Kamniški OBČAN
St. 17
Vrtec Pestrna ima novo fasado in senčila
Na objektu vrtčevske enote Pestrna se je konec oktobra zaključila izdelava fasade, s katero je bila izboljšana toplotna karakteristika stavbe. Enota je pridobila tudi kasetna senčila, ki bodo najmlajšim omogočila varnejšo igro na prostem. Občina Kamnik je na javnem razpisu za »Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti« s strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor pridobila Sklep za sofinanciranje energetske sanacije enote Pestrna v višini 69.543 evrov. Celotna vrednost energetske sanacije je znašala 109.998 evrov, od tega je Občina Kamnik iz lastnih sredstev k investiciji prispevala 40.455 evrov.
52. leto
Kamnik, 15. november2013
Otroci so z malce treme opravili intervju z županom.
Zbrane ob slavnostnem odprtju energetsko sanirane enote Pestrna 8. novembra, je nagovorila ravnateljica Vrtca Antona Medveda Kamnik Renata Hojs. Župan Marjan Šarec pa je povedal: »V marcu smo bili priča odprtju prenovljene enote Pestrna. Takrat smo ob ogledu v celoti prepleskane enote, obnovljenih nekaterih svetilih, radiatorjih, prostorih za shranjevanje telovadnih rekvizitov, pedagoški sobi in pisarni ravnateljice že razmišljali o prihajajočih obnovah in investicijah. Zaradi dotrajanosti strehe, oken in tudi notranjih prostorov je stavba potrebovala celovito prenovo. Danes tako z velikim veseljem zremo v novo fasado in kasetna senčila. «
Dogodek so z razigranim otroškim živžavom popestrili otroci enote Pestrna, vzgojiteljski zbor pa je za slovesni dogodek pripravil simpatično pesmico.
JANJA ZORMAN MACURA
Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana izide 5. decembra. Rok za oddajo člankov je v petek, 29. novembra, oglase in zahvale pa lahko oddate še v ponedeljek, 2. decembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net
Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
Piloti poleteli na Dansko
Piloti so mladi perspektivni plesalci pionirske hip hop formacije plesnega kluba Miki. V formaciji plešejo: Pika, Tija, Zala C., Gala, Pia, Niko, Aneja, Anja, Zala N., Timotej, Gal, Lea, Urška, Jera, Maša, Neli, Ana in Nejc pod vodstvom plesne učiteljice Martine Mrak Tekavec, ki je tudi koreografinja točke »Piloti«. Plesalci so se na Državnem prvenstvu v hip hopu 2013 uvrstili na
Radioamaterski klub Kamnik S59DMN po petnajstih letih znova zaživel
Radioamaterstvo na Kamniškem ima dolgoletno tradicijo. Tudi pri nas doma se je veliko vrtelo okrog radijskih postaj. Bili so vikendi, ko je oče meni nič tebi nič z radioamatersko opremo izginil v hribe, bila so poletja, ko smo peljali s seboj na morje več postaj in anten kot ostalih stvari, ki se jih navadno potrebuje na morju. Na dom so po pošti prihajale čudne kartice z znaki in dokler oče ni bil izgnan na podstrešje je njegova oprema zasedala več kot polovico dnevne sobe. Verjetno je bilo tako še v marsikateri kamniški družini, navsezadnje je bilo še pred petnajstimi leti v Radioamaterskem klubu Kamnik več kot 150 članov, ki so imeli svoje prostore v mekinjskem samostanu.
Več na 9. strani
odlično 3. mesto in si s tem priborili nastopa na evropskem in svetovnem prvenstvu. Tako so junija »poleteli« na Evropsko prvenstvo v Amsterdam in tam osvojili odlično 4. mesto. V oktobru pa so se udeležili tudi Svetovnega prvenstva v hip hopu v Kopenhagnu in si priplesali 11. mesto v svetovnem merilu. Čestitke »Pilotom« in njihovi kapetanki Martini.
UMETNOST TRIA GREGORJA FTIČARJA
Veselja polno s plesalci folklorne skupine Kamnik
Folklorna dejavnost na Kamniškem ima lepo tradicijo, saj je prisotna preko štiri desetletja. Folklorna skupina Kamnik je v letu 2012 stopila na novo, samostojno pot, razširila število članov - plesalcev in okrepila dejavnosti skupine. Zaplešejo na mnogih prireditvah, koncertih, v ok-
tobru pa so sodelovali tudi v TV oddaji Vid & Pero šov (na fotografiji), danes pa pripravljajo v Domu kulture Kamnik veliki koncert z gosti.
Več na 9. strani.
	' 1
9 *	- « - i,
	el»*i
1 £	1 i
•j	?
11.	• 9 > ■ ■ ««•
	T •
•	«i* m
	11 • ■ j
t	r<
Gregor Ftičar je pričaral izjemen jazzovski večer.
Cikel Veronikinih zgodb je po oktobrskem klubskem žuru jazzovskih mačkov sredo, 6. novembra, v veliki dvorani kamniškega osrednjega kulturnega hrama nadaljeval nastop tria izjemno nadarjenih instrumenta-listov, ki so na poti k ustvarjalnemu vrhuncu. Izvrstni kamniški pianist Gregor Ftičar je nastopil v ugledni mednarodni družbi izkušenih in uveljavljenih jazzistov - italijanskega basista Stefana Sennija in avstrijskega bobnarja Klemensa Marktla, oba se ponašata s samostojnimi albumi in številnimi sodelovanji na projektih svojih glasbenih prijateljev, kot so Lee Konitz, Tony Scott, Art Farmer, Enrico Rava, Benny Golson, Cedar Walton, Steve Grossman in drugi.
Več o odličnem glasbenem dogodku na 5. strani.
NAŠI POGOVORI
Z najboljšim slovenskim kuharjem Kamničanom Janezom Bratovžem po prejemu priznanja za življenjsko delo za dosežke na področju razpoznavnosti slovenske kulinarike in Slovenije v Evropi: »Kuhanje je moje življenje« na strani 8
Jaka Komočar, Klemen in Gašper Štrajhar - naši odlični lokostrelci na strani 12
NOVA LEKARNA V DOMŽALAH
Kamniški folkloristi so v oktobru sodelovali v TV oddaji Vid & Pero šov.
Commerce topic $imo

pomlad
tus MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 c, Kamnik
UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO, UGODNA MIKLAVŽEVA PONUDBA!

•	v MGC Bistrica, za Mercator centrom
•	zagotovljena brezplačna parkirna mesta (tudi v garaži do i ure)
•	bogata ponudba in otvoritveni popusti
•	ob vsakem nakupu prejmete bon
za brezplačno kavo v Kavarni Bistrica
po-pe 8.00-19.00, so 8.00-13.00 / tel 08 205 48 58

2 15. november 2013
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
v
O zamenjavi sedežnice Simnovec in ukinitvi subvencij otrokom, ki ne obiskujejo vrtca
26. redna seja Občinskega sveta občine Kamnik je imela sicer Veliki planini (zimski/letni turizem ipd.). Tudi i
26. redna seja Občinskega sveta občine Kamnik je imela sicer malo točk na dnevnem redu, vendar so svetniki vneto razpravljali o precej zahtevnih vprašanjih, med drugim o zamenjavi sedežnice Šimnovec na Veliki planini in ukinitvi subvencij otrokom, ki niso vključeni v vrtce. Sedežnica na Zelenem robu je precej dotrajana in s tem vedno manj varna, stroški popravil bi bili zelo veliki, zato bi jo bilo smiselno zamenjati za novo, primerno za teren na Veliki planini. A družba Velika planina d.o.o. ne more zagotoviti dovolj sredstev za nakup, prav tako je nesprejemljivo zadolževanje. Če bi Občina najela kredit za nakup, potem bi bila tudi v celoti lastnica sedežnice. Pri tem pa se postavlja še vprašanje ali sedežnico sploh potrebujemo.
Občina je rešila dalj časa pereč problem pomanjkanja prostora v vrtcih. A zdaj mesta v novih enotah ostajajo nezasedena, kljub večkratnim pozivom staršem. Ker je mest torej (več kot) dovolj, subvencije za otroke, ki vrtca niso dobili, niso več potrebne in jih Občina Kamnik z januarjem 2014 ukinja.
