Doberdobski zbor Hrast tretji na državnem tekmovanju v Arezzu Sedem predstav v letošnjem abonmaju Gledališkega vrtiljaka "TT" "v, :- ¡Wim---"1-- - — ■ - -----^ ■ t fm Primorski dnevnik TOREK, 21. SEPTEMBRA 2010 št. 223 (19.930) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Kajje boljše za našo • v manjšino, SandorTence Federalizem v italijanski različici je fatamorgana, ki deluje kot privid. Tudi za slovensko narodno skupnost, za katero nikoli ne vemo, ali je za njeno usodo dobro, da odločajo v Rimu ali na deželni ravni. Rim je daleč in v glavnem ne pozna naših razmer, krajevni dejavniki, ki našo stvarnost poznajo, pa so obremenjeni z lokalnimi političnimi interesi. Dilema o federalizmu se postavlja tudi glede slovenske šole. Ministri prihajajo in odhajajo, ministrski funkcionarji in birokrati pa ostajajo in v glavnem izvajajo zakone ter se držijo določenih pravil. To bi moralo veljati tudi za deželne šolske oblasti. Zadnje izkušnje žal dokazujejo, da ni tako, kot so na včerajšnji seji ugotovili zastopniki slovenske manjšine. Furlanija-Julijska krajina ne bo glede zaščite narodnih in jezikovnih manjšin nikoli ena-čena z Južno Tirolsko in z Dolino Aosto, zato bi bila zanjo uvedba deželnega šolskega sistema precej tvegana poteza. Tudi in predvsem za slovensko šolo, ki ji državna zakonodaja (čeprav delno neuresničena) predstavlja solidno osnovo in tudi določeno gotovost. Logika bi zahtevala, da bi se skupno manjšinsko predstavništvo sestalo pred začetkom šolskega leta in ne včeraj, ko se nekateri problemu rešujejo, drugi (glej Doberdob) pa žal zaostrujejo. Včerajšnja seja je prišla pozno, a ne prepozno. Vedno je še namreč čas za skupne korake, v pričakovanju skupne šolske razvojne vizije, ki je (še) ni. trst, gorica, ljubljana - Posledice obilnega deževja v noči med soboto in nedeljo Huda ura v znamenju vode, blata in kamenja Reke se vračajo v svoje struge - Povsod velika škoda trst - Seja manjšinskega predstavništva Slovenci kritično o delu šolske ravnateljice FJK TRST - Predstavništvo slovenske manjšine je včeraj vzelo v pretres konkretne probleme naše šole, obravnavalo pa je tudi vprašanje razvoja našega šolstva. V ta namen bi bil najbrž potreben nov državni zakon, za katerega pa trenutno ni ne političnih in tudi ne parlamentarnih pogojev. Sestanek sta sklicala Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ki menita, da je šola ena prednostnih nalog manjšinskega predstavni- štva. Poleg zastopnikov strank so na seji bili senatorka Tamara Bla-žina in deželna poslanca Igor Kocijančič in Igor Gabrovec. Na sestanku so izstopale kritike na račun deželne šolske ravnateljice Daniele Beltrame, do katere je bila včeraj zelo polemična tudi Demokratska stranka. Manjšina zahteva sestanek tako z Bel-tramejevo, kot s šolsko ministrico Mariostello Gelmini. Na 3. strani TRST, GORICA - Slabo vreme je zadnji konec tedna močno prizadelo goriško in tržaško pokrajino. Na Goriškem je reka Vipava bregove prestopila ter poplavila nekaj hiš in kleti v Rupi in Gabr-jah. Voda je zalila tudi halo kovinsko-predelovalnega podjetja Caudek na Mal-nišču, kjer so včeraj ustavili proizvodnjo. Sovodenjska županja Alenka Florenin je napovedala, da bo deželo zaprosila za pomoč pri odpravljanju škode. Na Tržaškem so obilne padavine povzročile več zemeljskih usadov, blato in kamenje sta se med drugim vsula na ceste v Barkovljah in na območju univerze. Deževje pa je bilo na Krasu še bolj intenzivno. V soboto ponoči je voda preplavila repensko telovadnico. Po katastrofalnem vikendu so se razmere včeraj v Sloveniji le začele umirjati, Vipava in druge reke so se začele vračati v svoje struge Na 2., 7., 14. in 15. strani Merjenje moči okrog , V V I • a • v v tržaškega pristanišča Na 4. strani Trst: desna sredina za ponovni sprejem regulacijskega načrta Na 8. strani V konzorcij bodo povabili tudi novogoriško univerzo Na 14. strani Starši otrok treh vrtcev na bojni nogi Na 14. strani MISLIMO TUDI NA STAREJSE LETNIKE RENAULT STORITEV IZKORISTITE IZJEMNO PONUDBO V SERVISIH RENAULT. SAMO 25. SEPTEMBRA! Brezplačno bomo pregledali 26 kontrolnih točk, ki vključujejo pregled vozila z računalnikom. Za vsako leto starosti vozila vam podarimo 3 % popusta. * Maksimalni popust na delo in nadomestne dele je 35%. Popusti veljajo ob opravljeni brezplačni kontroli, ki v redni ponudbi znaša 18 EUR. NOVAK SPC D.O.O., CESTA NA POLANE 1, 6210 SEŽANA, TEL: 003865 73 12 490, WWW.RENO-SEZANA.SI odprto od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00, sobota zaprto. Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO REVisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motoma kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. 6 2 Torek, 21. septembra 2010 ALPE-JADRAN / slovenija - Na poplavljenih območjih ugotavljajo škodo, vode se umikajo, nevarni pa so še zemeljeski plazovi Po katastrofalnem vikendu se stanje umirja, ponekod še odrezani od sveta LJUBLJANA - Po deževnem vikendu, ko je poplavilo več območij v Sloveniji, so se včeraj razmere začele umirjati. Nekateri kraji so bili sicer še vedno odrezani od sveta, nekaj prebivalcev pa je moralo domove zapustiti. Nevarnost ponekod še predstavljajo zemeljski plazovi. V prihodnjih dneh bodo začeli ocenjevati škodo, ministrstva pa morajo do četrtka pripraviti predloge za ukrepanje. Težišče povodnji je v jugovzhodni in južni Sloveniji, kjer je poplavljen otok s Kostanjevico na Krki, ter na Ljubljanskem barju. Ljubljanica in Krka ne moreta neovirano odtekati v Savo, ker ju ta zajezuje. Vendar pa so vodo iz večine območij v Ljubljani, ki so bila poplavljena, že izčrpali. Na območju Iga je bregove prestopila Iška in poplavila večino vasi pod Krimom, je povedal ižanski župan Janez Cimperman. Po njegovih besedah je bilo pod vodo 356 objektov v občini, na nekaterih območjih je še vedno nujno pre-kuhavanje vode. Reka Vipava se je v noči na ponedeljek umaknila v strugo, tako da so na prizadetem območju Goriške že začeli črpati vodo iz poplavljenih hiš. Na Ajdovskem in Cerkljanskem imajo velike težave predvsem zaradi zemeljskih plazov. Tudi v prihodnjih dneh bodo v večjem obsegu poplavljena kraška polja Notranjskega in Dolenjskega krasa, Ljubljansko barje ter območje ob spodnjem toku Krke, napovedujejo v Upravi RS za zaščito in reševanje. Direktor Geološkega zavoda Slovenije Marko Komac je pojasnil, da so zaradi plazenja najbolj ogroženi območje osrednje Slovenije v pasu od Tolmina do Haloz, obalno območje, ter Slovenske gorice. Komac predvideva, da se bo stanje glede plazenja sedaj umirilo, saj je to v večjem delu povezano s padavinami. V občini Laško so v nedeljo evidentirali 45 plazov, včeraj pa je njihovo število že naraslo na 80. Stanovanjske hiše resno ogroža 15 plazov, na Obrežju pri Zidanem mostu je 32 stanovanjskih hiš odrezanih od sveta, v njih pa prebiva 66 ljudi. Zaradi nevarnosti plazu so z Vrha nad Laškim že evakuirali eno družino. Med kraji na severovzhodu Slovenije je največ škode zaradi obilnih padavin utrpela Slovenska Bistrica. Po besedah poveljnika občinske civilne zaščite Danila Podlesnika, je bilo najhuje ob porečju Ložnice in Bistrice. Težave pa v tem območju prav tako predstavljajo plazovi. Do sedaj je v intervencijah zaradi obilnega deževja in poplav sodelovalo več kot 6000 različnih reševalcev, je pojasnil poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj. Po napovedih bi morali osnovne pogoje za življenje povsod zagotoviti do konca tedna. Pomoč prizadetim v nedavnih poplavah nudijo tudi humanitarne organizacije. Slovenska Karitas je iz sklada za naravne nesreče že zagotovila 35.000 evrov za prvo pomoč najbolj prizadetim. Z ljubljanskega združenja Rdečega križa pa so ogroženim na območju Črne vasi in Podpeči odpeljali vodo, kruh, mleko in druge življenjske potrebščine. O poplavah v državi je včeraj razpravljala tudi slovenska vlada. Kot je pojasnil premier Borut Pahor, morajo pristojna ministrstva do četrtka pripraviti poročilo in predloge za ukrepanje pri odpravljanju posledic poplav. Koliko denarja bo vlada namenila za pomoč, še ne vedo. V poplavah so škodo utrpela tudi številna podjetja. Poplavne vode pa so poškodovale tudi prometno infrastrukturo; trajna odprava posledic škode na državnih cestah bo po prvih ocenah državne direkcije za ceste lahko stala 15 milijonov evrov. Več odsekov cest še naprej ostaja zaprtih. Poškodovani so tudi nekateri deli avtocest in hitrih cest. Uprava RS za zaščito in reševanje je medtem včeraj izdala sklep o začetku oce- Poplave so precej škode povzročile tudi v Ljubljani (oba posnetka sta z Viča), kjer je poplavljal potok Gradaščica, ki ob normalnem vodostaju ni globlji od pol metra in je širok le dober meter; nekateri so se po poplavljeni soseski vozili s čolnom, najbolj »pogumni« pa s kolesom ansa njevanja škode po poplavah, ki predstavlja podlago za delovanje komisij za ocenjevanje škode v 123 slovenskih občinah. Nekatere od teh komisij so z delom začele že včeraj, končna ocena škode pa bi bila lahko znana v dveh mesecih, pravi generalni direktor uprave Boris Balant. Število vključenih občin se bo v prihodnjih dneh najverjetneje še nekoliko povečalo, še pravi Balant. (STA) Pahor priznal, da Slovenija Ashtonovi ni ponudila najboljših LJUBLJANA - Če bi želeli za vsako ceno položaj v evropski diplomaciji že v prvem krogu, bi morali ponuditi enega ali dva izmed redkih kandidatov, ki imajo poleg diplomatskih izkušenj izkušnje z delom v evropskih institucijah, a te ta hip bolj potrebujemo doma, je včeraj v DZ v odgovoru na poslansko vprašanje Bogdana Baro-viča (SNS) dejal slovenski premier Borut Pahor. Potem ko je visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton prejšnji teden razkrila seznam skoraj 30 vodij predstavništev EU v tretjih državah, med katerimi pa ni nobenega Slovenca, je Baroviča zanimalo, kaj bo storila Slovenija. Premier je pojasnil, da je Slovenija po objavi imen kandidatov izrazila svoje nezadovoljstvo in tudi sam se je prejšnji teden v Bruslju o tem pogovarjal z visoko predstavnico. Tudi na podlagi tega pogovora je Pahor včeraj v DZ izrazil prepričanje, da bo v prihodnosti Slovenija dobila svoje predstavnike v nastajajoči evropski diplomatski mreži. evropska unija - Širitev na države Zahodnega Balkana Skupna pobuda Žbogarja in Frattinija za pospešitev širitvenega procesa BRUSELJ - Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar in njegov italijanski kolega Franco Frattini sta včeraj v skupnem pismu Evropsko unijo pozvala h končanju procesa vizumske liberalizacije za BiH in Albanijo do konca jeseni ter na sploh podprla proces širitve Evropske unije na Zahodni Balkan tudi z nekaterimi drugimi pozivi. Žbogar in Frattini sta pismo naslovila na belgijskega zunanjega ministra Ste-vena Vanackerja, čigar država v drugi polovici tega leta predseduje Svetu EU. Za poziv k odpravi vizumov za BiH in Albanijo sta se odločila potem, ko je Evropska komisija minuli teden na podlagi zadnjih preverjanj stanja na terenu ocenila, da državi izpolnjujeta vse pogoje za ta korak. To je včeraj ponovno potrdila tudi evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström po srečanju z albanskim notranjim ministrom Lulzimom Basho, in spomnila, da je odločitev sedaj v rokah držav članic. Te naj bi o tem odločale novembra na zasedanju notranjih ministrov, ki so običajno do takih korakov bolj zadržani kot zunanji ministri. Še pred tem bo Ministra Frattini (levo) in Žbogar (desno) si prizadevata za pospešitev procesa širitve EU na Zahodni Balkan arhiv o tem glasoval tudi Evropski parlament 7. oktobra na plenarnem zasedanju v Bruslju. Slovenski in italijanski minister v pismu tudi "izražata jasno pričakovanje, da bo belgijsko predsedstvo Sveta EU v prihodnjih mesecih zagotovilo napredek regije na področju evropske perspektive". Poseben pomen pripisujeta določenim kon- kretnim korakom za posamezne države, in sicer pozivata k odločitvi za predajo srbske prošnje za članstvo v obravnavo Evropski komisiji že oktobra, k podelitvi statusa kandidatke Črni gori in Albaniji v prihodnjih mesecih, k začetku pogajanj z Makedonijo in h končanju tehničnih pogajanj s Hrvaško v začetku leta 2011. koper - Sojenje poslancu Srečku Prijatelju Časar zanikal prejem gotovine za Orleško gmajno KOPER - Na sojenju poslancu Srečku Prijatelju je včeraj pričal nekdanji predsednik uprave Luke Koper Robert Časar. Zanikal je, da bi od novogoriškega poslovneža Marjana Mikuža v zvezi s posli za logistični terminal Luke Koper na Orleški gmajni prejel gotovino, kar je v pričanju izpovedal Mikuž. Časar je potrdil, da se je z Mikužem in Prijateljem nekajkrat srečal. Šlo je za poslovne razgovore, pogovarjali so se o poteku kupovanja zemljišč za načrtovani logistični terminal Luke Koper na Orleški gmajni pri Sežani, je dejal. Zanikal je, da bi imeli s Prijateljem in Mikužem dogovore o provizijah ali darilih. "Gre za laži gospoda Mikuža," je zatrdil. Povedal je še, da sta v pripravi odškodninska tožba in kazenska ovadba zoper Mikuža. Srečko Prijatelj je poudaril, da izvira Mikužev dolg do njega iz projekta gradnje poslovno stanovanjskega objekta v Divači. Za gradnjo kompleksa sta Prijatelj in Mi-kuž ustanovila podjetje Premik Invest. Kot je pojasnil Prijatelj, je sam med drugim poskrbel za izdelavo idejne zasnove, ureditev finančne konstrukcije, koordinacijo z občino, pridobitev gradbenega dovoljenja za rušitev starega objekta in pogovore z morebitnimi naročniki in kupci prostorov. Glede na izračun sodnega cenilca zgolj vrednost gradbenih del presega 250.000 evrov, na kolikor je v zadolžnici, ki sta jo novembra 2009 sklenila z Mikužem, opredeljen Mikužev dolg, je še dejal. Na predlog Romana Sevška, zagovornika oškodovanca Marjana Mikuža, je bil včeraj ponovno zaslišan tudi Mikuž. Poudaril je, da je bil eden od namenov ustanovitve družbe Premik invest gradnja poslovno stanovanjskega objekta v Divači, drugi namen pa je bil po njegovem siromašenje družbe za namene družine Prijatelj. Sevšek je sodišču vložil še premoženjsko pravni zahtevek, v katerem Mikuž kot oškodovanec zahteva 50.000 evrov z obrestmi. Kot je dejal Mikuž, je toliko Prijatelju izročil marca lani oziroma po tistem, ko naj bi ga Prijatelj začel izsiljevati. Sojenje se bo nadaljevalo jutri, ko bodo na vrsti zaključne besede tožilstva. (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 21. septembra 2010 3 trst - Seja skupnega predstavništva slovenske manjšine Za reševanje problemov slovenske šole potrebni enotni in bolj odločni koraki Kritike na račun deželne šolske ravnateljice - Naša šola potrebuje nov zakon, za katerega pa ni političnih pogojev TRST - Včerajšnja seja skupnega manjšinskega predstavništva je obelodanila številne stare in nove probleme slovenskega šolstva v Italiji. Za razliko od številnih prejšnjih sestankov, ki so se omejevali na deklaracije, lepe besede in pogosto tudi na razhajanja in prerekanja, je bilo tokrat slišati nekaj bolj konkretnih obvez in načrtov. »Da ne govorimo le med sabo in sami sebi ponavljamo znane težave, temveč, da se zmenimo kaj kdo lahko stvarno naredi za reševanje problemov,« je dejal Li-vio Semolič (SKGZ), ki je bil skupaj z Igorjem Švabom (SSO) pobudnik srečanja. Poleg zastopnikov strank (Peter Močnik za SSk, Andrej Gergolet za demokrate in Stojan Spetič za Zvezo levice) so se ga udeležili senatorka Tamara Blažina ter deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič. Začnimo pri koncu in torej pri sklepih. Krovni organizaciji in senatorka Blažina bodo spet uradno zaprosili za sestanek s šolsko ministrico Mariostello Gelmini, ki v dveh letih še ni našla časa za srečanje s Slovenci. Nujen je tudi sestanek z deželno šolsko ravnateljico Danielo Beltrame, ki je bila na včerajšnji seji deležna kar nekaj ostrih kritik. Začenši z njeno nedavno nepremišljeno javno izjavo, da se mnogi problemi slovenske šole (zlasti na področju osebja) rešujejo na koži italijanske šole. Obsodbe vredno je tudi dejstvo, da skuša deželna ravnateljica odkrito zmanjšati vlogo deželne posvetovalne komisije za slovenske šole in obenem tudi vlogo vodje deželnega šolskega urada. Probleme z neučnim oziroma pomožnim osebjem v Dolini je na koncu rešila odločna drža tamkajšnjih staršev, s podobnimi, če ne hujšimi težavami pa se trenutno soočajo v Doberdobu. Težava z neučnim in pomožnim osebjem je tudi v tem, da za to področje ni točno določenih zakonskih in upravnih določil, temveč je skoraj vse prepuščeno dobri (ali slabi) volji funkcionarjev. Kot dobro ve senatorka Bla-žina, katere stranka je na dopoldanski tiskovni konferenci v Vidmu ostro kritizirala prav deželno ravnateljico Bel-tramejevo. Tudi glede njenega ne ravno naklonjenega odnosa do slovenske šole. Zelo pogostoma se dogaja, da so do naše šole - je bilo slišati na seji - bolj pozorni in občutljivi v Rimu, kot na deželni ravni, kjer so šolske oblasti pod večjim vplivom in pritiskom krajevne politike. V tem primeru desne sredine oziroma Severne lige. Močnik je bil mnenja, da se politika glede šole ne sme pogajati s funkcionarji, ampak mora iskati politične in, če je potrebno, tudi zakonske rešitve. S tem se je načelno strinjal Semo-lič, ki pa je dodal, da je vloga funkcionarjev (in birokracije na sploh) tudi v šolskem sistemu pomembnejša od vloge politike in politikov. Slovenska manjšina mora na šolskem področju -tako zastopnik SKGZ - delovati dvo-tirno. Po eni strani reševati probleme, ki se pojavljajo dan za dnem, po drugi pa izdelati skupno razvojno strategijo, ki je (še) ni. Potreben bi bil nov državni zakon za slovensko šolo, za katerega, kot je dejala Blažina, pa v sedanjem parlamentu ni političnih pogojev. Slovenska senatorka vsekakor pripravlja zakonski predlog, katerega delovni osnutek bo predložila vsem manjšinskim komponentam. Gabrovec je obžaloval, da se manjšinsko predstavništvo ni sestalo pred pričetkom šolskega leta. Sedaj je pozno, a še vedno ne prepozno, medtem ko je njegov kolega Kocijančič kot član komisije za slovensko šolo opozoril na odsotnost zastopnikov dijakov na zadnjih sejah tega organa. Skratka še kar tvorna seja manjšinskega predstavništva, ki pa ji morajo slediti konkretni koraki. S.T. Seja skupnega manjšinskega predstavništva, ki sta jo sklicali krovni organizaciji SSO in SKGZ kroma ljubljana - Danilo Türk spet o 1 3. juliju V Trstu je vsakdo prispeval delček modrosti in dobre volje LJUBLJANA - Za tržaško srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške je vsakdo prispeval delček modrosti, posredovala pa je morda tudi božja volja. Slovenski predsednik Danilo Türk je o julijskem srečanju z Giorgiom Napoli-tanom in Ivom Josipovicem spet javno spregovoril. Tokrat v intervjuju za Objektiv ljubljanskega Dnevnika izpod peresa novinarja Ervina Hladnika-Milharčiča. Pri pripravah na srečanje treh predsednikov 13. julija in na njihov poklon Narodnemu domu in ezu-lom je bilo udeleženih več ljudi. Prvo zaslugo, pravi predsednik, ima gotovo dirigent Riccardi Muti, ki je ponudil Koncert miru na osrednjem tržaškem trgu prav na dan 90. obletnice požiga Narodnega doma. Türk ne ve, če je bilo to naključje ali ne, ta Mutijev predlog pa mu je omogočil, da je postavil pogoj skupnega poklona v Narodnem domu. Napolitano je takoj podprl ta predlog in ga v pismeni obliki posredoval v Ljubljano. To pismo, pravi Türk, je bilo napisano v slogu izjemnega spoštovanja. Slovenski predsednik v intervjuju omenja tržaškega župana Roberta Dipiazzo, v sklopu priprav na srečanje pa so aktivno vlogo Predsednika Italije in Slovenije Giorgio Napolitano in Danilo Türk igrali tudi Lucio Toth, Miloš Budin ter vodje organizacij slovensk manjšine. Türk zelo ceni italijanskega predsednika Napolitana, s katerim sta se že med njegovim obiskom v Sloveniji dogovorila za civiliziran medsebojni dialog. Spoštljiv odnos pomaga, ko je treba sprejeti konkretne rešitve, ko pride čas zanje. To velja za odnose med Slovenijo in Italijo, enako velja za Hrvaško. Če imate medsebojno spoštovanje, se je veliko lažje dogovoriti, je prepričan Türk. desna sredina Menia ne popušča in ne verjame v bližnje volitve TRST - Vladni podtajnik Roberto Menia se ne boji pritiskov Ber-lusconijeve stranke in vztraja na poti, ki jo je začrtal predsednik poslanske zbornice in njegov prijatelj Gian-franco Fini. Menia je glede desne sredine vsekakor optimist, ne verjame v predčasne volitve in pričakuje, da bo Silvio Berlusconi prej ali slej priznal Finijevo skupino kot enakopravno komponento vladnega zavezništva. To se bo po njegovem videlo že v kratkem, ko se bo ministrski predsednik predstavil v poslanski zbornici in zahteval novo zaupnico. Bolj kritičen do Berlusconija in njegove politike je bil na včerajšnji novinarski konferenci Enrico Sbriglia, deželni koordinator Finijevega gibanja Generazione Italia. Sbriglia, ki je tržaški občinski odbornik, je dejal, da mora v desni sredini znova prevladati politika v pravem pomenu besede. Sedaj smo namreč po njegovem priča politiki kot špektaklu in razkazovanju ženskih vrlin. Sbriglia, ki je direktor tržaškega zapora Coroneo, odklanja »vaške in mestne straže«, za katere se poteguje Severna liga. Namesto teh »straž« bi morali pristojni posvetiti več pozornosti in zlasti finančnih sredstev silam javnega reda, ki so po ustavi in obstoječih zakonih edine pooblaščene za boj proti kriminalu in prestopništvu. AD FORMANDUM inpWdWblh < vJ-inlIrl-LiÉHjü'.iiTir *'í£a¡¡ Eün»mHiJ?nl cilgürifliu pctliwlLtt™ uvedle SO»*«* alitüHLHJrvtflli««u f Utting Julijski K«¡im. Smpnj« lubnú* ni I"?1» ■Vpisnin* rnJfinl ti* vEakOur&ImlHl^iH" |j.iln**É«r,jÉjC b-iíIFAat™ sa tela«* v depeši™ trajni Jliw^»"^- 44 TEČAJEV IZ ŠTIRIH MAKROPOOROČU Deželni katalog vseživljenjskega izobraževanja ftJttuHALNIŠTVO ^««wl^Ä?11^ SSSŠSŽ fH1«Sani: WfPil« g^l ^OTÖ url luhjirttin J rt M«** - ^lanäCina^lopr.jsAH&O'Jr] ÉtDLCQRE. FIP41(49U'] E-tlUTtnCííuf) Fundamentals FH[)M5H0P(60urj A? UPFJlYLJAHJE PflDJÉTJA IhíCSnaVflmunifcaCia [33 *1 ■jpTciro kflllEpw^H» üHETUSKC POQROÉJt QljkirsVrí) ur] VLOŽI l€ NA URO iZQBRHEYMWfc IA SVOJO PQKUCHÖ IN 0SEBWÖ RAÍ TI (Edtirflievafl;*: flaloiha M (VDJP pripadnost1 www-adf^mandLiin.eiJ ^FSE asa tf 4 Torek, 21. septembra 2010 GOSPODARSTVO pristanišče - Razstava in predstavitev družbe Porto di Trieste Servizi Spa Tehnološke storitve tržaškega • š IV v v« v« • š • pristanišča na voljo širši javnosti Brezžični dostop do interneta mogoč tudi v zaledju tržaškega nabrežja TRST - Pristanišče in prihodnost -pod tem naslovom je v dvorani Ausonia na tržaški Pomorski postaji na ogled enoten-denska informativna razstava, na kateri se je mogoče seznaniti s projekti in deli v tržaškem pristanišču. Razstava s projekcijo video posnetkov, fotografij in podatkov, bo odprta do 26. septembra vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. Dogodek se je začel včeraj z javno predstavitvijo inovativnih storitev družbe Porto di Trieste Servizi Spa, ki jo je ustra-novila tržaška Pristaniška oblast na osnovi državnega zakona št. 84/94. Storitve so namenjene pristaniškim operaterjem, institucijam in sami Pristaniški oblasti. V središču pozornosti včerajšnje predstavitve je bila pred kratkim uvedena nova storitev brezžične spletne povezave, ki omogoča dostop do interneta na vsem območju v zaledju mestnega nabrežja. 31 aparatov na 12 lokacijah pristaniškega prostora omogoča pokritje več kot 1,2 milijona kvadratnih metrov mestne površine, olajšan dostop do interneta prek mobilnih telefonov, računalnikov in drugih prenosnikov pa ni zajamčen le pristaniškim operaterjem, ampak tudi vsem prebivalcem in turistom. Informacije o dostopu do storitve najdejo interesenti na portalu wi-fi Porto di Trieste, ki je prosto dostopen z nabrežja, in na spletnih straneh www.porto-ditriesteservizi.it. Družba Porto di Trieste Spa deluje na področju rednega in izrednega vzdrževanja pristaniških naprav, razsvetljave, okolja, vodovodnega sektorja in informacijskih tehnologij, vključno s spletnimi in mobilnimi telefonskimi storitvami po zelo ugodnih cenah, primerljivih s cenami za javno upravo. »Neposreden dostop in izmenjava informacij v realnem času po internetu je dodana vrednost, ki našemu pristanišču zagotavlja sodobnost in konkurenčnost,« je na predstavitvi poudaril predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boni-ciolli. Nezanemarljivo pa je ob tem dejstvo, da se je Pristaniška oblast odločila, da svoje storitve ponudi vsem prebivalcem in obiskovalcem pristanišča, in to ne samo za poslovne in delovne namene, ampak tudi za zabavo in prosti čas. Predsednik družbe Porto di Trieste Servizi Spa Luigi Rovelli pa je opozoril, da »nematerialne infrastrukture predstavljajo prednostne točke za povečanje konkurenčnosti pristanišča«. »Družba se predstavlja kot kvalificirani subjekt za zadovoljevanje potreb tržaškega pristanišča in daje na voljo svoje kompetentnosti za zagon integriranih projektov sodelovanja v okviru severnojadranskega pristaniškega sistema,« je dodal Rovelli. (vb) Maketa tržaškega pristanišča, ki je razstavljena na Pomorski postaji v Trstu kroma pristanišče - Boniciollijev mandat se izteče 4. decembra Zakulisne igre okrog imenovanja novega predsednika Pristaniške oblasti TRST - Boj za nasledstvo Claudia Boniciollija za krmilom tržaške Pristaniške oblasti se je v zakulisju začel že pred iztekom avgusta, vendar prepozno, da bi bilo imenovanje lahko opravljeno do izteka petletnega mandata sedanjega predsednika. Minister za infrastrukture, ki je pristojen za imenovanje - v dogovoru z deželno upravo -bi bil moral namreč ime ali imena kandidatov prejeti najmanj tri mesece pred iztekom mandata, torej najpozneje v prvih dneh septembra. Ta datum pa je že mimo in tako bo Bonicioolijeva uprava skoraj gotovo podaljšana. Neuradno je najbolj verjetna kandidatka, da se vrne za krmilo pristanišča Marina Monassi, ki je Pristaniško oblast vodila pred imenovanjem Boni-ciollija. Konec preteklega tedna je dobila močno podporo tržaške Trgovinske zbornice, saj so se za njeno kandidaturo soglasno izrekli vsi gospodarski stanovi, ki so zastopani v odboru zbornice. Predsednik Paoletti, ki se mu prav tako izte- Marina Monassi kroma ka mandat, se je nezanesljivi kandidaturi za pristanišče odpovedal v zameno za skoraj gotovo ponovno izvolitev v vrh Trgovinske zbornice, tokrat za že tretji mandat. Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi, bi lahko komentirali ... Vojno okrog predsedniškega mesta v pristanišču je včeraj obsodil predsednik tržaške Demokratske stranke Roberto Cosolini, ki obsoja predvsem boj za prevlado na pozicijah oblasti, namesto da bi šla prednost sposobnostim kandidatov. Claudio Boniciolli pa je izrazil arhv globoko nestrinjanje z najnovejšo vladno reformo pristaniških oblasti. »Vlada naj se opogumi in ukine pristaniške oblasti,« je provokativno izjavil. Pri tem se je nanašal na dejstvo, da italijanski pristaniški sistem sloni na finančni avtonomiji pristaniških oblasti, ki jo nova reforma ukinja. Logika hoče, da se posledično ukinejo tudi pristaniške oblasti. »In kdo bo potem upravljal pristanišča? Obstajajo pristaniške kapitanije, ki so hierarhično, glede na to, da so vojaški rod, neposredno odvisne od ministra,« je sklenil Boniciolli. obračuni - Poslovna doba 2009-2010 Autovie Venete ustvarile m «V«« V« M0 I ■ «v ■ znatno nižji čisti dobiček TRST - Upravni svet avtocestne koncesionarke Autovie Venete je včeraj za sedanju v Trstu odobril bilanco poslovne dobe 2009-2010, ki se je 30. junija zaključila s čistim dobičkom v višini 18,8 milijona evrov. Dobiček je za 43 odstotkov manjši jot v prejšnji poslovni dobi, ko je znašal 33,4 milijona evrov. Kot je po zasedanju na sedežu družbe v Ul. Locchi povedal njen predsednik Emilio Terpin, je poslovni obračun »zadovoljiv«. Članom upravnega sveta ga je orisal pooblaščeni upravitelj Autovie Venete Dario Melo, dokončno pa bodo morali obračun odobriti delničarji na bližnji skupščini. Rezultati upravljanja avtoceste A4 Trst-Benetke in njenih veznih odsekov so po oceni upraviteljev popolnoma v skladu z budgetom, ki je bil odobren v preteklih mesecih, in to kljub pomanjkanju odločilnega elementa, učinkov finančnega načrta za leto 2009. Ta namreč še vedno ni bil odobren in torej poslovni rezultati niso deležni njegovih učinkov. Če se vrnemo k poslovnim rezultatom, lahko izpostavimo vrednost proizvodnje avtocestne koncesionarke v obravnavanem obdobju, ki je znašala 137,5 milijona evrov (v prejšnji poslovni dobi je bila vredna 142,7 milijona), bruto operativni rezultat (to je tisto, kar podjetju ostane od prihodkov po odštetju stroškov) pa je presegel 46 milijonov evrov. Upravitelji so po sprejetju bilance razpravljali o razpisu za zbiranje sredstev, potrebnih za graditev tretjega voznega pasu na avtocesti A4. Razprava je bila zahtevna in razčlenjena, saj tretji pas zahteva zapletene tehnične in upravne postopke, je zapisano v tiskovnem sporočilu. Glede na to, da analiza vseh vidikov te gradnje zahteva dodatno poglobitev, so člani upravnega sveta sklenili, da bodo razpravo nadaljevali na naslednjem zasedanju že prihodnji teden. Na koncu so upravitelji sprejeli predlog, da pooblaščeni upravitelj Meló za dosežene rezultate prejme nagrado v višini 75 tisoč evrov. V Sloveniji kljub znižanju trošarin od polnoči dražja vsa pogonska goriva LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj znižala trošarine za neosvinčen motorni bencin, plinsko olje za pogonski namen in plinsko olje za ogrevanje, kljub temu pa se bodo cene teh energentov danes zvišale. V naslednjem 14-dnevnem obdobju bo tako treba za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina odšteti 1,211 evra, kar je 0,9 centa več kot doslej. Neos-vinčeni 98-oktanski bencin se je podražil za 1,6 centa na 1,244 evra za liter, cena dizelskega goriva se je zvišala za 0,9 centa na 1,175 evra za liter, kurilnega olja pa prav tako za 0,9 centa na 0,749 evra za liter. Avtoplin je ostal pri dosedanji ceni 0,699 evra za liter. V nedeljo Dan odprtih vrat v koprskem pristanišču KOPER - Luka Koper že četrto leto zapored pripravlja Dan odprtih vrat in tako ponuja možnost obiskovalcem, da pristanišče, njegov utrip in opremo spoznajo od znotraj. Tradicionalni dogodek bo v nedeljo, 26. septembra od 10. do 17. ure. Zbirno mesto bo tudi tokrat na potniškem terminalu v Kopru, kjer se bodo začenjali brezplačni avtobusni vodeni ogledi pristanišča, že drugo leto zapored pa si bodo pristanišče lahko ogledali tudi kolesarji. Kolesarske skupine so zaradi varnosti številčno omejene, prijavite pa se lahko na www.zivetispristaniscem. V dogovoru z ladjarjem bo obiskovalcem mogoč tudi ogled ene od potniških ladij, ki bosta ta dan privezani na potniškem terminalu. Zanimanje za ogled plavajočega hotela je veliko, zaradi hitrega polnjenja skupin pa svetujemo čimprejšnjo prijavo na www.zivetispristaniscem.si. Otroci bodo na potniškem terminalu likovno ustvarjali, letošnja novost pa je postanek v pristanišču, kjer bo svoje delo in opremo predstavila Carinska uprava, na ogled pa bodo tudi posebna plovila eko flote. Dogodek se bo skupaj s festivalom sladic Sladka Istra končal z večernim koncertom Tinkare Kovač v koprski Taverni. EVRO 1,3074 $ +0,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. septembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 20.9. 