi ves postopek trajal le leto dni, medtem ko je to pri drugi trajalo kar štiri leta. Kom- tur je 3. maja 1779 naslovil na cesarico Ma- rijo Terezijo prošnjo za dovoljenje za od- prodajo posesti. Po njegovih besedah je bila komenda pred njim prepuščena v gospodar- skem pogledu vselej na milost in nemilost vsakokratnega upravitelja ali pa zakupnika, ki sta gledala le na svoj lastni žep, poslopja komende in dominikalno posest pa sta puščala vnemar. Posest je po komtur j evih besedah bila vizi tirana zaradi velike oddaljenosti od centra reda oziroma velikega priorata le vsakih sto let (kar pa ne drži!), zato seveda ni bilo nad posestjo prave kontrole, čeprav bi po pravilih reda vizitacija morala biti op- ravljena vsakih pet let. Komtur je mnenja, da se v tem pogledu tudi v bodoče ne bo nič spremenilo in zato tudi ni pričakovati, da bo red imel od posesti kaj več koristi, ka- kor pa jo je imel doslej. Omenja pa tudi, da red nima ugovora zoper nameravano proda- jo, vendar jo dovoljuje pod pogojem, da se za kupnino kupi enakovredna posest v av- strijskih dednih deželah.'' Dvorna pisarna je komtur ju zastavila vprašanje o višini kupnine'* in komtur je vsekakor dobil dovo- ljenje za prodajo. 21. junija je dal svoj pla- cet veliki češki priorat," 12 julija pa veliki mojster z Malte." Polzela je bila prodana tedanjemu zakup- niku Rajmundu pl. Novaku na osnovi ku- poprodajne pogodbe z dne 1. septembra 1779, katere najvažnejše točke bi bile: Komtur ozi- roma red prodajata kupcu komendo Polzelo z vsemi nepremičninami ter premičninami, pri čemer se izrecno navajajo vsi, na ko- mendi se nahajajoči spisi. Kupnina v višini 17000 goldinarjev se plača v treh obrokih. 2000 ob podpisu pogodbe, 1. septembra 1781 6000 in 1. septembra 1783 preostalih 9000 gol- dinarjev. S tem datumom preide posest defi- nitivno v roke Novaka, izpolnitev obvez- nosti pa kupec jamči s svojim gradom Šene- kom in Polzelo. Pogodba je določala tudi, da Novak do popolnega odkupa nima pravice do 1000 goldinarjev, naloženih pri deželi Štajer- ski 1. marca 1772. Novi lastnik je dolžan spre- jeti tudi vse obligacije, ki so bile vezane na komendo, in med drugim tudi tamkajšnjemu župniku izplačati letno po 70 goldinarjev. Kupnino bo red deponiral in obresti od glav- nice gredo do nakupa nove realitete vsako- kratnemu kom tur ju, ki do nakupa nove po- sesti (komende) nosi naslov komturja pol- zelskega.'' OPOMBK 1. 1170, marec 19., Lipnica (Gradivo IV, št. 511, str. 260). — 2. (med 1193 in 1220) (Gradivo IV, št. 855, str. 430). — 3. 1245, december 13., Ptuj (Gradivo V, št. 872, str. 412). — 4. H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962, str. 179; 1229, marec 4. (StUB II, št. 262, str. 359). — 5. Listina o zadevi gornjegraj- skega samostana. — 6. 1245, december 13., Ptuj (Gradiva V, št. 872, str. 412) in 1246, Ptuj (StUB III, št. str. 62). — 7. 1262 april 21., Gornji grad (StUB IV, št. 61, str. 40). — 8. 1248 (orig. perg. listina v arhivu frančiškanskega sa- mostana v Gradcu); 1255, februar 21., Braslov- če (StUB III, št. 167, str. 247). — 9. 1263, sep- tember 12., Celje (StUB IV, št. 116, str. 74). — 10. 1263, september 12., (Celje) (StUB IV, št. 117, str. 74). Fr. Kos (Gradivo IV, št. 927, str. 471) navaja za 12. stol. iz knjige »Liber confraterni- ta tum seccoviensiss Nežo Polzelsko (Agnes laica de Haelnsteine), H. Wiessner pa za čas okoli le- ta 1280 prav tako Nežo (Agnes, de Helenstain) (MDC V, št. 102, str. 71 in št. 300, št. 187). Med- tem ko drugi v registru (str. 460) meni, da gre za Polzelo, pa v regestu k listini (str. 71) »Hei- lenstain« smatra za grad Podjuno (Helenenstein ali Jaunstein), kar bo glede na to, da se listini nanašata na dobrolski samostan (Dobrla ves), pravilno. — 11. Ign. Orožen III, o. c. str. 346. — 12. 1225, februar 21., Braslovče (StUB III, št. 167, str. 247). — 13. StUB IV, št. 116, str. 74. — 14. 1269, november 8., Laško (StUB IV, št. 357, str. 215). — 15. Ign. Orožen III, o. c, str. 23 in 493. — 16. 