Zaradi nedodelanosti in pomanjkljivosti je bila zavrnjena strategija mladih za obdobje 2014-2018, svetniki pa so se seznanili še s poročilom o stanju na projektu Rekonstrukcije in gradnje prizidka s telovadnico OŠ Toma Brejca na dan 10. oktobra 2013. Rok dokončanja del bo, kot kaže, 15. januarja prihodnje leto, ko bo izveden tudi tehnični pregled.
Občinski svet je najprej kot predstavnike ustanovitelja v Svet Osnovne šole Marije Vere potrdil Dragico Požek, Nado Pustotnik in Ivanko Učakar ter podal pozitivno mnenje k imenovanju mag. Elizabete Pristav Bobnar za direktorico javnega zavoda Centra za socialno delo Kamnik. Svetniki so tudi soglašali k razrešitvi Gordana Ambro-žiča Malenška kot člana Statutarno pravne komisije in na njegovo mesto izglasovali Antona Iskro, kljub nasprotovanju Julijane Bizjak Mlakar in njene svetniške skupine. Malenšek je namreč dolgoletni član DeSUSa in po njenem mnenju primeren kandidat za komisijo. Nasprotno pa je Iskra dejal, da je na volitvah dobil več glasov kot Malenšek, zato je primernejši kandidat za komisijo, brez tega imenovanja pa tudi nima mesta v odborih.
Velika planina:
sedežnica Šimnovec da ali ne?
Direktor družbe Velika planina d.o.o. Dušan Bombač je na pobudo predlagatelja Rudija Veršnika svetnice in svetnike seznanil z razlogi za zamenjavo dotrajane sedežnice Šimnovec. Na podlagi prve faze izrednega tehničnega pregleda je bila namreč narejena ocena stroškov nadaljnjih pregledov in tudi ocena stanja naprave. Za zagotovitev ustreznih varnostnih pogojev naprave bi bilo potrebno zamenjati vse osi na napravi (gre za več sto osi na kolesnih baterijah in dve glavni gredi na vodilnih kolesih) in verjetno tudi nekaj nosilnih elementov in podobno. Vsa dela in stroški z izdelavo novih delov naprave bi presegli 200.000 evrov. Obstaja pa zelo velika verjetnost, da bi med pregledom odkrili nedopustno napako oziroma dotrajan del, kar bi obratovanje naprave dokončno zaustavilo. Kot smo že pisali, naprava ni konstruirana za teren na Veliki planini, njeno vzdrževanje je zaradi konstrukcijskih napak izredno drago, zaradi dotrajanosti naprav je nevarnost nesreče in poškodb potnikov čedalje večja, tveganje je tudi v poslovnem smislu nesprejemljivo. Bombač zato predlaga zamenjavo z novo. V ta namen je bil pri dveh vodilnih svetovnih proizvajalcih izdelan idejni projekt nove sedežnice. Po presoji obeh se je družba odločila za varianto, ki je prirejena zahtevam okolja. Gre za dvo ali štirisedežnico z odklo-pljivimi sedeži, dimenzije naprave so takšne, da se čim bolj neopazno vključuje v okolje na Veliki planini. Okvirna cena projekta je 2,6 milijona evrov vkolikor so na napravi nameščeni sedeži za štiri potnike (cena s sedeži za dva potnika je lahko za približno 100.000 evrov nižja). Družba Velika planina d.o.o. v dani situaciji ne more zagotavljati sredstev za nakup nove naprave, glede na bonitete je nesprejemljivo tudi financiranje v obliki zadolževanj. Glede na to, da je lastnik Občina Kamnik v preteklosti zagotavljala sredstva za dokapitalizacijo družbe v višini 250.000 evrov letno iz proračunskih sredstev, je bilo Občinskemu svetu predlagano, da se s sklepom potrdi zagotavljanje teh sredstev tudi v naslednjih desetih letih. Na ta način bi družba lahko izvedla financiranje nove sedežnice Šimnovec. S tem bi bilo v veliki meri zagotovljeno tudi obratovanje celotnega centra v naslednjem desetletju.
Vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti in finance Martina Bajde je povedala, da predlagan sklep za zagotavljanje 250.000 evrov letno za banke ni zadostna podlaga, s katero bi družba lahko najela kredit za financiranje zamenjave sedežnice Šimnovec. Predlagan sklep občinskega sveta pa ne predstavlja poroštva občine. Če bi občina najela kredit za celotno vrednost investicije, potem bi jo morala sama neposredno izvesti, s tem pa bi bila sedežnica v lasti občine in bi jo dajala družbi Velika planina d.o.o. v najem. Občina od navedene investicije ne sme poračunati davka na dodano vrednost, ki pa glede na ocenjeno vrednost investicije ni zanemarljiv (približno 500.000 evrov), medtem ko bi si ga družba Velika planina d.o.o. lahko poračunala. Glede na slabo gospodarsko in javnofinančno situacijo je bistven premislek o javnem interesu za zamenjavo sedežnice in vložek približno treh milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Pri tem pa je nezanemarljivo tudi dejstvo, da je Velika planina dostopna tudi na druge načine.
Rudi Veršnik (SDS) je podal komentar, da je Velika planina biser narave in vzpodbujevalec turizma, ki kljub krizi beleži rast in pogosto povrne vložen denar. Sprašuje se, ali bomo denar vložili ali pa pustili, da vse skupaj propade. Pretekla zamenjava stare sedežnice s staro dvose-dežnico ni bila gospodarna odločitev. Vkolikor sedežnice ne bi več imeli pa bi pomenilo, da tudi celotna planina začne umirati na obroke. Matej Tonin (NSi) je sicer pohvalil delovanje direktorja Bombača, vendar precej ostro poudaril, da je potrebno najprej določiti cilje, nato pa pot do njih. Kot meni, se kamniška politika še vedno ni odločila, kaj vse bi imeli na
Kamniški OBČAN -Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslovuredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 15-11. 2013-
Veliki planini (zimski/letni turizem ipd.). Tudi direktor bi rad obdržal vse, vprašanje pa je ali je to sploh možno. Potrebna je torej strategija o tem kaj bi sploh imeli in premislek ali je sedežnica smiselna. Tudi drugi svetniki so se strinjali, da imajo premalo podatkov o tem ali potrebujemo novo sedežnico, koliko bo stala, kakšni bodo stroški, kdaj bo investicija povrnjena in kaj to pomeni za turizem na Veliki planini in nasploh za kamniško občino. Strinjali so se, da je proračunski denar potrebno vlagati gospodarno in da si vsi želimo uspešnega delovanja Velike planine. Zato so na koncu s 27 glasovi ZA in nobenim PROTI sprejeli nekoliko spremenjen sklep in sicer da občinska uprava in družba Velika planina d.o.o. pripravita investicijski načrt do prve januarske seje v letu 2014, ki bo vseboval kapacitete žičniškega sistema, izbor vrste sedežnice glede na kapaciteto, pridobitev treh ponudb za izbrano vrsto sedežnice (nakup, demontaža, gradbena dela), finančno konstrukcijo in roke izvedbe.
Z januarjem 2014 ukinjene subvencije otrokom, ki niso vključeni v vrtec
Višja svetovalka za družbene dejavnost Katarina Ščetinin Sever je povedala, da je občinska uprava pregledala nov predlog cen programov predšolske vzgoje. Zaradi spremenjene strukture oddelkov naj bi se cene za I. starostno obdobje nekoliko znižale (3,42 €/ otroka), medtem ko naj bi se za II. starostno obdobje zvišale (4 €/otroka). Zaradi tega bi vrtec z novim šolskim letom mesečno posloval z 2.200 evrov nižjimi prihodki kot preteklo šolsko leto. A novi predlog cen ne pomeni prihranka za proračun, kot se je sprva pričakovalo. Vrtec bo razliko v prihodkih lahko nadomestil iz naslova presežka, ustvarjenega pri tekočem poslovanju. Z nespremenjenimi cenami programov za predšolsko vzgojo - izjema je nova cena za razvojni oddelek, ki je začel delovati 1. 9. 2013 - se želi ohraniti čim bolj racionalno porabo proračunskih sredstev. Občinska uprava ocenjuje, da se bo, v kolikor cene programov ostanejo nespremenjene (izjema je cena programa razvojnega oddelka), v okviru proračuna na postavki doplačil oskrbnih stroškov Vrtca Antona Medveda Kamnik na letni ravni prihranilo približno 36.000 evrov. Občinski svet je zato potrdil oba sklepa, torej o določitvi cen programov za predšolsko vzgojo v občini Kamnik ter da se le-te letno, za posamezno proračunsko leto, usklajujejo s spremembo stroškov, ki so sestavni del te cene.