17.9. ameriški dolar 1,3074 japonski jen 112,07 1,3060 111,98 ruski rubel 40,5500 8,7809 40,4850 60,3030 danska krona 7,4468 7,4463 0,83720 švedska krona 9,2295 9,2180 7,9555 češka krona 24,680 1,3210 24,616 1,3225 estonska krona 15,6466 82,82 15,6466 poljski zlot 3,9622 3,9403 avstralski dolar 1,3826 1,9558 1,3886 romunski lev 4,2640 3,4528 4,2580 3,4528 latvijski lats 0,7091 0,7087 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2843 7,2845 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 20. septembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,25734 0,29141 0,47438 -libor (eur) - - - -libor (chf) 0,15333 0,18500 0,26000 -euribor (eur) 0,617 0,879 1,139 - ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 31.473,89 € +93,55 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 20. septembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,84 +1,02 KRKA 64,75 +0,51 MERCATOR 144,97 +2,82 TELEKOM SLOVENIJE 247,88 88,92 +0,36 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 24,03 DELO PRODAJA - +1,44 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,41 +0,10 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO 14,72 -1,80 PROBANKA 24,00 -7,69 SAVA 170,04 -2,36 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 82,10 16,16 -4,48 -7,13 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 20. septembra 2010 +°,14 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,107 83,9 -1,10 -2,08 BANCO POPOLARE 4,86 +0,33 +0,67 BCA POP MILANO 3,69 +0,29 -0,67 ENEL 0,929 3,942 +1,68 FIAT 10,85 +2,25 +4,73 GENERALI 8,55 14,96 +1,18 +1,70 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,43 +1,14 LUXOTT1CA 20,01 +0,00 +0,15 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,24 6,68 +2,75 +1,98 PIRELLI e C 5,92 +1,82 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 29,04 +2,43 STMICROELECTRONICS 3,66 5,8 +0,34 +2,56 TENARIS TERNA 14,2 +2,04 +1,36 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,10 +0,56 +1,27 UNICREDIT 1,94 +0,88 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 74,61 $ -0,33 IZBRANI BORZNI INDEKSI 20. septembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 825,98 3.227,58 +1,20 -0,12 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.901,44 843,06 +0,28 +0,33 FIRS, Banjaluka 1.426,92 623,92 +0,15 SRX, Beograd 250,28 -0,50 +0,00 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.200,25 -0,14 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 10.718,73 1.979,80 +1,05 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.125,59 1.156,09 6.294,58 +0,08 -0,08 +1,37 CAC 40, Pariz 5.602,54 3.788,01 2.517,26 +1,71 +1,77 +0,65 PX, Praga 1.133,4 2.802,67 +0,58 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.626,09 3.080,98 21.977,34 2.588,71 19.906,10 +1,22 +0,14 +0,02 -0,38 +1,59 / ITALIJA Torek, 21. septembra 2010 5 140-letnica priključitve rima - Vatikanski predstavnik prvič na slovesnosti Kardinal Bertone: Rim je nesporna italijanska prestolnica Napolitano kritičen do Severne lige, ki hoče »federalizirati« tudi glavno mesto RIM - Včeraj je minilo 140 let, odkar so italijanski bersaglieri predrli Avrelianovo obzidje pri Pijevih vratih v Rimu, s čimer so k mladi kraljevini Italiji priključili glavnino ozemlja Papeške države in še zlasti večno mesto, ki je leto pozneje postalo italijanska prestolnica. Dogodka, ki po eni strani pomeni konec papeževe posvetne oblasti po drugi pa višek italijanskega Risorgimenta, so včeraj slovesno obeležili pri Pijevih vratih ob prisotnosti predsednika republike Giorgia Napolitana ter drugih predstavnikov italijanskih oblasti. Prvič v zgodovini pa se je slovesnosti udeležil visok vatikanski predstavnik, in sicer državni tajnik Tarcisio Bertone. »Naša udeležba pomeni priznanje nesporne resnice, da je Rim italijanska prestolnica, hkrati pa tudi sedež Petrovega naslednika,« je pred slovesnostjo časnikarjem dejal Bertone. »S tem zgodovinskim dogodkom sta papež in vesoljna cerkev pridobila na svobodi, po drugi strani pa se je obnovila sloga med državno in cerkveno skupnostjo, ki sodelujeta v dobrobit italijanskega naroda,« je pristavil. Napolitano je na slovesnosti položil venec k spomeniku padlim pri Pijevih vratih. Poleg Bertoneja so bili prisotni rimski župan Gianni Alemanno, predsednica Dežele Lacij Renata Polverini, predsednik Pokrajine Rim Nicola Zingaretti, podtajnik pri predsedstvu vlade Gianni Letta, obrambni minister Igna-zio La Russa in drugi. Državni poglavar se je nato udeležil proslavitve 140-letnice priključitve Rima Italiji na rimskem županstvu na Campidogliu, kjer so mu na slavnostni seji občinskega sveta podelili častno občanstvo. Napolitano se je toplo zahvalil za to priznanje njemu osebno in inšti-tuciji, ki jo zastopa. Sicer pa je v svojem priložnostnem nagovoru ponovil Cavourjeve besede, po katerih »Rim, samo Rim mora biti italijanska prestolnica«. V njegovih izvajanjih je bilo jasno čutiti polemično ost proti Severni ligi, ki se v zadnjih časih vse vztrajneje zavzema za to, da bi preselili sedeže vsaj nekaterih ministrstev v druga italijanska mesta, zlasti na sever države, tako da Rim ne bi bil več edina italijanska prestolnica. Napolitanovo misel je sicer poudaril tudi župan Alemanno. Včerajšnje praznovanje je bilo torej povezano s polemikami. Le-te so dodatno podžigali radikalci, ki so pri Pijevih vratih demonstrirali za okrepitev laičnosti italijanske države. Sicer pa je tudi znani tržaški zgodovinar Giovanni Miccoli opozoril na še vedno nerazčiščen odnos Katoliške cerkve do italijanske države, saj Vatikan po eni strani pošilja svojega državnega tajnika na slovesnost pri Pijevih vratih, po drugi strani pa še vedno časti papeža Pija IX., ki je bil odločnen nasprotnik italijanske države. Kardinal Bertone pozdravlja predsednika Napolitana na slovesnosti pri Pijevih vratih; v ozadju rimski župan Alemanno ansa politika - Pred Berlusconijevim nastopom v parlamentu Razburkane vode v vladni večini in med demokrati RIM - Premier Silvio Berlusconi se pripravlja na nastop, ki ga bo imel predvidoma 29. t. m. v poslanski zbornici, da bi izposloval novo zaupnico vladi po odcepitvi Finijevih privržencev od Ljudstva svobode. Berlusconi je prepričan, da bo v zbornici razpolagal z večino najmanj 316 glasov brez finijevcev. V tem smislu veliko računa na nekatere odpadnike iz vrst UDC s Sicilije, ki so dejansko napovedali podporo vladi. A marsikdo dvomi, da bo premier res dosegel nakazani cilj. To je priznal pravosodni minister Angelino Alfano, ko je v nedeljo na prazniku Ljudstva svobode v Cortini d'Ampezzo brez dlak na jeziku povedal, da bo Finijeva Prihodnost in svoboda za Italijo »tretja noga« vladne večine. In dejansko so v teku pogovori med predstavniki Berlusco-nijeve večine in Finijevih privržencev okrog petih programskih točk, ki jih bo premier predstavil v parla- Silvio Berlusconi ansa mentu. Tako sta se včeraj srečala Ber-lusconijev odvetnik in pravni svetovalec Niccolo Ghedini ter Finijeva pravna izvedenka Giulia Bongiorno, da bi našla dogovor okrog pravosodnih problemov, ki od nekdaj pomenijo glavno jabolko spora. Medtem so še vedno razburkane vode tudi v vrstah Demokratske stranke, potem ko je bivši sekretar Walter Veltroni zbral 75 podpisov pod izjavo, ki kritizira sedanje vodstvo stranke. Veltroni je v vče- rajšnjem pismu dnevniku La Re-pubblica pojasnil, da ne goji nobenih osebnih ambicij. Tako se osebno ne namerava kandidirati za premier-skega kandidata Demokratske stranke. Podpisniki dokumenta po njegovih besedah ne nameravajo niti ustanoviti gibanja ali struje v stranki, ampak le prispevati k njeni okrepitvi, je zatrdil. Njegova zagotovila niso bila zaman, saj je strankin pod-tajnik Enrico Letta, eden najtesnejših sodelavcev sekretarja Pierluigija Bersanija, dejal, da Veltronijevo pismo pomeni »pozitiven signal«. Toda v vrstah demokratov vre. Zlasti sredinsko usmerjene veljake je zajela prava sestankarska mrzlica. Danes se bodo na pobudo Franca Marinija in Pierluigija Castagnettija zbrali nekdanji pripadniki Ljudske stranke, jutri bodo na vrsti pristaši Daria Franceschinija, 26. septembra pa bodo v Orvietu zasedali podpisniki Veltronijevega dokumenta. v I• Libijci povečali delež v Unicreditu MILAN - Libijski družbeniki so povečali svoj delež v banki Unicredit, ki znaša zdaj 7,58 odstotka. Libijska investicijska družba je namreč preteklega 31. avgusta povečala svoj delež v banki, ki jo vodi Alessandro Profumo, na 2,594 odstotka (pred tem je imela 2,075 odstotka). Tej vsoti je treba dodati še 4,988 odstotka delnic, katerih lastnica je libijska centralna banka, pri čemer se v Italiji sprašujejo, ali sta ti dve libijski ustanovi samostojni ali povezani v enoten subjekt. V slednjem primeru bi po statutu Unicredita imeli pravico do glasovanja na občnih zborih, saj bi presegali mejo petih odstotkov delnic. O posledicah krepitve libijskih družbenikov za vodenje banke se sprašujejo tudi v Banki Italije, odgovore na ta vprašanja pa bi moral dati upravni svet Unicredita, katerega sestanek je napovedan za 30. september. Vendar bi o tem upravni svet utegnil razpravljati že danes na izredni seji, ki bo posvečena odnosom z najvišjimi mana-gerji, se pravi s Profumom. Le-ta naj bi se pripravljal na odstop. Gelminijeva za boljše poznavanje biblije v šolah RIM - Italijanski šolarji bi morali bolj zaupati Svetemu pismu, je dejala ministrica za šolstvo Maria Stella Gelmini. "Pomembno je, da naši otroci tudi v šoli spoznavajo besedilo, ki najgloblje zaznamuje našo civilizacijo in našo zavest ter odgovarja našim srcem," je za katoliški časnik Famiglia Cristiana povedala Gelminijeva. Po besedah ministrice Gelminijeve, ki poskuša v ospredje ponovno postaviti pomen verskega pouka v javnih šolah, se je treba zavedati, da večina šolarjev nima osebnega stika s Svetim pismom, čeprav je po njenem mnenju prav ta prvi vir za vsa področja duševnega življenja. Časnik Famiglia Cristiana sicer v zadnji izdaji bralcem v župnijah, na letališčih, železniških postajah in marke-tih ponuja tudi žepno izdajo Svetega pisma, s čimer hočejo po Italiji razdeliti milijon kopij temeljne knjige krščanske vere. Tanzi ni več vitez dela RIM - Bivši prvi mož Parmalata Cali-sto Tanzi ni več vitez dela. Predsednik republike Giorgio Napolitano je na predlog ministrstva za gospodarski razvoj prejšnji petek podpisal odlok, na podlagi katerega se Tanziju odvzema viteški naslov, ki mu ga je bil leta 1984 podelil takratni predsednik Sandro Pertini, saj ga ni vreden spričo dejstva, da je bil obsojen zaradi kraha njegove družbe, ki je prizadel tisoče varčevalcev. Tanziju je Napolitano v avgustu že odvzel naslov viteza velikega križa. zdravstvo - Sramotno obnašanje zdravnikov v porodni sobi Naravni porod ali carski rez? Dojenček v komi zaradi spora med zdravniki MESSINA - Naravni porod ali carski rez? Dilema je znova oškodovala življenje dojenčka. V bolnišnici Papar-do v Messini je namreč spet prišlo do sramotnega dogodka, zaradi katerega se prizadeti otrok zdaj zdravi na oddelku za intenzivno nego zgoraj omenjene bolnišnice. Podobno kot se je pripetilo že 28. avgusta letos, ko sta se v porodni sobi sprla, pravzaprav celo stepla ginekologa, se je 13. septembra zgodilo tudi na oddelku za ginekologijo bolnišnice Papardo. 24-letna Ivana Ri-gano in njen 34-letni mož Nicola Mangraviti sta se z ginekologom Rosariom Pinom domenila za carski rez. Med porodom pa je v porodno sobo vstopil primarij Francesco Abate, ki je s svojim pomočnikom Saveriom Espositom prekinil operacijo in zahteval naravni porod. Reakcija sorodnikov porodnice je bila takojšnja: zbegani so napadli primarija, tako da je prišlo še dodatne zmede v sobi. Porod so seveda medtem morali prekiniti in dete je zagledalo luč z naravnim porodom šele štiri ure pozneje: njegovo zdravstveno stanje pa je bilo od vsega začetka zelo hudo. Otrok je tehtal namreč več kot 4 kilograme, kar je precej otežkočilo porod. Nekaj sekund je dojenček ostal brez kisika, sedaj pa ga držijo v umetni komi na oddelku za intenzivno nego. Mlada starša sta dogodek pred dnevi seveda prijavila karabinjerjem in tožilstvu, ki je sprožilo sodni postopek - za zdaj proti neznancem. Nedopustno nesoglasje v bolnišnici Papardo v Messini ansa rim - Dan žalovanja Poslednje slovo od padlega vojaka RIM - Rim je bil včeraj odet v črno. Župan Gianni Alemanno je namreč proglasil dan žalovanja v spomin na 36-letnega poročnika polka Col Moschin Alessandra Romani-ja, ki je izgubil življenje v petek v vojaški akciji v Afganistanu. Dopoldne so v rimski vojaški bolnišnici Celio uredili mrliško vežico, kjer je Romani ležal na parah. Njegova družina je povabila vse, ki se želijo posloviti od Alessandra, naj ne kupujejo cvetja, pač pa naj pošljejo sms sporočilo na št. 45506, se pravi naj podprejo neprofitno združenje Peter Pan, ki skrbi za otroke z rakastimi obolenji. Popoldne je bila v baziliki Santa Maria degli Angeli pogrebna maša. Ploskanje in jok sta spremljala pogreb mladeniča, »človeka z velikimi ideali,« kot je poudaril nadškof msgr. Vincenzo Pelvi. Z Romanijem je bil 17. septembra ranjen tudi italijanski padalec Elio Rapisarda, ki se zdravi v nemškem Ramstainu, njegovo zdravstveno stanje pa se je že izboljšalo. Na nedeljski tekmi ekipe Livorno pa je prišlo do neljubega dogodka: nekaj navijačev je med enominutnim molkom v spomin na Romanija žvižgalo. Župan Livorna je dogodek obsodil. Alessandro Romani ansa 6 Torek, 21. septembra 2010 SVET / švedska - Na nedeljskih volitvah so se Švedski demokrati prvič prebili v parlament Premier Reinfeldt zagotovil, da skrajne desnice ne bo v vladi Namerava se nasloniti na opozicijske Zelene, ki so pristali na pogovore STOCKHOLM - Potem ko je njegova konservativna koalicija zmagala na nedeljskih volitvah, a brez absolutne večine, je švedski premier Fredrik Reinfeldt sporočil, da vlade ne bo sestavljal s skrajno desničarskimi Švedskimi demokrati, ampak se namerava nasloniti na opozicijske Zelene. Ti so medtem nakazali pripravljenost na pogovore o oblikovanju vladne koalicije. Reinfeldtova koalicija Zavezništvo za Švedsko, ki jo sestavljajo pre-mierova Zmerna stranka, Stranka centra, Ljudska stranka in Krščan-skodemokratska stranka, je dobila 49,3 odstotka glasov oziroma 172 od skupaj 349 sedežev v parlamentu. Sama Zmerna stranka je dobila 30 odstotkov glasov in s tem dosegla najboljši izid v svoji zgodovini. Švedski demokrati, ki so se prvič uspeli prebiti v parlament, so dobili 5,7 odstotka glasov, kar pomeni 20 sedežev v parlamentu. Vodi jih Jimmie Akesson. Reinfeldt je včeraj ostro zavrnil vsakršno obliko sodelovanja s to skrajnodesničarsko stranko. "Bil sem jasen... Ne bomo sodelovali ali bili odvisni od Švedskih demokratov," je dejal. Opozicijska levosredinska koalicija socialdemokratov, Zelenih in Leve stranke je zbrala 43,7 odstotka glasov oziroma 157 sedežev. Zeleni so s 7,2 odstotka glasov dosegli najboljši rezultat, odkar so leta 1988 vstopili v parlament, in postali tretja najmočnejša stranka v parlamentu. Zeleni, ki so doslej zavračali ponudbo Reinfeldtovega Zavezništva o morebitnem sodelovanju v bodoči vladni koaliciji, so včeraj pokazali pripravljenost na pogovore. "Jasno je, da se v takem položaju moramo pogovarjati," je dejal tiskovni predstavnik Zelenih Peter Eriksson. Socialdemokrati, ki so se s 30,9 odstotka posamično sicer uvrstili tik pred konservativno Zmerno stranko, veljajo spričo nizke podpore za velike poražence volitev in so že napovedali temeljit premislek o vzrokih volilnega neuspeha. Vodja socialdemokratov Mona Sahlin pa kljub za stranko poraznemu volilnemu izidu za zdaj ostaja na položaju. V središču Stockholma se je včeraj sicer zbralo več tisoč ljudi, ki so protestirali proti Švedskim demokratom. Med demonstracijami so nosili napise "Da povezanosti, ne rasizmu" ter "Ne rasistom v parlamentu". Ude- leženci protesta so izrazili pretresenost zaradi uvrstitve skrajne desničarske stranke v parlament ter poudarili, da je sedaj pomembno pokazati, da je velika večina Švedov proti desničarskim skrajnežem. Miren protest je sicer nastal spontano, ko je 17-letno dekle iz predmestja Stockholma zaradi razo-čaranosti nad rezultati volitev na svoj profil na socialnem omrežju Facebo-ok objavilo poziv k protestu. Večje demonstracije v švedski prestolnici so napovedane tudi za 4. oktober. Okoli tisoč nasprotnikov stranke se je včeraj sicer zbralo tudi v drugem največjem švedskem mestu Goteburg. Ker še vedno niso prešteti glasovi volivcev, ki so glasovali po pošti, so možne manjše spremembe volilnih izidov in pa pri razdelitvi mandatov. Končni uradni izidi bodo znani v sredo. Na nedeljskih volitvah je sicer svoj glas lahko oddalo okoli 7,1 milijona volilnih upravičencev. Volilna udeležba je bila 82,1-odstotna. (STA) Fredrik Reinfeldt ansa Jimmie Akesson ansa združeni narodi - Plenarno zasedanje GS Pozivi za vztrajanje pri ciljih Deklaracije tisočletja NEW YORK - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je ob začetku plenarnega zasedanja o uresničevanju razvojnih ciljev Deklaracije tisočletja na sedežu ZN v New York včeraj okoli 140 državnih voditeljev pozval, naj načrt za končanje izjemne revščine do leta 2015 spremenijo v resničnost. Kot je bilo pričakovati med govorniki na plenarnem delu vrha ni bilo nikogar, ki bi se izrazil proti osmim ciljem in 21 tarčam v okviru teh ciljev, ki so jih leta 2000 sprejeli svetovni voditelji v New Yor-ku. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je poudaril, da na svetu trenutno ni bolj pomembnega projekta in udeležence pozval, naj pošljejo trdno sporočilo upanja. Predsednik nove 65. Generalne skupščine ZN Švicar Joseph Deiss je poudaril, da je pomoč najšibkejšim moralna obveznost držav in prav tako pozval k trdnemu sporočilu o pripravljenosti za doseganje ciljev. To se bo zgodilo, saj je sklepna deklaracija vrha že bolj ali manj dogovorjena. Ban Ki Moon ansa Rezultati se že kažejo in Ban Ki Moon je dejal, da je viden dramatičen porast vpisa v osnovne šole po vsem svetu, kakor tudi dostopa do čiste pitne vode. Postavitev ciljev ima velike posledice, vendar je potrebno storiti več za utrditev "življenjske vrvi" za revne po svetu. To je naloga bogatih držav. Generalni sekretar ZN je poudaril, da zadnja gospodarska kriza ne sme prinesti vrnitve v stare nepravične čase, posebej pa se je zavzel za ukrepe v smeri izboljšanja zdravja žensk in otrok. V sredo bo tudi objavil novo strategijo za to. Med včerajšnjimi govorci je predsednik Svetovne banke Robert Zoellick dejal, da je organizacija znotraj banke IDA v 10 letih povečala pomoč nerazvitim s 4,4 na 14,5 milijarde dolarjev na leto. Po njegovih besedah je bil uspeh mednarodne pomoči viden do leta 2005, ko se je število revnih na svetu z 52 odstotkov v letu 1981 prepolovilo. Nato je prišlo leto 2008 s krizo, visokimi cenami energije in hrane, zato sedaj živi 64 milijonov ljudi več v revščini. Do leta 2015 grozi, da bo zaradi tega umrlo 1,2 milijona otrok, 100 milijonov ljudi pa še naprej ne bo imelo dostopa do čiste vode. Svetovni voditelji bodo svoje nastope in razprave nadaljevali do srede. Organizacija Amnesty International pa je na Times Squareu včeraj odprla posebno uro, ki šteje smrt nosečnic ob rojstvu po svetu. Ura je začela teči pri 5,3 milijona. Toliko nosečnic je namreč doslej umrlo zaradi pomanjkljive zdravstvene oskrbe, odkar so bili cilji Deklaracije tisočletja sprejeti leta 2000. Samo v trajanju vrhunskega zasedanja jih bo umrlo okoli 3700. (STA) Obsežne nepravilnosti na volitvah v Afganistanu KABUL - Največja afganistanska organizacija za spremljanje volitev je včeraj sporočila, da je med sobotnimi parlamentarnimi volitvami zabeležila obsežne prevare, kršitve in nepravilnosti. Ustanova za svobodne in poštene volitve (Fefa) je druge parlamentarne volitve v Afganistanu po padcu talibanskega režima spremljala s 7000 opazovalci. "Prevare so se dogajale v različnih oblikah," je povedal vodja Fefe Nader Naderi. Opazovalci organizacije so poročali o večkratnem glasovanju z 280 volišč, glasovanju mladoletnikov na 1259 voliščih, glasovanju namesto drugih s 390 volišč in ponovnem glasovanju s 1288 volišč. V soboto je bilo odprtih 5355 volišč, zaradi slabih varnostnih razmer pa je 300 volišč, ki bi jih morali odpreti, ostalo zaprtih. Oblasti so sicer že pred volitvami sporočile, da več kot 1000 volišč sploh ne bodo odprli. Fefa je zabeležila 276 nasilnih incidentov, medtem ko je afganistanska vlada poročala o 305 incidentih, zveza Nato pa o več kot 400. Ubitih je bilo 21 civilistov, trije volilni uslužbenci in osem vojakov. Svoj glas na volitvah 249 poslancev vo-lesi džirge, spodnjega doma afganistanskega parlamenta, je oddalo več kot štiri milijone Afganistancev. Po podatkih volilne komisije se je volitev udeležilo 40 odstotkov registriranih volivcev. Kitajska prekinila stike z Japonsko na visoki ravni PEKING - Kitajska je prekinila stike z Japonsko na visoki ravni in zagrozila z ostrimi protiukrepi, ker je japonsko sodišče podaljšalo pripor kapitanu kitajske ribiške ladje, ki je trčila z dvema ladjama japonske obalne straže. Spor med azijskima silama je izbruhnil po trčenju kitajske ribiške ladje in ladij japonske obalne straže blizu nenaseljenih otočkov v Vzhodnokitajskem morju, ki si jih lastita obe državi. Japonske oblasti so kitajskega kapitana prijele in ga obtožile, da se je namerno zaletel v japonsko ladjo. Japonski mediji so poročali, da je sodišče kapitanu pripor, ki se je iztekel v nedeljo, podaljšalo do 29. septembra. "Kitajska zahteva, da Japonska takoj brezpogojno izpusti kapitana," je sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Ma Zhaoxu in ponovil stališče Pekinga, da je pripor kapitana nezakonit. "Če bo japonska ravnala trmasto in še naprej delala eno napako za drugo, bo Kitajska sprejela ostre protiukrepe, odgovornost za vse posledice pa bo nosila japonska stran," je opozoril Ma. Kitajska televizija je kasneje poročala, da je japonska odločitev resno škodovala dvostranskim odnosom med država in da je Kitajska prekinila dvostranske stike z Japonsko na ministrski in pokrajinski ravni. (STA) velika britanija - Papež je svoje potovanje označil za »duhoven uspeh« Z razglasitvijo kardinala Newmana za blaženega Benedikt XVI. končal štiridnevni obisk na Otoku BIRMINGHAM - Papež Benedikt XVI. je ob nedeljskem zaključku štiridnevnega obiska v Veliki Britaniji razglasil za blaženega kardinala in misleca Johna Henryja Newmana, najbolj znanega spreobrnjenca iz anglikanske v katoliško vero. Na maši na prostem v parku v Bir-minghamu se je ob tej priložnosti zbralo okoli 55.000 ljudi. Newmanova beatifikacija, ki je pomemben korak na poti do svetništva, je predstavljala osrednji dogodek prvega obiska kakega papeža na Otoku po letu 1982, ki ga je Benedikt XVI. začel v četrtek. Papež se je med nedeljsko mašo spomnil tudi 70. obletnice bitke za Veliko Britanijo, med katero so britanske letalske sile dosegle ključno zmago v zraku nad nemško vojsko. "Za nekoga, ki je živel in trpel v temnih dneh nacističnega režima v Nemčiji, je zelo ganljivo biti tu z vami in se spominjati, koliko vaših sodržavljanov je žrtvovalo svoja življenja in se pogumno upiralo tej zlobni ideologiji," je dejal Benedikt XVI., ki je bil kot 14-letnik vključen v Hitlerjevo mladino. Newman (1801-1890) je ena najuglednejših cerkvenih osebnosti 19. stoletja, vendar so mnenja o tem, ali je bil tradicionalist ali pa si je prizadeval za modernizacijo Katoliške cerkve, še vedno deljena. Tako kot tudi to, ali je bil homoseksualec ali ne. Kar 30 let je namreč živel s tesnim prijateljem, duhovnikom Ambroseom St. Johnom, s katerim si tudi delita grob. V katoliško vero je Newman prestopil leta 1845, potem ko je ocenil, da lahko "pravo" resnico najde le v katoliški doktrini. Bil je tudi eden od ustanoviteljev tako imenovanega Oxfordskega gibanja v 30. letih 19. stoletja, ki si je prizadevalo za oživitev nekaterih rimskokatoliških načel v anglikanski cerkvi. Slednja se je od rimskokatoliške odcepila leta 1534, potem ko se je angleški kralj Henrik VIII. sprl s papežem Klementom VII., ki ni hotel razveljaviti Henrikove zakonske zveze s Katarino Aragonsko. Pred nedeljo je papež dva dni preživel v Londonu, kjer se je v soboto sestal z britanskim premierom Davidom Cameronom in nekaterimi drugimi političnimi predstavniki, imel mašo v Westminstrski katedrali, kjer je izrekel doslej najmočnejše javno opravičilo za zlorabe otrok s strani katoliških duhovnikov, sprejel pet žrtev spolnih zlorab duhovnikov ter daroval molitev v Hyde parku. Pred tem se je v petek srečal s poglavarjem Anglikanske cerkve, canter-buryjskim nadškofom Rowanom Wil-liamsom, s katerim sta skupaj darovala molitev v Westminstrski opatiji. Imel je tudi govor pred vrsto uglednih gostov v Westminstrski palači. V Birminghamu se je papež v nedeljo po maši srečal še s škofi iz Anglije, Walesa in Škotske, zvečer pa se je vrnil v Rim. Papež je obisk v Veliki Britaniji označil za "duhoven uspeh". Njegov tiskovni predstavnik Federico Lombar-di je sporočil, da je Benedikt XVI. vesel, da je njegovo sporočilo o pozitivnem prispevku katolicizma v družbi naletelo na plodna tla. (STA) Nedeljska maša, na kateri je papež razglasil Newmana za blažena ansa Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu vreme - V noči med soboto in nedeljo ogromna količina padavin »Vesoljni potop« z usadi in poplavami Tržaški župan Dipiazza za usade krivi neprevidne gradnje - Miljski gasilci so morali najprej rešiti same sebe Ulica Valerio: promet se je moral ukloniti naravi kroma Torek, 21. septembra 2010 7 APrimorski ~ dnevnik Srečanje izletnikov PD Agencija Aurora vabi udeležence letošnjih izletov Primorskega dnevnika na srečanje, ki bo v četrtek, 23. septembra, v dvorani športnega centra Zarja v Bazovici od 18.30 - 19. ure dalje. V sklopu centra deluje restavracija, kjer bodo prisotnim z veseljem postregli s specialiteta-mi na žaru. Na sporedu bo predvajanje filma in fotografij z vseh treh potovanj ter gledanje in izmenjava fotografij, ki jih bodo izletniki prinesli s seboj. Kdor želi, da bi se njegov film ali fotografije predvajale, je naprošen, da to predhodno najavi zaradi usklajevanja. Izletniki so toplo na-prošeni, da svojo prisotnost najavijo najkasneje do četrtka, do 12. ure. Za najavo materiala za predvajanje kot tudi za najavo prisotnosti prosimo, da telefonirate direktno agenciji Aurora na številki 040/631300 ali 040/632061. Analize grozdja Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko njena svetovalna služba nadaljevala v prihodnjih dneh z meritvami sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja po spodaj navedenem zaporedju: danes, 21/09/2010, od 14. do 15:30 pri Radu Miliču - Salež, št.68 in od 16. do 17. ure pri Mirotu Žigonu -Zgonik 34. V četrtek 23/09/2010, od 15:30 do 16:30 pri Renzu Tavčarju - Repen 42. O nadaljnih meritvah bo zveza sproti obveščala vinogradnike. V noči med soboto in nedeljo je v Trstu in okolici lilo kot iz škafa, padavine so povzročile mnogo nevšečnosti, škoda pa je bila k sreči omejena. Po podatkih deželne meteorološke agencije Osmer je na mesto v 24 urah padlo 140 milimetrov, na Kras pa celo 200 milimetrov dežja. Vremenoslovci potrjujejo, da je bil to najbolj intenziven dež zadnjih 15 let. Medtem ko je voda v okolici poplavila kleti, hiše in telovadnice, je prišlo v mestu do večjih zemeljskih usadov. Na začetku rebri za Čedaz (Salita Cedassamare) v Barkovljah se je ponoči vsulo na cesto tristo kubičnih metrov zemlje in kamenja. Gmota je med drugim pokopala in hudo poškodovala dva parkirana avtomobila. V nedeljo je bila reber iz varnostnih razlogov zaprta za promet, včeraj je bil dostop dovoljen samo krajanom. Blato in kamni so se vsuli tudi na Obalno cesto in na Ul. Nicolodi, strm klanec nasproti borovega gozdiča v Barkovljah. Ob klancu je baje potok prestopil bregove, na cestišču so nastale velike razpoke, zemlja in kamni pa so zgrmeli na Miramarski drevored. Nekaj vozil je še vedno v brezizhodnem položaju. Do večjega usada je prišlo na Ulici Valerio, na območju novega sedeža tržaške univerze. Pri zgornjem vhodu v park nekdanje psihiatrične bolnice se je na omenjeno ulico vsul plaz kamenja, ki je popolnoma prekril cestišče in pokvaril asfaltno prevleko ter ogrozil udeležence v prometu. Tudi tu je bil promet dalj časa prekinjen. Močne padavine so povzročile obilico težav tudi v Rojanu (npr. na nogometnem igrišču društva Roianese in v ulici Vicolo delle Rose), pri Frnedu in v Lo-njerju, pa še drugod v predmestju. Po vsem mestu pa se je ponovila stara zgodba: jaški so bili prepolni, voda je odkrivala talne pokrove in ulice so se prelevile v deroče reke. Po nedeljski hudi uri so se občinski uslužbenci, gasilci, civilna zaščita in podjetje AcegasAps včeraj ukvarjali s čiščenjem cest in zadnjimi posegi, mnogo dela imajo ta čas seveda tudi prizadeti zasebniki. Tržaški župan Roberto Dipiazza, ki pravi, da slika kljub vsemu ni tragična, opominja, da so usadi tudi posledica neprevidnih in prekomernih gradenj, do katerih je v Trstu prišlo v zadnjih petdesetih letih. »Pogosto so gradili hiše na neprimernih mestih, pri tem pa sploh niso upoštevali, kam se bo zlivala voda. To je rezultat,« je za deželni radijski dnevnik dejal župan. Regulacijskega načrta, ki je pravkar propadel, ni izrecno omenil, namig pa je bil očiten. Neobičajne težave je dež povzročil v Miljah. Voda jo je v prvi vrsti zagodla gasilcem, ki so morali najprej rešiti iz zagate same sebe, šele zatem so lahko priskočili na pomoč občanom. Poldrugi meter vode, pomešane z odplakami, je namreč poplavil miljski sedež gasilcev. To se dogaja ob vsaki večji nevihti, trdi sindikat gasilcev UIL, ki je z dogodkom seznanil predsednico Pokrajine Trst Mario Tereso Bassa Poropat (pokrajinska uprava je pristojna za odpadne vode). Sindikat je zahteval takojšen sestanek s predsednico. (af) repen - V soboto ponoči ob nalivu, kakršnega ne pomnijo Voda preplavila telovadnico Poškodovan nov parket, škodo bo mogoče oceniti šele, ko se bo les posušil - Kontovel: razrita pot na Skdjanc Repenska telovadnica res nima sreče z nalivi. V soboto ponoči je voda ob obilnem deževju spet pronicnila v telovadnico in preplavila nov parket. »Poplavo« so v nedeljo zjutraj odkrili organizatorji odbojkarskega turnirja za Pokal bazoviških žrtev. Namesto odbojkarske bitke za žogo se je v telovadnici začel »boj« z vodo. Odstranjevati so jo začeli s cunjami, metlami in sesalci. V parketu so odkrili pokrov odtočne cevi, da je začela voda hitreje odtekati. Po nekaj urah dela je voda vendarle odtekla. Odbojkarski turnir so vsekakor izpeljali, a v telovadnici centra Ervatti pri Briščikih. Sobotna poplava v repenski telovadnici je bila po svoje neobičajna. Voda ni pritekla v prostor z območja slačilnic kot v preteklosti, temveč izza zida, ki ločuje telovadnico od pobočja nad njim. Po oceni vodje občinskega tehničnega urada Marjana Černjave je nesreči botrovalo naključje. Zid so namreč ob obnovitvi športnega subjekta sanirali prav zato, da bi preprečili pronicanje vode v telovadnico. Ob normalnem dežju bi morala deževnica odteči ob zidu po odtočnih kanalih in se porazgubiti v terenu. Voda pa pa je ob izredni povodnji, kakršne v re-pentabrski občini že desetletja ne pomnijo, povzpela ob zidu tako visoko, da je dosegla odprtino, skozi katero je začela pritekati v telovadnico. Repenski upravitelji s telovadnico res nimajo sreče. Že pred časom so pripravili načrt za odstranitev te »šibke toč- ke« z namestitvijo odtočnega kanala, ki naj bi bil povezan s kanalizacijo, da bi voda odtekala tjakaj. Dela bi morali čez nekaj dni dati v zakup, čez mesec dni bi bila dokončana. Zgodilo pa se je, da je po-vodenj »prehitela« občinsko javno delo. Voda je gotovo povzročila škodo na parketu, doslej pa ni znano, kolikšno. Pro-nicnila je med reže, na nekaterih mestih Levo čiščenje vode v repenski telovadnici; spodaj izruti hrast se je zrušil na zaraščeno pešpot od kontovelskega Skdjanca na Miramar kroma je parket že naguban, za dokončno oceno škode pa bo treba počakati, da se les popolnoma posuši. Možnosti sta dve. V primeru, da je škoda nepopravljiva, bo treba parket popolnoma zamenjati in namestiti novega. To bi bilo res hudo, saj je bil parket nov. ŠZ Sloga ga je dala namestiti z deželnim prispevkom nekaj več kot 100 tisoč evrov. V primeru blažjih poškodb parketa pa bi bilo dovolj, da bi ga na novo zravnali. Podjetje, ki ga je namestilo, bi itak moralo začrtati nove črte, da bi košarkarsko igrišče odgovarjalo novim predpisom. Če bo mogoče parket ohraniti, do podjetje v isti sami opravilo obe deli. Sobotni naliv je povzročil tudi druge nevšečnosti v repentabrski občini. Ponoči je voda tako zalila podvoz pod železnico na cesti Col-Opčine, da so ga morali začasno zapreti za promet. Nabrana voda je presegala meter. Povodenj se je znesla tudi na Zahodnem Krasu. Pod Kontovelom je voda razrila pot, ki vodi na Skdjanc. Na cestišču se je odprla kakih 40 centimetrov globoka in več metrov dolga luknja. Pot vodi v kontovelski breg in služi predvsem domačim vinogradnikom. Zahodnokraški rajonski svet je v preteklih letih večkrat pozval občinske oblasti, naj jo primerno uredijo, vsi pozivi pa so bili zaman. Tako bodo imeli kontovelski vinogradniki letos, ob tako močno razriti cesti, ob trgatvi še večje nevšečnosti kot prejšnja leta. Podobno zanemarjeno je tudi stopnišče, ki vodi s Skdjanca na Mira-mar. Več zidkov se je že pred časom sesulo na stopnišče, v soboto ponoči pa so nanj klecnili trije košati hrasti, ki jih je izrula moč vetra. M.K. 8 Sreda, 22. septembra 2010 TRST / tržaški občinski svet - Desna sredina za ponovni sprejem regulacijskega načrta Bani: potreben bo nov dogovor z državno domeno Enrico Sbriglia ob Robertu Menii predstavil Finiju prijazno Italijansko generacijo Tržaški občinski svet je sinoči obnovil svoje delovanje po poletnem premoru. Bolj kot sama seja pa je bilo za krajevno politiko pomembno predhodno srečanje vrha desnosredinske večine, ki podpira župana Roberta Dipiazzo. Po propadlem sestanku na županovem domu je bil sestanek tokrat na institucionalnem sedežu - županstvu. Ob županu so se ga udeležili so se ga načelniki svetniških skupin in pokrajinski tajniki večinskih strank: Piero Camber in Sandra Savino za Ljudstvo svo-bode-Forza Italia, Antonio Lippolis in Piero Tononi za Ljudstvo svobode-Nacio-nalno zavezništvo, Angelo Pierini za Di-piazzovo listo, Maurizio Ferrara in Massi-miliano Fedriga za Severno ligo, dvojčka Roberto in Edoardo Sasco za UDC in Sergio Pacor za Republikance. Po poletnih razprtijah je večinskim partnerjem vendarle uspelo dobiti, če že ne prav skupni, pa vsaj podobni imenovalec političnih ukrepov, ki naj bi jih izvedli do konca županskega mandata. Prva točka je zadevala sporni regulacijski načrt. Dogovorili so se, da ga bo Roberto Dipiazza kroma treba ponovno sprejeti, z upoštevanjem ugovorov in pripomb. Severna liga je vztrajala pri črtanju stanovanjskih gradenj na območju nekdanje vojašnice pri Banih. Za dosego tega bo potreben nov sporazum z državno domeno. Dipiazza naj bi v tej zvezi že posegel v Rimu. Pri pripravi prometnega načrta bo treba vzeti na znanje mnenje neposredno prizadetih, to je trgovcev, obrtnikov, taksistov in drugih sorodnih organizacij. Po vsej verjetnosti bo to preobilen zalogaj, zadeva naj bi zdrknila v prihodnji mandatno dobo. Enrico Sbriglia kroma Termoelektrična centrala bo morala postati alternativa škedenjski železarni. Treba bo torej izbrati: ali centralo, ali železarno. Glede trgovin s prodajo oblačil in blaga ene same znamke pa bo treba dobiti dogovor s trgovci (a Severna liga bi bila zelo vesela, če bi odlok zamrznili ...). Govor je bil tudi o zelenjadni tržnici. To naj bi uredili v Osapski dolini, kjer je občina že pred časom odkupila primerno zemljišče. Včeraj je bila politično pomembna tudi predstavitev tako imenovane Italijanske generacije, nekakšnega političnega laboratorija, ki je zelo blizu pred- sedniku poslanske zbornice. Predstavil ga je pokrajinski koordinator, občinski odbornik Ljudstva svobode-Nacional-nega zavezništva Enrico Sbriglia, sestanka pa so se udeležili vsi veljaki stranke, od podtajnika Roberta Menie do vseh tržaških občinskih svetnikov. Pred začetkom seje je župan Dipiaz-za poročal o posledicah hudega naliva v občini, mestna skupščina je nato soglasno odobrila odlok, s katerim je občina ohranila svoj delež v družbi terminala na Fernetičih. Na začetku seje so bile na dnevnem redu komemoracije. Predsednik skupščine Sergio Pacor in Roberto Sasco (UDC) sta se spomnila predsednika republike Francesca Cossige, Pacor se je spomnil še ubitega župana Angela Vas-sallija in poročnika Alessandra Roma-nija. Kljub prisotnosti vseh štirih svetnikov Ljudstva svobode-Nacionalnega zavezništva pa se ni nihče spomnil tragično preminule rajonske svetnice na Zahodnem Krasu Annarose Benvignu. Škoda. M.K. sv. jakob - Septembra 1920 so se delavci uprli režimu in postavili barikade V spomin na mlade Slovence in Italijane, ki so padli za svobodo in družbeno enakost Ob Claudiu Cossuju se je oglasil tudi Miro Ivančič kroma »Šentjakobskim delavcem, Italijanom in Slovencem, padlim v septembru 1920 za svobodo in družbeno enakost. Tovariši iz Trsta, september 2010« Tako lahko beremo na dvojezičnem spominskem napisu, ki so ga včeraj člani Odbora enakih in svobodnih državljanov ter An-tifašistične koordinacije položili na šentjakobsko cerkev, da bi se spomnili dogodkov izpred devetdesetih let, ko je bilo septembra na protestnih barikadah ubitih 9 (oziroma 12 po pisanju dnevnika Edinost) mladih delavcev. Kot je uvodoma pojasnil predstavnik Odbora Claudio Cossu, ki je ob napis položil venec rdečih nageljnov, so se mladi delavci uprli okupacijskemu režimu. Protest se je dvignil pri delavskem rajonu Sv. Jakoba in se razširil na Goldonijev trg in še dlje do Velikega trga. Protestniki so pri Sv. Jakobu prostovoljno postavili preproste barikade, da bi se zaščitili pred kraljevo vojsko, ki so jo oblasti poslale, da bi zadušila upor. Najprej je vojska ustrahovalno streljala v zrak, nato pa puške usmerila v ljudi, medtem ko je Brigada Sassari proti njim streljala celo s topom. Boji so trajali od 6. do 9. septembra: pri Sv. Jakobu je obležalo 9 mladih, 150 protestnikov pa je bilo aretiranih. Med udeleženci včerajšnje svečanosti je bil tudi Šentjakobčan Miro Ivančič, ki se je spomnil, kako je njegova družina živela v hiši na vogalu med Istrsko ulico in Ul. dell'Industria in je njegov ded upravljal bližnjo gostilno. Ivančičev oče se je takrat kot 17-letnik pridružil protestnikom. Po prvem topovskem strelu so se mladi porazgubili, deda pa, ki je pred gostilno pomagal onemogli ženski, je vojska aretirala in ga odpeljala v grajske kleti. Izpustili so ga šele 10 dni pozneje, saj niso imeli razlogov za pridržanje. Cossu je upor vključil v širši okvir protestov proti oblastem, ki so izbruhnili tako v Milanu kot v Turinu le nekaj let prej. Napovedal je še, da bo o dogajanju izpred 90 let tekla beseda 8. oktobra, ko bo gostja Odbora Marina Rossi. Prireditelji si sicer zelo prizadevajo, da bi občinska uprava, ki tovrstne dogodke kratkomalo prezira, poskrbela za postavitev trajne table v spomin na mlade žrtve. (sas) Nesreča na Napoleonski: kolesar zavozil s ceste Sinoči je okrog 18.30 na Napoleonski cesti prišlo do nesreče. Sprehajalec je namreč poklical službo 118 in obvestil, da je nekje sredi proge kolesar zgrmel v prepad. Na kraj dogodka so prihiteli tudi gasilci in osebje gorske reševalne službe. Po nič kaj preprosti reševalni akciji (predvsem zaradi drevja in bujnega grmičevja) je osebje rešilca ranjenega 50-letnika odpeljalo v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli z rumeno oznako: kaže, da si je polomil medenico in stegnenico. Danes v SK poezija in glasba Radio Slovenija in Slovenski klub vabita nocoj na Arsov večer poezije in glasbe Glas zvoka - Zvok glasu. V Gregorčičevi dvorani bodo ob 20.30 nastopili pesnica in pisateljica Alenka Rebula, pesnik, pisatelj in prevajalec Marko Kravos, harmonikar Igor Zobin in povezovalec Marjan Strojan. Zaradi snemanja prireditve organizatorji prosijo za točnost. Vstop prost. Kaj ponuja danes filmski festival I mille occhi? V gledališču Miela se nadaljuje filmski festival I mille occhi, ki ga že devet let zapored prireja združenje Anno uno. Od 14.30 bo na platnu zaživelo več filmov, in sicer komedija Giorno di nozze Raffaella Matarazza, La donna dell'altro ictorja Vicasa in La pila della Peppa Clauda Autant-La-raja, v katerem nastopa Anna Ma-gnani. Večerni del bo od 20.30 minil v znamenju režiserk Jackie Raynal in Cecile Decugis, od 22.15 dalje pa pa s poklonom pozabljenim italijanskima režiserjema Giorgiu Bianchiju in Pieru Vivarelliju. Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni 21. septembra obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Združenje Goffredo De Banfield si prizadeva, da bi čim več ljudi spoznalo bolezen, ki je v strmem porastu. Slednja se pojavi pri starejših ljudeh, najpogosteje po 65. letu starosti. Po napovedih naj bi se v naslednjih desetih letih število obolelih za demenco povečalo za 40 odstotkov, v naslednjih dvajsetih letih pa kar podvojilo. Združenje bo danes od 9.30 do 17. ure na Borznem trgu ob stojnici nudilo vse potrebne informacije o bolezni. Dogajanje se bo ob 17.30 preselilo v knjigarno Lovat (Drevored XX. septembra), kjer bo na sporedu okrogla miza, na kateri bodo posegli tako znanstveniki in raziskovalci kot književniki. Igralka Tina Sosič bo postregla z branjem nekaterih odlomkov o bolezni. OPOZORILO KZ Nevarnost napada oljčne muhe Kmečka zveza obvešča oljkar-je, da je deželna fitosanitarna služba ERSE opozorila na nevarnost napada oljčne muhe. Oljkarji, ki niso škropili prejšnji teden proti ličinkam oljčne muhe, morajo to storiti čim prej na sledečih območjih: Občina Milje: celotno območje Občina Dolina: celotno območje Občina Trst: obalno območje (Grljan, Kontovel, Sv.Križ) Občina Devin-Nabrežina: Se-sljan, Devin, Nabrežina pri Čupah. Na kraškem delu te občine (Nabre-žina, Cerovlje itd.) ni še potreben škropilni poseg. Oljkarji tega predela naj počakajo na podatke o morebitni prisotnosti muhe do prihodnjega tedna. Služba svetuje za škropljenje uporabo DIMETOATA. Za morebitne nasvete: S.A.S. Trieste -388/6171588; 348/5872062 ali Fito-sanitarla služba - 335/7543021 Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB dolina - Po tednu negotovosti zaradi krčenja števila šolskih sodelavcev V vrtcih in osnovnih šolah zopet celodnevni pouk Na OŠ Frana Venturinija bodo z njim začeli danes Deželni šolski urad prejšnji teden odobril dodatne sklope ur - Poseg staršev pri deželni šolski ravnateljici - V prvem razredu šole Venturini osemnajst učencev Znižanje števila šolskih sodelavcev je nemalo prizadelo otroške vrtce in osnovne šole Didaktičnega ravnateljstva Dolina, ki imajo že po ustaljeni tradiciji celodnevni značaj oz. značaj podaljšanega bivanja. Poročali smo že, da je bil prejšnji teden pouk okrnjen, saj se je zaključil ob 13. uri oz. 13.30, prav tako pa smo poročali, da se je v petek vprašanje - vsaj za zdaj - rešilo z dodelitvijo nekaterih dodatnih sklopov ur pomožnega osebja, k čemu je bistveno pripomogel poseg staršev, ki so nam poslali tudi dopis. Medtem ko je v ostalih vrtcih in šolah stekel pouk s celodnevnim ali podaljšanim poukom, se je na Osnovni šoli Frana Venturinija v Bo-ljuncu in Borštu končal ob 13.30 in bo celodnevni pouk stekel z današnjim dnem. Izredno stanje te šole, ki že precej let deluje s celodnevnim poukom do 16. ure, je močno prizadelo starše, ki so za svoje otroke izbra- Na Osnovni šoli Frana Venturinija v Boljuncu se bo danes začel celodnevni pouk kroma li celodnevni pouk in si tako tudi programirali svoj delovni urnik. Vredno je omeniti, da je letošnji prvi razred dosegel zavidljivo število osemnajst otrok, piše v dopisu staršev. Podpredsednica Spontanega odbora združenih staršev v Občini Dolina Rossana Petaros, ki je tudi občinska svetnica Demokratske stranke, je zato skupaj z ravnateljico Ksenijo Dobrila v petek, 17. septembra, sklicala izredno sejo staršev v znak protesta zaradi krčenja števila šolskih pomočnikov. Ogorčeni starši so se takoj odločili, da se še isti dan zglasijo pri deželni šolski ravnateljici. Petarosova in predstavnica staršev Cinzia Cavalli sta se že dopoldne sestali z Beltramejevo, ki je po sestanku z dolinsko ravnateljico Dobri-lovo in vodjo Urada za slovenske šole Tomažem Simčičem le prižgala zeleno luč za šolo Venturini in dodelila še enega šolskega sodelavca. S skupnimi močmi dolinskega ravnateljstva, učiteljev in staršev se bo tako tudi na Osnovni šoli Frana Ven-turinija pričel celodnevni pouk in to, kot že rečeno, danes, 21. septembra. Po tako uspeli preizkušnji bodo dolinski starši vedno pripravljeni pomagati, pa čeprav si želijo, da bi se v bodoče šolski problemi reševali pravočasno in pred septembrskim odprtjem šolskih vrat. / TRST Torek, 21. septembra 2010 9 1 gledališki vrtiljak - Začenja se trinajsta sezona Sedem predstav Prenovljena abonmaja Prva predstava že to nedeljo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu ob 16. uri in 17.30 V nedeljo, 26. septembra, se bo Gledališki vrtiljak zopet začel vrteti in to že trinajstič. Priljubljena ponudba, ki jo Radijski oder v sodelovanju s Slovensko prosveto namenja malim ljubiteljem gledališča in se je v naši skupnosti uspešno utrdila, saj se po besedah organizatorjev družine vsako leto vračajo, mnogi pa so tudi s tem vzljubili gledališče, stopa namreč v svojo trinajsto sezono s sedmimi predstavami, ki bodo potekale v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu. Tam bo namreč že to nedeljo na sporedu prva od sedmih abonmajskih predstav, ki jo bodo ponudili mladi tečajniki Male gledališke šole Matejke Peterlin, ki so naštudirali priljubljeno pravljico Franeta Milčinskega-Ježka Zvezdica zaspanka. Letošnjo abonmajsko sezono Gledališkega vrtiljaka 2010/2011 so predstavili včeraj dopoldne v prostorih Slovenske prosvete v Trstu ob prisotnosti predsednikov Radijskega odra in Slovenske prosvete, Marjana Jevnikarja in Marija Maverja, ob njiju pa so bili še prava »duša« pobude Lučka Susič, Alenka Hrova-tin in Matej Susič, ki je tudi letos ilustriral plakat in poskrbel za prenovo likovne podobe in imena abonmajev. Do marca prihodnjega leta se bo zvrstilo sedem predstav, ki bodo potekale ob nedeljah v dvorani svetoivanskega Marijinega doma v dveh izmenah, ob 16. uri in 17.30. Po Zvezdici zaspanki bo 24. oktobra na sporedu predstava Črke v izvedbi igralske skupine Abeceda iz Celovca (predstava bo tudi v okviru tradicionalnih Koroških dni), 14. novembra pa bo v goste prišlo Gledališče Koper s predstavo Mali modri Huhu. 5. decembra bo Slovenski oder (tako je ime mlajšemu ansamblu Radijskega odra, ko nasto- Organizatorji Gledališkega vrtiljaka so pripravili abonmajski niz sedmih predstav, abonmaja pa imata novo likovno podobo in novo ime kroma pa pred občinstvom) ponudil predstavo Mala princeska, otroke pa bo obiskal tudi sv. Miklavž. To bo zadnja predstava v letošnjem letu, saj se bo Gledališki vrtiljak ponovno zavrtel 23. januarja 2011 s predstavo Zelišča male čarovnice v uprizoritvi Lutkovnega gledališča Maribor, medtem ko bo 20. februarja v goste prišlo Šentjakobsko gledališče Ljubljana z igro Dogodivščine dvornega norčka. Abonmajska sezona se bo zaključila 13. marca s predstavo Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica Kaj je za vrati? Predstave bo vsakokrat poživila kratka animacija članov Študijskega centra Melanie Klein, medtem ko se bodo mali gledalci lahko tudi letos udeležili likovnega natečaja Moj najljubši gledališki junak. Cene abonmajev se niso spremenile: tudi letos bo treba za prvega otroka-abonenta odšteti 35 evrov, za drugega otroka oz. spremljevalca pa 25 evrov, medtem ko so ostali abonmaji za člane iste družine zastonj. Novost pa predstavljata spremenjena likovna podoba in ime abonmajev: abonmaju za predstave ob 16. uri, ki se je doslej imenoval Sonček, je letos ime Ribica, medtem ko se je abonma za predstave ob 17.30, ki se je doslej imenoval Zvezda, preimenoval v Želvo. To zato, da bi otroci lahko zbirali podobice abonmajev, je bilo rečeno na predstavitvi, kjer so tudi hudomušno povezali imeni Ribica s hitrejšim, Želva pa s počasnejšim tempom. Nakup abonmaja sicer ni obvezen, je pa priporočljiv, saj so posamezne vstopnice precej dražje, opozarjajo organizatorji, rezervacije pa so možne od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na sedežu Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 (telefon 040-370846) ali pred predstavo v Marijinem domu. (iž) medja vas - Boleča izguba Robi Ferfoglia se je poslovil mnogo prezgodaj V svojem štiridesetem letu starosti nas je v soboto ponoči prezgodaj zapustil Robi Ferfoglia, doma iz Medje vasi. Slabost ga je doletela na druženju s prijatelji, kjer se je nenadoma zgrudil na tla in kjer so bili zaman vsi poskusi oživljanja. Niti v tržiški bolnišnici mu niso mogli nuditi ustrezne pomoči. Robi Ferfoglia je bil zelo priljubljen član medvejsko-šti-vanske skupnosti, dobro poznan tudi v obeh pokrajinah, tržaški in goriški, kajti dolga leta je bil zaposlen kot prodajalec avtomobilov, najprej pri avtosalonu Novati e Mio v Tržiču, nazadnje pa pri avtodelavnici Guštin v zgoniški obrtni coni. Prav zaradi njegove službe je imel veliko stikov z ljudmi in veliko poznanstev. Razposajen in veseljaški med prijatelji, profesionalen in zanesljiv na delovnem mestu; te so bile njegove glavne značilnosti, zaradi katerih so ga vsi cenili in imeli radi. Robi je bil radodaren in vedno pripravljen priskočiti na pomoč prijateljem v težavah. Čeprav je bil včasih zaradi svojega samskega stanu nekoliko melanhoničen, je v krog prijateljev, ki so ga poznali pod imenom Šulin, vedno prinašal živahnost in veselje. Kot otrok je živel v Tržiču in obiskoval italijansko šolo. Kljub temu pa je vzljubil slovensko kulturo in običaje in vsak dan se je z očetom rad vozil v Medjo vas in se družil s tamkajšnjo mladino. V drugi polovici devetdesetih let je bil med glavnimi akterji prvih nastopov medvejskega voza na Kraškem pu- Robi Ferfogila (na vrhu skupine) s prijatelji na Triglavu stu in stalni spremljevalec medvej-sko štivanske nogometne ekipe, ki je v poletnih mesecih nastopala na raznih turnirjih na Goriškem in Tržaškem; sodeloval je z vaško skupnostjo pri organizaciji številnih kulturnih in rekreacijskih pobud kot so kresovanja, proslave, martino-vanja, izleti, idr. Leta 2002 je bil med ustanovitelji slovenskega športno kulturnega društva Timava in nekaj let je pri tem društvu opravljal tudi od-borniške zadolžitve. V zadnjih časih se je, zaradi skrajšanega delovnega urnika, posvečal delu na domači kmetiji v Medjevasi, kjer je živel z očetom Paolom in očetovo ženo Dorino. Poleg očeta je Robi zapustil tudi mamo Noris in starejšega brata Ladislava. Vsi vaščani in prijatelji v tem žalostnem trenutku stojijo družini ob strani. Odhod Robija je pustil v tako majhni skupnosti kot je med-vejska veliko praznino, ki se je ne bo dalo zakrpati. »Robi, ostal boš v našem spominu in hvala za vse lepe trenutke - Čau Šulin!« IT sejem - Prihodnji konec tedna Trg Evropa letos prvič tudi na Korzu Velik del Korza bo prihodnji vikend zaprt za promet kroma Trg Evropa 2010 bo letos prvič potekal tudi na Korzu Italija. Tržaški Confcommer-cio se je namreč odločil, da deseto evropsko tržnico potujočih trgovcev, razširi na precejšen del mestnega središča. Od petka do nedelje bodo na Borznem trgu potekali koncerti, animacije in drugi kulturni dogodki, podobno bo na Ponterošu, kjer bodo tudi stojnice s hrano in pijačo. Blago iz različnih krajev Evrope pa bodo od 9. do 23. ure prodajali na Korzu, ki bo ob tej priložnosti zaprt za promet. A tudi na nekaterih bližnjih ulicah, ki so že tradicionalno namenjene izključno pešcem (ulice Bellini, Dante, Santa Caterina, San Lazzaro). Skupno bo na letošnji tržnici sodelovalo okrog sto štirideset prodajalcev iz devetnajstih držav. Dogodek so včeraj predstavili njegovi pobudniki, predstavniki trgovcev, Občine in Pokrajine. Predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti je prepričan, da bo tržnica ovrednotila eno osrednjih tržaških ulic (Korzo), ki je običajno zelo prometna (in zato baje med kupci manj priljubljena); združenje trgovcev je zato svoje člane povabilo, da prihodnji konec tedna podaljšajo delovni čas. Občinski odbornik Paolo Rovis upa, da bo nova lokacija postala tradicionalna, medtem ko je pokrajinski odbornik Dennis Visioli izrazil zadovoljstvo, ker bodo na tržnici sodelovali tudi poulični glasbeniki in animatorji: Trst, kot stičišče ljudi in blaga iz različnih koncev Evrope. Občinski redarji pa so prebivalce pozvali, naj se na tržnico odpravijo peš ali z avtobusom. Avtobusi, ki prihajajo z nabrežja, bodo vozili do Borznega trga, nato pa zavili na Ulico Roma in Mazzinijevo ulico do Goldonijevega trga. Avtomobili bodo lahko Korzo prečkali le v višini Ulice sv. Spiridiona. (pd) ulica forlanini - Nora vožnja terjala mlado življenje Po trčenju zapustil brata 24-letni Massimo Kari, kije bil na enodnevni prostosti, je skušal zbežati, 15-letni Maicol pa je umrl - Tožilstvo zahteva pripor Ukradeni avtomobil znamke Fiat, s katerim sta se v soboto zvečer na mokri Ulici Forlanini ponesrečila brata Massimo in Maicol Kari Državno tožilstvo je sodniku za predhodne preiskave včeraj predlagalo, naj za 24-letnega Massima Karija odredi oz. potrdi pripor. Kari je bil v soboto zvečer protagonist žalostnega dogodka, ki se je pripetil v Ulici Forlanini. Z ukradenim avtomobilom se je v družbi petnajstletnega brata Maicola zaletel v zaščitno ograjo. 24-letnik, ne da bi še živemu bratu pomagal, je ukradel še en avto, skušal zbežati in spet trčil. Maicol je medtem umrl. Rom Massimo Kari, italijanski državljan, je zapornik, v soboto pa je bil na 24-urni prostosti. Gre za starega znanca karabinjer-jev in policije, slednja ga je tokrat aretirala zaradi suma tatvine v obtežilnih okoliščinah, opustitve pomoči in nenamernega uboja. Sodnik naj bi o priporu odločal danes ali najpozneje jutri. Brata Kari sta v soboto okrog 21.30 v parkirišču stanovanjskega kompleksa pri Melari ukradla star fiat uno. Starejši brat Massimo je očitno hotel po svoje praznovati dan prostosti, pri čemer je pod vplivom alkohola in ob spremstvu bratca preveč pritisnil na plin. Na Ulici Forlanini, že po prvih ovinkih, je fiat na spolzkem cestišču zaneslo v desno, mali avtomobil se je takoj po avtobusni postaji silovito zaletel naravnost v začetek zaščitne ograje pri hišni številki 14. Kovina je prebila vetrobransko steklo, udarila mladega Maicola in prebila še steklo desnega prednjega okna vozila. Petnajstletnik je bil zelo hudo poškodovan, njegovo srce pa je še bilo. Njegov brat Massimo pa mu ni nudil pomoči. Enemu od dveh voznikov, ki sta se ustavila, da bi ponesrečencema pomagala, je ukradel avtomobil opel tigra in se pognal v beg. Šok in vinjenost pa sta ga izdala in po približno sto metrih ga je spet zaneslo s ceste, tokrat v vrtna vrata hiše na vogalu z Ul. Berga-mino. Zlomil si je pest, poskusil pa je zbežati peš. Policisti so ga kmalu prijeli in aretirali, medtem pa je njegov brat, kljub naporom osebja službe 118, v katinarski bolnišnici izdihnil. Massimo Kari se je rodil v kraju San Daniele del Friuli, živi pa v Trstu. Že več let je reden gost tržaškega zapora, za sabo ima cel seznam tatvin in ropov. Podobno velja še za nekatere člane velike romske družine, ki prebiva pri Melari. Dobrodošel Dean Srečnim staršem in bratcu Alanu iz srca čestitamo, malemu Deanu želimo vso srečo v življenju. Nono Ladi, nona Adelina, teta Claudia in Silvano Torek, 21. septembra 2010 Včeraj danes Danes, TOREK, 21. septembra 2010 MATEJ Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 19.05 -Dolžina dneva 12.15 - Luna vzide ob 17.58 in zatone ob 4.53. Jutri, SREDA, 22. septembra 2010 MAVRICIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,8 stopinje C, zračni tlak 1021 mb raste, veter 9 km na uro vzhodnik, vlaga 43-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,5 stopinje C. di Lekarne Do sobote, 25. septembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 - 040/772148, Ul. Curiel 7/B - 040/281256, Bazovica - 040/9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Curiel 7/B, Trg Vene-zia 2, Bazovica - 040/9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 - 040/308248. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.30 »Cani & gatti: La vendetta di Kitty -3D«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Nien-te paura«. CINECITY - 16.30, 19.15, 21.45 »Man-gia, prega, ama«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Mordimi«; 16.15, 18.00, 19.45 »Cani & gatti: La vendetta di Kitty -3D«; 16.20, 18.10, 20.05, 22.00 »Sharm El Sheik«; 15.50, 17.50, 22.10 »The American«; 16.05, 18.05, 20.00, 22.00 »Resident Evil: Afterlife - 3D«; 19.50, 21.30 »La solitudine dei numeri primi«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Shrek - E vissero felici e contenti -3D«. FELLINI - 16.30, 18.15 »Shrek e vissero felici e contenti«; 20.10, 21.45 »20 sigarette«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La so-litudine dei numeri primi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.25, 20.25, 22.15 »Fratelli in erba«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.15, 22.00 »Somewhere«. KOPER - KOLOSEJ - 19.50, 21.50 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«; 18.10 »Charlie«; 17.10, 19.20, 21.30 »Butec na večerji«; 16.10 »Nevidno zlo: Drugi svet«; 17.30, 20.20 »Čarovnikov vajenec«. KOPER - PLANET TUŠ 15.00, 17.20 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 16.50 »Mačke in psi 3D«; 18.00 »Karate Kid«; 18.50, 21.10 »Ljubezen na daljavo«; 17.00, 19.10 »Charlie«; 15.50, 20.50 »Nevidno zlo: Drugi svet«; 19.40, 21.50 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«; 16.20, 18.35, 21.00 »Butec na večerji«; 16.00, 18.20, 20.40 »Čarovnikov vajenec«; 21.20 »Hibrid«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Mangia, prega, ama«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Resident Evil: Afterlife - 3D«; Dvo- TRST rana 3: 16.00, 17.30, 19.00, 20.40, 22.20 »Mordimi«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Sharm El Sheik«; 18.15, 22.15 »The American«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.00, 22.00 »Mordimi«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Mangia, prega, ama«; Dvorana 3: 17.30 »Cani & gatti: La vendetta di Kitty - 3D«; 22.10 »The American«; Dvorana 4: 18.10, 20.00, 22.00 »Fratelli in erba«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »La solitudine dei numeri primi«. 9 Šolske vesti RAVNATELJICA IN PROFESORJI prvih razredov DTZ Žige Zoisa vabijo starše prvošolcev na srečanje, ki bo danes, 21. septembra, ob 18. uri na sedežu šole v Ul. Weiss 15. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo v sredo, 22. septembra, ob 17.30 informativni roditeljski sestanek za starše dijakov prvih razredov. Sledilo bo predavanje prof. Alenke Rebula o težavah dijakov ob vstopu na višjo srednjo šolo in o tem, kako jim lahko starši pomagajo. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo pouk v otroškem vrtcu v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom do četrtka, 30. septembra, od 8. do 16. ure. M Izleti KLUB PRIJATELJSTVA prireja v sredo, 29. septembra, izlet v Stično z ogledom njenih zanimivosti in na Valvasorjev grad Bogensperk ter okolico. Vpisovanje do 25. septembra na tel. št. 040-225468 (Vera). Vabljeni! DOLINSKA SEKCIJA SSK prireja v nedeljo, 3. oktobra, tradicionalni jesenski izlet na Dolenjsko, z obiskom Rib- nice in pobratene občine Kočevje, kjer se bomo srečali s prijatelji ter si ogledali mesto in lepo urejen zgodovinski muzej. Ob Kočevskem jezeru bomo imeli kosilo. Popoldne bomo obiskali še Žužemberk in si ogledali grad ter obiskali spomenik padlim. Vpis in vse potrebne informacije: Sergij Mahnič (040 - 228924, Boljunec in Boršt), Rado Štrajn (040 - 228274, Dolina) in Branko Slavec (040 - 231975, Mač-kolje in Prebeneg). Toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga vabi svoje člane na izlet na Koroško, ki bo 10. oktobra. Program izleta je sledeč: ob prihodu se bomo v pristanu vkrcali na splav in se s splavarji peljali vzdolž reke Drave. Sledil bo ogled več zanimivosti in vožnja po dolini reke Bistrice. Odhod avtobusa iz Milj bo ob 6. uri po ustaljeni poti. Vpisuje Vesna v opoldanskem času ali zvečer na tel. št. 040-271862. OGLED PASIJONSKIH IGER v Kirchsc-hlagu in romarskega svetišča Fatim-ske Matere Božje v Prosingbirbaumu ter Gradca od 10. do 11. oktobra. Cena 155,00 evrov (vključen je avtobusni prevoz, polpenzion, vstopnica za obisk pasijona in kosilo na poti domov). Prijave sprejema sestra Angelina Šterbenc na telefonski številki 347-9322123, 00386-41-290386, 040299409 (Norma), 040-370846 (pon.-pet., 9.30-13.30 Slovenska prosveta). Zaradi organizacijskih razlogov je za vpisovanje nujno pohiteti! -/ H Čestitke Našemu Alanu se je pridružil bratec DEAN. Staršema čestitamo, malemu DEANU pa želimo polno sreče, zdravja in uspehov v življenju. Noni Milena, Dunja z Zvez-danom. Danes praznuje naš dragi mož, oče in nono MARIO 80. rojstni dan. Vse najboljše, mnogo zdravja in veselja ter da bi še mnogo let užival in se z nami veselil mu iz srca voščijo žena Jolanda, hči Marija, sinova Marjan in Andrej z družinami. Koš poljubčkov mu pošilja mala Petra. V vrtcu v Šempolaju bo danes veselo, MARISOL vse najboljše se bo pelo. Tri svečke na torti bo ugasnila in prijateljčkom bombončke delila! Mama, tata, Josette, nono-ti, teti in strica se z njo veselimo in vse lepo ji v življenju želimo. MARISOL! Da bi vedno tako lepo pela in se v vrtcu prav imela! To ti tvoja sestrična Kimy želi in pošilja ti ljubčke tri. [d Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. OSMICA je odprta pri Cesarjevih, Sa-lež 24, nudimo domačo kapljico in prigrizek. OSMICO je odprl Zahar v Borštu št.57. OSMICO sta odprla Cvetko Colja in Zmaga v Samatorci št. 50. Tel. št.: 040229224. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Zgoniku št. 34, tel. 347-2511947. Pričakuje Vaš obisk! ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Piazza Europa 2010 Trst, 24. - 26. septembra U*ve4t\os4' 4rgovMj* A(\ ulični ^ Stojnice, glasba in ulični umetniki organizira: h^ conFcommErcio Trieste * * PiazzaEuropa 10 Mercato Europeo del Commercio Ambulante program na spletni strani: www.piazzaeuropa.eu v sodelovanju z: im Hit ikljvnik 1*1.50 - l.rr.mi- I îflo ■ ¡VI nt Trt +0t ftlfl.^1 Hi hm^Wn* ¡It-. >ÍMH¡ I l.teü □ ObvesA Ha PIHALNI ORKESTER BREG IN GLASBENA MATICA obveščata, da je v teku vpisovanje za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije na tel. št. 3386439938 ali vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe v Dolini. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad, v Ul. Cicerone 8, odprt vsako soboto od 10. do 11.30. Info na tel. 328-4559414, info@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. SKD PRIMOREC organizira v sezoni 2010/2011 plesni tečaj za osnovnošolce (od 6. do 10. leta starosti) pod mentorstvom vzgojiteljice Daše Grgič, ki bi se odvijal enkrat/dvakrat tedensko (ob torkih in četrtkih) od 16.15 do 17.15. Tečaj bo stekel le ob zadostnem številu prijavljenih. Prijave do danes, 21. septembra, na tel. št. 338-4482535 (Giuliana). SREČANJA Z YOGO bodo v ŠKC v Lo-njerju vsak torek od 19.00 do 20.30. Prvo bo na sporedu danes, 21. septembra, potrditve in prijave na tel. št. 333-5062494. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 21. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ŠZ BOR - gimnastični odsek organizira treninge ritmične gimnastike: na Stadionu 1. maj za predšolske otroke ob torkih in petkih 16.30-17.30, za osnovnošolske otroke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 17.30-18.30. Prvi trening bo danes, 21. septembra. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor OŠ Bevk): za predšolske otroke ob sredah 16.3017.30 in osnovnošolske otroke 17.3018.30. Prvi trening bo v sredo, 22. septembra. Prijave in informacije na 3282733390 (Petra). OBČINA DOLINA Sporoča, da bo zaradi nujnih popravil na občinski vodovodnem omrežju, prekinjena dobava vode v naselju Draga v sredo, 22. septembra, od 9. ure do zaključka del. SKD VIGRED sporoča, da bo v Štalci v Šempolaju, ob zadostnem številu prijavljenih, potekala telovadba za dobro počutje. Sestanek za uskladitev urnikov bo v sredo, 22. septembra, ob 18.30. AŠD MLADINA organizira začetne in nadaljevalne smučarske tečaje na plastični stezi v Nabrežini. Prijave na tel. št. 3386376575. SOMPD VESELA POMLAD pričenja z rednim pevskim delovanjem. Prva vaja za Otroški pevski zbor bo v petek, 24. septembra, ob 16. uri; za Mlajšo dekliško skupino bo prvo srečanje v četrtek, 23. septembra, ob 19. uri v dvorani Fin-žgarjevega doma na Opčinah. Vabljeni dosedanji in novi pevci! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK GRAMSCI vabi v četrtek, 23. septembra, ob 18. uri v Ljudski dom, Ul. Ponziana 14, na razpravo Kakšna bodočnost za »burlo« v okviru tržaškega in deželnega zdravstva? DAN SRCA V OBČINI DOLINA Odborni-štvo za Socialno skrbstvo občine Dolina obvešča, da bo v petek, 24. septembra, na Županstvu Občine Dolina v dvorani občinskega sveta, od 8.00 do 12.30 potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za vse, otroke in odrasle, ki bi radi vstopili v godbo. Tečaji, ki jih bodo vodili diplomirani profesorji tolkal, pihal, trobil in glasbenih uric za najmanjše, se bodo vršili v šolskem letu 2010/2011 na sedežu godbe, v bivši klavnici v Nabrežini (Kamnolomi 12). Vsi zainteresirani se lahko javijo na tel. št. 348-4203196 (Niko) ali na tel. št. 040200777 (v večernih urah). Skupni informacijski sestanek v petek, 24. septembra, ob 18. uri na sedežu godbe. KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke iz Trsta, Gorice in Benečije na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... po magično sol v Slovensko Istro« v soboto, 2. oktobra. Informacije in prijave najkasneje do petka, 24. septembra, (število mest je omejeno) na SKGZ v Trstu, Ul. San Francesco 20, tel. št. 040-368094 od 9. do 12. ure; v Slovenskem dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici, Ul. Montesanto 84, tel. št. 0481-533495 od 14. do 17. ure in na Inštitutu za slovensko kulturo v Špetru. OTROŠKI PEVSKI ZBOR Glasbene matice Trst bo imel vaje v Dijaškem domu v Trstu ob petkih ob 16.00 oz. ob 17.00 (otroci bodo razdeljeni po starostnih skupinah). Prvi sestanek bo v petek, 24. septembra, ob 16.30 v Dijaškem domu. Vabljeni vsi od 4. do 13. leta! 50-LETNIKI IZ DOLINSKE OBČINE vabijo na srečanje v domačiji Vrbin v Pare-du pri Divači v soboto, 2. oktobra, začetek ob 18. uri. Info v večernih urah: 040-228398 in 347-1074873 (Loredana). Prijave do sobote, 25. septembra. GLASBENA ŠOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE obvešča, da so odprte vpisnine za š.l. 2010/11. Vpis ali informacije na sedežu v Babni hiši v Ri-cmanjih ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 21. ure. RADIJSKI ODER v sodelovanju s Slovensko prosveto sporoča, da se vpisujejo abonmaji za 13. Gledališki vrtiljak na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, in na tel. št. 040-370846, od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. Prva predstava bo na sporedu v nedeljo, 26. septembra. RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PRO-SVETA vabita na 13. Gledališki vrtiljak. Prva predstava bo v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu v nedeljo, 26. septembra, ob 16. uri in ob 17.30. Vpis abonmajev pri Slovenski prosveti v Ulici Donizetti 3 in na telefonski številki 040-370846 od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in vpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Predstavitvena srečanja: v ponedeljek 27. septembra, ob 16.00 osnovna šola, ob 17.00 srednja šola, ob 18.00 višja šola, ob 19.00 odrasli. PLESNA SKUPINA SKD SLAVKO ŠKAM-PERLE obvešča, da bo prva vaja Hip-Hop za v ponedeljek, 27. septembra, ob 14.30 za srednje in višješolce in ob 16.30 za osnovnošolce v društveni dvorani na štadjonu 1. Maj. Mentorica Jelka Boga-tec. Za info 349-7338101. MOJA SLOVENŠČINA: Tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Info in vpisi: 040-212289, in-fo@skladmc.org. Predstavitvena srečanja: v torek, 28. septembra, ob 17. uri za Slovence, ob 18. uri lanski nadaljeval-ci/Neslovenci, ob 19. uri začetniki/Ne-slovenci. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren prireja telovadbo za gospe v zrelih letih. Telovadba se bo začela v petek, 1. oktobra, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren in bo potekala dvakrat tedensko, ob torkih in petkih od 9. do 10. ure. Informativni sestanek bo v torek, 28. septembra, ob 11. uri v društveni dvorani. Vabljene. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira na Stadionu 1. maj v Trstu: vadbo za predšolske otroke od 1. do 6. leta starosti ob sobotah, prva vadba v soboto, 2. oktobra; telovadbo in uvajanje v atletiko za osnovnošolske otroke od 6. do 10. leta starosti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah; vadbo atletike za srednješolce ob torkih, prvi trening v torek, 28. septembra. Info: ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 040-51377. 60-LETNIKI s Križa, Proseka in Konto-vela organizirajo v nedeljo, 26. septembra, izlet v Rovinj in okolico. Info v večernih urah: 040-251161 (Štefi) ali 040-220655 (Oskar). STUDIO ART začenja novo sezono: vabimo mlade, ki se zanimajo za gledališče, da se nam tudi letos pridružijo. V sezoni 2010-11 se bodo nadaljevali tečaji za gledališke igralce, začenjamo pa tudi tečaj za mlade tehnike luči in zvoka. Informacije na 347-7615287 ali sola@tea-terssg.it. Začetek tečaja 29. septembra. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so se začeli vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informacije na tel. št. 349-4103131 (Martin) ali 040251101 (Bruno). JUSARSKI ODBOR PROSEK obvešča, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do četrtka, 30. septembra, na sedežu odbora - Prosek 159. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi vse, ki imajo od 10. do 17. leta starosti in jim je všeč glasba, na srečanja v Štalci v Šempolaju vsak torek od 19.30 do 20.30. Mentor Aljoša Saksida. PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste osnovnošolce in srednješolce. Plesne vaje vsak četrtek, v Štalci v Šempolaju: od 16. do 17. ure za 1., 2. in 3. razred osnovne šole; od 17. do 18. ure za 4. in 5. razred in srednjo šolo. Mentorica: Jelka Bogatec. STAREJŠE SKAVTINJE POZOR: pridite na priložnostno večerjo v četrtek, 30. septembra, ob 19. uri na Pesek. Javite se na odrasliskavti@googlegroups.com ali na 347-7000353 (Irma Ozbič Piščanc). TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden v sodelovanju z Občino, se začnejo v mesecu oktobru. Vpisovanje v knjižnici »Nada Pertot« in v Kavarni Gruden v Nabrežini. Info: 040299632, e-mail veratuta@tiscali.it. TEČAJ ZA DOJENČKE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj za dojenčke od 1. do 12. meseca začel v petek, 1. oktobra, od 10.30 do 11.30. Tečaji za otroke od 12. do 36. meseca pa bodo potekali ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Prijave in info: tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini poteka, ob torkih in petkih, od 19. do 21. ure tečaj Pilatesa in telovadbe za zdravo hrbtenico. AŠD MLADINA organizira tečaj bikram joge. Predstavitev in brezplačna poskusna vaja v ponedeljek, 4. oktobra, v re-kreatorju v Križu št. 441 ob 20. uri. Tečaj vodi Yasmin Anuby. Informacije: tel. št. 333-5663612. AŠD MLADINA organizira tečaj trebušnih plesov. Predstavite in brezplačna vaja v ponedeljek, 4. oktobra, v bivšem re-kreatorju v Križu 441 ob 18.30. Tečaj vodi Yasmin Anuby. Info: www.yasmin.anuby.it, tel. 333-5663612. AŠD MLADINA vabi na tečaje hip-hopa in break-danca, ki bodo potekali v bivšem rekreatorju v Križu 441 pod vodstvom večkratnega svetovnega prvaka Sama Polutaka Kosa in Mateje Terčon. Predstavitev in brezplačna poskusna vaja v ponedeljek, 4. oktobra; osnovnošolci ob 16. uri, vrtec ob 16.45, srednješolci in mladinci ob 17.30. Info: 329-9751782. AŠD ZARJA sporoča, da bo tudi letos potekal tečaj rekreacijske telovadbe in pi-latesa za dekleta in gospe. Vadba bo vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v telovadnici športnega centra v Bazovici. Prva vadbena ura bo v ponedeljek, 4. oktobra. Za vse potrebne informacije pokličite na tel. št. 339-2447832. BABY FITNESS ŠC Melanie Klein prireja tečaj za starše, kako naj dvigajo, oprijemajo in ljubkujejo svojega dojenčka. Dojenčka spodbujamo k pozitivni gibalni izkušnji in pridobivanju samozavesti za ponovne poizkuse ter mu nudimo optimalno oporo za ustrezno spodbujanje telesnega razvoja. Tečaj je namenjen dojenčkom od rojstva do 18. meseca. Brezplačna predstavitvena delavnica bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 10. uri za nekobacače in ob 11. uri za koba-cače, v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. DSMO K. FERLUGA odpira vrata svojega sedeža v Miljah, Ul. Roma 22, kjer dobite informacije o tečajih, prireditvah, prebirate Primorski dnevnik in Novi glas ter z dežurnim pokramljate po slovensko. Urnik odprtja: vsak ponedeljek med 18.30 in 20.00 od 4. oktobra dalje. Pričakujemo vas! PLESNA SEZONA pri AŠD Cheerdance Millenium se je začela! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi so ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v prostorih društva Skala v Gro-padi. Namenjeni so dekletom od 15. leta dalje. Pridruži se nam: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali info@che-erdancemillenium.com. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. 15 Prireditve UREDNIŠTVO ZA KULTURO 3. programa »Ars Radio Slovenija« v sodelovanju s Slovenskim klubom prireja Arsov večer poezije in glasbe: »Glas zvoka - Zvok glasu« danes, 21. septembra, v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20. Nastopali bodo pesnica Alenka Rebula, pesnik Marko Kravos in harmonikar Igor Zo-bin. Večer bo povezoval pesnik in urednik programja ARS Marjan Strojan. Zaradi snemanja prireditve obiskovalce prosimo za točnost. AD FORMANDUM vabi ob pričetku novega šolskega leta na otvoritev razstave Katarine Kalc v sredo, 22. septembra, ob 17.30 na sedežu zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72. OB PRAZNIKU SV. MIHAELA prireja Antropozofsko združenje v Trstu, na sedežu Ul. Mazzini 30, ob 20. uri dve predavanji: v petek, 24. septembra, bo Dario Anderle govoril na temo: »Sonce med Marsom in Merkurjem - Moč železa in bakra«. V soboto, 25. septembra, pa bo Michele Codogno predaval o jeklu, ki ščiti dragoceni zaklad duše. Vljudno vabljeni! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA, Kulturno društvo za umetnost KONS in RTV Slovenija, Regionalni RTV Center Koper-Capodistria vabijo na otvoritev razstave Klavdij Palčič -Odrska prehajanja v petek, 24. septembra, ob 18.30 v galeriji Narodnega doma, Ul. F. Filzi 14. Predpremierno bo predstavljen dokumentarni film Mirjam Mu-ženič »Biti to, kar si«. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 24. septembra, ob 19.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje razstave akademske kiparke Metke Kavčič »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in valjane pločevine. Glasbeno kuliso bo poustvaril Tomaž Nedoh s saksofonom. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na fotografsko razstavo Kina Extrade »Stran! Hočem stran! V Peru in Bolivijo...«, na Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 25. septembra. SKD IGO GRUDEN vabi na prvo Pravljično urico, ki jo prireja v sodelovanju s knjižnico Komen, v soboto, 25. septembra, ob 15.30 v društveni dvorani. Možnost izposoje slikanic in drugih knjig za otroke. V BOLJUNCU bo v nedeljo, 26. septembra, praznovanje nadangela Mihaela na griču nad vasjo. Ob 17. uri bo sv. maša na prostem, na temeljih stare podružne cerkve. Zbirališče bo v Boljuncu pred cerkvijo ob 16. uri. V primeru slabega vremena bo sv. maša v boljunski cerkvi. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja v četrtek, 30. septembra, razstavo »Spomini«: Neva Pertot slikanje, Mileva Martelanc glina, glasbena kulisa Nadja Pertot - sopran, (poklon sestri Nevi in sestrični Milevi), nastop skupine učencev Glasbene kamberce SKD Barkovlje, ki jo vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 20. uri. DOKUMENTARNA RAZSTAVA »Pore- čanka, včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli, je na ogled do konca decembra v Železniškem muzeju na Marsovem polju (Campo marzio), Ul. G. Cesare 1. Urnik: sreda, sobota in nedelja od 9. do 13. ure, brezplačni ogled samo razstave. Mali oglasi ŽELIM s srcem in dobroto oskrbovati starejše ljudi, od 14. ure dalje. Tel. 3356445419. IŠČEM DELO kot gospodinjska pomočnica za starejšo osebo ali zakonski par 24 ur dnevno. Tel. št. 040-274102. IŠČEM VOZIČEK v dobrem stanju za novorojene dvojčke. Poklicati na tel. št. 3495357639. KUHARICA z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami išče delo ali nudi pomoč v gospodinjstvu. Tel. št. 320-3557811. LJUBITELJU ŽIVALI podarim še zadnji dve mucki mešane barve. Tel. št.: 3470931967. PRODAM njivo 1.300 kv.m., 15,00 evrov na kv.m., orodje za izdelavo vina in cevi raznih dolžin. Tel. št.: 040-280910. PRODAM tri stare kamnite vaze. Tel. št.: 040-327128. PRODAM trisedežni divan, moderen in istočasno klasičen ter naslonjač - relax, oba sta še v garanciji. Zaželjena je resnost. Tel. št.: 347-2754912 (ob uri obedov). PRODAM GROZDJE refoška in vitovske. Tel. št.: 339-5811776. PRODAM KNJIGE od 1. do 5. letnika družboslovnega liceja. Tel. št. 349 - 5068604. PRODAM belo grozdje. Tel. 040-280674. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. 3483127194. PRODAM grozdje vrste malvazija in mer-lot. Tel. št. 331-4331079. PRODAM grozdje vrste refošk. Cena po dogovoru. Telefonirati ob večernih urah na tel. št. 348-5913171. PRODAM mešalec za beton, 300 litrov. Tel. 338-5098764. PRODAM po zelo ugodni ceni skoraj nov mlin za grozdje (repkalnik) - ročno ali motor. Tel. 347-5828180. PRODAM prešo za stiskanje grozdja, premer 60 cm, cena po dogovoru. Tel. št. 347-1396132. PRODAM stenski klavir. Tel. 347-9896031. Prispevki Namesto cvetja na grob sestrične Milke Mingot darujejo Marta, Angel, Eda in Dani 60,00 evrov za sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Milke Mingot vd. Žerjal darujeta Ana in Pavel Mahnič z družinama 100,00 evrov za COŠ Fran Venturini iz Boljunca. Ob rojstnem dnevu pokojne žene in mame Meri Gruden daruje družina 50,00 evrov za zgoniško cerkev. Namesto cvetja na grob Fabia Pečarja darujeta Jadranko in Bruna 20,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na dragega Mitjo Sedmaka in Žarkota Bogatca daruje Adelina Košuta 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V trajen spomin na Mitjo Sedmaka darujejo Irma, Lina, Silvana, Lucija in Pierina 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na dragega Mitjo Sedmaka daruje Milena Sirk 10,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. Marta Slavec daruje 50,00 evrov za krožek Krut. V spomin na moža in očeta Pepija Anto-niča darujejo Sonja, Katja in Anamarija z družinami 150,00 evrov za mavhinjski cerkveni pevski zbor. V spomin na Danila Danielija - Župa-nouga daruje žena Marija z družino 100,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na mamo Stefanijo darujeta Ani in Fredi 100,00 evrov za KD Prosek Kon-tovel. V spomin na Olimpio Giovannini Gulič darujeta Ani in Fredi 20,00 evrov za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja na grob Marka Bitežnika in Marije Kralj vd. Hrovatin darujeta Nataša in Vesna Smotlak z družinama 20,00 evrov za CPZ sv. Jernej - Opčine in 20,00 evrov za OPZ Kraški cvet - Trebče. Ob 50. obletnici poroke Grazielle in Ser-gia darujeta Elči in Gigi Abram 100,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAnge-lo, Hrovatin. V spomin na Fabia Pečarja daruje Oskar Kjuder z družino 25,00 evrov za KD Lo-njer-Katinara. 12 Torek, 21. septembra 2010 KULTURA / zborovsko petje - Na prestižnem zborovskem tekmovanju Guido D' Arezzo Mešani zbor Hrast iz Doberdoba tretji na državnem tekmovanju Prvo, drugo in tretje mesto ločila le točka - Zborovodja Hilarij Lavrenčič zelo zadovoljen Mešani zbor Hrast iz Doberdoba je bil v soboto zvečer v Arezzu med nagrajenci prestižnega zborovskega tekmovanja Guido D'Arezzo. Pred nabito polnim parterjem, kjer je med avtoritetami in številnimi gosti sedela tudi slavna operna pevka Katia Ricciarelli, je zborovodja Hilarij Lavrenčič prejel diplomo in tretjo nagrado državnega tekmovanja, ki jo je podelila žirija izkušenih italijanskih strokovnjakov. Na istem večeru so podelili tudi nagrade mednarodnega tekmovanja, ki je potekalo od 15. do 19. septembra, na njem pa je sodelovalo štirinajstih zborov. Po nekajletnem premoru je ponovno zaživela kategorija za gregorijan-sko petje, v kateri je zmagala ženska vokalna skupina z Dunaja. V ostalih kategorijah je z največjim številom nagrad blestel odlični švedski zbor Sven-ska Kammarkören iz Göteborga, ki je prejel tudi Grand Prix in s tem pravico do udeležbe na tekmovanju nagrajencev osrednjih mednarodnih tekmovanj kroga Grand Prixa, ki bo prihodnje leto v Toulouseu. Državnega tekmovanja pa se je udeležilo devet zborov, ki so na splošno pokazali skrbno in solidno pripravo z izvedbo zgodovinskega programa. Vsi zbori so morali obvezno izbrati skladbe iz različnih obdobij, da bi žirija lahko preverila tudi stilno primernost izvedb. Prvo nagrado je s suverenim in prepričljivim pristopom prejel zbor Vo-calia Consort iz Rima, drugo pa zbor Citta di Piazzola sul Brenta, ki je pokazal posebno pozornost do izoblikovanja ubranega zvoka. Zbor Hrast je začel svoj nastop v komorni zasedbi s skladbo Jubilate Deo italijanskega zgodnjebaročnega skladatelja Giovan-nija Gabrielija, nakar so se pevci združili, da bi s polno zvočnostjo romantike podali Brucknerjevo Os justi, ki že spada v njihov železni repertoar. Sodobno glasbo sta zastopali skladbi Ran-dalla Stroopeja Ubi caritas et amor in Lebičeva Vem, da je zopet pomlad, ki je z zagonom energične izvedbe zagotovo, odločilno pripomogla k uspehu. V krajevnem dnevniku je poročevalec, Mešani zbor Hrast iz Doberdoba je v Arezzu dobil priznanje za tretje mesto pravilno zapisal, da je bil nivo letošnjega državnega tekmovanja posebno dober in je obenem dodal, da so bili vsi trije nagrajeni zbori dejansko na isti kvalitetni ravni, kot je z zadovoljstvom poudaril tudi zborovodja Hila-rij Lavrenčič: »Arezzo je s svojo dolgoletno tradicijo simbol in pojem v zborovskem svetu in njegov ugled je povezan tudi z zahtevnostjo. Merila ocenjevanja državnega tekmovanja so ravno tako stroga kot v mednarodnem in to tudi, ko ga primerjamo z drugimi, enako pomembnimi tekmovanji. Državno tekmovanje v Arezzu se je v zadnjih letih, pogosto zaključilo brez nagrajencev. Tudi pred sedmimi leti smo se z zborom Hrast uvrstili na tretje mesto, tokrat pa z višjim rezultatom točkovanja, se pravi, da smo naredili še boljši vtis. Prav gotovo je predstavljalo zadoščenje tudi dejstvo, da so se uvrstitve prvih treh nagrajenih zborov razlikovale za eno samo točko.« Nekateri trdijo, da bi se nagrajeni zbori državnega tekmovanja lahko preizku- sili na mednarodnem tekmovanju, kar pa po mnenju goriškega zbora ni samo umetniški izziv: »Za udeležbo na mednarodnem tekmovanju bi morali imeti na razpolago več dni dopusta, kar je logistično skoraj nemogoče s skupino odraslih, ki morajo usklajevati zborovsko dejavnost z delom in zasebnimi oz. družinskimi obveznostmi. Ob tem je mednarodno tekmovanje veliko bolj zahtevno iz programskega vidika. To bi pomenilo začeti prej z vajami, saj na začetku sezone zbor ni tako pripravljen, da bi lahko optimalno prenesel tekmovanje.