1229, marec 4. (StUB II, št. 262, str. 358). — 17. Vizitacije z dne 8. julija 1678 v os- rednjem državnem arhivu v Pragi (Statni ustfedni archiv v Praze = SUAP, fond velikega priorata malteškega reda v Pragi (Archiv veli- kopfevorstvi maltského fädu v Praze), škatla 831, št. 14. — 18. J. Mlinaric, Gradivo za zgodo- dovino Maribora, Maribor 1975, I. zv., št. 54. — Začetki reda ivanovcev ali špitalarjev segajo v konec 11. stol., ustanovljen pa je bil z namenom bolniške strežbe in oskrbe križarjev v Jeruzale- mu, vendar se je sčasoma vedno bolj ukvarjal z bojem zopr »nevemike«. Na čelu reda je stal do- smrtno voljeni veliki mojster z osmimi sveto- valci, velikimi prior j i redovnih provinc. Člani reda pa so se delili v viteze in brate. Po padcu Akkona v 1291. letu so ostanki reda odšli in os- vojili Ciper in v boju z morskimi roparji otok Rodos (ok. 1310), kjer so dosegli velik razcvet, zlasti ko so se obogatili z dediščino leta 1311 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 171 ukinjenih templarjev. Potem ko so v boju s Turki podlegli, so v letu 1523 izgubili Rodos in veliki mojster se je preselil na otok Malto, po katerem so se ivanovci pričeli imenovati mal- tezarji (malteški viteški red). 1798 je Malto os- vojil Napoleon in red je tedaj izgubil skoraj vso posest in njegova moč in ugled sta pričela usihati. (Der Grosse Brockhaus VI, Wiesbaden 1955, str. 80.) — 19. H. Pirchegger-S. Reichl; Geschichte der Stadt und des Bezirkes Fürsten- feld. Fürstenfeld 1952, str. 17. — 20. M. Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije. Za Kranjsko do leta 1500. I, Ljubljana 1975, str. 265. — 21. Rokopis št. 1648, str. 218 v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, fond Komenda Me- lje. — 22. 1323. november 23. (Notizenblatt der Akademie Vili, 1858, str. 406). — 23. H. Wiess- ner. Monumenta historica ducatus Carinthiae IX, Klagenfurt 1965, št. 489, str. 152. — 24. Ko- pija listine iz 19. stol. (št. 2194f) v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. — 25. Orig. perg. li- stina do 1434, avgust 14. v Pokrajinskem arhi- vu Maribor. — 26. Ing. Orožen III, o. c, str. 349—350. — 27. Ibidem, str. 351. — 28. Imenjska cenitev 14/183 (Comenda zw Hayllenstain re- gister) v Štajerskem deželnem arhivu v Grad- cu (S.a). R. Baravalle, Zur Geschichte der steiri- schen Masse I (Zeitschrift des Historischen Ve- reines für Steiermark XXIX, 1935, str. 58). — 29. Sod ok. 1050 1 = 2 štrtina, torej štrtin okoli 525 (Ibidem, str. 92). — 30. Malo vedro = 16,4 1. — 31. Imenjska cenitev 14/83 za leto 1543 v SLa. — 32. Graška četrt (grazer virtl) = 78,72 1 (H. Baravalle, o. c, str. 58). — 33. Ibidem, str. 78. — 34. Ign. Orožen III, o. c, str. 494. — 35. SUAP, škatla 831, št. 2 — 36. Pismo z dne 8. ju- lija 1579, Gradec (SUAP, šk. 831, št. 4). — 37. Pismo z dne 23. aprila 1580, Strakonice (SUAP, šk. 831, št. 5). — 38. Pismo z dne 20. oktobra 1580 (SUAP, šk. 831, št. 6). — 39. SUAP, šk. 831, št. 7. — 40. Ibidem. — 41. Ibidem. — 42. Doku- ment z dne 20. marca 1613, Praga (SUAP, šk. 831, št. 8). — 43. SUAP, šk. 831, št. 9 — 44. SUAP, šk. 831, št. 11. — 45. Primerjava pisave kaže na roko Lobkowitza. — 46. SUAP, .šk. 831, št. 11. — 47, SUAP šk. 831, št. 12. — 48. »Visita- tio commendae Haillstein in Inferiori Styria per mandatum a magno priore cornile de Co- lowrath facta sub commendatore Joane Jo- sepho de comitibus ab Herberstein« (SUAP, šk. 831, št. 14). — 49. »Urbarium der commenda Haillnstein in unter Steyer von freyherrn von Gloiach als commendator gemacht 1704« (SUAP, šk. 831, št. 16). — 50. S. Vilfan, Prispevki k zgo- dovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero (16.—19. stol.). Zgodovin- ski časopis VIII, 1954, str. 41. — 51. R. Barava- lle, Zeitschrif des Historischen Vereines für Ste- iermark XXV, 1929, Str. 77. — 52. S. Vilfan, o. C, str. 52. — 53. »Visitatio commendae Haill- stainensis 1708« (SUAP, šk. 831, št. 18). — 54. SUAP, šk. 831, št. 17. — 55. Ign. Orožen III, o. C, str. 496 in 497. — 56. SUAP, šk. 831, št. 20. — 57. Ign Orožen III, o. c, str. 477. — 58. Prim, idem IV, str. 199 do 202. — 59. Prim, idem III, str, 481^82. — 60. Prim, idem III, str. 482—490. — 61. Prim, ibidem, str. 487. — 62. SUAP, šk. 831, št. 27. — 63. SUAP, šk. 831, št. 27a. — 64. SUAP, šk. 831, št. 27. — 65. Ibidem. — 66. SUAP, šk. 831, št. 28. — 67. Ibidem. — 68. Ibi- dem. — 69. Ibidem. — 70. SUAP, šk. 831, št. 28a. — 71. SUAP, šk. 831, št. 26.