Bolj vneto so svetniki razpravljali o dveh dodatnih sklepih in sicer, da se subvencije otrokom, ki niso vključeni v eno od oblik organizirane vzgoje in varstva, s 1. januarjem 2014 ukinejo ter se pooblasti župana, da na ta dan razveljavi tudi Pravilnik o merilih in postopku za dodeljevanje mesečnih subvencij za otroke, ki ne obiskujejo organizirane predšolske vzgoje in varstva.
Občinska uprava je avgusta letos z Zasebnim vrtcem Sonček podpisala koncesijsko pogodbo, nato pa starše otrok s centralnega seznama kar dvakrat pozvala k vpisu. Trenutno je polnih le osem oddelkov, trije so še nezasedeni. Glede na to, da je občina v prvi vrsti dolžna zagotoviti potrebne kapacitete v vrtcih, je nadaljnje dodeljevanje subvencij ter hkrati zagotavljanje sredstev za nezasedena mesta v novo odprtih koncesijskih oddelkih, nesprejemljivo. S pooblastilom župana, da razveljavi pravilnik, na podlagi katerega se dodeljujejo subvencije, se bodo s 1. januarjem prihodnje leto ukinile subvencije za tiste, ki že prejemajo to vrsto nadomestila (trenutno je 266 prejemnikov, mesečni znesek skupaj pa znaša cca 26.000 evrov), kot tudi za vse nove upravičence do tega datuma.
Svetniki, zlasti iz vrst SDS in NSi, so ukinitvi subvencij nasprotovali, ker naj bi to nekatere otroke postavilo v izrazito neenakopraven položaj, poleg tega bi pomenilo še večje breme za nekatere, ki se spopadajo s finančno stisko. Nezasedena mesta v vrtcu naj bi se napolnila na drug način. A na drugi strani, predvsem člani LDS, DeSUS in SD, ne vidijo več pravne
Napredovanje del OŠ Toma Brejca
Svetniki so se seznanili s Poročilom o stanju na projektu Rekonstrukcije in gradnje prizidka s telovadnico Osnovne šole Toma Brejca v Kamniku na dan 10. oktobra 2013. Kot je možno razbrati iz poročila izvajalec GOI del, z dejansko izvedbo generalno sledi podrobnemu mrežnemu terminskemu planu napredovanja del. Nov realni rok dokončanja del, ki je določen z izvedbo tehničnega pregleda objekta, je 15. januar 2014, odprtje šole pa 20. februar 2014. Napredovanje zaenkrat ne kaže na to, da predviden rok dokončanja ne bi bil dosežen.
Do konca avgusta 2013 je bilo izstavljenih 10 začasnih situacij s skupaj obračunanimi deli v znesku 4.817.928,95 evrov (z DDV), kar predstavlja 60 odstotkov vrednosti vseh pogodbenih del. Člani svetniške skupine SDS niso bili povsem zadovoljni s poročilom in so opozorili na določene sporne zadeve glede projektne dokumentacije in samega izvajalca ter dokončanja projekta, določene zadeve pa se zdijo nejasne tudi NSi in sMS-ZE.
podlage za subvencije glede na to, da je občina zagotovila dovolj mest v vrtcih ter poudarjajo, da te subvencije niso socialni transfer za reševanje finančnih težav. Poleg tega pa ima vrtec pomembno vlogo pri socializaciji otrok. Sklep je bil na koncu potrjen s 13 glasovi ZA in 10 PROTI.
Zavrnjena strategija mladih za obdobje 2014-2018
Položaj mladih v občini je potrebno celovito in načrtno urejati. To pomeni zagotavljati boljše sistemske pogoje za doseganje avtonomije mladih ter mladinskega dela in razvoja mladinske politike, zagotavljati pogoje za sodelovanje mladih pri odločanju o pomembnih stvareh zanje, sofinancirati mladinske strukture in drugače zagotavljati javni interes v mladinskem sektorju. Lokalne skupnosti so tiste, ki so mladim v prepoznavanju njihovih potreb in želja tudi najbližje. V iskanju stika z mladimi občinska uprava praviloma uporablja rešitve, ki zadovoljujejo trenutne in specifične potrebe mladih. S strategijo OU skuša urediti celovito stanje mladinske politike na lokalni ravni. Z njo lokalna skupnost prepozna javni interes na tem področju in predvidi načine za njegovo polno uresničevanje. Na drugi strani pa je strategija orodje mladih, da sami določijo način, področje in stopnjo vključenosti v demokratične procese odločanja v lokalni skupnosti. Ključno je vzpostavljanje spodbudnega okolja za mlade, spodbujanje njihove aktivnosti in sodelovanja v vseh procesih za mlade. Tako predstavlja medij med dvema svetovoma, katere temeljna naloga in učinek je prepoznavanje ter vključenost oseb preko vzajemnih procesov učenja, medgeneracijske solidarnosti in soodločanja v delo in življenje vseh segmentov lokalne skupnost. Vezana je na vsakoletni sprejeti proračun. Svetniki, zlasti iz SMS-ZE, LDS in NSi, so strategiji očitali nedodelanost in nejasnost ter povedali, da jo je potrebno precej popraviti i in razširiti. Zato je bila s 14 glasovi PROTI in 6 ZA zavrnjena.
Poročevalka s seje KATJA URANKAR, dipl. kom. (UN)
Osrednja komemorativna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve
Tradicionalna komemorativna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve je na kamniških Žalah potekala dan pred praznikom, 30. oktobra. Pozdravne besede je zbranim pri grobišču prvih padlih partizanov na Kamniškem namenil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir.
Župan Marjan Šarec je med drugim poudaril: »Dan mrtvih je predvsem dan živih. Dan živih, ki se mrtvih spominjamo. S spominom, ki ga gojimo vsako leto, pa tudi vse ostale dni v letu, spoštujemo vse tiste, ki so umrli za našo domovino in za to, da danes lahko živimo v svobodi. Tarnamo, da nam je hudo in slabo, a vendarle smo svobodni. Naša država je v težavah tudi zaradi pomanjkanja spoštovanja. Premalo je spoštovanja do vseh umrlih na tej ali drugi strani. Dokler ne bomo sposobni pustiti tega za seboj in dostojno pokopati vseh, ki so umrli, do takrat bo nad nami vedno ležalo nekaj, kar nas bo težilo. Do takrat v srcu nikoli ne bomo mogli biti povsem svobodni, kot smo v pravnem smislu. Upam, da bodo ti dnevi, ki so pred nami, minili v tem spominu. Predvsem pa v opominu nam živim, da tisti, ki so umrli, niso umrli zaman.«
Slavnostni govornik predsednik Združenja slovenskih častnikov Ka-mnik-Komenda Marjan Schnabl (zaradi njegove odsotnosti je govor prebral podpredsednik Združenja Jože Goltnik) pa je med drugim poudaril	.	....	... ,	v ,, . pomen plemenitih dejanj ljudi, ki so dali svoja življenja za slovenski narod: Zbrani na osrednji komemoraciji na kamniških Žalah: župan Marjan
»Danes je dan, ki nam ponuja priložnost, da se ozremo v preteklost in Sarec' podžupan)a mag■ Julijana Bizjak Mlakar, direktor občinske se spomnimo tudi vseh tistih, ki jih nismo poznali, a so na svetu pustili uprave mag■ Ivan Kenda, podpredsednik Združenja slovenskih ča-
stniliov Kamnik-Komenda Jože Goltnik, predsednik Društva general Maister Kamnik Ivan Miroslav Sekavčnik in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir.
neizbrisen pečat. To so tisti mali preprosti ljudje, katerih imena lahko z velikimi črkami zapišemo v zgodovino slovenskega naroda. To so slovenski fantje, ki so služili avstro-ogrski monarhiji, padli v 1. svetovni vojni, borci generala Rudolfa Maistra za severno mejo, junaki iz mogočnega boja z mnogoštevilčnejšim okupatorjem med drugo svetovno vojno in junaki osamosvojitvene vojne leta 1991 za samostojno Slovenijo. Svoja življenja so dali za slovenski narod, da bi obstal na svoji zemlji, ohranil slovensko besedo in končno prišel do svoje tako težko priborjene in pričakovane države Slovenije. Zato ne zapravimo njihove dediščine, ki so jo izbojevali v krvi in trpljenju skozi stoletja. Ohranimo jo, kot so jo imeli v spominu preden so žrtvovali svoja življenja za lepši jutri.«
Tako, kot vrsto let doslej, so v kulturnem programu sodelovali Mestna godba Kamnik in Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik, prejemnika zlate plakete združenja borcev za vrednote NOB, s pomenljivimi verzi pa recitatorki gledališke skupine Rudolfi Nana Balantič in Evelina Štefin.