« Letošnje intenzivne vaje so se očitno obrestovale, da je zbor dosegel pravo ravnovesje med tehniko in ekspresivnostjo: »Imam občutek, da smo imeli izvedbo pod kontrolo, istočasno pa smo komunicirali oz. smo se vživeli v glasbeno podajanje, pri čemer je sinteza teh elementov prišla do izraza. Pevci so se zelo dobro pripravili na nastop, ki je bil eden najboljših v zadnjem času in žirija je to nagradila s točkami. Poudaril bi še, da pravilnik tekmovanja predvideva nastop največ 32-članske zasedbe, kar bi v našem primeru pomenilo nujno selekcijo pevcev. Da bi zreducirali skupino, obenem pa ponudili vsem možnost, da se udeležijo tekmovanja, smo izvedli rotacijo pevcev pri skladbah, da so prav vsi lahko prispevali svoj delež k uspehu.» Organizatorji tekmovanja in zvesta publika so goriški zbor že poznala in zato od njega tudi pričakovali dober nastop, po zaključenem tekmovanju pa je pevce in njihov repertoar spoznalo tudi širše občinstvo, saj je zbor oblikoval pevski del nedeljske maše v stolnici v Arezzu, kjer je to-skanske vernike, neobičajno sprejela priljubljena slovenska Marijina pesem Sonce že zahaja. Na poti domov je »ek-spedicija« zbora Hrast imela tudi svoj turistični postanek v Firencah, kjer je pevce pričakal rojak Kristjan Lavren-čič, študent srednjeveške arheologije, ki jih je pospremil na vodeni ogled po znamenitostih mestnega središča. Rossana Paliaga festival Zmagala popevka Otok ljubezni Darje Švajger Zmagovalna slovenska popevka 2010 je po presoji strokovne žirije pesem Otok ljubezni Darje Švajger. Toda, kot je dejala voditeljica večera Miša Molk, žirija je žirija, demokracija pa demokracija, zato je svojo najljubšo popevko izbralo tudi občinstvo ter se odločilo za pesem Nova pomlad, ki sta jo zapela Katja Fašink in Rok Ferengja. Pod zmagovalno pesem po presoji žirije Otok ljubezni se je kot avtor glasbe podpisal Patrik Gre-blo, besedilo pa je napisal Feri Lainšček. Darji Švajger taki in podobni festivali niso tuji, med drugim je Slovenijo dvakrat zastopala na izboru za Eurosong. Strokovna žirija pod vodstvom Iva Umeka je podelila še tri nagrade. Za najboljše besedilo je bil nagrajen Srečko Čož za pesem Romantičen večer, ki jo je zapela Kristina Oberžan, nagrado za najboljšo interpretacijo je prejela Darja Švajger za pesem Otok ljubezni, nagrado za mladega obetavnega avtorja pa Gaber Radojevič, ki je prispeval glasbo za pesem Tisto, kar ostane v interpretaciji Slavka Ivančiča. V živo se je skupaj predstavilo 12 izvajalcev, ki jih je spremljal veliki revijski orkester RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Kranjčana, Patrika Grebla in Roka Goloba. Scenarij za prireditev sta napisala Molkova in Miha Šalehar. Kako bo s Slovensko popevko v prihodnje, je uganka. Miša Molk je v nedavnem pogovoru za Delovo prilogo Vikend podvomila v smiselnost prireditve Slovenska popevka. Po njenih besedah popevka determinira žanr. Molkova bi, kot je povedala, termin in tudi takšen način izbora čez dve leti potopila. Ob 50. obletnici bi pripravila veličasten prelet skozi zgodovino, torej revija-len večer, poleg njega še tekmovalnega, ki bi se že lahko imenoval drugače. Prenova pa je nujna, je prepričana Molkova. literatura - V Berlinu te dni poteka mednarodni literarni festival Slovenijo predstavlja tudi Boris Pahor Ob njem še Drago Jančar, Aleš Debeljak in Igor Omerza - Pahor je bil tudi med protagonisti dogajanja na knjižnem sejmu Pordenonelegge V Berlinu te dni poteka mednarodni literarni festival (Internationales Literaturfestival Berlin), ki velja za enega najpomembnejših evropskih literarnih festivalov. Organizatorjem je uspelo pripeljati velika imena sodobne svetovne književnosti. Iz Slovenije bodo nastopili štirje avtorji: Boris Pahor, Drago Jančar, Aleš Debeljak in Igor Omerza. Slovenski nastopi so že po tradiciji deležni velike pozornosti, saj je letošnji fokus festivala regija Vzhodne Evrope. Sedemindevetdesetletni tržaški pisatelj Boris Pahor bo v okviru festivala nastopil kar dvakrat. Že včeraj se je namreč predstavil na Francoskem inštitutu, danes pa bo gost v "Haus der Kulturen der Welt". V Berlinu bodo premierno v Nemčiji prikazali tudi dokumentarni film o njem z naslovom Trmasti spomin. Sicer pa je Boris Pahor v zadnjem času stalno na poti, saj praktično nobena kulturna prireditev, ki je kolikor toliko povezana z literaturo, ne mine brez njega. Tako je v petek sodeloval na knjižnem sejmu Pordenonelegge, kjer je predstavil italijanski prevod svojega dela Trg Oberdan. Delo je v italijanščino prevedel Miha Obit. Pahor je dogodek še enkrat izkoristil, da je mlade seznanil s svojimi izkušnjami iz dvajsetega stoletja. Mladi so do zadnjega kotička napolnili avditorij Zavoda Vendramini, Pahor pa jim je govoril, kako je sam na lastni koži občutil fašizem, nacizem in Igor Omerza kroma Aleš Debeljak kroma komunizem. Pordenonelegge se je zaključil v nedeljo, o dogajanju zadnjih dveh dni pa bomo še poročali. V Berlinu je v petek že nastopil pesnik Aleš Debeljak, v prihodnjih Slovensko književnost bosta v Berlinu zastopala tudi Boris Pahor (levo) in Drago Jančar arhiv dneh pa se bosta mednarodnemu občinstvu predstavila še Drago Jančar in Igor Omerza, so sporočili z veleposlaništva Republike Slovenije v Berlinu. Na festival je med drugim prišel tudi kitajski avtor Liao Yiwu, ki so mu kitajske oblasti lani zaradi kritike režima prepovedale nastop na Frankfurt-skem knjižnem sejmu. Skoraj 300 dogodkov v 12 dneh in več kot 200 avtorjev prinaša, kot piše na festivalski spletni strani, vpogled v nove in tradicionalne smernice v svetovni literaturi. Začel se je 15. septembra, končal pa se bo 25. septembra. KATJA KJUDER MANJŠINE Torek, 21. septembra 2010 1 3 Narod, ki se je znal ohraniti na robu slovanskega sveta iški Srbi Budišyn Gornja Lužica je lepa in prav primerna, da se med njene umirjene vasice, ki čeprav moderno obnovljene še vedno izžarevajo starodavni kmečki duh, prostrana obdelana polja, prelepe gozdove, v katerih se skrivajo razvaline staroslovanskih gradišč, nad katerimi kraljujejo lipe in se bohotijo mogočni hrasti, podaš kar s kolesom. Iz vasice Wotrow (izg. Votrov, nem. Ostro), kjer me je skoraj dva tedna gostil mlad duhovnik, Kašub po poreklu iz območja izliva Visle na Poljskem, sem se z gospo Barbaro večkrat peljala v Budišyn, v tisoč let staro mesto. Še posebej sta me tu zanimala Serbski Institut, kjer mi je prijazna knjižničarka pomagala zbrati potrebno literaturo za mojo raziskavo, in Serbski muzej, žal z maloštevilnimi slovanskimi arheološkimi najdbami a s prelepo zbirko narodnih noš. Mestece, ki leži ob reki Sprjewji, je s svojim obzidjem in številnimi stolpi ohranilo srednjeveško podobo. Ko se sprehajaš po starem delu opaziš, da so imena ulic dvojezična. Na gornjelužiški jezik naletiš tudi na pročeljih zgradb, kjer domujejo srbske ustanove in organizacije. Potem pa o tem jeziku ni več ne duha ne sluha. Na dvojezičnih območjih - vsaj na papirju - je ta jezik enakopraven tudi na zatožni klopi, vendar stroške prevajalske službe mora plačati vpletena oseba, razen, če ne dokaže, da nemškega jezika ne obvlada. Srbskega jezika se na sodiščih skorajda ne sliši. Vstopila sem v Serbski dom, ki je bil zgrajen leta 1904 s finančno pomočjo ruskih slovanofilov, in se zagledala v dolg spisek srbskih organizacij, ki tu domujejo. Med temi je tudi krovna organizacija in založba Domowina, ki je bila ustanovljena leta 1912 kot naslednica Macice Serbske ustanovljene 65 let pred njo. V četrtem nadstropju je sedež radijskega srbskega programa. Od odgovornih sem želela vedeti, zakaj imajo dnevno samo tri ure radijskega programa (večinoma v zgodnjih jutranjih urah, ob nedeljah le uro in pol, poročila pa so v nemščini, od 12 pa do 13 je radijski program v dolnje-lužiščini, od leta 1992 imajo mesečno po pol ure televizijskega programa), je bila to morda politična odločitev nemške oblasti? Začudila sem se, ko mi je časnikar povedal, da je to odločitev samih vrhov Do-mowine. In zaprepaščena sem ostala, ko mi je direktorica rekla, da je taka pač volja ljudstva, ki ni nikoli zahtevalo kaj več. »No, potem pa zberite podpise tega ljudstva. Dovolj je, da se postavite pred vrata cerkva in zvedeli boste za dejansko željo tega ljudstva!« Moje besede ji niso bile všeč, jaz pa sem se spomnila na otožen obraz gospe Herte, ki je vsako jutro z veliko predanostjo poslušala radio v materinščini, in mi z žalostjo povedala, da jo lahko sliši le ob določenem času. V Budišynu sem obiskala tudi redakcijo časopisa Serbske Nowiny, ki izhaja petkrat tedensko, naklada znaša 1300 izvodov. Tudi v Dolnji Lužici imajo svoj časopis, Nowy Casnik, ki pa je tednik in se ga tiska v nekaj manj kot 1000 izvodih. Tudi katoliški Srbi imajo svoj časopis, to je Katolski Posol/, ki ga izdaja Ciril-Metodova družba. Lužiški Srbi so dobili svoj prvi časopis leta 1790, ki pa je bil, čeprav politično nenevaren, že po prvi izdaji prepovedan. Bog je ustvaril Lužice, hudič pa tam zakopal premog Obisk pri Lužiškihh Srbih ne bi bil popoln, če bi se ne odpravila tudi na sever, na območje Dolnje Lužice, v mesto Chošebuz (izg. Hošebuz, nem. Cottbus) in njegovo okolico, kjer po vasicah živi še kakih 20 tisoč ljudi, ki se prepoznavajo v slovanskem rodu, od katerih pa manj kot dva tisoč govori dolnjelužiški jezik, ki je precej podoben poljskemu. Na 80 kilometrov dolgo pot sem se odpravila kar z avtoštopom. Potovala sem Srednjeveški Budišyn kk Poroka v Gornji Lužici po območju, kjer so bili še pred osemdesetimi leti gozdovi in številna jezerca (od tod je tudi pokrajina dobila ime - Lužica), nato so še zlasti za časa Demokratične republike Nemčije z orjaškimi stroji posegli v globine zemlje in iz nje črpali lignit, rjavi premog, kar je zaznamovalo usodo več kot sto vasi, ki so bile popolnoma ali delno uničene. Iz njih se je moralo izseliti 20 tisoč prebivalcev. Večinoma so odhajali v mesta in s tem prispevali k izgubi slovanske identitete. Iz kmetov so se spremenili v delavce premogovnega kombinata Črna Črpalka (Schwarze Pumpe), ki so ga začeli graditi sredi petdesetih let in je bila največja tovarna na svetu za pridobivanje plina iz premoga. V njem je bilo zaposleno skoraj 20 tisoč delavcev, med temi mnogo Nemcev, ki so bili sem preseljeni prav zaradi nje. Kjer so opuščeni okopi za sabo pustili razdejanje, je pokrajina podobna luninemu površju, danes pa se dela na tem, da bi se to rano zacelilo in površje ponovno prekrilo z zelenjem. kk Dolna Lužyca V 16. stoletju je z Reformacijo 90% Lužiških Srbov postalo protestantov. Katoličani so ostali edinole na južnem območju Gornje Lužice v okolici Budišyna. Čeprav je spočetka protestantska cerkev dala pobudo, da so se cerkvene knjige začele iz latinščine prevajati tudi v dolnjelužiški in kasneje še v gornjelužiški jezik, so nemški cerkveni oblastniki kmalu skušali v Lužici ustanoviti »domovino brez slovanske sramote«. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in Dunajskem kongresu leta 1815, so se v Ev- Etnografski muzej ropi med državami ponovno zarisale nove meje. Tako je prišlo okoli 190 tisoč Luži-ških Srbov iz Dolnje in severnega dela Gornje Lužice pod Prusijo, približno 50 tisoč gornjelužiških Srbov pa je ostalo na Saškem. Že istega leta so Prusi zatrli živahno izdajanje lužiškosrbskih časopisov, knjig, ustanavljanje narodnobuditeljskih društev, ki so se razmahnila pod vplivom razsvetljenstva in francoske revolucije. V šolah je bil odpravljen dolnjelužiški jezik. Tudi velike pridobitve, ki jih je prineslo leto 1848, so bile v Dolnji Lužici z združitvijo Nemčije in nastankom tako imenovane Bismarckove države leta 1871 zatrte. Tedaj so celo po cerkvah srbske duhovnike zamenjali nemški. Tudi v šolah Gornje Lužice so od učiteljev kk zahtevali, naj srbski jezik »čimprej spravijo v grob«. Chošebuz me je v starem mestnem jedru sprejel s svojimi dvojezičnimi napisi, prijetnim muzejem srbske folklore in lepimi poslikavami srbskih noš, ki še danes krasijo nekatera poslopja zgrajena v času socializma. Ne preveč prijeten pa mi je ostal spomin na srečanje z dvema upokojenima voditeljema dolnjelužiških ustanov, ki sta me prepričevala, da so kratkotrajni radijski programi čisto dovolj za njihovo stvarnost, saj so manjšine tako in tako obsojene na asimilacijo. Pogovor sem zaključila z besedami: »Kakorkoli že, za čas, ki nam ostaja, da obstajamo, ni isto, če krovna organizacija spodbuja rast svo- jega naroda ali pa ga kot nemi grobar le spremlja v grob!« Prijetnejše je bilo potovanje v pravljično pokrajino tisočerih rokavov reke Sprjewje, ki se vije po prelepih gozdnatih predelih Spreewalda, ki ji domačini pravijo Bllta. Poučen je bil obisk malega etnografskega muzeja, kjer mi je pogled zastal na zemljevidu, ki je nazorno prikazoval naselitveno območje posameznih staroslo-vanskih plemen na današnjem ozemlju Nemčije. Mlada uslužbenka je takoj poskrbela, da so zemljevid sneli in ga zame fotokopirali. Z njo sem se skušala pogovoriti kar po slovensko, vendar ni šlo, bila je Serbkinja, rojena za časa socializma, vendar razen nekaj besed, dolnjelužiškega jezika ni govorila. Tudi njena mama ga ni. Spominjala pa se je, da ko je babica hotela nekaj zaupnega povedati prijateljici, ji je to povedala v domačem jeziku. Iz prelepega, z nemškimi turisti zelo obiskanega Spreewalda, kjer se domačini, ki materinega jezika ne poznajo, še vedno oblačijo v narodne noše in turiste z barči-co vodijo po rečicah, žalostno odhajala. Posedla sem se pod košato lipo in čakala na avtobus. Prišla je starejša ženica s črno ruto na glavi in prisedla na klop. Pozdravila sem jo v gornjelužiščini. Zgledalo je, kot da bi me ne razumela, zato sem jo v nemščini vprašala, če je Srbkinja. Ni takoj odgovorila. Potem sem besedico sorbish zamenjala z wendish. Tokrat je razumela in prikimala ter dodala, da stari ljudje še govorijo, mladi pa ne več. Svoje otroke je naučila. Med vožnjo sem jo vprašala, če so vasice, po katerih smo se pravkar vozili, srbske, prikimala je in poudarila: »Wendisch!« Do vasice Desno je bilo še nekaj kilometrov. Prijazni domačin, ki se je dolnjelu-žiškega jezika naučil, ko je bil že odrasel, mi je razkazal etnografski muzej in bližnjo protestantsko cerkev, nad vhodnimi vrati katere je od leta 1937 bila med dvema križema tudi Davidova zvezda, ki je na moje veliko začudenje tam ostala tudi za časa nacizma. Ne moremo to reči za lužiškosrbske organizacije in časopise, ki so bili do leta 1937 že vsi prepovedani. Kot priča dokument, ki ga je maja 1940 izdal šef gestapa, Himmler, se je vse »tujerodne elemente« nameravalo izseliti z nemškega vzhoda v tako imenovani »generalni guvernement« in jih tam izrabljati kot prave sužnje. Do tega ni prišlo, ker je Hitler izvedbo tega načrta preložil »na zmagoviti konec vojne«. Nekateri Lužiški Srbi so zaradi svoje pripadnosti slovanskemu življu končali v koncentracijskih taboriščih, nemalo pa jih je umrlo na nemških frontah, kjer so služili kot vojaki Wehrmachta. Mnogo je njihovih grobov tudi po Lužici in večinoma jih nosi datum april 1945. Padli so na pragu svobode, boreč se na »napačni strani« (Lužiški Srbi niso nikoli osnovali odporniškega gibanja) v času, ko je sovjetska armada pod poveljstvom maršala Konjeva osvobodila vzhodno Nemčijo in torej tudi Lužico, kjer je tedaj živelo okoli 100 tisoč bratov Slovanov. Takoj po vojni je bilo mnogo Nemcev, ki so bili pregnani iz Poljske, zlasti iz območja Sudetov in bližnje Šlezije, naseljeno v Lužici, kar je še bolj spodbudilo asimilacijo Lužiških Srbov. »Wendisch bin ich« Danes živijo v Nemčiji ljudje, ki luži-ške srbščine ne poznajo, se pa čutijo Serbi. Ali je sploh možno biti Lužiški Srb in ne govoriti jezika svojih prednikov? Zgleda, da je tudi v Lužici to mogoče. Neverjetna navezanost tega najmanjšega slovanskega naroda na svojo ljudsko duhovno kulturo, na običaje, ki črpajo moč iz starodavne, še poganske preteklosti, nam vse to potrjuje. Zgodovina Lužiškim Srbom res ni bila naklonjena in vendar so se kot edini slovanski narod znali ohraniti na tem tako občutljivem robu slovanskega življa. Na robu, ki ga čutijo vse okrog sebe in ki se z vsakim dnem bolj krči. Mogoče bodo njihove pesmi, plesi, prelepe noše in starodavni običaji le preprečili razburkanemu morju, da jih nekega dne dokončno preplavi. Konec 1 4 Torek, 21. septembra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu doberdob- rupa-sovodnje - Krčenje števila šolskih pomočnikov Vprašanje neučnega osebja še gorica - Univerza Novo Gorico bodo brez rešitve, družine na bojni nogi povabili Vzgojne dejavnosti v treh vrtcih so se včeraj zaključile predčasno - Klanjščkova sklicala seji s starši Starši otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce v Doberdobu, Rupi in v Sovodnjah, so na bojni nogi. Ravnateljstvo Večstopenjske šole Doberdob do včeraj še ni prejelo uradnega zagotovila o dodelitvi dodatnega neučnega osebja, kar bi omogočilo normalen potek vzgojnih dejavnosti tudi v popoldanskih urah, zato bodo morali otroci tudi danes - tako kot včeraj - predčasno domov. V vseh treh vaseh bodo vrtci delovali le do 12.45, po kosilu pa bodo za otroke morale poskrbeti družine. Ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček upa, da bo do pozitivnega razpleta prišlo že danes, na včerajšnjih večernih sejah v Doberdobu in v Sovodnjah, kjer je srečala starše otrok vseh treh vrtcev, pa ni mogla zajamčiti ničesar. »Vodstvo deželnega šolskega urada nam je prejšnji teden odposlalo pismo, v katerem nam zagotavljajo, da zadevo rešujejo, uradnega odgovora pa še nimamo. Zato se bodo tudi jutri (danes, op.ur.) dejavnosti v vrtcih zaključile ob 12.45,« je povedala Klanjščkova. Zaradi zamud pri reševanju kočljive problematike so ob vodstvu šole zelo zaskrbljeni starši, ki ne nameravajo čakati križem rok. »Zaradi skrajšanja urnika delovanja doberdobskega vrtca smo ogorčeni. Naši otroci imajo pravico, da se izobražujejo in da se v celoti poslužujejo vzgojne ponudbe, ki bi jo moral nuditi vrtec. Če se problem pomožnega osebja ne bo rešil, bomo storili vse, kar je v naši močeh, da uveljavimo pravico svojih otrok,« je v imenu odbora staršev vrtca v Doberdobu povedala predsednica Lucia Ferfolja in dodala, da so v Doberdobu začeli zbirati podpise, ki jih nameravajo poslati na deželno šolsko ravnateljstvo. Zaskrbljenost in upanje, da bo že danes prišlo do pozitivnega odgovora s strani deželnih šolskih oblasti, so izrazili tudi starši otrok, ki obiskujejo vrtca v Sovodnjah in v Rupi. »Na seji smo ugotovili, da se zaenkrat ni še nič spremenilo. V primeru, da v teku tekočega tedna ne bo prišlo do zagotovitve polnega urnika, bomo starši potrkali na vrata šolskega skrbništva,« je povedala predstavnica rupenskih staršev Maja Ožbot. (Ale) Doberdobski starši zbirajo podpise SSk izrazila podporo Stranka Slovenska skupnost je včeraj izrazila podporo vodstvu Večstopenjske šole Doberdob, ki se je zaradi krčenja števila šolskih pomočnikov in tajnikov znašla v težavah. Sedež doberdobske večstopenjske šole so obiskali deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, goriški pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek in goriška pokrajinska odbornica Mara Černic, ki jih je s sprejetimi odločitvami in dosedanjim prizadevanjem za rešitev vozla pomanjkanja neučnega osebja seznanila ravnateljica Sonja Klanjšček. Člani delegacije so ji izrazili solidarnost in obljubili, da bodo po svojih močeh skušali prispevati k čim prejšnji rešitvi problema. Čavdek in Černičeva se bosta že danes sestala s pokrajinskim odbornikom za šolstvo Mauriziom Slomonijem, Gabrovec pa je zaprosil za srečanje z ravnateljico deželnega šolskega urada Da-nielo Beltrame. »Novica o pozitivnem razpletu v Dolini nas vsekakor navdaja z upanjem, da se bo zadeva rešila. Verjamemo, da bodo pristojne oblasti upoštevale specifiko slovenskih šol,« je povedal Čavdek. miren - Poplave v občini zalile 102 objekta »Česa takega nismo pričakovali« V novogoriški mestni občini pa je bilo evidentiranih 12 plazov - Prve ocene škode še nimajo, od države pričakujejo pomoč »Bili smo pripravljeni na poplave, kakršne smo imeli leta 1999 ali lani, a česa takega nismo pričakovali. Takšnih poplav namreč v zadnjih stotih letih v Mirnu ne pomnijo,« je v ponedeljek o povodnji, ki je zajela občino, povedal župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. Po ponedeljkovih podatkih so poplave v občini zalile 102 objekta. V novogoriški mestni občini pa je bilo včeraj evidentiranih 12 plazov, dva od njih bosta zahtevala temeljitejšo sanacijo: gre za Branik in Staro Goro. »Najbolj problematičen je tisti v Braniku,« pojasnjuje Bogdan Zoratti, svetovalec za zaščito in reševanje v novogoriški mestni občini. Prvih ocen škode v obeh občinah še ni. »Aktivirali smo vse, kar je bilo potrebno, nekateri pa sprašujejo, zakaj nismo poklicali na pomoč regije ali države. A pomoč ljudje potrebujejo danes, zdaj,« pojasnjuje župan Marušič. V občino Miren-Kostanje-vica so na pomoč pri črpanju vode prihiteli tudi gasilci z Goriške, s podjetjem Komunala pa so se dogovorili, da bodo prišli po vse neuporabne predmete in pohištvo ter aktivirali ekipo za selitve, ki bo ljudem pomagala pri prenosu stvari. V mirensko-ko-stanjeviški občini so bile poplavljene stanovanjske hiše, poslovni prostori, banka, pošta, marketi. Voda se je v strugo vrnila v ponedeljek ponoči. Čez dan Poplavljena cesta v Biljah je bilo na terenu 44 ljudi - članov civilne zaščite in gasilcev. »Prve ocene škode še nimamo, najprej je treba stvari sanirati, šele potem bomo šli v oceno škode. Največ pa je je v zasebnih podjetjih in stanovanjskih hišah. Od države pričakujemo pomoč. Glede na to, kar se je zgodilo po celi Sloveniji, bo do te pomoči najbrž izjemno težko priti,« razmi- foto a.w. šlja župan Marušič, ki obenem izpostavlja, da bi se morali župani občin, v katerih teče Vipava, uskladiti glede primernih rešitev. »Treba je najti celovito rešitev za Vipavsko dolino, da jo obvarujemo pred takšnimi poplavami,« je prepričan Marušič. Poveljnik Civilne zaščite v občini Miren-Kostanjevi-ca, Peter Milanič, ob tem dodaja: »V Biljah in Vrtočah so že počrpali vodo, zdaj je na vrsti čiščenje dvorišč. Na pomoč so nam priskočili tudi iz sosednjih občin.« V novogoriški občini so v ponedeljek našteli 12 plazov, ki jih je sprožilo močno deževje med vikendom. Največ jih je v okolici Dornberka. Kot je po ogledih povedal geolog Klemen Sotlar, gre za nekatere kar obsežne plazove, večina pa jih je na dovoznih poteh do vinogradov. V ponedeljek se je voda na poplavljenih območjih novo-goriške občine večinoma že umaknila, zato so ekipe na terenu pričele z ugotavljanjem stanja, kar bo podlaga za podrobnejšo analizo nastale škode. Po Zorattijevih besedah v ponedeljek še niso razpolagali s točnim številom objektov, ki jih je zalila voda, največ težav pa so s tem imeli v Prvačini, Sak-sidu in Spodnji Branici. Sicer pa na novo-goriški občini v torek pripravljajo posebno novinarsko konferenco, na kateri bodo sodelovali gasilci, predstavniki civilne zaščite in geologi, ki bodo predstavili do tedaj zbrane podatke o stanju v občini. Tudi v občini Renče-Vogrsko se je med povodnijo veliko objektov znašlo pod vodo. Zaradi visokega nivoja vode v nedeljo še niso začeli s črpanjem vode. V nekaterih predelih so s tem začeli v ponedeljek, ponekod pa bo to možno šele v torek. Ko se bo voda povsem umaknila, bodo šele vidne vse posledice poplav. (km) v konzorcij V upravni svet konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola bi bilo treba vključiti tudi novogoriško univerzo. O tem sta prepričana predsednik konzorcija Rodolfo Ziberna in goriški pokrajinski odbornik za šolstvo in promocijo univerze Maurizio Salomoni, ki sta se v prejšnjih dneh sestala in pogovorila o različnih temah, ki so povezane z razvojem visokega šolstva v Gorici. Med temami sestanka je bilo vprašanje razširitve upravnega sveta konzorcija oz. vključitve vanj drugih subjektov, ki bi morali v konzorciju imeti svojega predstavnika. Zi-berna in Salomoni sta soglašala s potrebo, da bi sejam upravnega sveta sledili predstavniki študentov Tržaške univerze, ki ima sedež v Ulici Alviano, in Videmske univerze, ki ima sedež v Ulici Diaz. Predstavniki študentov ne bi imeli pravice do glasovanja, imeli pa bi posvetovalno vlogo, kar bi lahko povečalo učinkovitost konzorcija pri izboljšanju študijskih pogojev mladih, ki se izobražujejo v Gorici. Ziberna in Salomoni iz istega razloga soglašata tudi s predlogom, da bi v upravni svet konzorcija vključili predstavnika Univerze v Novi Gorici, ki je že nekaj let prisotna na italijanski strani meje. Leta 2006 so namreč v nekdanjem šolskem domu goriških Slovencev odprli sedež Fakultete znanosti o okolju, ki jo obiskuje približno 130 študentov. Ziberna in Salomoni sta poudarila tudi pomen konzorcija, ki mora po njunem mnenju imeti vlogo koordinatorja med člani (goriško občino, pokrajino in Trgovinsko zbornico) ter biti sogovornik rektorjev Tržaške in Videmske univerze. nova gorica Stavke v Hitu ni bilo Nedeljska stavka igralniških delavcev v Hitu je bila preklicana. Takšen je rezultat večurnih pogajanj med novogoriško enoto SIDS-a in upravo Hita. Med pogovori sta se obe strani zmenili o izhodiščih za dogovor, v katerem sta se obe strani pripravljeni sporazumeti o ključnih odprtih vprašanjih. »Pogajalski strani sta prepričani, da izhodišča pomenijo dober znak za dokončni dogovor, ki bo družbi omogočil normal-nejše poslovanje v kriznih razmerah, zaposlenim pa nove oblike zaposlitve brez dodatnega odpuščanja,« so v nedeljo ponoči po končanih pogajanjih sporočili iz uprave družbe Hit. Novogoriška enota sindikata SIDS je začetek stavke napovedala v nedeljo ob 1. uri zjutraj. V teh dneh v Hitovi Perli poteka tudi veliki poker turnir, zato bi stavka, ki bi se začela v nedeljo, za podjetje pomenila še večji izpad prihodka. Sprva so sodelovanje v stavki napovedali člani omenjenega sindikata v novogoriških igralnicah Perla in Park, kranjskogorski Koroni in igralnem salonu Drive in v Vrtojbi, v soboto zvečer pa so iz Korone sporočili, da se stavki ne pridružujejo. Enako stališče so že prej izrazili v preostalih dveh reprezentativnih sindikatih v Hitu, Vrbi in GIT-u, saj so bili njuni predstavniki mnenja, da napovedana stavka ne služi namenu in ciljem stavke. (km) GORIŠKI PROSTOR_Torek, 21. septembra 2010 1 5 rupa-gabrje - Reka Vipava se je po dveh dneh poplavljanja vrnila v strugo Občina bo zaprosila za pomoč, domačini čistijo domove in kleti V poplavljenih hišah premočeno pohištvo in poškodovani gospodinjski stroji - V hali podjetja Caudek ustavili proizvodnjo Po dveh dneh poplavljanja se je v noči na včerajšnji dan Vipava vrnila v strugo in za sabo pustila ogromno škodo v Ru-pi, Gabrjah in na Malnišču. Domačini, ki jim je voda zalila domove ali kleti, so se že včeraj lotili čiščenja, sovodenjska občinska uprava pa napoveduje, da bo prosila deželo za pomoč pri odpravljanju škode, ki jo je povzročila naravna katastrofa. »Dežela bo v kratkem pregledala našo prošnjo, v primeru, da jo bo sprejela, pa bo izdala poseben odlok. Komaj zatem bomo lahko zbirali prijave za škodo, ki jo je poplava povzročila tako na javnem imetju kot na hišah in drugih poslopjih v zasebni lasti,« pojasnjuje sovodenjska županja Alenka Florenin, medtem ko je deželni odbornik Riccardo Riccardi že v nedeljo napovedal, da bo dežela namenila prvim sanacijskim ukrepom sto tisoč evrov. Floreninova si je včeraj ponovno ogledala poplavljena območja in se pogovorila z lastniki poškodovanih hiš. Med njimi je bil v soboto in nedeljo marsikdo kritičen do reševalcev in civilne zaščite, včeraj pa so se strasti pomirile. Domačini so priznali, da so jim prostovoljci in gasilci pomagali, z županjo pa so se tudi strinjali, da tako velikega in hitrega poplavnega vala ni nihče pričakoval. Krajani so se tudi potožili, da jih ni nihče obvestil o preteči nevarnosti, zanjo pa so slišali le iz poročil na slovenski televiziji. »Sovo-denjska civilna zaščita je Vipavo nadzorovala že v petek, nato pa ni nihče pričakoval takega poplavnega vala. Skupaj z županom iz Gradišča Francom Tommasi-nijem in deželno civilno zaščito smo bili bolj zaskrbljeni za Sočo, katere pretok se je nato znižal, Vipava pa je prestopila bregove,« pravi županja in po drugi strani opozarja, da so bili v Sloveniji o neurju pravočasno obveščeni, kljub temu in kljub posegom vojske in gasilcev pa je bila škoda ogromna. Da take poplave ni nihče pričakoval, potrjujejo tudi domačini. »V soboto zjutraj in dopoldne so nas prigovarjali, da ne bo nič hudega, kmalu zatem pa se je voda dvignila in udrla v hišo. Da bo res huda, sem razumel, ko sem zagledal potapljače gasilcev. Z njimi sem nato zapustil hišo,« pravi Andrea Butkovič, ki stanuje v Ulici Dante Alighieri v Rupi, v enih izmed treh hiš, ki so jih v soboto evakuirali. Včeraj dopoldne je iz svoje hiše nosil premočeno pohištvo, mokre blazine in pokvarjene gospodinjske stroje, nato pa se je lotil čiščenja blata. Podobno razdejanje so doživeli tudi njegov sosed Darko Ferfolja ter Miroslava Cerkovnik in Claudio Cibi-ni z družino na drugem koncu vasi. »Konec marca lani mi je voda zalila klet, tokrat pa smo v hiši imeli več kot en meter vode,« pravi Cibini in pojasnjuje, da ima sicer težave ob vsakem večjem deževju. »Vsa voda iz Rupe pricurlja na moje dvorišče, čeprav sem že pred leti na občini opozoril na težave,« pravi Cibini. V Ga-brjah je voda zalila garaže, klet in nekaj sob gostilne pri Tomažu, veliko škode pa je Vipava povzročila tudi na spodnjem koncu vasi. Tu je poplavila kleti in spodnje prostore hiš, v katerih stanujejo družine Ro-bazza, Lakovič, Cotič in Černic. »Več vode je baje bilo le leta 1929, od takrat pa česa takega še nismo videli,« pravi Branko Černic, po drugi strani pa Massimo Ro-bazza pojasnjuje, da mu je Vipava odnesla tudi kakih štiristo stotov drv. »Voda je obkolila kup lesa na dvorišču, ki se je dvignil in odplaval s tokom navzdol,« pravi