Osrednja slovesnost ob dnevu spomina na mrtve se je nadaljevala še pri spomeniku padlim med 1. svetovno vojno.
JANJA ZORMAN MACURA
Prvo slovensko pevsko društvo Lira pod vodstvom prof. dr. Andreja Missona že vrsto let s pesmijo pospremi spomin na mrtve■
AKTUALNO
15. november 2013 3
Neurje povzročilo škodo tudi v kamniški občini
Ponedeljkovo neurje ni prizaneslo kamniški občini. Območje Občine Kamnik je v zgodnjih jutranjih urah zajel močan veter. Prostovoljni gasilci PGD Kamnik, PGD Kamniška Bistrica, PGD Gozd in PGD Šmartno v Tuhinju so že v dopoldanskem času izvedli 15 intervencij. Podrtih je bilo več kot 20 dreves, poškodovanih je bilo 5 streh na stanovanjskih in go-
spodarskih objektih, prav tako je bila podrta električna in telefonska nape-ljava.Največ podrtih dreves je bilo na državni cesti Črnivec-Kranjski rak, zato je bila izvedena zapora ceste. Na območju Velike Planine je moč vetra presegala hitrost 125 km/h.
Po prvih podatkih naj bi groba ocena škode znašala okoli 50.000
NA KAMNIŠKI OBVOZNICI VELIKA SKALA S POBOČJA STAREGA GRADU
Prejšnji petek, 8. novembra, popoldne, je s pobočja Starega gradu na kamniško obvoznico padla večja skala. Tam je bil zato po informacijah prometnoinformacij-skega centra tudi oviran promet. Na veliko srečo ni nikogar poško-
dovala, kar je pravi čudež, glede na to, da je tamkajšnja cesta zelo prevozna. Janja Zorman Macura iz oddelka za odnose z javnostmi na uradu župana nam je povedala, da je bila kamniška obvoznica pod pobočjem Starega gradu pred leti s strani Direkcije RS za ceste že zavarovana z varovalnimi ograjami, ki naj bi preprečevale padanje skal in drevja na vozišče te državne ceste. A problem predstavljajo skale, ki se zaradi strmega pobočja odbijejo od tal in tako
priletijo preko zaščitnih varovalnih ograj na cesto. Občina Kamnik je o zadnjem dogodku takoj obvestila pristojne službe ter Direkciji RS za ceste ponovno predlagala, da se območje Starega gradu nad Kamniško obvoznico ponovno pregleda ter poda ustrezne predloge oziroma ukrepe za preprečevanje padanja skal na cesto.
O nadaljnjem ukrepanju smo povprašali tudi Direkcijo RS za ceste. Potrdili so, da je bil pristojni koncesionar Direkcije RS za ceste takoj obveščen o petkovem skalnem podoru. Na območju po-dora je zaradi zagotovitve prometne varnosti vzpostavil polovično zaporo ceste in nemudoma pričel z odstranjevanjem skale z vozišča ter krpanjem udarne jame, ki jo je povzročila. Skala je bila premaknjena ob rob vozišča, saj je zara-
di velikosti ni bilo mogoče takoj odpeljati. Naslednji dan je pričel z drobljenjem skale in odvozom materiala. Polovična zapora je bila tako odstranjena naslednji dan v soboto, 9. novembra. Na tem delu je brežina sicer zaščitena z zaščitno ograjo (t.i. geobrugg), vendar se ocenjuje, da je zaradi zelo strme brežine skala lovilno mrežo preskočila. Direkcija RS za ceste bo za ta del brežine naročila geološki pregled, kjer bodo ugotovljeni vzroki za padec skale, določili pa bodo tudi potrebne ukrepe za zaščito brežine. Stanje brežine pristojni koncesionar redno spremlja in bo tudi ustrezno ukrepal v kolikor bo to potrebno za zavarovanje prometa oziroma udeležencev v prometu.
Vsekakor bomo zadevo spremljali in o njej poročali v prihodnjih številkah Kamniškega Občana.
Katja Urankar,
dipl.kom. (UN)
Osrednja državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra letos v Kamniku
23. november, državni praznik, posvečen našemu velikemu rojaku, generalu, pesniku in rodoljubu Rudolfu Maistru-Vojanovu, bomo to leto slavnostno obeležili prav v Občini Kamnik. Vsoboto, 23. novembra 2013, Vas vabimo, da se udeležite osrednje državne proslave ter dogodkov v sklopu državnega praznika.
Program:
•	ob 12.30 uri, pri spomeniku Rudolfa Maistra, položitev venca k spomeniku Rudolfa Maistra in poklon velikemu rojaku in borcu za severno mejo;
•	ob 12.45 uri, v Poročni dvorani Občine Kamnik, podpis Dogovora o podeljevanju spominskega priznanja generala Rudolfa Maistra;
•	ob 13. uri, v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, nagovor župana Marjana Sarca na taboru Zveze društev »General Maister«;
•	ob 16.30 uri, pred rojstno hišo Rudolfa Maistra (Šutna 23, Kamnik), slavnostno odprtje Spominske sobe Rudolfa Maistra s slavnostnim govornikom županom Marjanom Šarcem ter
•	ob 17.40 uri, v Športni dvorani Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik (Šolska ulica 1, Kamnik), osrednja državna proslava ob državnem prazniku dnevu Rudolfa Maistra s slavnostnim govornikom predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem in podelitvijo priznanj Rudolfa Maistra za zasluge pri ohranjanju spomina na generala Maistra.
Vstop na vse prireditve je prost. Zaradi neposrednega prenosa osrednje državne proslave na prvem programu Televizije Slovenija Vas prosimo, da v Športno dvorano Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik pridete 15 minut pred pričetkom proslave.
Vabimo Vas, da se skupaj poklonimo velikemu rojaku, generalu,
pesniku in rodoljubu Rudolfu Maistru-Vojanovu.
Več o dogodkih najdete na občinski spletni strani www.kamnik.si.
Eta Kamnik uspešno v jubilejnem letu
Eta Kamnik je razvila izdelek po recepturi kuharskega šefa Bineta Volčiča; uspešno poslovanje v prvih devetih mesecih; 90-letnica in 90 donacij socialno šibkim in študentom
Eta in PRO PLUS v edinstvenem partnerstvu
Eta Kamnik in PRO PLUS sta sklenila poslovni dogovor, s katerim je Eta Kamnik prevzela razvoj in trženje izdelka, PRO PLUS pa prvič vstopa na trgovske police. »Poleti smo iz povsem običajnega letnega sestanka ustvarili skupno idejo, da bo Eta Kamnik pomagala PRO PLUS-u vstopiti na police trgovin z omako po recepturi Bineta
Volčiča,« pojasnjuje izvršna direktorica kamniške Ete Ksenija Jankovič Banovšek. Šefova omaka ima svojo lastno grafično podobo etikete in je že na slovenskih trgovskih policah. »Ker gre za prvi izdelek, ki sem ga pripravljal skupaj z uveljavljenim proizvajalcem, sem recepturi namenil veliko časa in zelo pozorno premislil proces priprave izdelka. Hvaležen sem tehnologom Ete Kamnik, ki so v laboratorijsko preizkušanje in prvo industrijsko serijo vložili ogromno truda. To je bil izziv tako zame kot
Bine Volčič, kuharski šef v šovu Gostilna išče šefa, je za ljubitelje gurmanskih užitkov v sodelovanju z Eto Kamnik pripravil povsem nov izdelek - »Šefovo omako«. Za pripravo omejene serije omake, ki jo odlikuje zanimiva sladko-slana kombinacija, se je šef moral podati v nekoliko drugačno okolje, kot ga je vajen - živilsko proizvodnjo Ete Kamnik.
KMETIJSKA DEJAVNOST -NOVOSTI PO 1. 1. 2014 Delavnica: Obvezno vodenje
OBMOČNA	•!_.•• I	• _
obrtno-podjetniška poslovnih knjig v kmetijstvu
ZBORNICA
KAMNIK
S 1.1. 2014 bo obvezno vodenje knjigovodstva za davčne namene za določena kmečka gospodinjstva. Predavanje bo organizirano 5. 12. 2013 ob 9. uri na sedežu OOZ Kamnik, Tomšičeva 11.
Vsebina delavnice (4 ure):
-	Pojasnilo osnovne in dopolnilne dejavnosti (razmejitev), kako in kdaj priglasitev
-	DDV in posebnosti, ki pritičejo kmetijskemu gospodarstvu, osnove FADN knjigovodstva
-	zavarovanje nosilcev kmetijskih gospodarstev in njihovih družinskih članov,
-	načinu vodenja poslovnih knjig, podrobneje normirani stroški Predavateljica Majda Strel bo pojasnila vse postopke za vključitev v sistem vodenja knjig, na koncu delavnice pa bo na razpolago za dodatna vprašanja.
Cena: 50,00 € + DDV Obvezne predhodne prijave sprejemamo na tel. 01 8391-738 ali na e-mail irena.tonin@ozs.si, do zasedbe mest oz. najkasneje do 2.12.2013. Vplačila na blagajni OOZ Kamnik ali na račun 02312-0011725563, sklic 00 210.
za Eto in mislim, da je naš skupni rezultat zmagovalen«, je ob obisku v kamniški Eti povedal kuharski šef Bine Volčič.
»Receptura šefove omake je delo Bineta Volčiča, v Eti pa smo prispevali znanje, izkušnje tehnologov in seveda kakovostne surovine. Prenos iz domače kuhinje na naše kotle, ki imajo najmanjšo količino 500 kilogramov se zdi enostaven, a vendar gre lahko marsikaj narobe in surovine se lahko povsem različno »obnašajo«, zato smo res ponosni na celotno ekipo razvoja in proizvodnje,« je povedala izvršna direktorica Ete Ksenija Janko-vič Banovšek.
Uspešno poslovanje v prvih treh četrtletjih
Eta Kamnik je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 12 milijonov evrov prihodkov iz prodaje. »Rezultat ocenjujemo kot zelo dober glede na težavne razmere na trgu in v gospodarstvu. Finančno poslovanje družbe je nemoteno, svoje obveznosti do dobaviteljev plačujemo v dogovorjenih rokih ter redno odplačujemo vse obveznosti do bank,« je poudarila Ksenija Jankovič Banovšek.
V	obdobju prvih devetih mesecev je Eta Kamnik zmanjšala zadolženost za 1,7 milijona, ustvarjeni dobiček nekoliko presega lanskoletnega. V letošnjem letu sicer ne bodo izpeljali nobene večje naložbe, ker se pripravljajo na naložbo na področju energetike v prihodnjem letu. »Dolgoročno je ključno, da zmanjšamo obremenitev kozarčka s fiksnimi stroški, saj na cene surovin pogosto ne moremo vplivati zaradi sezone, vremena in ostalih okoliščin, pri kakovosti pa ne želimo popuščati. Delovna mesta bodo varna še naprej in zavedamo se odgovornosti, ki jo ima Eta kot še eno redkih dobro delujočih in perspektivnih podjetij v Kamniku,« poudarja izvršna direktorica Jankovič Banovškova.
V	Eti Kamnik so na podlagi arhivov ocenili, da je bilo v vseh 49 letih v ozimnicah prodanih več kot 53 milijonov izdelkov, v katerih se je nahajalo več kot 38 tisoč ton zelenjave.
Letos je iz Ete prišlo na trg osem novih izdelkov in dva od teh so morali ponovno proizvesti, ker je bila letna količina razprodana v nekaj mesecih: čičerika v kozarcih in polnozrnata gorčica. Poleg Šefove omake na trg prihajajo še omake iz svežih paradižnikov in jedi v kozarcih po receptu-rah iz kulinarične zakladnice slovenske tradicionalne kuhinje in nasvetih prof. dr. Janeza Bogata.
90-letnico, ki jo letos praznuje Eta Kamnik, pa je zaokrožila s procesom doniranja 90 socialno ogroženim družinam.
»Vrtec je vrt, kjer rastejo otroci, z lepimi spomini na srečno otroštvo«
S temi besedami nas pozdravljajo na spletni strani Zasebnega vrtca Sonček, ki z dvema enotama (s tretjo pa v kratkem) deluje tudi v Kamniku. 1. oktobra je vrata odprla enota Trobentica na Fužinah, ki so jo nestrpno pričakovali starši otrok, ki so ostali brez mesta v obstoječih vrtcih. Z Marijo Theuerschuh, ravnateljico vrtca Sonček, pod katerega spadajo enote v Kamniku, smo se pogovarjali o prvih tednih delovanja, o vrtcu in oddelkih v enotah Zvonček na Vrhpolju in Marjetici (nekdanja Mana), ki se bo odprla predvidoma decembra. Sprejela nas je nasmejano in nas popeljala po prostorih vrtca, da smo se lahko na lastne oči prepričali, da gre za prijazno, toplo in igrivo mesto za kamniške malčke.
Kakšen je bil za vas prvi mesec delovanja?
»Ta mesec je bil izredno delaven in poln novih idej, zamisli in izvedb. Predvsem smo se srečevali z vsakodnevno problematiko (jedilniki, primerno ogrevanje ipd). Moram povedati, da kakšnih posebnih težav nismo imeli, razen standardnih usklajevanj, ki so značilni za vsak nov objekt, ko začne delovati. Morali smo se na primer uskladiti s prevoznikom, ki nam dostavlja hrano. Torej kako in kdaj bo hrana prihajala, kako bo potekal prevoz, uskladiti smo morali urnike s prevoznikom, najprej pa ugotoviti, kdaj so otroci najbolj lačni in kdaj potrebujejo počitek. Vse delamo tako, da je za otroke najbolje poskrbljeno.
Kaj drugega problematičnega res ne morem izpostaviti. Vrtec je nov, izredno moderno narejen, zlasti posebna so naša tla iz pene, ki so mehkejša (a tudi precej draga), a zato še posebej varna. Tudi vrata imajo poseben sistem zapiranja, za varnost je res izredno poskrbljeno.«
Kakšni so odzivi staršev?
»Odzivi staršev so zelo pozitivni. Mislim, da so zadovoljni. Zaenkrat še nismo imeli posebnih

pripomb, da bi starši kaj pogrešali. Je pa res, da delujemo šele en mesec in moramo še nekoliko počakati. Tudi starši se morajo navaditi. Veste, ljudje smo tako narejeni - prvi mesec ali dva se še navajamo, malo ogledujemo naokoli, kasneje pa že vidimo, kaj bi radi imeli drugače. A zaenkrat nismo imeli težav. Morda kakšen del prehrane kateremu od staršev ne odgovarja. Takoj smo denimo spremenili jedilnike: tako imamo zdaj jedilnike za prvo in jedilnike za drugo starostno skupino.«
Izvajate kakšne posebne programe?
»Sonček je zasebni vrtec s koncesijo. Program izvajamo po kurikulumu tako kot drugi javni vrtci. Ker imamo veliko homogenih oddelkov z najmlajšimi otroki s posebnimi programi še nismo začeli (kot na primer plesne urice, umetnost, pravljični kotiček, ki je v nastajanju ipd.) .
V enoti Trobentica imamo štiri homogene oddelke od 1 do 2 let, dva heterogena oddelka in oddelek od 3 do 4 let. Imamo izredno lepe igralnice, prilagojene otrokom. Imamo dve igrišči: večje spredaj in nekoliko manjše, povsem travnato zadaj. Ker je pred vrati zima.
smo igrala večinoma pospravili, imamo jih pripravlj ena za pomlad. Peskovnika še nismo napolnili -to bi bi bilo nesmiselno glede na vremenske razmere. Za najmlajše otroke imamo ograjena igrišča neposredno pred igralnicami; nameščene so tende, ki varujejo pred soncem, na tleh so blazine, ki varujejo pred padci. Tako je igrišče ločeno za male in za velike.«
Kako je z enoto Zvonček na Vrhpolju?
»Zvonček je odprt od 4. novembra. Tam imamo dva oddelka: en homogen starosti od 1 do 2 let in en kombiniran starosti od 1 do 6 let. V vsakem od teh oddelkov je zaenkrat prostora za še enega otroka. Gre za prostore nekdanje trgovine Tuš. Zraven imamo igrišče: zaenkrat imamo postavljen lesen tobogan in peskovnik, pozneje, ko bo topleje, bomo dodali še ostala igrala.«
Kdaj se odpre enota Marjetica v prostorih nekdanje Mane?