Robazza, ki je skušal s klini pritrditi dvižna vrata kleti, da bi preprečil pronicanje vode. Pritisk pa je bil tako močen, da je voda zvila pločevino in poplavila klet. V njej je bilo nato štirideset centimetrov vode. Na Malnišču je Vipava poplavila halo kovin-sko-predelovalnega podjetja Caudek, ki je včeraj zaustavilo proizvodnjo. Blatna voda je pomazala surovine in poškodovala stroje. Koliko denarja bo potrebno za sanacijo, še ni jasno. Na Malnišču je voda poplavila tudi pred kratkim obnovljeno hišo ob mostu čez Vipavo in obkolila tamkajšnje odlagališče; osebje agencije Arpa je v nedeljo vzelo nekaj vzorcev vode, da bi preverilo, ali so v njej nevarne snovi. V nedeljo so si poplavljeno območje ogledali deželni svetnik Igor Gabrovec ter člani pokrajinskega tajništva SSk Walter Bandelj, Milko Di Battista in David Gri-novero, ki so izrazili solidarnost Floreni-novi in prizadetemu prebivalstvu ter obljubili vso potrebno pomoč. Ob priliki si je delegacija SSk ogledala tudi gradbišče avtoceste Gorica-Vileš in se seznanila z vprašanjem pomanjkanja postrežnikov v vrtcih in osnovnih šolah. S sovodenjsko županjo sta se pogovorila predsednik SKGZ za goriško Livio Semolič in senatorka Tamara Blažina, ki bo skupaj z evropsko poslanko in deželno tajnico Demokratske stranke Deboro Serracchiani obiskala Sovodnje v ponedeljek, 27. septembra. Blažinova in Ser-racchianijeva se bosta s Floreninovo pogovorili o škodi zaradi poplav, gradnji avtoceste in drugih odprtih vprašanjih, ki zadevajo sovodenjsko občino. (dr) več fotografij na WWW.primorski.eu Gasilci z gumenjakom rešujejo Pepija Pipana iz Gabrij, ki je noč na nedeljo preživel v poplavljenem hlevu s svojimi kravami, konji in bikoma; živali ni bilo mogoče evakuirati, zato so jih pustili v hlevu, kjer jim je voda segala do kolen (foto d.r., aw.) foto d.r. 1 6 Torek, 21. septembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Fotoklub Skupina75 deluje že 35 let Z mednarodnim fotosrečanjem se začenja praznovanje jubileja V Kulturnem domu na ogled posnetki fotografov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Italije V galeriji Kulturnega doma v Gorici so v soboto odprli fotorazstavo, ki je uvedla 12. Fotosrečanje slovenskega fotokluba Skupina 75. Letošnje mednarodno srečanje fotografskih umetnikov sovpada tudi s proslavljanjem 35. obletnice našega uveljavljenega foto-krožka. Kljub izredno slabim vremenskim razmeram se je odprtja udeležilo kar veliko ljubiteljev te svojevrstne umetniške veje, žal pa niso bili prisotni vsi avtorji fotografskih del. Siloviti nalivi jim pač niso dovolili, da bi prišli v Gorico. Prisotni pa so bili pokrajinska od-bornica Mara Černic, tajnica Fotozveze Slovenije Elica Tavčar, deželni predsednik ZSKD Marino Marsič, predsednica Glasbene matice Nataša Paulin in predstavniki raznih krajevnih fotografskih združenj. Slavnostno obarvano, pa vendar izjemno prisrčno prireditev je s čarobnimi zvoki harfe uvedla mlada Tadeja Kralj, gojenka Glasbene matice. Ob tem velja omeniti, da bodo učenci omenjene glasbene šole sodelovali tudi na ostalih petih odprtjih razstav, ki jih bo Skupina 75 pripravila v naslednjih tednih. Prisotne je pozdravil predsednik Skupine75 Silvan Pittoli, ki je tudi na kratko orisal prehojeno pot fotokluba, ki se je iz skromnih začetkov razvil v priznano in daleč naokrog znano umetniško sredino. Letošnje srečanje spada v evropsko leto kulture, za svoje prizadevanje za rast kulture pa je Skupina75 prejeli tudi posebno priznanje, ki ga bo vodstvo kluba čez nekaj dni izročila goriška prefektinja. Predsednik Pittoli se je zahvalil vsem pokroviteljem pobude, ki so poleg goriške pokrajine še občine Gorica, Nova Gorica, Brda, Doberdob in Števerjan. Fotoklubu je v imenu pokrajine čestitala Mara Čer-nic, ki je poudarila predvsem dejstvo, da si tudi društva, ki delujejo na ljubiteljski ravni, zaslužijo vso pozornost institucij, saj v svoje dejavnosti vložijo veliko napora, ki od prirediteljev zahteva ogromno prostega časa, domiselnosti in seveda znanja. Prisotne je pozdravil tudi ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ki je med drugim iznesel tudi podatek, da je bila Sku-pina75 v vseh teh letih z različnimi razstavami prisotna v domu kakih petdesetkrat. Predsedniku Pittoliju je izročil tudi posebno plaketo Kulturnega doma. Umetnike in njihova dela, ki so na ogled v spodnji in zgornji veži Kulturnega doma, je predstavila Lorella Klun, znana umetniška kritičarka iz Trsta, sicer članica Sku-pine75. V slovenščini je predstavitvene note prebrala Teja Pahor. O mladi slovenski umetnici Jani Jocif sta povedali, da njeni posnetki sicer poveličujejo fotografski neorealizem, vendar razkrijejo znake modernih pogledov. Hrvaški avtor Aleksandar Nedic črpa iz bogatega humusa umetnostnih tokov dvajsetega stoletja, ki ga preobrazi in na novo izumi. Za srbskega avtorja Dejana Pavlovica soba postane oder, na katerega postaviti prizor človeške komedije. Tihomir Pinter iz Lju- Silvan Pittoli (levo); udeleženci odprtja v Kulturnem domu (desno) bumbaca bljane se predstavlja s fotografijami, ki so bile posnete od leta 1965 do 1990 v železarnah bivše Jugoslavije. Raziskava Stefa-na Reieiz Tržiča predstavlja razmišljanje o Globalizaciji in identitetnem Ponosu. Loredana Prinčič, članica Skupine 75, raziskuje z izmero in občutljivostjo številne mehanizme, ki se spravijo v pogon ob koncu nekega odnosa in pri tem ustvari fotografsko sosledje, ki mu vsebino in ne- posrednost ponudi črno-bela tehnika. Izdan je bil tudi katalog, ki ga je grafično oblikoval Igor Škorjanc. Razstava bo odprta do 2. oktobra, ogled pa je možen ob že ustaljenih urnikih. (vip) nova gorica BZZ, forum kreativne ekonomije Na gradbišču Eda centra v središču Nove Gorice bo jutri med 9. in 12. ter 14. in 17. uro BZZ forum kreativne ekonomije. Osnovna ideja foruma, ki sodi v niz prireditev ob no-vogoriškem občinskem prazniku, je, kako ustvarjati nova delovna mesta na drugačen, kreativen način. Med 9. in 10. uro je predvideno zbiranje ljudi in začetek dogajanja v pritličju nedokončane stavbe, vhod bo nasproti Hitove upravne zgradbe. Nadaljnji dve uri sta namenjeni uvodni predstavitvi in krstu BZZ foruma in dobrodošlici EDI na njenem »poskusnem prvem poletu«, ter 10-minutnim predstavitvam posamičnih kreativcev z vsega sveta, kar bo moč spremljati na velikem ekranu z vzporednim prenašanjem po internetu v živo na spletni strani www.bzzforum.com Od 13. do 16. ure se bodo predvajale 10-minutne predstavitve krea-tivcev z goriškega prostora, z vmesnimi predstavitvami lokalnih projektov, vključno z glasbenimi skupinami in posamezniki, potekale pa bodo na dveh odrih in na velikem ekranu. Forum se zaključuje s snemanjem in na-gradjevanjem videosporočil, narejenih z mobilnimi telefoni čez dan na lokaciji centra Eda na temo »Out the box thinking«, kar se bo odvijalo med 16. in 17. uro. Žirija bo nato na treh nivojih izbrala najboljša sporočila in jih nagradila. Dogodek pripravlja Bojan Maraž iz Krea identity cincept designa, s podporo novogoriške mestne občine in ekipo sodelujočih.(km) gorica - Od 23. do 26. septembra tradicionalna enogastronomska prireditev Stekle priprave na praznik okusov Drevi olje in kruh v Ulici Garibaldi - Travnik bo postal »Trg Prijateljstva«, Španija bo zasedla Trg Sv. Antona Pojutrišnjem bo goriško mestno središče zaživelo v vonjih, okusih in barvah prireditve Okusi na meji (»Gusti do frontie-ra«), ki bo letos potekala že šestič. Na nekaterih prizoriščih, npr. na Travniku in v Ulici Roma, so včeraj začeli postavljati stojnice in šotore, na goriškem županstvu pa so priredili novinarsko konferenco, med katero so občinski upravitelji in drugi pokrovitelji napovedali novosti letošnje poulične prireditve, ki bo prvič trajala štiri dni. »Letošnji praznik bo rekorden. Sodelovalo bo približno 25 odstotkov več stojnic kot v prejšnjih letih (čez 300, op.ur.), prireditev pa bo zasedla tudi širši del mestnega centra. Na njem se bo predstavilo več držav in dežel kot kadarkoli prej,« je povedal občinski odbornik Antonio Devetag, ob katerem so spregovorili goriški župan Ettore Romoli, podžupan Fabio Gentile, predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sagrlata in predsednik zveze Ascom Pio Traini. Ob Špancih in Kataloncih, ki bodo s svojimi specialiteta-mi in glasbo prisotni na Trgu Sv. Antona, ter Poljakih in Čehih, ki bodo čakali na obiskovalce v Ulici Roma, bo letošnjo prireditev zaznamovala bolj množična prisotnost slovenskih stojnic. Le-te bodo delovale na Travniku, ki ga bodo ob tej priložnosti preimenovali v »Trg Prijateljstva«, saj bodo na njem gostinci s Trbiža, Mokrin, iz San Danieleja, Pod-kloštra, Kobarida in Kranjske Gore. Kot vsako leto so udeležbo potrdili kramarji in gostinci iz Francije, Avstrije, Nemčije, balkanskih držav in italijanskih dežel, med drugimi pa bodo sodelovali tudi goriški gostinci in proizvajalci tipičnih goriških jedi, krajevni vinarji (Ulica Garibaldi bo postala »Ulica Rebule«) in ribiči iz Gradeža. Prerez traku bo v četrtek ob 18.30 na Travniku, še pred tem bodo nazdravili v Ulici Garibaldi (prirejajo vinarji z Oslavja). Stojnice bodo odprli v četrtek zvečer, v ostalih treh dneh pa bodo delovale od 10. do poznih nočnih ur. Tudi lokali bodo lahko odprti do 3. ure zjutraj. Parkiranje v modrih conah bo brezplačno. V Raštelu, Ulici Monache in Ulici Mazzini bodo priredili tržnico. Prva pobuda v okviru praznika Okusi na meji bo potekala že danes v Ulici Garibaldi, kjer bodo na pobudo zveze goriških pekov in nekaterih olj-karjev ob 18. uri priredili degustacijo goriškega kruha in ekstra deviškega olja. polemika »Morda ne bi bilo jasno, kje poteka praznik« »Izjave goriškega pokrajinskega tajnika SSk Julijana Čavdka so sporne. Občinska uprava je reklamne lepake za prireditev Okusi na meji namestila tudi v Novi Gorici in v Ljubljani ravno zato, da bi izkazala pozornost do slovenskega teritorija. Iz istega razloga smo priredili novinarsko konferenco v Ljubljani. Zato se mi zdi neumestno, da Čavdek polemizira z napisom Gorizia, ki bi mu bilo po njegovem mnenju treba pripisati tudi slovensko ime Gorica.« Tako je goriški župan Ettore Romoli odgovoril na kritike v zvezi z jumbo lepaki za promocijo goriške poulične prireditve, ki so se prejšnji teden pojavili v Sloveniji. Čavdek, goriški občinski svetnik Aleš Waltritsch in slovenska javnost nasploh so se zgražali nad dejstvom, da na plakatih piše »Gori-zia te čaka«, Romoli pa v tem ne vidi nobenega problema. »Morda bi bilo komu zaradi napisa Gorica celo nejasno, v katerem mestu poteka praznik,« meni župan. Romoli se je med včerajšnjo tiskovno konferenco obregnil tudi ob odločitev kulturnih društev iz Podturna in Sv. Ane, ki so sklenila, da se ne bodo udeležila prireditve Okusi na meji, češ da je ta izgubila svoj srednjeevropski duh. »Če s tem menijo, da ne gre več za vaško šagro, imajo popolnoma prav,« pravi Romoli. Do goriške občine so v teh dneh kritične tudi nekatere druge skupine, ki se bodo udeležile Okusov na meji. Nekatere izmed njih naj bi namreč še vedno ne vedele, kje bodo postavile svoje stojnice in šotore. Včeraj se je začelo nameščanje šotorov na Travniku bumbaca nova gorica - Gregor Veličkov Poudarek gospodarstvu • V • • I in čezmejnim odnosom Član SD se v boj za župansko mesto podaja s podporo volivcev in svoje liste Kandidat za novogoriškega župana Gregor Veličkov, je prepričan, da bi bilo v prihodnjem županskem mandatu treba več poudarka dajati gospodarstvu, infrastrukturi in črpanju evropskih sredstev. Veličkov je sicer član stranke SD, vendar se v boj za župansko mesto podaja s podporo volivcev in Liste Gregorja Veličkova. »Sodelovanje s sosednjo Gorico je izjemnega pomena in na tem področju ni bilo narejenega veliko. Nujno se je treba povezati z občinsko upravo na drugi strani. Osnova sodelovanja je črpanje evropskih sredstev za čezmejne projekte ter medčloveško sodelovanje na neformalni ravni,« je prepričan županski kandidat. Glavni cilj volilnega programa, ki ga je pripravila Lista Gregorja Veličkova, je ohranjati dobre projekte, ki so bili zastavljeni v minulem obdobju, vendar izboljšati delovanje tam, kjer menijo, da ni bilo dovolj storjenega, predvsem na področju gospodarstva, kjer so zastavili dva ključna projekta: nakup nepremičnin po tržni ceni, ki bi se nato po občutno nižji ceni dajale v najem tistim pod- Gregor Veličkov jetnikom, ki si sicer ne mogli zagotoviti poklicnega menežiranja ter izgradnja kadrovskih stanovanj za družbe, ki želijo v občino pripeljati strokovnjake. Veličkov poudarja tudi pomen novogoriške univerze in razvijanja pogojev za njeno nadaljnje delovanje, kot tudi obrtnih con ter nujno ohranitev proizvodnje v novogoriških podjetjih kot sta Mip in Gostol. Sicer pa pri Listi Gregorja Veličko-va, ki jo sestavljajo pripadniki različnih strank, velik poudarek namenjajo še kulturi, sociali in šolstvu. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 21. septembra 2010 17 pevma - Zaradi obilnih padavin Blato pri cerkvi in na cesti Domačin je pred kratkim na novo uredil terase z rahlo zemljo, deževnica pa jo je začela odnašati Nanosi zemlje ob pevmski cerkvi Petkov in sobotni naliv je imel hude posledice predvsem v Rupi in Gabr-jah, težave pa je povzročil tudi v drugih predelih Goriške. Obilne padavine so na primer ustvarile kar nekaj nevšečnosti v Pevmi, kjer so v soboto morali poseči gasilci. Terasasto pobočje, ki se dviga za vaško cerkvijo, namreč ni bilo kos gradisce Vinjen gost metal kozarce V soboto zvečer so v lokal »Il maialotto« v Gradišču prihiteli dve patrulji karabinirjev. Vinjen moški, 44-le-tni G.D.P. iz Gradišča, je namreč pričel metati kozarce in steklenice vina proti gostom, ki so se zatekli izven lokala. Ob prihodu sil javnega reda se G.D.P. nikakor ni umiril, tako da so mu karabinirji morali nadeti lisice in ga odpeljati. Moški, ki je v lokalu povzročil precejšnjo škodo in lažje ranil enega od karabinirjev, je zaenkrat v priporu v pričakovanju na odločitev pristojnega sodnika. Mizar za vse čase po TV Sredi 19. stoletja se je družina Naglas priselila v Ljubljano. Pol stoletja pozneje je njihovo podjetje postalo eno vodilnih v izdelavi pohištva na Slovenskem. Pravi razcvet podjetja se je začel, ko je vajeti v svoje roke vzela gospa Helena. Pisatelj Ivan Tavčar jo je v svoji povesti Cvetje v jeseni imenoval »Lepa Helena«. Pohištvo Naglas je po prvi svetovni vojni postalo pojem lepo oblikovanega in mojstrsko izdelanega pohištva najrazličnejših slogov. Med oblikovalci so bili najboljši arhitekti takratnega časa, zato ni presenetljivo, da je podjetje Naglas s sedežem na ljubljanskem Novem trgu in delavnicami v Trnovem izdelovalo pohištvo za jugoslovanske in tuje kronane glave, za mogočnike v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in nenazadnje opremilo tudi poslopje ljubljanske Univerze ter po drugi svetovni vojni tudi številne jugoslovanske protokolarne objekte. Po nacionalizaciji in ukinitvi zasebne podjetniške iniciative pa je podjetje Naglas propadlo. O usodi družine Naglas in njihovih podjetniških dosežkih pripoveduje dokumentarni film Toneta Freli-ha - »Mizar za vse čase«, ki je nastal v koprodukciji Projektila in uredništva dokumentarnih filmov TV Slovenija. Na začetku 20. stoletja je bil poleg Ljubljane tudi Solkan središče uspešne pohištvene dejavnosti. Solkanski mizarji so bili posebej uspešni v svojem okolju, ker pa so težili tudi na italijansko stran, so uspešno prodajali vse do Milana in še dlje, v Kairu so s svojim unikatnim pohištvom opremili številne domove tamkajšnjih bogatašev in tudi interiere boljših hotelov. Tudi o tem govori film »Mizar za tolikšnemu deževju, tako da se je večja količina blata razlila po dvorišču cerkve in po sosedovi parceli, umazana voda pa je odtekla tudi na cesto med cerkvijo in pokopališčem. Domačin je pred kratkim na novo uredil terase z rahlo zemljo, ki jo je s posebnim strojem zmlel. Deževnica je v so- foto p.z. boto začela odnašati zemljo na cesto, ki so jo gasilci nato morali očistiti. Od-mašili so tudi odtočne jaške ob cerkvi, ki so bili polni blata in niso več požirali vode. Namestili so tudi večjo odtočno cev, po katerem lahko meteorna voda odteka s terasastega pobočja, ne da pri tem povzročala škode. (pz) [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. Dvorana 3: 17.30 »Cani e gatti«; 20.15 - 22.10 »The American«. Dvorana 4: 18.10 - 20.00 - 22.00 »Fra-telli in erba«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »London River«. fî Razstave Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 24. septembra, ob 20.30 »Le donne curiose« Carla Goldonija, nastopa gledališka skupina Teatro dei pazzi iz kraja San Dona di Piave; pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 3. oktobra ob 17. uri »Spustite me pod kovter«, nastopa amatersko gledališče DPD Svoboda - Laška dolina; 7. novembra ob 17. uri »Bejži zlodej, baba gre!«, nastopajo Kraški Komedijanti; 12. decembra ob 17. uri »Črna komedija«, nastopa gledališka skupina KUD Dolomiti - Dobrova; 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; predprodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni 26. septembra med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo (informacije po tel. 0481-20678, Božidar Tabaj). Koncerti V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo v četrtek, 23. septembra, ob 20.30 koncert v okviru dogodkov, ki bodo spremljali eno od kvalifikacijskih skupin svetovnega odbojkarskega prvenstva. Igral bo Sandro De Palma, prostovoljni prispevki pa bodo šli društvu za paliativno oskrbo Mirko Špacapan. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo za koncertno sezono 2010-11 v okviru festivala Kogojevi dnevi 2010 v četrtek, 30. septembra, ob 20.30 koncert godalnega kvarteta Calisto in pianistke Aleksandre Pav-lovič. ua Kino S Izleti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.40 -20.10 - 22.00 »Mordimi«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Mangia, prega, ama«. Dvorana 3: 17.15 - 18.50 »Cani e gatti«; 20.30 »La solitudine dei numeri primi«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.00 »Mordimi«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Mangia, prega, ama«. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO iz Gorice prireja v nedeljo, 26. septembra, pohod na Trnovsko planoto. Zbirališče udeležencev bo pri Rdeči hiši v Gorici ob 7. uri; informacije po tel. 335-5421420 (Srečko Vizintin). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prosi vse udeležence izleta na Sicilijo, ki bo od 11. do 18. oktobra, da plačajo zadnji obrok (400 evrov) v sredo, 29. septembra, od 10. do 12. ure na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int. Tedaj bodo prejeli vsa navodila o potovanju. Priporoča se točnost. ZDRUŽENJE »PIACEVOLMENTE CAR- SO« prireja vodene izlete po goriškem in doberdobskem Krasu z možnostjo degustacije pri lokalnih gostilničarjih: v nedeljo, 3. oktobra, izlet po doberd-obskem ozemlju v odkrivanju krajev prve svetovne vojne (zbirališče ob 9.15 pri gostilni Peric na Poljanah); obvezne prijave po tel. 340-5569374 ali na curiosidinatura@libero.it (informacije na www.curiosidinatura.it). ¿j Čestitke Iztoku Prinčiču in Ajdi se je rodila prvorojenčka DAŠA. Srečnima staršema čestitata ŠZ Dom in Kulturni dom v Gorici. □ Obvestila V GALERIJI METROPOLITANA v Ul. Leoni 7 v Gorici je na ogled razstava »Pozzanghera/Mlaka«. Razstavjata Vladimir in Primož Klanjšček; do 23. septembra med 18. in 22. uro, ob nedeljah zaprto. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI prireja odprtje razstave slik Karme-le Rusjan in Rite Kischel Spina v občinski dvorani na Trgu S. Giorgio v Ločniku v petek, 24. septembra, ob 17.30. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo v petek, 24. septembra, ob 18. uri odprtje razstave Marijana Tršarja z naslovom »Prisluhne imaginacije«. Umetnika bo predstavila umetnostna zgodovinarka Verena Koršič. Razstava bo na ogled do 15. oktobra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom, da bo v soboto, 9. oktobra, od 17. ure dalje v Bovcu revija upokojenskih pevskih zborov, na kateri bo nastopil tudi društveni ženski pevski zbor. Na avtobusu je poleg pevk več prostih mest. Kdor se želi udeležiti revije, naj se čim prej obvezno prijavi po tel. 0481-390688. Odhod iz Doberdoba ob 13. uri in nato iz Štandreža. DRUŠTVO VIPAVA na Peči organizira tečaje modernega plesa hip-hop s trenerko Jelko Bogatec za otroke od 5. leta in za mlade do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 3483047021 (Barbara). OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinski tehnični urad odprt ob ponedeljkih med 15. uro in 16.30 in ob sredah med 11.30 in 13. uro. AŠZ DOM GORICA prireja športno dejavnost za leto 2010-11: športni vrtec (s 4. oktobrom), motorika (z 21. septembrom), košarka (z 20. septembrom) ter za fante in dekleta »cheer-leading« in »pom-pon« ples (z 21. septembrom); informacije po tel. 048133288 od ponedeljka do petka med 17. in 19.30. KMEČKA ZVEZA GORICA, DRUŠTVO OLJKARJEV BRDA in Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica v sodelovanju z gostinskim učnim centrom Ad Formanduma vabijo na pokušnjo čez-mejnih ekstradeviških oljčnih olj, ki bo v petek, 24. septembra, ob 20. uri v Tu-movi dvorani KB centra v Gorici na Korzu Verdi št. 51 v Gorici. SKD HRAST prireja tradicionalno dirko z gorskimi kolesi Hrast bike slalom v soboto, 25. septembra, ob 14.30 na travniku pred župnijsko dvorano v Doberdobu. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da bo v ponedeljek, 27. septembra, ob 19. uri v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu informativni sestanek za starše pevsko-glasbene skupine. Društvo vabi tudi nove starše otrok, ki imajo radi glasbo. PILATES IN PLESNA TERAPIJA v prostorih KD Sabotin v Štmavru. Prvo informativno srečanje bo v ponedeljek, 27. septembra, ob 18. uri; informacije in prijave po tel. 349-3603796 (Nadja). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v petek, 1. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 333-2677398 (Miriam). DRUŠTVO JADRO IZ RONK prireja tečaj slovenščine za odrasle (50 ur po dve uri tedensko) od oktobra do maja na sedežu v Romjanu. Organizacijsko srečanje bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 20. uri na sedežu društva v Ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri članih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informagiovani) na Drevoredu sv. Marka 70 (tel. 0481-494656). 13 Prireditve OKOLJSKA KARAVANA SOČA SOOČA: v Podgori, 23. septembra, ob 20. uri na »pašereli« in nato na domačiji Pri županovih, kjer bo soočanje s predstavniki društev in ustanov, povezanih z reko Sočo. Pogovorom bo sledila projekcija dokumentarnega filma »Trenutek reke«, avtoric Anje Medved in Nadje Velušček, ki je nastal v produkciji Kinoateljeja; informacije na www.soca-isonzo-film.org in soca-sooca.blogspot.com. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE pod pokroviteljstvom občine Doberdob vabi na proslavo 30-letnice odkritja spomenika padlim v NOB v nedeljo, 26. septembra, ob 15.30 na trgu Svobode v Jamljah. Kulturni program bodo oblikovali združena MPZ Jezero in Skala, recitatorji in zborček AŠKD Kremenjak in KD Kras, Godba na Pihala Kras in veteranski pevski zbor območja Jesenica in Radovljica - Veterani vojne za Slovenijo. Slavnostni govornik bo zgodovinar Franc Fabec. Ob slabem vremenu bo proslava potekala v večnamenskem centru v Jamljah. VZPI-ANPI SEKCIJE DOBERDOB -DOL - JAMLJE - VRH pod pokroviteljstvom občin Sovodnje in Doberdob vabijo na proslavo 30-letnice pobratenja med sekcijami in območnim združenjem Zveze borcev za vrednote NOB Bled v nedeljo, 26. septembra, ob 11. uri v Doberdobu na Gradini. Kulturni program bodo oblikovali veteranski pevski zbor območja Jesenice in Radovljica - Veterani vojne za Slovenijo, ženska vokalna skupina Danica z Vrha in harmonikar Viljem Gergolet. Pred proslavo bo potekalo polaganje vencev na spomenika padlim v NOB na Vrhu (ob 10. uri) in v Doberdobu (ob 10.30). Ob slabem vremenu bo proslava potekala v prostorih večnamenskega centra v Jamljah. FESTIVAL »ABSOLUTE (YOUNG) POETRY 2010« bo potekal v Tržiču med 29. septembrom in 2. oktobrom; informacije na spletni strani www.ab-solutepoetry.org in pri blagajni občinskega gledališča v Tržiču od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro ter med 17. in 20. uro (tel. 0481-790470). DRUŠTVO PROSTOVOLJCEV VIN-CENCIJEVE ZVEZE DOBROTE prireja okroglo mizo v dvorani Gnidovče-vega doma na Mirenskem Gradu v evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti v četrtek, 14. oktobra, ob 18. uri. Sodelovali bodo Vla-sta Nusdorfer, Olga Rupnik Krže, Peter Žakelj in Kristijan Mlekuš. V nedeljo, 17. oktobra, bo ob 17. uri dražba slik in fotografij dobrodelne razstave z naslovom »S svetlobo premagamo temo«, na kateri so sodelovali slikarji Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Megi Uršič Calzi, Mihaela Žakelj Ogrin, Mira Ličen Krmpotič, Nikolaj Mašukov, Ana Mašukov, Tanja-Pina Škufca, Matevž Škufca, Tomaž Perko, Ivan Žerjal, Franko Žerjal, Nikolaj Vogel in Vid Sark ter fotografi Matjaž Žnidaršič, Tamino Petelinšek, Vid Ponikvar in Boris Prinčiči. Izkupiček prodanim umetnin bodo namenili misijonarju Pedru Opeki, ki deluje na Madagaskarju; sledil bo koncert Adi-ja Smolarja; informacije na www.dru-stvo-vzd.si. ODBOR STARŠEV GORICA prireja jezikovno in ustvarjalno delavnico »Po slovenskih pravljičnih poteh« za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca in prve tri razrede osnovnih šol. Prebirali bodo pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, branju bodo sledile jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo 16. in 30. oktobra ter 13. in 27. novembra; podrobnejše informacije in prijave po tel. 334-1243766 (v dopoldanskem času) ali na naslovu elektronske pošte mar-tinasolc@hotmail.it. S Poslovni oglasi PODJETJE IMPORT - EXPORT V GORICI išče fanta z vozniškim dovoljenjem za delo v komerciali. Curriculum poslati na imp_exp2010@hotmail.it 0 Mali oglasi PRODAJAM domač krompir v Doberdobu; tel. 0481-78066. PRODAM grozdje kabernet (približno štiri kvintale); tel. 0481-485701. PRODAM grozdje vrste malvazija in merlot; tel. 331-4331079. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 3288872507. 