»Naslednji teden začnemo urejati detajle, tako da pričakujemo odprtje nekje v začetku decembra. Za Marjetico skupine še niso formirane, ker dnevno dobivamo vloge (tudi po štiri do pet na dan). Imela bo dva oddelka, po vsej verjetnosti homogena. Dogovorjeno je bilo, da lahko uporabljamo občinsko igrišče (zadaj za bloki op.a.), bomo pa imeli ogromno in izredno lepo telovadnico znotraj enote.«
Torej prostih mest ni več veliko?
»Enota Trobentica je polno zasedena in nimamo nobenega prostega mesta več. Kot sem rekla, sta dve prosti mesti še v Zvončku. Mesta v Marjetici se hitro polnijo, zato pozivam starše k čim hitrejšemu oddajanju vlog za vpis.«
KATJA URANKAR, dipl. kom. (UN)
evrov
4 15. november 2013
ZANIMIVOSTI - KULTURA
Kamniški OBČAN
Po šestdesetih letih so ponovno zadonele orgle v cerkvi sv. Ane na Gozdu
V cerkvi sv. Ane na Gozdu so v nedeljo, 3. novembra, slovesno predstavili in blagoslovili nove orgle. Za kraj je bil to pravi praznik.
Orgle župnije Gozd je Franc Stele v svoji umetnostno-zgodo-vinski kroniki Sodni okraj Kamnik pripisal orglarju Antonu Valentin-čiču iz Davče. Seznam ARSORS Ars Organi Slovenie pa stare orgle župnije Gozd pripisuje Andreju Ferdinandu Malahovskemu. Stare orgle so imele en manual in pedal s sedmimi registri, služile so do 2. svetovne vojne, med katero je bilo župnišče požgano. Po vojni jih je deloma usposobil orglar Benda, kmalu pa so zaradi poškodb in zoba časa, ki jih je dodobra načel, tudi utihnile. Dolgih 60 let pozneje, na prvo novembrsko nedeljo, so zbrani v cerkvi sv. Ane na Gozdu lahko ponovno zaslišali zvok orgel, sicer popolnoma obnovlje-
nih, saj je od izvornih orgel ostala le omara in rezbarije. Orglarski mojster Anton Škrabl, ki nas je s pomočjo organistke Barbare Pi-bernik popeljal skozi čudoviti svet orgelskih piščali, je ob predstavitvi restavriranih orgel povedal tudi, da gre za orgle z osmimi registri. »Sestavljene so iz skoraj 100.000 različnih delov, njihova posebnost pa je, da so sestavljene iz vseh družin registrov, kar ni običajno«, je še med drugim dodal.
Cerkveni obred in blagoslovitev novih orgel cerkve sv. Ane je opravil pomožni škof Nadškofije Ljubljana dr. Anton Jamnik. Župnik Pavel Pibernik ob predstavitvi nove pridobitve župnije Gozd ni skrival navdušenja: »Pred tremi leti smo začeli močneje razmišljati o obnovi orgel, posebno potem, ko je strela vzela še elektronske orgle in ko si je tudi župnija Gozd
opomogla od hudega neurja leta 2008. Na željo mnogih župljanov in ob vzpodbudi pevcev smo letos 2. aprila z orglarsko delavnico Skrabl podpisali pogodbo za nove orgle, postavljene v restavrirano in deloma povečano orgelsko omaro. Pridobili smo tudi kulturno-var-stvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Kmalu zatem smo stare orgle podrli in jih izročili Skrablovi delavnici, kjer so začeli načrtovati in izdelovati nove orgle. Okrasili in restavrirali pa so tudi staro okrasje. Zadnje dni v septembru so nove orgle začelipo-stavljati in v naslednjih dneh into-nirati. Danes stojimo pred novimi orglami, kraljico instrumentov.«
S finančnimi sredstvi so k obnovi pripomogli župljani Gozda, agrarna skupnost, iz naslova sofinanciranja sakralnih objektov
pa je del sredstev prispevala tudi Občina Kamnik.
Ob zaključku slovesnosti je zbrane nagovoril tudi župan Marjan Šarec: »Besede neposvečenega človeka so po vsem lepem, kar smo danes slišali v besedah in glasbi, kar nekako odveč. Danes smo priča zgodovinskemu dogodku vaše župnije. Po 60. letih nemih orgel smo priča vsem registrom, ki so z vso svojo močjo zapeli v božjo slavo. V današnjih časih ni lahko zbrati toliko finančnih sredstev, zato iskrene čestitke gospodu župniku Pavletu Piberniku. Iskrene čestitke, da ste bili sposobni krajane povezati med seboj in obnoviti orgle. Upam, da to ni zadnja pridobitev župnije Gozd, da boste še znali pristopiti skupaj ter se iskreno poveseliti.«
Pevke in pevci cerkvenega zbora so pod vodstvom zborovod-kinje Karle Urh in ob spremljavi organistke Barbare Pibernik polepšali slovesen dogodek.
JANJA ZORMAN MACURA
Orglarski mojster Anton Škrabl je ključe novih orgel predal župniku Pavlu Piberniku.
Pevke in pevci cerkvenega zbora so pod vodstvom zborovodkinje Karle Urh in ob spremljavi organistke Barbare Pibernik polepšali slovesen dogodek.
Stare orgle v cerkvi sv. Ane na Gozdu so služile do 2. svetovne vojne, med katero je bilo župnišče požgano. Po vojni jih je deloma usposobil orglar Benda, kmalu pa so zaradi poškodb in zoba časa, ki jih je dodobra načel, tudi utihnile. Dolgih 60 let pozneje, na prvo novembrsko nedeljo, so zbrani v cerkvi sv. Ane na Gozdu lahko ponovno zaslišali zvok orgel, kraljice instrumentov.
MePZ Odmev Kamnik zmagal v Varšavi
Konec oktobra so se iz Varšave, kjer je potekalo mednarodno zborovsko tekmovanje, vrnili pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Odmev Kamnik. Pevci z zborovodkinjo Ano Smrtnik so v kategoriji mešanih zborov ponovno premagali vso konkurenco in osvojili prvo mesto.
Pevci so poleg tekmovalnega koncerta v Varšavi izvedli še en koncert v katedrali Sv. Ane in dva krajša predstavitvena nastopa.Tekmovanja, ki je potekalo v petih kategorijah, se je udeležilo 28 zborov iz dvanajstih evropskih držav. Najštevilnejša konkurenca in najkvalitetnejši zbori pa so se pomerili ravno v kategoriji mešanih zborov.
Nad njihovim nastopom je bil navdušen tudi predsednik pet članske mednarodne strokovne komisije in eden najvidnejših poljskih skladateljev, prof. Romuald Twardowski, ki je po koncu tekmovanja zborovod-kinji Ani Smrtnik z osebnim posvetilom poklonil nekaj notnih zapisov svojih skladb.
Pevci pravijo, da so po dobro izvedenem nastopu dobro uvrstitev pričakovali, zmage pa nikakor ne, zato so je še toliko bolj veseli.
Iskrene čestitke Mešanemu pevskemu zboru Odmev Kamnik!
MATEJ BURJA
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
Kamni
KOLEDAR PRIREDITEV
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3, 1240 KAMNIK
Sreda. 27. november 2013 ob 18.00
Projekcija dokumentarnega filma TISTA LEPA LETA
(spremljevalna prireditev ob razstavi MOČ GORA)
TURISTIČNO DRUŠTVO KAMN'K
Oševek 10, Kamnik
Budnarjeva muzejska hiša, Zgornje Palovče 5 Nedelja. 24. november
Od 14. ure dalje: Okušanje presnih in veganskih dobrot
pod vodstvom Jasmine Beganovič in Barbare Logar Ob 16. uri: Odprtje prodajne razstave: Skledatako ali drugače
Nedelja. 1. december 2013
Od 14. ure dalje: Delavnica izdelovanja adventnih
venčkov
Sobota, 7. december
Miklavžev pohod iz Puba Pod skalo do Budnarjeve domačije Nedelja, 8. december, ob 16. uri:
Miklavževanje: obisk Miklavža in igrica za otroke »Ubogaj, sicer ti bodo štrlela ušesa«
Dodatne informacije: alenka@domacija.com
KALA, Tanja Ocepek
23. in 24. novembra, od 9h do 19h v kavarni Veronika
Kotiček cvetja in petjavabi na prodajno razstavo adventnih venčkov s pestrim programom (otroška delavnica.družinsko fotografiranje in glasbeno popoldne)
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK
Glavni trg 2 1241 KAMNIK
Sobota. 30. november 2013. ob 9.00 uri TRŽNICA OKUSI KAMNIKA Petek, 6. decembra, na Glavnem trgu ob 18h Otvoritev drsališča na Glavnem trgu
JSKD Ol KAMNIK
Fužine 10
19. november - 3. december 2013 (ponedeljek - petek od 16. do 18. ure)
KULTURNI DOM RADOMLJE
PARAFRAZE LIKOVNIH DEL, PALIMPSESTI, CITATI, PRISVOJITVE
Regijska tematska razstava izbranih likovnih del s področja Gorenjske
Odprtje razstave v torek, 19. novembra, ob 18. uri.