1 4 Torek, 21. septembra 2010 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Po tretjem krogu A-lige Brez repa in glave: Cesena na vrhu, Roma in Palermo pri dnu Mancini, Mourinho ali Benitez: Inter vedno prvi - Udinese še brez točk, Guidolin ostaja? BREZ REPA IN GLAVE - Vrh lestvice A-lige krojita dve ekipi, a le ena od dveh je tam po napovedih in je le izpolnila predprvenstvena pričakovanja. Gre seveda za prvake zadnjih petih sezon. Z Mancinijem, Mourinhom ali Benite-zom so očitno rezultati za Inter vedno isti. A ob Interju se je na prvem mestu obdržala tudi Cesena, novinec v ligi, ki je po kakovosti posameznikov nedvomno med slabšimi ekipami v ligi. A novinec igra vedno s podvojenimi močmi, zlasti takrat, ko gre za društvo, ki je v najvišji ligi manjkalo že vrsto let. Seveda trener Ficcadenti miri svoje igralce, točke, ki jih je doslej zbralo moštvo iz Roma-gne, pa bodo še kako prav prišle, ko bodo nastopili slabši časi in sušno obdobje. Sicer govoriti o sušnem obdobju v tem trenutku, po vseh poplavah, ki so zajele naše območje, morda ni umestno, a gre seveda le za metaforičen pojem. Morda bi bila celo bolj verodostojna lestvica, ko bi jo obrnili na rep. Udinese, Fiorentina, Palermo in Roma. To bi bil namreč vrstni red, če bi lestvico začeli brati od spodaj navzgor. Zlasti Roma in Palermo sta prvenstvo začeli z določenimi ambicijami, a tako Ranieri kot Rossi sta naletela na nepričakovane težave in v prvenstvu nista še zmagala. UDINESE NA DNU - Znake prebujanja je pokazal Juventus, ki je v Vidmu suvereno slavil s 4:0. Res je, da je Udi-nese s svojim popolnoma zgrešenim pristopom (skoraj brez volje in motivacij, za-četniške napake v obrambi in še marsikaj drugega zraven) pomagal »stari dami«, a v Vidmu se je začelo videti Del-nerijevo roko. Krasic na desnem pasu pa vse bolj spominja na Nedveda, in ne zaradi fizičnih značilnosti. Pri Udineseju igrajo pod vsako kritiko zlasti tisti igralci, ki naj bi bili dodana vrednost Guido-linovega moštva. Di Natale je taval po igrišču in se ni nikoli niti približal nasprotnikovim vratom, slovenski reprezentančni vratar Handanovič pa je naredil še eno hudo napako in Juventusu pomagal do prvega gola. SLOVENEC V OSPREDJU - Inter se je v Palermu znašel v težavah, saj je moral nadoknaditi gol zaostanka (uspešen je bil Slovenec Iličic, ki je opozoril nase ne samo zaradi zadetka), a takrat je prišla na dan kakovost Interjevih po- Samuel Eto'o sam rešil Inter pred porazom na Siciliji ansa sameznikov in Eto'o je z dvema goloma v osmih minutah odločil tekmo. Trenerja Beniteza čaka vsekakor še veliko dela, saj črnomodri ne prepričajo (a so kljub temu že pri vrhu...), na dan pa prihaja tudi nezadovoljstvo nekaterih posameznikov. Milita je Benitez znova zamenjal, česar argentinski napadalec ni sprejel z odobravanjem. Navijače In-terja je prestrašil Zanetti, ki se je moral zateči v bolnico zaradi bolečin v prsnem košu. Legendarni kapetan črnomodrih pa naj ne bi imel nič hujšega in se je že vrnil v Milan. JUTRI ZNOVA - Prvoligaši pa bodo znova stopili na igrišče že jutri oziroma v četrtek, za nekatere trenerje pa bi lahko bil nov spodrsljaj že usoden. To zlasti velja za Rossija, ki pa bo pred zelo zahtevno nalogo (Palermo igra v četrtek v Turinu), in Guidolina. Sicer predsednik furlanskega kluba Pozzo je v izjavah po pekočem nedeljskem porazu potrdil zaupanje v trenerja, a po četrtem zaporednem porazu (Udinese bo igral v Bologni) bi se morali v videm-skem klubu nujno odločiti za kako drastično rešitev in običajno v takih primerih za vse krivde plača trener. Tako je Josip Iličič v nedeljo premagal Julia Cesarja ansa Josip Iličič v Palermu že izstopa Ko ju je Palermo najel, si skoraj nihče ni mislil, da jima bo namenil pomembnejšo vlogo. Toda nekdanja mlada igralca Maribora Josip Iličič in Armin Bačinovic na Siciliji presenečata iz tedna v teden. Proti Interju sta oba začela v standardni postavi. Če Bačinovič ni blestel (a je vendarle odigral 72 minut), pa je bil 22-letni Iličič po oceni poznavalcev celo najboljši igralec Palerma. S svojim prvim zadetkom v A-ligi je pošteno »prestrašil« evropske prvake, toda zadetek še zdaleč ni bilo edino, kar je pokazal v Pri-jedorju rojeni fant: bil je tudi zelo dinamičen in konkreten. Kar zadeva ostale Slovence v italijanski A-ligi, je Boštjan Cesar igral pri Chievu povprečno, Samir Handanovič pa je »utonil« skupaj s celotnim Udinesejem. Skratka, tudi on še zdalec ni bil brezhiben. kolesarstvo - Dirka po Španiji Nibali med elito Pvi italijanski zmagovalec Vuelte po 20 letih - Kot Contador MADRID - Veliki zmagovalec tritedenske Vuelte, poleg Toura in Gira ene od treh najprestižnejših veče-tapnih dirk na svetu, je postal 25-letni italijanski kolesar Nibali, ki je letos nase opozoril že s tretjim mestom skupno na italijanski pentlji. A zmaga na dirki po Španiji je njegov daleč največji dosedanji uspeh. Z zmago je Sicili-janec obenem postal prvi Italijan po Marcu Giovannet-tiju leta 1990, ki mu je uspelo osvojiti špansko pentljo. Nibali je v skupni razvrstitvi za 43 sekunde ugnal Španca Ezequiela Mosquero, potem ko je v sobotni gorski etapi uspešno odbil njegov zadnji napad. Tretje mesto je zasedel Slovak Peter Velits, ki je za zmagovalcem zaostal nekaj več kot tri minute (3:04). »Končno sem tudi sam postal član kolesarske elite zmagovalcev večetapnih dirk. Uresničile so se mi otroške sanje,« se je po zmagi veselil Nibali, ki sicer v nekaj več kot treh tednih ni dobil nobene etape, a je dirko odpeljal taktično odlično v slogu pravega borca. »Ljudje mi govorijo, da sem lahko pravi tekmec Albertu Contadorju, saj dobro vozim tako na čas kot gorske etape. A dejstvo je, da je Contador osvojil vse, kar se osvojiti da, sam pa imam za zdaj v žepu le eno večjo zmago. Zelo težko se mu bo zoperstaviti, saj drugi odlični kolesarji to poskušajo že vrsto let, vendar pa mi bo mogoče enkrat le uspelo, da se bova na Touru udarila za skupno zmago,« je še povedal Nibali. Vincenzo Nibali ansa odbojka - SP v Trstu S Poljske • VB • • pričakujejo 800 navijačev Z uvodno tekmo med Poljsko in Kanado se bo v soboto začela tridnevna faza svetovnega moškega odbojkarskega prvenstva v Trstu. Mesto ob zalivu bo eno od desetih (šestih v prvi fazi) prizorišč SP, vse kaže pa, da med vsemi zbuja največ zanimanja. Organizatorji so napovedali, da bo samo s Poljske prišlo v Trst 800 navijačev s petnajstimi posebnimi avtobusi in drugimi osebnimi vozili. Danes bo v Pordenonu začela svojo pot uradna zastava prvenstva. Prvi bo zastavo nosil deželni odbornik Elio De Anna. Ustavila se bo tudi v Vidmu in Gorici, v Trst pa bo prispela v petek. Jutri bo na vrsti tudi prvi od štirih koncertov dua Genoa & Dimitrov. Vstop je prost, prostovoljne prispevke pa bodo namenili fundaciji Mirko Špacapan ljubezen za vedno. Danes zvečer bo v tržaški telovadnici Monte Cengio spominska tekma med veterani Vidma in Trsta Začetek ob 20.30. Svetovno prvestvo so z maskotami promovirali tudi na nogometnih tekmeh Udinese-ja proti Juventusu in Triestine proti Padovi. Predprodaja vstopnic še poteka v uradi Ticket point na Korzu Italija 6 (tel. 040/3498277, ticketpointts@tiscali.it). tenis Davis cup: Finale Srbija - Argentina LYON/BEOGRAD - Potem ko so francoski teniški igralci že v soboto povedli s 3:0 proti Argentini in si tako z neulovljivo prednostjo kot prvi priigrali finale Davisovega pokala, so se jim v nedeljo pridružili še Srbi. Odločilno peto točko proti Čehom jim je v beograjski Areni priigral Janko Tipsarevic, ki je presenetljivo s 6:0, 7:6 (6) in 6:4 ugnal Radeka Štepaneka. Dvoboj med Francijo in Argentino se je končal z gladko zmago gostiteljev (5:0) V teniški eliti so obstali Nemčija, Švedska, Indija, Kazah-stan, Romunija, ZDA in Belgija. Iz elitne druščine so izpadli Južnoafriška republika, Italija, Brazilija, Švica, Ekvador, Kolumbija in Avstralija »Azzurri« so izgubili na Švedskem s 3:2. Odločilno točko je osvojil Soderling proti Bolelli-ju (6:3, 6:3, 6:3). Slovenija se je uvrstila v prvo skupino evroafriške skupine. V Vilniusu proti Litvi sta odločil-nitočki dosegla Grega Zemlja in Blaž Kavčič. Najprej je Zemlja v dvoboju najvišje uvrščenih igralcev obeh držav na lestvici ATP premagal Richardsa Berankisa s 7:6 (2), 6:4 in 6:3, nato pa je Kavčič ugnal še Laurynasa Grigelisa s 6:4, 7:6 (4) in 7:6 (5). Messi 14 dni out BARCELONA - Argentinski zvezdnik španske Barcelone Lionel Messi bo počival vsaj 14 dni. Natančne zdravniške diagnoze poškodbe, ki jo je nogometaš dobil na nedeljski tekmi med Barcelono in madridskim Atleticom, še ni so znane, prve preiskave pa so pokazale, da nogometaš nima zlomljenega gležnja. Messija, ki je k zmagi Barcelone nad Atleticom z 2:1 prispeval prvi gol, je grdo poškodoval češki branilec To-maš Ujfaluši. Defago se bo vrnil ZENEVA - Čeprav se je pred dnevi po hudi poškodbi švicarskega smukača Didierja Defaga prihajajoča sezona zanj že končala, je trdoživi švicarski veteran napovedal vrnitev na bele strmine. Naslednji cilj olimpijskega prvaka v smuku je svetovno prvenstvo v Schladmingu leta 2013. Boll spet zmagal OSTRAVA - Nemški namiz-noteniški igralec Timo Boll je v finalu evropskega prvenstva v Ostra- vi v posamični konkurenci premagal rojaka Patricka Bauma s 4:1 (9, 7, -7, 7, 9). Za 29-letnega Nemca je to že 13. zmagoslavje na zaključnih turnirjih stare celine. Stoner prvič letos MADRID - Na premierni dirki svetovnega motociklistične-ga prvenstva v španskem Alcanizu - dirkači so se pomerili za VN Ara-gonije - je bil najboljši Avstralec Casey Stoner. V elitnem razredu mo-toGP je dosegel prvo letošnjo zmago. Drugo mesto je osvojil domačin Dani Pedrosa, ki pa ni imel prave možnosti za napad na vodilnega. Bolj razburljivo je bilo v boju za zadnjo stopničko, kjer je moral vodilni v SP Jorge Lorenzo dva zavoja pred ciljem priznati premoč Nickyju Haydnu. Manj zadovoljen je bil branilec naslova Valentino Rossi, ki ni mogel višje od šestega mesta. Naslednja dirka bo VN Japonske v Motegiju 3. oktobra. / ŠPORT Torek, 21. septembra 2010 odbojka - Moški in ženski turnir za Pokal bazoviških žrtev v organizaciji ŠZ Sloga Sloga Tabor Televita in Zreče na najvišji stopnički Kljub poplavljeni telovadnici v Repnu so množično prireditev uspešno spravili pod streho 19 S finalnimi obračuni se je v nedeljo zaključil mednarodni moški in ženski odbojkarski turnir za Pokal bazoviških žrtev, ki ga je priredilo ŠZ Sloga v sodelovanju z ZSŠDI in pod pokroviteljstvom Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter s prispevkom Dežele FJK. Organizatorjem je načrte krepko prekrižalo vreme: v noči na nedeljo je namreč voda zalila re-pensko telovadnico, ki je bila tako povsem neuporabna. Medtem ko so Slogini odborniki in nekateri igralci Sloge Tabor celo jutro sušili telovadnico in slačilnice (odnesli so preko 500 litrov vode!), je bilo na vrat na nos treba dobiti drugo rešitev za nemoteno odvijanje turnirja. Nekaj tekem so tako odigrali na Opčinah, v telovadnici pri Briščikih pa je bil program daljši od predvidenega. Javno zahvalo za razumevanje in pomoč ŠD Kontovel in predsedniku Marku Banu je v imenu organizatorja med nagrajevanjem izrekel Slogin športni direktor Ivan Peterlin. Vsem nevšečnostim navkljub je tekmovalni del stekel brezhibno in priča smo bili vrsti lepih in zanimivih dvobojev in mirno lahko trdimo, da je šlo za enega boljših turnirjev doslej. V ženski konkurenci je ekipa Bor/Breg v finalu za peto mesto odpravila mlade igralke iz Celovca, v malem finalu je bil večkratni zmagovalec Grobničan, ki je sicer letos nastopil s pomlajeno postavo, boljši od Slogašic. V finalnem boju za prvo mesto je ekipa iz Zreč premagala Kontovelke z 2:0, vendar je bila tekma vseskozi zelo izenačena, Kontovel je v drugem setu večkrat vodil, na koncu pa se je sreča nasmehnila Zrečam. V moški konkurenci je najprej Sloga premagala Sočo po zelo razburljivem razpletu (oba seta sta se končala z minimalno razliko), v finalu za tretje mesto pa se je Olympia po prav tako izenačeni tekmi morala predati slovenskemu drugoli-gašu Mežici. Najlepši je bil finalni obračun med Slogo Tabor in lanskim zmagovalcem Gornjo Vežico. Prvi set so gladko osvojili Slogaši, v drugem pa se je takoj vnel hud boj za vsako žogo, Slogi Tabor je večkrat uspelo nadoknaditi zaostanek in po res dramatičnem finišu zasluženo osvojiti prvo mesto. Kot zanimivost naj povemo, da je tekmo sodil Daniele Zuc-ca, sodnik A1 lige, ki je bil lani proglašen za najboljšega sodnika v A2 ligi in je svojo sodniško pot začel prav na Pokalu bazoviških žrtev pred šestnajstimi leti. Tekmovalnemu delu je sledilo nagrajevanje ob prisotnosti predsednika ZSŠDI Jureta Kufersina, pokrajinskega svetnika Zorana Sosiča, predsednice Sloge Tabor Alekseje Škerk, načelnika Sloginega planinskega odseka Viktorja Stoparja in predstavnika Odbora za pro- Nastopajoče ekipe, pokali in najboljši igralec turnirja Ambrož Peterlin (nagrajuje predsednica Sloge Tabor Alekseje Škerk) kroma slavo bazoviških junakov Vojka Miota. Slogin predsednik Primož Možina je nagovoril vse nastopajoče in gostom na preprost način povedal, kako predstavljajo štirje bazoviški junaki za vse primorske Slovence svetel ideal v borbi za ohranitev narodne zavesti. Vse nastopajoče ekipe so prejele pokal (v nagradni sklad so prispevali odbojkarska zveza FIPAV, pokrajinski odbor CONI, ZSŠDI, Pokrajina Trst, Občina Trst, Občina Repentabor, SKGZ, SSO, ZKB, dra-guljarna Malalan, Banca di Cividale), Sloga Tabor Televita in OK Zreče tudi prehodni pokal Odbora za proslavo bazoviških junakov, nagrajeni pa so bili tudi najboljši posamezniki in sicer obrambna igralca Neža Kapun (Kontovel) in Mladen Jurčevič (Gornja Vežica), napadalca Danjel Slavec (Sloga Tabor) in Jasna Šumnik (Zreče), po-dajača Nace Lednik (Mežica) in Regina Ter- buc (Zreče) ter Sabrina Bukavec (Konto-vel) in Ambrož Peterlin kot najbolj popolna igralca turnirja. (INKA) Izidi: Moški: 5. mesto: Sloga - Soča 2:0 (28:26, 25:23), 3. mesto: Mežica - Olympia 2:0 (25:19, 26:24), 1. mesto: Sloga Tabor Televita - Gornja Vežica 2:0 (25:15, 31:29). Vrstni red: 1. Sloga Tabor Televita, 2. Gornja Vežica, 3. Mežica, 4. Olympia, 5. Sloga, 6. Soča. Sloga Tabor Televita: Cettolo, Fermo, Iozza, Kante, Nigido, A. Peterlin, Privileg-gi, Slavec, Veljak. Trener Lucio Battisti Gornja Vežica: K.in S. Pervan, Jan-kovič, Vidovič, Rogič, Lasič, Grozdanovič, Jakobovič, Simičič, Jurčevič. Trener Danilo Berlot. Mežica: Ciganovič, Lednik, Stane, Krivec, B., J. in R. Merkač, Vidmar, Pre-potnik, Želodel. Trener Blaž Merkač Olympia: Brotto, Hlede, Komjanc, Pavlovič, Peršolja, Sancin, Ter-čič, Polesel, Vizin, Capparelli. Trener Zoran Jerončič Sloga: Bertali, Devetak, Dussich, Gu-štin, Kante, Pečar, Romano, Taučer, Žerjal. Trener Ivan Peterlin Soča: E.in M. Juren, Devetak, Černic, Butkovič, Škorjanc, Lazar, Fiorelli. Trener Vojko Jakopič. Ženske: 5. mesto: Bor/Breg - AVC de Witt Celovec 2:0 (25:19, 25:22), 3. mesto: Grobničan - Sloga 2:0 (25:20, 25:22), 1. mesto: Zreče - Kontovel 2:0 (25:18, 26:24). Vrstni red: 1. Zreče, 2. Kontovel, 3. Grobničan, 4. Sloga, 5. Bor/Breg, 6. AVC de Witt Celovec Zreče: Terbuc, Kotnik, Žnidar, Šumnik, Poljanec, Napotnik, Podgrajšek, Potočnik, Plankl, Hren, Cvelber. Kontovel: Antognolli, Balzano, Bu-kavec, Cassanelli, Ferluga, Gregori, Lisjak, Zavadlal, Žužič, Verša, Kapun. Trenerka Tanja Černe Grobničan: Kovačevič, Tomas, To-mašič, Vukorepa, Brekalo, Obrč, Bedran, Čop, Fafandel, Paris, Juranič, Perič. Trener Marko Crnkovič Sloga: Crissani, Gantar, Starec, Alice, Michela in Teresa Spangaro, Pertot, Goruppi, Barbieri, Valič, Cernich, Kola-rič. Trener Martin Maver Bor/Breg: Vodopivec, Pučnik, Kneipp, Della Mea, Cella, Grgič, G.in M. Zonch, Costantini, Hauschild, Rabak. Trenerka Betty Nacinovi AVC de Witt: Kosnjek, Salbrechter, Weiss, Taskafa, C.in L. Pintar, Maurer. atletika Milje-Koper le do ... Ankarana tenis - Državno ekipno mladinsko prvenstvo under 14 Gajini igralki v četrtfinalu Nicoletta Furlan in Petra Corbo naprej brez boja - Na Padričah do konca tedna pokrajinsko prvenstvo za veterane Dve mladinski ekipi Gaje sta bili v nedeljo na klubskih igriščih na Padričah zaposleni v osmini finala državnega ekipnega prvenstva. V kategoriji do 14 let se Nicoletti Fulran in Petri Corbo za uvrstitev v četrtfi-nale ni bilo treba naprezati. Tekmeci kluba TC Sanremo se namreč na Padričah niso predstavili, preprosto zato, ker je ligurijski klub med poletjem propadel, sporočilo o odpovedi pa so pri Gaji prejeli šele v petek popoldan: dovolj zgodaj, da igralkama našega kluba ni bilo treba vstati navsezgodaj. V naslednji fazi se bosta Gajini igralki pomerili z zmagovalcem dvoboja med TC Mestre in TC Kaltern. Manj sreče sta v kategorij do 12 let imeli dvojčici Puggiotto, ki sta naleteli na objektivno premočnega nasprotnika TC Prato. Nicol je izgubila z 0:6, 2:6, Alessia pa z dvojnim 1:6. Mladi igralki Gaje sta še premalo napadalni, v glavnem žogico le vračata, kar sta bolj podkovani nasprotnici pridno izkoristili. Odborniki teniškega odseka pa-driško-gropajskega društva so v teh dneh zaposleni tudi z organizacijo pokrajinskega prvenstva za veterane. Skupno je prijavljenih nekaj več kot 50 igralcev in igralk, porazdeljenih v kategorije over 45 (16), over 35 (25) in ladies (12). Gajino predstavništvo je najbolj številčno med ženskami. Dolgoletna zaporedna prvakinja Cirila Devetti je tudi letos nosilka št. 1, barve Gaje pa branijo tudi Tatjana Čač, Marina Morin, Magda Gojča, Tiziana Napolitano in Tiziana Dussi. Med moškimi igrajo za Gajo Ilvio Vi-dovich, Claudio Zecchini, Massimo Mele in Franco Marchini. Od Slovencev nastopata tudi Peter Tognet-ti in Andrej Pavlica. Nedeljski polmaraton v organizaciji miljskega društva Evinruda MuggiAtletica je bil zaradi obilnih sobotnih padavin močno skrajšan. Cilj namreč ni bil v Kopru (po 21 km), temveč v Ankaranu. Daleč najboljši so bili afriški tekači. Zmagal je Ma-ročan Mokraji Iahcev pred Ke-nijcema Noahom Kiprutom in il-laryjem Mutaijem, ki sta sicer branila barve Avstrije. Četrti je bil Italijan Migidio Bourifa., Benjamin Skok pa najboljši Slovenec na 11. mestu. Med ženskami je zmagala Worthesa Jemila Shure. Nastopilo je okrog 400 tekačev, nagrajevanje pa je bilo v Kopru. KOLESARSTVO Na Evropskem maratonu jih je bilo 600 Kljub neugodnim vremenskim razmeram se je nedeljskega ljubiteljskega Evropskega maratona v kolesarstvu med Benetkami in Trstom (na voljo so bile tudi krajše proge) udeležilo skoraj 600 ljubiteljev dveh koles. Zaradi splozke ceste sose sicer udeleženci dirke pred ciljem namesto po obalni cesti spustile pi Furlanski cesti. Sestri Puggiotto (s Cirilo Devetti) nista uspeli kroma 20 Torek, 21. septembra 2010 ŠPORT / d-liga - Ekipa repenskega društva 60 minut enakovredna Venezii Kras Repen Koimpex utonil v beneški laguni Ključni dogodek Contentova izključitev - Musolino: Naredili smo nekaj nerodnih napak Na stadionu Luigi Penzo v Benetkah, ki je še do pred kratkim gostil A-ligaše in na katerem je nasprotnikove mreže tresel urugvajski zvezdnik Alvaro Recoba, se je na tekmi Unione Venezia - Kras zbralo okrog dva tisoč gledalcev (tudi okrog 80 navijačev Krasa s Tržaškega). Unione Venezia je zasluženo slavila zmago (5:2). Kras pa se je častno boril in bi lahko v popolni postavi, brez izključitve Contenta, ciljal tudi na točko. Musolinovi varovanci so na koncu fizično popustili. Obrambna vrsta ni bila več zbrana in nasprotnikovi napadalci so zlahka »vdirali« v Krasov kazenski prostor. Treba je poudariti, da Unione Venezia, klub z letnim proračunom 1,5 milijona evra (in nad tisoč abonentov), odkrito cilja na napredovanje v poklicno 2. divizijo. Dolgoročni načrti so še bolj ambiciozni: vrnitev v B ali A-ligo. TEKMA - Venezia je povedla v 10. minuti s Salzanom, ki je streljal iz približno 18 metrov. Musolinovi varovanci so takoj reagirali. Po seriji jalovih napadalnih akcij je v 28. minuti Tomizza, ki je v prvem delu igral v zvezni liniji, izkoristil napako domače obrambe. Prestregel je podajo z glavo branilca vratarju in žogo poslal v mrežo. 1:1 in Kras je igral bolje. V 45. minuti hladna prha za Kras. Sessi je v kazenskem prostoru podrl nasprotnikovega napadalca in z bele točke je bil natančen hrvaški napadalec Zubin, ki je lani igral pri gradiški Itali. Letos je Zubin dosegel že tri gole. Trener Musolino je v drugem delu spremenil taktično postavitev. Tomizza se je vrnil na levo krilo, v napadu pa je zaupal Orlandu. Krasu je po sedmih minutah uspelo izenačiti s Cipracco, po podaji Kneževiča. Nato je Venezia prevzela pobudo v svoje roke in v 52. minuti je Zubin z glavo streljal za las mimo vratnice. V 58. minuti je Kras ostal z desetimi igralci. Contento je nevarni protinapad prekinil s prekrškom izven kazenskega prostora. S pravo karate potezo je podrl Mazzea in sodnik je upravičeno pokazal rdeči karton. Tekma je nato postala bolj živčna. V 72. minuti je za konec Krasovih sanj poskrbel Zubin. Nato sta repensko mrežo zatresla še Di Na-poli (ni še v najboljši formi) in Lelj. PO TEKMI - Trener Alessandro Musolino je takole ocenil Krasov nastop: »Do izključitve Contenta smo se, kljub lažji premoči Venezie, enakovredno borili. Dobro uro smo zdržali pritisk, nato pa so nam pošle moči in tretji zadetek nas je moralno uničil. Danes (včeraj op. ur.) sem se po spletni strani youtube pogledal prejete zadetke in sem videl, da smo storili nekaj nerodnih Zadetke Di Napolija si je ogledal po youtubu Krasov vratar Michele Contento je bil po tekmi razočaran in potrt. Njegova izključitev je bila povsem pravična. To je priznal tudi sam: »Nasprotnikov napadalec je sam tekel proti vratom, izid pa je bil 2:2. Naredil sem prekršek in upal, da bomo nato tudi s desetimi igralci zdržali do konca tekme. Tako pa ni bilo. Žal mi je za Mazzea, bil sem preoster in na srečo ni bila poškodba huda.« Contento nam je ob po-vratku proti Trstu še zaupal, da si je v soboto zvečer dodobra preštudiral strele in zadetke nekdanjega igralca A-lige Artura Di Napolija, ki je vstopil na igrišče, potem ko je sodnik izključil Krasovega vratarja. »Po spletni strani youtube sem videl vse akcije, pri katerih je bil v zadnjih sezonah uspešen Di Na-poli. Dobro sem se dokumentiral, na žalost pa sem moral predčasno z igrišča,« nam je povedal 31-letni Contento. Na sliki desno Krasovi navijači na tribuni stadiona Penzo v Benetkah. Na sliki spodaj Krasov nogometaš srbskega rodu Dejan Dragosavljevič kroma napak v obrambi. Igrali smo previsoko in zaradi tega je prišlo tudi do akcije, po kateri je sodnik izključil našega vratarja. Pri tretjem golu pa je bil delno kriv vratar Dovier. Zdaj nas čaka pomembna tekma proti Torviscosi. Pričakujem pozitivno reakcijo fantov.« Trener Venezie Enrico Cunico je bil po tekmi vesel, med tekmo pa, kot nam je zaupal, precej zaskrbljen: »Še posebno takrat, ko je Kras drugič izenačil. Pred tem smo zgrešili nekaj lepih priložnosti. Kraso-va vrata so bila kot začarana. Še dobro, da smo nato zmagali in dosegli tretjo zaporedno zmago. Letos namreč ciljamo najmanj na uvrstitev v play-off, saj imamo na papirju zelo dobro ekipo. Z nekdanjimi profesionalnimi igralci in mladimi, ki niso še igrali v poklicnih prvenstvih, pa ni lahko delati. Treba je združiti dve različni mišljenji. Upam, da mi bo to uspelo.« (jng) venezia o krasu - Po tekmi Postave Di Napoli je mislil, da bo igral v Europa League Arturo Di Napoli, Mattia Collauto, William Pianu in Fabio Mazzeo, pa tudi hrvaški napadalec Emil Zubin. Beneška »peterka« je v zadnjih sezonah igrala v višjih poklicnih ligah. Di Napoli in Collauto tudi v sami A-ligi. V nedeljo pa so igrali proti Krasu, ki je pred petimi sezonami igral v 2. amaterski ligi. Di Napoli je bil po tekmi redkobeseden. »Nisem vedel, ali me bo trener poslal na igrišče, saj sem se moštvu pridružil šele v petek. Tudi lani sem igral v D-ligi v Messini. Vodstvo Venezie me je hitro prepričalo, saj načrtujejo, da bi se v kratkem prebili do najvišjih lig. Upam, da bom s svojimi izkušnjami v pomoč Venezii.« In o Krasu? »Ko sem v petek pogledal, proti komu igramo, sem mislil, da je to ekipa iz tujine. Ali igramo Europa League, sem se vprašal s soigralci v slačilnici. Kras se je dobro upiral skoraj eno uro, nato pa smo le prevladali in zasluženo zmagali. Moj nastop ni bil dober. Ali si videl, kako nerodno sem zgrešil vsaj dva že narejena gola?,« je še dodal Di Napoli. Nekdanji Barijev nogometaš Mattia Collauto pravi, da se do konca prvenstva obeta tro-boj s Trevisom in SandonaJesolom. »Skupina C D-lige je letos zelo kakovostna. Je kar nekaj dobrih ekip, ki želijo napredovati. V ta krog spadamo tudi mi. Kras? Popustili so le na koncu. Mislim, da bo ekipa iz Trsta dosegla obstanek.« (jng) 4 Krasovi igralci so zaposleni, drugi pa so v glavnem študenti, dijaki, v iskanju zaposlitve ali -... nogometaši. Branilec Di-mitri Batti je skladiščnik, branilec Marco Sessi trgovski potnik, vratar Michele Contento gostilničar, napadalec in kapetan Ra-denko Kneževič pa uradnik pri podjetju Koimpex. zanimivosti Slovenci v FJK in umazana tribuna PREVOZ - Gostovanje v Benetkah je bilo tehnično in organizacijsko kar zahtevno. Poleg avtobusa so morali v Krasovem taboru organizirati tudi prevoz z ladjo od parkirišča (Punta Sabbioni) do beneškega otoka Sant Elena. Za igralce so poskrbeli posebni prevoz. Podobno so do stadiona pred nekaj sezonami pripluli tudi a-ligaški klubi, saj drugi poti do tja ni. Navijači pa so do stadiona pripluli z linijsko ladjo. BENEŠKI ČASOPISI - Krajevni šport na Corriere della Sera iz Veneta in La Nuova di Venezia sta precej pisala o tekmi Venezia - Kras. Re-penski klub je očitno naletel precej zanimanja pri kolegih iz Veneta. Omenili so Slovence, ki živijo v FJK in še nekaj zanimivosti. (NE)GOSTOLJUBNOST - Navijače repenskega društva (okrog 80 ljudi) in vodstvo repenskega kluba so predstavniki varnostnih sil (oboroženi s pendreki) stlačili na tribuno, da ne bi prišli v stik z domačimi gledalci. Ali so bili repenski navijači na prvi pogled nevarni? Sploh ne! Skupino so sestavljale družine z otroci, starejši ljudje in nogometni navdušenci, ki nimajo nič skupnega z divjimi »ultrasi«. Tribuna, kot so nam povedali na licu mesta, je bila zaprta kar dve sezoni, stranišča pa so bila v obupnem stanju. Bara, da bi gostujoči navijači kaj popili ali pojedli, ni bilo. Še dobro, da so med polčasoma prinesli nekaj steklenic vode. (jng) Venezia - Kras Repen Koimpex 5:2 (2:1) STRELCI: v 10. Salzano, v 28. Tomizza, v 45.iz 11-m Zubin, v 8.dp Cipracca, v 27.dp Zubin, v 40.dp Di Napoli, v 47.dp Lelj KRAS REPEN: Contento, Bucovaz, Sessi, Tiziani (od 45. Orlando), Latin (od 83. Davanzo), Dragosavljevič, Carli, Cipracca, Tomizza, Kneževič (od 58. Dovier), Venturini. Trener: Musolino. RDEČ KARTON: v 53. min. Contento. Vesna - San Daniele 1:4 (1:2) STRELEC ZA VESNO: v 37. Kerpan VESNA: E. Carli, Bertocchi, Pin, Pipan, Degrassi, Dalle Aste, Kerpan, Salice (A. Čok), Cano, Leone, Pernorio (P. Carli). Trener: Nikčevič. Pro Gorizia - Juventina 0:0 JUVENTINA: Mainardis, Petriccione, lansig, Trangoni, Masotti, Sellan, Radovac (Rosolen), Giannotta (Secli), Palermo, Favero, Stabile (Pichet). Trener: Tomizza. Isontina - Primorec 1:0 (0:0) PRIMOREC: Barbato, Di Gregorio, Rossoni, Meola, Santoro, Mercandel (Udina), Antonaci, Dell'Osso, Micor (Moscolin), Sau (Snidar), Lanza. Trener: Sciarrone. Sovodnje - Domio 2:1 (1:1) STRELCA ZA SOVODNJE: v 14. iz 11-m Ferluga, v 8.dp Tomšič. SOVODNJE: Burino, Tomšič, S. Kogoj, Brockmann, Pacor, Sorbara, Peteani (Milenkovič), Ferluga, Nasser (Komic), Reščič, Trampus. Trener: Vitulič. RDEČ KARTON: v 35. Trampus. Mossa - Primorje 2:3 (2:0) STRELCI ZA PRIMORJE: v 17.dp Aiello, v 25.dp iz 11-m Ferro, v 43.dp Puzzer. PRIMORJE: Zuppin, Mihic, Kovacic, Kapun (Tomasi), Ferro, Ravalico, Aiello, Mescia (Puzzer), Colasuonno, Siccardi, Pauletic (Percich). Trener: Gulič. Moraro - Breg 1:0 (1:0) BREG: Cresi, Bampi, Petranich, Stefani, Farra, Suttora, Cigui (Mania), Daris, Fazio, Bursich (Pastorino), Cermelj. Trener: Macor. San Canzian - Zarja/Gaja 1:2 (1:1) STRELCA ZA ZARJO GAJO: v 41. Franco, v 13.dp Bečaj. ZARJA/GAJA: J. Grgič, Marchesi (V. Križmančič), I. Križmančič, G. Križmančič, Missi, Mihelčič (Markovic), Pezzato (Milič), Kariš, Bernobi, Bečaj, Franco. Trener: Lacalamita. Cgs - Mladost 2:0 (0:0) MLADOST: Bensa, Bagon (Gobbo), Calabrese (Mutton), Zotti, Kobal (Passaro), Vitturelli, Bressan, Ferletič, Ribezzi, Černe, Peric (Cristofaro). Trener: Cristofaro. D-liga Belluno - Treviso 0:3, Chioggia S. - Concordia 2:1, Este - SandonaJesolo 1:1, Montebelluna - San Paolo PD 1:2, Montecchio Union Quinto 1:2, Pordenone - Torviscosa 3:0 , Rovigo - Opitergina 3:3, Sanvitese Tamai 3:1, Unione Venezia - Kras Repen 5:2 Treviso 3 3 0 0 8:1 9 Unione Venezia 3 3 0 0 9:4 9 Union Quinto 3 2 1 0 5:2 7 Sandonajesolo 3 2 1 0 5:3 7 Chioggia 3 2 1 0 5:3 7 Kras Repen S 2 o 1 6:5 6 Sanvitese 3 2 0 1 6:3 6 San Paolo PD 3 1 2 0 3:2 5 Rovigo 3 1 2 0 4:3 5 Belluno 3 1 1 1 4:6 4 Torviscosa 3 1 0 2 3:4 3 Pordenone 3 1 0 2 4:5 3 Este 3 0 1 2 2:4 1 Opitergina 3 0 1 2 5:8 1 Tamai 3 0 1 2 3:6 1 Montecchio M. 3 0 1 2 2:6 1 C. Concordia 3 0 0 3 2:6 0 Montebelluna 3 0 0 3 2:7 0 PRIHODNJI KROG Torviscosa Kras Repen. Promocijska liga Caporiacco - Reanese 0 :0, Lumignacco - Martignacco 1:2, Ponziana - Aquileia 1:1, Pro Gorizia - Juventina 0:0, Pro Romans - Trieste Calcio 1:1, Valnatisone - Zaule 0:1, Vesna - San Daniele 1:4, Villesse Union 0:5 San Daniele 2 2 0 0 8:2 6 Martignacco 2 2 0 0 4:2 6 Union 2 1 1 0 5:0 4 Juventina 2 1 1 o S:1 4 Reanese 2 1 1 0 2:0 4 Caporiacco 2 1 1 0 1:0 4 Lumignacco 2 1 0 1 3:2 3 Valnatisone 2 1 0 1 2:1 3 Zaule 2 1 0 1 1:2 3 Ponziana 2 0 2 0 1:1 2 Aquileia 2 0 1 1 1:2 1 Pro Gorizia 2 0 1 1 1:2 1 Trieste Calcio 2 0 1 1 1:3 1 Pro Romans 2 0 1 1 2:5 1 Vesna 2 o o 2 1:6 o Villesse 2 0 0 2 1:8 0 PRIHODNJI KROG Juventina - Lumignacco, Vesna - Caporiacco 1. AMATERSKA LIGA Costalunga Staranzano :0, Isontina - Primorec 1:0, Isonzo Azzurra 2:0, Muggia - Medea 1:0, Ronchi - Esperia 3:3, San Giovanni - Pieris 2:1, Sovodnje - Domio 2:1 , Turriaco - Centro Sedia 1:3. Costalunga 2 2 0 0 3:0 6 Isontina 2 2 0 0 2:0 6 Centro Sedia 2 1 1 0 5:3 4 Isonzo 2 1 1 0 2:0 4 Muglia 2 1 1 0 3:2 4 San Giovanni 2 1 1 0 4:3 4 Sovodnje 2 1 1 o S:2 4 Staranzano 2 1 0 1 2:2 3 Azzurra 2 1 0 1 1:2 3 Medea 2 0 1 1 2:3 1 Pieris 2 0 1 1 2:3 1 Primorec 2 o 1 1 o:1 1 Ronchi 2 0 1 1 3:.4 1 Espeeria 2 0 1 1 3:5 1 Domio 2 0 0 2 1:3 0 Turriaco 2 0 0 2 2:5 0 PRIHODNJI KROG Primorec Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA Cormonese - Fiumicello 2 :0, Gradese - Sant'Andrea 4: 1, Mariano - Roianese 3:2, Moraro - Breg 1:0, Mossa - Primorje 2:3, Opicina - Montebello 0:1, Piedimonte - Sistiana 2:5, San Canzian - Zarja Gaja 1:2 Gradese 2 2 0 0 10:3 6 Cormonese 2 2 0 0 5:1 6 Montebello 2 2 0 0 2:0 6 Moraro 2 2 0 0 4:2 6 Sistiana 2 1 1 0 5:2 4 Mariano 2 1 1 0 3:2 4 Zarja Gaja 2 1 1 o 2:1 4 Opicina 2 1 0 1 1:1 3 San Canzian 2 1 0 1 2:2 3 Primorje 2 1 o 1 5:8 S Mossa 2 0 1 1 2:3 1 Roianese 2 0 0 2 2:4 0 Breg 2 o o 2 1:4 o Fiumicello 2 0 0 2 0:3 0 Piedimonte 2 0 0 2 2:6 0 Sant'Andrea 2 0 0 2 3:7 0 PRIHODNJI KROG Zarja Gaja - Mariano, Primorje - San Canzian, Breg - Gradese 3. AMATERSKA LIGA Aurisina - Chiarbola 2:2, Begliano - Poggio 4:0, Cgs - Mladost 2:0, Lucinico - Villa 1:1, Pro Farra - Audax 1:2, Sagrado - Romana 2: 1, Torre - Aiello prel., Union - Campanelle 0:0 Begliano 2 1 1 0 5:1 4 Villa 2 1 1 0 5:2 4 Cgs 2 1 1 0 4:2 4 Chiarbola 2 1 1 0 4:2 4 Audax 2 1 1 0 4:3 4 Torre 2 1 0 0 1:0 3 Aiello 2 1 0 0 3:2 3 Mladost 2 1 o 1 S:S S Sagrado 2 1 0 1 4:4 3 Aurisina 2 0 2 0 4:4 2 Campanelle 2 0 2 0 1:1 2 Romana 2 0 1 1 3:4 1 Lucinico 2 0 1 1 1:3 1 Union 2 0 1 1 1:3 1 Pro Farra 2 0 0 2 2:6 0 Poggio 2 0 0 2 0:5 0 PRIHODNJI KROG Mladost - Pro Farra (v soboto ob 16.30) / ŠPORT