Izbrana dela bo predstavila selektorica, umetnostna zgodovinarka Saša Bučan, v spremljajočem programu bo nastopil pianist Gregor Ftičar
Sobota. 30. novembra 2013. ob 20. uri. OŠ Šmartno v Tuhinju
Mešani pevski zbor Mavrica KD Srednjavasvabi na zaključni koncert praznovanja 30-letnice »SPREHOD SKOZI 30 LET DELOVANJA«. Vstop s prostovoljnimi prispevki!
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1, KAMNIK
Torek. 26. november 2013. ob 19.00 uri, v dvorani MKK Goran Vojnovič: Jugoslavija, moja dežela.
Dobitnik Prešernove in dvakratni dobitnik kresnikove nagrade, kolumnist, režiser, avtor romana Čefurji raus, bo predstavil svoj zadnji roman Jugoslavija, moja dežela.
DOM KULTURE KAMNIK
Petek. 15. novembra 2013. ob 19.00 PLES IN GLASBA IZPOD KAMNIŠKIH PLANIN Organizator: Folklorna skupina Kamnik
Vstopnina: 12 eur / 8 eur- obiskovalci do 14 let
Sobota. 16. novembra 2013. ob 17.00 in 20.00 9. SREČANJE KLAP
Organizator: Klapa Mali grad
Nedelja. 17. novembra 2013. ob 14.00 v Klubu Kino dom Društvo - Krog za duhovno življenjsko pomoč FENOMEN BRUNO GRÖNING
Dokumentarni film, vstop prost!
Nedelja. 17. novembra 2013. ob 17.00 na Malem gradu
KD Priden možic
ANA DESETNICA PLAMENITA
Ognjeni ulični festival, vstop prost!
Torek. 19. novembra 2013. ob 20.00 v Klubu Kino dom
Torki v Klubu Kino dom
PKD CORAVIENTO: VEČER FLAMENKA
Plesna predstavitev, vstop prost!
Sreda. 20. novembra 2013. ob 18.00 PREDSTAVITEV BELE KNJIGE SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE
Gost: Janez Janša Vstop prost!
Petek. 22. novembra 2013. ob 19.00 BORIS KOBAL: PO MOJEM SLOVENCI
Dobrodelna monokomedija
Organizator: Lions klub Kamnik, vstopnina: 12 eur Nedelja. 24. novembra 2013. ob 18.00 SAHRA
Dobrodelna kulturna prireditev, vstopnina: 5 eur Ponedeljek. 25. novembra 2013. 17.00 IZŠTEKANI NAJSTNIKI IN STARŠI, KI ŠTEKAJO
Predstavitev knjige, vstop prost!
Torek. 26. novembra 2013. ob 20.00 v Klubu Kino dom Torki v Klubu Kino dom KOMORNI ZBOR ŠUTNA
Koncert, vstop prost!
Četrtek. 28. novembra 2013. ob 18.00 GLEDALIŠČE KOPER: MALI MEDO
Igrana predstava za otroke
Abonma Kam'nček in za izven, vstopnina: 5 eur
Petek. 29. novembra 2013. ob 19.00 PERICA JERKOVIČ: ROJEN V JUGI
Dobrodelna prireditev
Organizator: Leo klub Kamnik, vstopnina: 15 eur Sobota. 30. novembra 2013. ob 20.00 JAZZ KONCERT: MOJITOS (Avstrija)
Organizator: KDVeronikinezgodbe.vstopnina: 12eur
Nedelja. 1 .decembra 2013. ob 20.00 KUD Franc Kotar Trzin 0TR0KAMUH
Gledališka grozljivka, vstopnina: 8 eur
Torek. 3. decembra 2013. ob 20.00 v Klubu Kino dom
Torki v Klubu Kino dom
VEČER STAND UP KOMEDIJE
Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli!
Četrtek. 5. decembra 2013. ob 19.30 SNG DRAMA LJUBLJANA: LUNINE MENE
Melanholična drama
Igrata: Boris Cavazza in Ivo Ban
Maistrovabonma in za izven, vstopnina: 15 eur / 12 eur
Petek. 6. decembra 2013. ob 19. uri MEDGENERACIJSKI DOBRODELNI KONCERT ZA OTROKE
Nastopajoči: OPZVrtcaAntona Medveda Kamnik, OPZ OŠ Stranje, MPZ OŠ Stranje, MePZ Cantemus in MePZ Društva upokojencev Kamnik. Vstopnina 5 EUR.
Sobota. 7. decembra 2013. ob 20.00 v Klubu Kino dom Impro liga, državno prvenstvo v improvizaciji IGLU vs. LJUDJE, Vstopnina: 6eur/5 eur
Več informacij na: www.domkulture.org
Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik
Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in
četrtek od 9.00 do 17.00.
tel. številka: 041 360 399 ali 01 839 76 06
e-pošta: info@domkulture.org, www: www.mojekarte.si
TIC Kamnik
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
Kamniški OBČAN
VSVETU GLASBE
15. november 2013
UMETNOST TRIA GREGORJA FTICARJA
Cikel Veronikinih zgodb je po oktobrskem klubskem žuru jazzovskih mačkovv sredo, 6. novembra, v veliki dvorani kamniškega osrednjega kulturnega hrama, nadaljeval nastop tria izjemno nadarjenih instrumentalistov, ki so na poti k ustvarjalnemu vrhuncu.Izvrstni kamniški pianist Gregor Ftičar je nastopil v ugledni mednarodni družbi izkušenih in uveljavljenihjazzistov - italijanskega basista Stefana Sennija in avstrijskega bobnarja Klemensa Marktla, oba se ponašata s samostojnimi albumi in številnimi sodelovanji na projektih svojih glasbenih prijateljev, kot so Lee Konitz, Tony Scott, Art Farmer, Enrico Rava, Benny Golson, Cedar Walton, Steve Grossman in drugi.
Ftičarjev zelo uigrani pianistični trio je globoko zasidran v jazzovski tradiciji. Tudi na kamniškem nastopu se je izkazal z izjemnim poznavanjem jazzovske pianistične literature, iz katere je spoštljivo zajemal in skladbe elegantno aranžiral ter jih oplemenitil z nekaterimi duhovitimi prebliski. Razveselilo nas je tudi, da si je Gregor izbral skladbe, ki niso ravno tako pogosto na repertoarju tovrstnih zasedb. Tako smo ob Gershwinovem standardu Embraceable You med drugimi slišali tudi skladbo pred kratkim preminulega Cedarja Waltona, McCoya Tynerja, Billa Evansa in pa Richieja Beiracha. Razveselil nas je tudi z avtorsko skladbo Jet d'Eau. To je dober obet, saj so se ob aranžerskih izkazale tudi njegove skladateljske sposobnosti, kar pa že kliče k nadaljevanju v avtorsko smer. Izjemno zanimiv poskus nam je Gregor predstavil z njemu lastnim videnjem in zanimivo interpretacijo Slakovih »Čebelic«. Nekaj tovrstnih poskusov je Gregor pokazal tudi s svojim prejšnjim triom - Grooveyards.
Nastop tria sta popestrila kamniška gosta: v prvem setu je bil to saksofonist Rok Spruk, ki ga v jazzovski vlogi premalokrat slišimo, z avtorsko skladbo Swordfi-sh; v drugem pa vedno izvrstna pevka Irena Vidic, ki jo osrednji slovenski mediji kljub nespornim vokalnim sposobnostim žal pogosto po krivici prezrejo. Vseh pet sodelujočih glasbenikov se je od navdušenega kamniškega občinstva učinkovito poslovilo s Sepetovo skladbo S teboj.