Torek, 21. septembra 2010 21 nogomet - V promocijski ligi Vesna Vesna v škripcih Nezadovoljna »Juve« Štandrežci premalo streljali proti vratom - 4:1 prehuda kazen? nogomet - 2. amaterska liga Breg še ni reagiral Zarja Gaja in Primorje en polčas zelo dobro VESNA - Tudi po drugem krogu ostaja ekipa kriškega društva brez točk na dnu razpredelnice. Po porazu v gosteh v krstnem nastopu, niti pomoč domačega občinstva ni pomagala Nikčevičevim varovancem, da bi le iztržili prvo točko. Proti razigranemu San Danieleju (Furlani so že v prvem krogu slavili s 4:1) so klonili šele proti koncu drugega polčasa, ko so se Nikčevičevi varovanci podali v napad, da bi nadoknadili gol zaostanka, a so tako nasprotnikom prepuščali prevelike površine, ki so jih igralci San Danieleja v protinapadu še kako dobro izkoristili. Po dveh krogih ima torej Vesna dokaj negativno statistiko, saj deli z Villessejem zadnje mesto na lestvici, ob tem da je v 180 minutah prejela že šest zadetkov. V prvem polčasu je bila Vesna povsem enakovredna gostom, ki pa so bolje začeli in v 6. minuti že vodili. Ko so Furlani v 34. minuti še podvojili je marsikdo mislil, da je tekme konec, a mladi domači igralci se niso predali malodušju. Pognali so se v napad in z mladim Kerpanom tudi razpolovili zaostanek. Ob koncu polčasa bi lahko bilo zasledovanje popolno, saj je sodnik upravičeno do-sodil 11-metrovko v korist kriške enajsterice. Na belo točko je žogo postavil Pernorio, ki pa je zadel prečko. Križani so tako morali na odmor z golom zaostanka. Tudi v drugem polčasu je Vesna dobro začela, vendar so bili Carli in soigralci nenatančni pred nasprotnikovimi vrati. Obratno je San Daniele v zadnjih desetih minutah tekme še dvakrat zadel, tako da je morala Vesna hudo poražena zapustiti igrišče, čeprav je gladek poraz varljiv in ne odraža dogajanja na igrišču. JUVENTINA - Goriški mestni derbi med Pro Gorizio in Juventino se je končal brez zmagovalca. S točko so bolj zadovoljni predstavniki italijanskega društva. Pri Juventini so prepričani, da bi lahko tokrat iztrgali kaj več. »Nismo igrali, kot bi bili morali. Žal nam ni uspelo pospešiti ritma in pred nasprotnikovimi vrati nismo bili natančni. Oziroma premalo smo streljali proti vratom,« je rdeče-belim očital športni vodja Gino Vinti. »Povrh tega nam je sodnik razveljavil zadetek, češ da je bil naš igralec v prepovedanem položaju. Ne vem, če se je sodnik pravilno odločil. Od naših igralcev je tokrat najboljše igral Luca Fave-ro, ki je veliko pretekel in dal vse od sebe. Od nekaterih pa sem pričakoval več. Poznalo se je, da zvezni igralec Nejc Radovac ni bil v najboljši formi. Pro Gorizia se je v glavnem branila. To pa zelo dobro, saj smo v napadu imeli zelo malo manevrskega prostora,« je še dodal Vinti. Zvezni igralec Matteo Pipan, ki je letos k Vesni prišel od proseškega Primorja kroma nogomet - 3. AL Tržaška gostovanja še naprej tabu Tržaška gostovanja ostajajo za Mladost tabu. »Pred tekmo smo bili optimisti, saj treniramo dobro in na prvi tekmi smo zmagali. Res je, da je bil zaradi poškodbe odsoten vratar ter Radetič, ki ga boli hrbet. V vratih pa ga je dobro zamenjal Bensa. V prvem polčasu smo igrali dobro in smo imeli vsaj dve zelo dobri priložnosti za gol. Obakrat je zgrešil Ribezzi. V drugem delu nas je presenetil in precej zmedel gol CGS-eja. Po drugem golu smo reagirali in oblegali nasprotnikova vrata. Žal Neuspešno,« je povedal spremljevalec Ezio Bressan. Pri doberdobski ekipi sta dobro igrala Dimitri Ferle-tič in Simone Bressan. nogomet - 1. AL Primorec KO Požrtvovalni Sovodenjci Primorec je na prvem gostovanju sezone doživel kar pekoč poraz. Sciarronejevi varovanci so namreč vse do 94. minute branili začetni 0:0, ko je po kotu domačih igralcev Concion zadel s kratke razdalje in tako zapečatil usodo rdeče-belih. Do takrat je bila tekma dokaj izenačena, a ne ravno razburljiva, saj je bilo nevarnih priložnosti relativno malo. Pobudo so sicer v glavnem imeli Lanza in soigralci, medtem ko se je Isontina v glavnem urejeno branila in čakala na pravo priložnost za protinapad. Zmanjkala je tudi preciznost pri zadnji podaji, kar je najbolj razburilo trenerja Sciarroneja, saj Isontina ni ravno prepričala in proti takim ekipam je treba osvojiti najmanj točko. V drugem polčasu so Trebenci začeli spodbudno, vendar je bil vratar vedno na mestu ali pa ga je rešila netočnost Sciarronejevih varovancev, ki so ciljali mimo gola. Proti koncu tekme je Primorec nekoliko popustil. Bolj zadovoljen od Sciarroneja je bil trener Sovodenj Davor Vitulič. Be-lo-modri so premagali Domio, ki ga je koprski trener vodil v lanski sezoni. »Tekma je bila precej razburljiva. Trije goli, tri izključitve in moška igra. V prvih dvajsetih minutah smo igrali zelo dobro in zasluženo povedli. Zgrešili smo vsaj še dve priložnosti. Proti koncu polčasa je sodnik pokazal še drugi rumeni karton Trampusu in Domiu je pred odmorom uspelo še izenačiti. V drugem polčasu smo igrali zelo požrtvovalno. Nekoliko sem tvegal, ko sem na igrišču držal vse tri napadalce. Toda poteza se je obrestovala. Dosegli smo še en zadetek in na koncu zmagali. Pohvalil bi celo ekipo, še posebno pa obrambo,« je ocenil trener Vitulič. V nedeljo bo v Trebčah derbi med Primorcem in Sovodnjami. Po dveh krogih ostajajo Brežani še brez točk na lestvici, Primorje in Zarja Gaja pa sta zbrali prvo zmago. V Bregovem taboru so bili po tekmi v Moraru precej razočarani. »V prvem polčasu je nasprotnik igral bolje, mi pa smo prevladali v drugem delu. Veliko smo napadali in smo skušali na vse načine izenačiti. Na žalost nismo uspeli zatresti vrat Morara, čeprav se je jim je Cermelj večkrat približal,« je dogodke na Goriškem obnovil Bregov spremljevalec Marko Ota, ki je še dodal: »Po dveh krogih smo še brez točk na lestvici, kar ni dobro. Upam, da bodo igralci primerno reagirali.« Po pekočem porazu s 6:2 v prvem krogu proti Gradeseju se je Pri-morje vrnilo z gostovanja s polnim izkupičkom. Predsednik Roberto Zup-pin je bil zadovoljen predvsem z igro v drugem polčasu. »V prvem polčasu smo igrali slabo. Bili smo zelo površni in gostitelji so zasluženo vodili. V drugem polčasu pa je trener Gulič spremenil taktično postavitev in zamenjal nekatere igralce. S požrtvovalno igro smo uspeli spreobrniti izid v svojo korist. Tri točke so nas pravi kisik,« je dejal Zuppin. Zadovoljen je bil tudi trener Bojan Gulič: »Fantom moram čestitati za reakcijo v drugem polčasu. Naredil sem nekaj sprememb, ki so se pozitivno obrestovale. Zelo dobro je igral mladi Aiello in Mescia, ki je bila zanj ta poslovilna tekma, saj bo študij nadaljeval v Angliji. Še vedno iščem najboljšo postavo, ki bi mi zagotovila določen tip igre in dobre rezultate.« Veselili so se tudi pri Zarji Gaji, ki je premagala solidni San Canzian. Vratar Jaš Grgič je takole ocenil nastop rumeno-modrih: »V prvem polčasu smo igrali zelo dobro. Uspelo nam je povesti in lahko bi dosegli še vsaj tri zadetke. Bečaj je tudi zadel prečko. Tik pred odmorom je nasprotnik nepričakovano izenačil. Izkoristili so edino napako v naši obrambi. V drugem delu smo znova povedli in nato nekoliko popustili. Kljub temu pa San Can-zian ni zatresel naše mreže.« Grgič je pohvalil nastop rumeno-modre obrambe: »Goran, Ivo in Vito Križ-mančič ter Missi so igrali res odlično.« □ Obvestila na 37. mladinskih igrah treh dežel v kopru Slovenija najuspešnejša FJK v skupni razvrstitvi druga a brez zmag - Korošci prvi v nogometu - Prihodnje leto v Gorici 37. Mladinske igre treh dežel (Under 15), ki so v petek in soboto potekale ob slovenski obali v Kopru in Postojni, so potrdili premoč mladih športnikov in športnic iz Slovenije: osvojili so pet od šestih možnih zlatih kolajn (šesta je pripadla Koroški), Slovenija pa je s tem zmagala tudi v skupni razvrstitvi. Na drugo mesto se je uvrstila Furlanija-Julijska krajina, na tretje mesto pa mladi športniki in športnice s Koroške (Avstrija). Slovenija je slavila v košarki, odbojki, atletiki, tenisu in namiznem tenisu ter osvojila bron v nogometu, Koroška pa si je - kot že lansko leto v Šentvidu ob Glini - vnovič zagotovila zlato v nogometu, srebro v tenisu ter bron v odbojki in košarki in namiznem tenisu. Furlanija-Julijska krajina je v posamičnih disciplinah osvojila štiri srebrne kolajne (nogomet, odbojka, košarka in atletika) in dve bronasti (namizni tenis in tenis). Nogometaši so zlato zgrešili le zaradi manjšega števila zadetkov, kajti Slovenijo so premagali z 1:0, proti Korošcem (3:2 proti Sloveniji) pa so igrali neodločeno 0:0. Letošnje 37. Mladinske igre treh dežel so potekale pod okriljem občine Koper/Capodistria, organizirala pa sta jih Športna zveza Koper na čelu s Sonjo Poljšak in Olimpijski komite Slovenije. Na njih je tudi letos sodelovalo nad 320 mladih športnikov in športnic iz omenjenih treh regij, tekmovanja pa so kljub težkim vremenskim razmeram potekala na visokem športnem nivoju z deloma vrhunskimi rezultati. Tekme v atletiki so priredili v Postojni, ker novi atletski stadion v Kopru še ni dokončan. Seveda pa so igre, katerih častni gost je bil slovenski olimpionik Miroslav Cerar, hkrati utrdili fair play in prijateljstvo med mladimi iz treh držav. Na igrah je nastopilo tudi nekaj športnikov in športnic naših društev. V ženski odbojkarski reprezentanci FJK, ki je premagala Korošdko in klonila pred Slovenijo, je igrala tudi Bor-tova podajalka Martina Cella. Žensko namiznoteniško reprezentaco pa so sestavljale Jasmin Lutman (Azzurra Gorica), Claudia Micolaucich in Katarina Milič (obe Kras). Pomočnik trenerja košarkarske vrste FJK je bil naš trener Robert Ja-komin, ki je izkušnjo v Kopru ocenil kot pozitivno, čeprav jim vreme ni bilo naklonjeno. Kar zadeva košarkarskega turnirja, je FJK premagala Koroško z 68:34, pred Slovenijo pa klonila z 80:55. Jakomin je ocenil, da je bi- la reprezentanca Slovenije sicer nekoliko bolj nadarjena od vrste FJK, največja razlika pa je bila pravzaprav v miselnosti. »Slovenski fantje so bolj agresivni in imajo bolj izrisano mentalite-to od enako starih igralcev naše reprezentance,« je povedal Jakomin. Gostiteljica 38. mladinskih iger treh dežel septembra 2011 bo dežela Furlanija Julijska krajina oz. mesto Gorica. PLESNA SEZONA pri AŠD Cheerdance Millenium se je začela! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi so ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v prostorih duštva Skala v Gropadi. Namenjeni so dekletom od 15. leta dalje. Pridruži se nam: 349-7597763 Nastja, 3356278496 Nikol ali info@cheerdancemillenium.com. AŠD ZARJA sporoča, da bo tudi letos potekal tečaj rekreacijske telovadbe in pilatesa za dekleta in gospe. Vadba bo vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v telovadnici športnega centra v Bazovici. Prva vadbena ura bo v ponedeljek, 4. oktobra. Za vse potrebne informacije pokličite na tel. št. 339-2447832. OK VAL - obvešča, da se bosta otroška telovadba in miniodbojka začeli v petek, 1. oktobra. Vpisovanje vsaki torek in petek od 16. do 18.30 v telovadnici v Štandrežu. Za informacije: 3932350925 (Sandro), 3459527263 (Jurij), 3284133974 (Tjaša) - v večernih urah. AŠD BREG Odbojkarska sekcija sporoča, da se bodo začeli treningi minivolleya v torek, 21. septembra ob 16.30, s kratkim sestankom, za letnike od 2000 do 2004. Treningi bodo potekali ob torkih od 17.00 do 18.30 in ob četrtkih od 16.30 do 18.00. AŠZ DOM GORICA prireja športno dejavnost za leto 2010-11: športni vrtec (s 4. oktobrom), motorika (z 21. septembrom), košarka (z 20. septembrom) ter za fante in dekleta Cheerleading in pom-pon ples (z 21. septembrom); informacije po tel. 0481 -33288 od ponedeljka do petka med 17. in 19.30. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11 : predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). TENIŠKA ŠOLA za osnovnošolce pri AŠZ Gaja na Padričah se bo pričela v torek, 12. oktobra. Za prijave in informacije pokličite na tel. št.: 3898003486 (Mara). AŠD BREG - Odbojkarska sekcija sporoča, da bodo potekali treningi mladinskih ekip po sledečem urniku: letniki 1995/1996/1997 (U16) ob ponedeljkih in sredah od 18.00 do 19.30 v Dolini, letniki 1997/1998/1999/2000 (U12-U13-U14) ob sredah od 16.30 do 18.00 in ob četrtkih od 18.00 do 19.30 v Dolini. PLAVALNI KLUB BOR prireja na Alturi v Trstu in na Opčinah tečaje prilagajanja na vodo in plavanja za otroke od 4. leta dalje. Vpisovanja na stadionu 1. maja oz. po telefonu 04051377 vsak delavnik od 14.30 do 16.00. Začetek vadbe 1. oktobra. AŠZ MLADOST obvešča, da se je začela športna sezona za letnike od 2000 do 2005. Treningi bodo potekali na nogometnem igrišču v Doberdobu ob torkih in četrtkih od 17.00 do 18.30 pod vodstvom trenerja Roka Černe. Za informacije 339-3853924. ŠZ BOR - GIMNASTIČNI ODSEK organizira treninge ritmične gimnastike s sledečimi urniki: na Stadionu 1.maj za predšolske otroke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 16.30-17.30, za osnovnosolske otroke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 17.30-18.30. Prvi trening bo v torek, 21.9.2010. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor OŠ Bevk): za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in osnovnošolske otroke 17.3018.30. Prvi trening bo v sredo, 22. septembra. Za prijave in informacije pokličite na 328-2733390 (Petra). ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vadbo za PREDŠOLSKE otroke od 1. do 6. leta starosti v sobotah na Stadionu 1. maj v Trstu. Prva vadba bo v soboto, 2. oktobra. Za informacije pokličite v urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo in uvajanje v atletiko za osnovnošolske otroke od 6. do 10. leta starosti v ponedeljskih, sredah, četrtkih in sobotah na Stadionu 1. maj v Trstu. Prvi trening bo v ponedeljek, 20. septembra. Za informacije pokličite v urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vadbo atletike za SREDNJEŠOLCE ob torkih na Stadionu 1. maj v Trstu. Prvi trening bo v torek, 28. septembra. Za informacije pokličite v urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. Jasmin Lutman (Azzurra), Claudia Micolaucich in Katarina Milič (obe Kras) pepe kuess instinol CD < © Vztopite v nas park čudes. V našem parku službenih vozil vam ponujamo omejeno izbiro vozil z izjemnimi pogoji. Izberite si vaš najljubši model med izrednimi vozili Mercedes-Benz. Poraba goriva pri kombinirani vožnji (l/100km): od 11,4 (E 500 4MATIC) do 6,2 (A 160 BlueEFFICIENCY). Emisija CO2 (g/km): od 274 (E 500 4MATIC) do 145 (A 160 BlueEFFICIENCY). Razred A 160 BlueEFFICIENCY Executive Metalik barva, električni pomik okenskih stekel zadaj, zložljivi ogledali Vozilo registrirano avgusta 2010 Km 180 Razred B 200 CDI Executive Metalik barva, električni pomik okenskih stekel zadaj, zložljivi ogledali Vozilo registrirano julija 2010 Km 400 Razred E 220 CDI BlueEFFICIENCY Executive Usnjeni sedeži, metalik barva, funkcija Parktronic, audio 20, avtomatični menjalnik Vozilo registrirano avgusta 2010 Km 120 16.650 € 24.500 € 39.500 € Začudili se boste. Čakamo vas od 21. do 30. septembra. Mercedes-Benz carnelutt i J • L • J Koncesionar za Mercedes-Benz concessionaire di riducia Trst - Ul. Flavia, 120 - tel. 040 5890010 mercedes@carneluttiauto.it www.carneluttiauto.it / RADIO IN TV SPORED Torek, 21. septembra 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Vera Stur- man - violina 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 16.15 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 15.00 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.05 Dnevnik - Parlament 16.30 Aktualno: Tutti a scuola 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Preferisco il paradiso (i. G. Proietti, F. Salvi), zadnji del 23.30 Aktualno: Porta a Porta (v. B. Vespa) 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 18.45 Talent show: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: 8 semplici regole 7.00 Risanke: Cartoon flakes 8.00 Variete: L'Albero azzurro 9.45 Aktualno: Cult book storie 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30, 0.15 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.05 Talent show: X Factor (v. F. Facc-hinetti) 0.30 Nan.: Squadra speciale Lipsia V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffè di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.10 Film: Miseria e nobiltà (kom., It., '54, r. M. Mattoli, i. Toto, S. Loren) 10.35 Aktualno: Cominciamo bene estate 11.10 Dnevnik, športne vesti in Fuori TG 13.00 14.50 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra... 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr 62° Prix Italia 15.05 Aktualno: Tgr Speciale ambiente Italia - Puliamo il mondo 15.20 Dnevnik L.I.S. 15.25 Nan.: Il richiamo della foresta 16.10 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.20 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 23.15 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni dnevnik Rete 4 Nan.: Piu forte ragazzi Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Hunter Nan.: Ultime dal cielo Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli- 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.30 Film: I giorni dell'ira (western, It., '67, i. G. Gemma) 17.30 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Cellular (triler, ZDA, '05, i. K. Basinger, C. Evans) 21.50 23.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.10 Film: Seven swords (akc., J.Kor./Hong Kong/Kit., '05, i. D. Yen, L. Lai) 13.10 Pagine e fotogrammi 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Šport: Super Sea 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Antiche ville del FVG 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Variete: Incontri ravvicinati 21.15 Nan.: Schimansky - Il silenzio di Katia 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Film: Inferno bianco (triler, '94) LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.55 11.25 12.30 14.00 16.00 18.00 19.00 21.10 23.05 0.10 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30, 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Lettera al Kremlino (voh., V.B., '70, r. J. Huston, i. B. Anders-son, R. Boone) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: N.Y.P.D. Nan.: Crossing Jordan Nan.: Leverage Dok.: Delitti Canale 5 Slovenija 1 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.20 18.00 18.50 20.30 21.10 0.00 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa-nicucci) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 2.00 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Talent show: Io canto (v. G. Scot-ti) Variete: Chiambretti night - Solo per numeri uno Nočni dnevnik in vremenska napoved Italia 1 6.10 6.40 8.40 9.35 11.25 12.25 13.40 13.50 14.20 14.50 15.30 16.10 16.40 17.35 19.30 20.30 21.10 22.10 23.10 0.10 1.05 2.00 Nan.: La Tata Risanke Nan.: Kyle XY Nan.: Smallville Nan.: Heroes 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Variete: Cotto e mangiato (v. B. Pa-rodi) 20.05 Risanka: Simpsonovi Nan.: My name is Earl Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! Risanka: Sailor moon Film: Il mondo di Patty Nan.: Ugly Betty Nan.: The Big Bang theory Kviz: Mercante in fiera Nan.: All Stars (i. D. Abatantuono, A. Cornacchione, F. De Luigi, A. Angiolini) Nan.: Ale & Franz Sketch Show Nan.: La strana coppia Film: ...E se domani (kom., It., '05, r. G. La Parola, i. L. Bizzarri) Dnevnik - kratke in morske vesti Nan.: Cinque in famiglia ^ Tele 4 12.00 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Variete: L'eta non conta 9.30 15.35 Dokumentarec o naravi 10.05 Nan.: Daniel Boone 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.35 Variete: Mukko Pallino 6.10 Kultura 6.20 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Lutk. nan.: Na potep po spominu (pon.) 10.30 Risanka: Bibiji 10.40 Oddaja za otroke: 12 mesecev (pon.) 10.55 Dok. nan.: Zgodbe iz školjke (pon.) 11.15 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine 11.50 Družinske zgodbe (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Ars 360 (pon.) 13.35 Osmi dan (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 16.10 Zlatko Zaladko (pon.) 16.20 Izobr. dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.20 Dok. film: Predani ljudem 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Dok.: Mizar za vse čase 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Dok. odd.: Madžarska želja po svobodi 0.45 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 21.09.1992 (pon.) 1.10 Dnevnik (pon.) {p Slovenija 2 6.30 7.10 7.35 8.05 8.30 9.00 9.55 15.50 16.20 18.00 19.00 19.25 20.00 20.55 21.55 23.50 1.35 Zabavni infokanal Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 21.09.1992 Dober dan, Koroška (pon.) Na lepše (pon.) Bleščica, oddaja o modi (pon.) Studio City (pon.) Seja Državnega zbora, prenos Glasnik - oddaja Tv Maribor Moskva: SP v ritmični gimnastiki, prenos Dok. serija: Diamantna pot (pon.) Na vrtu - oddaja Tv Maribor Dokumentarna serija: Kako živijo slovenski gradovi: Grad Jablje Lokalne volitve 2010 Globus Dediščina Evrope Film: Kovakov labirint (pon.) 14.30 Film: Rebus 16.15 Srečanje v skupnosti Italijanov 16.55 23.05 Artevisione - magazin 17.35 Dok. oddaja: Ligabue 18.00 Evropski magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.50 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.35 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Potopisi 20.30 Srečanje z... 21.10 »Q« - Trendovska oddaja 22.20 28. Mednarodni pokal v plesih 0.30 Čezmejna TV - TDD 1 Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 16.20 18.00 Lokalne volitve 2010 (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani 20.30 Primorski tednik 21.30 Razgledovanja 22.00 Mozaik, sledi: Lokalne volitve 2010 23.30 Videostrani Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music box; 11.00 Poletni Studio D: Oglaševanje od začetkov do danes; Življenja reka (piše Žarko Rovšček); Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Odprta knjiga: Boris Pahor - Zatemnitev; 18.00 Jazz odtenki; 19.25 Napovednik, sledi Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje: s področja delovnih razmerij; 12.30 Opoldnevnik in osmrtnice; 13.30-15.00 Aktualnosti; 14.00 pregled županskih kandidatov v občinah Izola in Piran; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Sa-mopredstavitev političnih strank in list: Renče Vogrsko, Komen; 18.30 Glasbena razglednica s Snežniškega gradu; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 20.30 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00-8.00 Buongior-no da RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi -estate; 8.05 Horoskop; 8.00 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 8.45 Ballando con Secondo ca-sadei; 9.00, 21.30 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.00 Ricordi golosi; 10.33, 13.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Odprti prostor - A casa di...; 11.00 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 14.00 Uomini e dei; 14.40 New entry; 15.00 Pesem tedna; 16.0018.00 E... state freschi; 18.00 RC Lounge Caffe'; 20.00-0.00 RC sera; 20.00 Radio med vami; 22.00 London Calling; 23.00 Playlist; 0.00-6.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15, 17.45 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.40, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30, 16.15, 18.50 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroa-kustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 21. septembra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI PLIMOVANJE Danes: ob 4.08 najnižje -51 cm, ob 10.32 najvišje 48 cm, ob 16.36 najnižje -35 cm, ob 22.24 najvišje 37 cm. Jutri: ob 4.31 najnižje -48 cm, ob 10.51 najvišje 49 cm, ob 15.59 najnižje -39 cm, ob 22.51 najvišje 36 cm. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER mehiški zaliv - Pet mesecev po katastrofi BP dokončno zamašil vrtino, iz katere je uhajala nafta Posledice nesreče bodo trajale še dolgo, saj je še veliko ostankov izlite nafte NEW ORLEANS - Naftna družba BP je v nedeljo sporočila, da so v Mehiškem zalivu nedaleč od New Orleansa dokončno zamašili ponesrečeno vrtino s cementom preko rešilne vrtine štiri kilometre pod morskim dnom. Vodja vladnih prizadevanj proti nesreči Thad Allen je potrdil, da je vrtina "mrtva", potem ko se je preizkus betonskega zamaška končal uspešno. Uspeh operacije je potrdil Zvezni urad za reguliranje energije iz oceana. Delo z mašenjem vrtine je bilo končano že v soboto, BP in regulatorji pa so čakali do nedelje na strditev betona in preizkus s pritiskom. Naftna ploščad naftne družbe BP Deepwater Horizon je eksplodirala 20. aprila, pri čemer je umrlo 11 delavcev, Mehiški zaliv pa je prizadela doslej najhujša ekološka katastrofa. Iz vrtine je začela bruhati nafta in do sredine julija, ko so jo uspešno začasno zamašili s pokrovom in betonom od zgoraj, je šlo v morje 780 milijonov litrov nafte. Vrtina je bila zamašena, saj iz nje več ni iztekala nafta, vendar pa je vlada vztrajala pri tem, da se dokonča rešilna vrtina in se ponesrečena vrtina zamaši tudi od spodaj. Posledice nesreče bodo trajale še nekaj časa, saj bo- do prebivalci obale Mehiškega zaliva več let pobirali s plaž in iz vode ostanke izlite nafte. Za zdaj velja tudi vladni moratorij na novo izkoriščanje nafte v morju. Podoba družbe BP, ki se je v reklamnih oglasih prikazovala kot najbolj "zeleno" naftno podjetje, je sedaj po-temnjena. Podjetje je za odpravljanje posledic nesreče doslej odštelo osem milijard dolarjev, ustanovilo 20 milijard dolarjev vreden sklad za plačilo odškodnin, generalni direktor Tony Hay-ward je izgubil položaj, poteka pa veliko preiskav in tožb. (STA) indonezija - Prehranjujejo se s škodljivci Krastače rešujejo nasade kakava BERLIN - Skupina nemških in avstralskih znanstvenikov je ugotovila, da je svetovna proizvodnja čokolade delno odvisna tudi od krastač, ki živijo v Indoneziji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Krastače se namreč prehranjujejo z napadalnimi norimi rumenimi mravljami. Te agresivne žuželke, velike okoli štiri milimetre, so namreč preplavile nasade kakava v Indoneziji in izpodrinile navadne mravlje, ki kakavove rastline ščitijo pred boleznimi. Tamkajšnji kmetje bodo sedaj na svoje plantaže pripeljali krastače, ki se bodo prehranjevale s škodljivimi mravljami in tako v ekosistem povrnile ravnovesje. Indonezija je sicer tretja največja svetovna izvoznica kakava. Znanstveniki iz univerz v Gottingenu v Nemčiji in Adelaidi v Avstraliji so ugotovili, da so krastače brezplačni uničevalci škodljivcev, saj se rade prehranjujejo z norimi rumenimi mravljami. Nemška znanstvenica Teja Tscharntke je povedala, da je ekološki pomen krastač dobra novica, saj se zaradi krčenja deževnih gozdov populacije dvoživk po svetu zmanjšujejo, še poroča dpa. V Moskvi znova odprli Leninov spominski muzej MOSKVA - Leninov spominski muzej na Rdečem trgu v Moskvi, ki so ga zaprli leta 1993 po nastopu nove demokracije, je svoja vrata ponovno odprl z razstavo Napoleon in Louvre. Na ogled so slike, predmeti in kipi v čast Napoleona. Eksponate so pripeljali iz Pariza, v naslednjih mesecih jo bodo dopolnili z novimi, je poročala italijanska agencija Ansa. Leninov muzej, najpomembnejši muzej v sovjetskem času, je bil od prihoda Borisa Jelcina na oblast zanemarjen, uporabljali so ga samo še kot odlagališče muzejskih predmetov, povezanih z Leninom. Leta 2004 je palačo, v kateri je bil za časa vladanja carja Nikolaja II sedež moskovske dume, prevzel Ruski zgodovinski muzej. Odločili so se za restavracijo in ustanovitev dveh velikih galerij - ene, posvečene zmagi nad Napoleonom leta 1812, in druge, v kateri bodo mesto našli portreti herojev domovine. Dekret o projektu je podpisal tedanji ruski predsednik Vladimir Putin. Nemške dežele za večjo higieno v restavracijah BERLIN - Ministri 16 nemških zveznih dežel so se odločili, da bodo naredili konec umazanim kuhinjam v tamkajšnjih restavracijah, ki jih bodo za kazen mogoče celo označili z žalostnim obrazom na vhodu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ministri 16 nemških dežel so se odločili, da bodo najprej vzpostavili sistem kriterijev za kuhinje, pozvali pa so tudi, da bi na restavracije, ki ne upoštevajo higienskih standardov, prilepili žalostne obraze. Več dežel je sicer pred tem opozarjalo, da si ne morejo privoščiti inšpekcije v vseh restavracijah in se lahko zanesejo le na naključne preiskave v kuhinjah v različnih restavracijah. Trenutno lastniki restavracij ne vedo, kdaj jih bodo obiskali inšpektorji, prav tako pa restavracije, v katerih najdejo ščurke, podgane in druge vrste umazanije, niso označene tako, da bi javnost vedela, kaj se plazi po njihovih kuhinjah. Ena od berlinskih četrti je sicer pred 18 meseci javno objavila poročila o različnih restavracijah. Predstavniki pristojnih oblasti so namreč na spletni strani javno objavili imena 18 najbolj umazanih restavracij, na splet pa so dali tudi fotografije njihovih umazanih hladilnikov, plesnivo hrano in mišje iztrebke. (STA)