Kot je že običaj, na vsak koncert povabimo fotografa in slikarja. Tokrat je Vero-nikino zgodbo oplemenitila zagrebška akademska slikarka Irena Gayatri Horvat s prigodno razstavo svojih platen in slikar, oblikovalec, popotnik Lojze Kalinšek s fotografskimi utrinki.
Še ena Veronikina zgodba o uspehu. Z nestrpno radovednostjo pričakujemo nastop avstrijskih gostov -zasedbe Mojitos, ki bo 30. novembra ob dvajsetih.
Seveda so bili nad koncertom tako izjemnih glasbenikov navdušeni obiskovalci. Ena izmed obiskovalk je povedala: Sicer nisem kakšna ljubiteljica jazz glasbe, a tokratna izvedba glasbenikov, odlična organizacija, vzdušje in publika, ... Domov grem z izjemnimi občutki.
Perfekcionist na bobnih - Klemens Marktl.
Stefano Senni je navdušil s prefinjeno basovsko spremljavo.
Branka Božič ustvarja glasbo srca
Gregor Ftičar je pričaral izjemen jazzovski večer.
O koncertu so nekaj povedali tudi fantje iz ekipe Veronikinih zgodb: Gregor in njegovi glasbeni prijatelji so naredili koncert leta. Tudi za nas, organizatorje, so dvignili letvico zelo visoko. Ponosni smo, da je koncert uspel, hkrati bi se radi zahvalili fantom iz Pridnega možica za njihovo podporo, trenutno edinemu pokrovitelju, podjetju Fist iz Trzina, Gregorjevemu očetu za finese pri organizaciji in pa seveda odlični, jazzovsko izobraženi publiki, ki je zaploskala natanko po izzvenu Gregorjevega klavirja ali Klemensovih činel.
Vabimo vse ljubitelje dobre glasbe, da se nam pridružijo 30. novembra na koncertu avstrijske funklatinfusion jazz skupine Mojitoss standardno sedemčlansko zasedbo in dvema izjemnima gostoma, tudi flavtistko Svetlano Novakovic in seveda 22. decembra, ko bomo gostili Big Band RTV Slovenije z dirigentom Emilom Sprukom in pevko Nušo Derendo. Vstopnice za Mojitose so že v predprodaji, za Big Band pa bodo na voljo 15. novembra. Več pa seveda najdete na http://www.veronikinezgodbe.si.
Kamničana Rok Spruk in Irena Vidic sta dopolnila Veronikino zgodbo.
Po koncertu smo kamniškega virtuoza povprašali o njegovih vtisih, delu ...
Gregor, vaš občutek po koncertu...
Vsak glasbenik si lahko samo želi takšnega vzdušja, torej obiskovalcev in soigralcev, kakršni so bili na koncertu v Kamniku.
Prosim, če z nekaj besedami opišeš svojo glasbo, izvedbe, kompozicijo...
Če bi se poskušal izreči o svoji glasbi, bi bil vsak poskus verjetno neuspešen. Po mojem mnenju glasbenik v resnici nikoli ne izve, ker niti ne more izvedeti, kje in kako nastaja njegova glasba, iz česa se porodi - če jo poskušaš ujeti, si jo že izgubil. Menim, da je glasbenik v najboljšem primeru lahko »le« neke vrste medij, prek katerega se glasba posreduje v svet.
Si izvrsten interpret, skladatelj in aranžer. Kako povezuješ tvoja delovanja?
Tako interpretacija, skladanje in aranžiranje so glasbene prvine, ki se jih glasbenik do določene mere sicer res lahko »nauči«, a naj bi ob tem še vedno v največji meri prepuščal prosto pot navdihu oz. inspiraciji, kajti šele s tem glasba dobi tisto nujno potrebno spontanost, nepredvidljivost in gibljivost - prav to, kar se nahaja v samem jedru jazzovske glasbe in brez česar jazzovska glasba sploh ne bi mogla niti nastati niti obstati.
Vemo, da z odličnimi glasbeniki sodeluješ in nastopaš po Evropi. Kako bi primerjal slovensko jazz sceno z evropsko?
Vesel sem, da imamo v Sloveniji glede na velikost države tako veliko izjemno nadarjenih jazzovskih glasbenikov vseh generacij. Zdi se mi, da je geografska majhnost naše države lahko velika prednost, saj se mnogo mladih slovenskih jazzovskih glasbenikov šola v tujini in se tako povezuje s tamkajšnjimi glasbeniki, svoje znanje in izkušnje pa po vrnitvi v domovino delijo z mlajšo generacijo. Zdi se mi, da jazzovska glasba ne pozna državnih meja, glasbeniki pa so bili tako ali tako že od nekdaj ambasadorji v pravem pomenu besede.
Na koncertu smo si zapomnili tvojo izvedbo znane skladbe »Čebelice«. Nov pristop.....
Včasih te radovednost žene tako daleč, da si »sposodiš« določeno skladbo izven standardnega jazzovskega repertoarja, morda celo »Čebelice« velikega Lojzeta Slaka, in jo postaviš v drug kontekst; včasih nastanejo popolnoma nepričakovane stvari, kar te spodbudi k nadaljnjemu raziskovanju možnosti, skladba pa se končno pokaže v povsem novi luči. Ne glede na končni rezultat je vredno poskušati.
Tvoji načrti?
Nadaljevanje z delom v klavirskem triu.
Besedilo in foto: V. Z., L. K
Kamničanka Branka Božič je človek mnogih talentov, ki jih zna in zmore tudi predstaviti. Je profesorica angleškega in slovenskega jezika, že vrsto let opravlja delo simultanega in konsekutivnega tolmača za angleški jezik. Zanimivo kariero je začela kot moderatorka, ki svoje moderatorske sposobnosti povezuje s tekočim znanjem angleščine, zato ji je bilo zaupano vodenje številnih dogodkov, tudi na najvišji protokolarni ravni.
Veliko potuje, tako zasebno kot poslovno. Njeno prvo daljše potovanje je bil treking v Nepalu, nato še v indijskem delu Tibeta Ladakhu. Nekajkrat je obiskala domorodne Američane v Dakoti, v Braziliji poučevala angleščino, dvakrat potovala v Peru, bila tudi v Gani. Kot tolmačka pa je praktično delala po vsem svetu.
Njena velika strast je glasba. Sama piše besedila za lastno inspirativno glasbo, ki jo tudi sama izvaja. Z njeno glasbo in njenim načinom podajanja besedila doživimo novo zavedanje sebe in sveta, občutimo novo energijo veselja, medsebojnega zaupanja, lepote in ljubezni. To je glasba srca, zato ni čudno, da s svojimi nastopi navdušuje doma in v tujini.
Po promociji tretje zgoščenke v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, pa tudi v kamniškem Domu kulture leta 2009, je pred kratkim luč sveta zagledala njena nova, četrta zgoščenka. Na njej je petnajst zelo raznolikih in edinstvenih skladb. Tokrat je ustvarjala s priznanimi glasbeniki v Sloveniji (Simon Jovanovič, Rok Golob), v BiH in na Irskem. Vsaka pesem je zgodba z globokimi sporočili, ki izvirajo iz modrosti bivanja. Projekt z naslovom Imagine Your Life (Predstavljajte si svoje življenje) bo predstavila 19. novembra ob 19. uri na Gala koncertu v Festivalni dvorani v Ljubljani, zanj pa je posnela tudi video. Obeta se lep dogodek. Med gostujočimi glasbeniki pa bo skupaj z Branko nastopil tudi Kamničan Jože Prezelj z didgeridoojem, inštrumentom avstralskih domorodcev.
MARINKA MOŠNIK
9. SREČANJE KLAP
V Domu kulture Kamnik
v soboto, 16. 11. - za prvi koncert
ob 17. uri še nekaj vstopnic nastopili bodo: Klapa Mali grad Kamnik, Bunari-Vodice, Luka-Rijeka, Gusarica-Komiža, Kamik-Kostrena, Galešnik-Hvar, Kvarner-Bakar
Vstopnice:
Dom kulture Kamnik, TIC Kamnik, Knjigarna sanje
\
JAZZ
Mojitos
o. Funk.latin. Fusion.
Dom kulture K^amnik
sobota, 30, 2013 ob 20. uri
Düm h uit
Vstopni« 60 v pred prodaji: inih, TIC Kamnik, Petrol in na www.mojtkaie.si, http://www.vfrDnikinezgDdbc.5i
m
FtLnj utiisuin JEnilfflPPwsTöjid*
wimrsH.i aesli^A 71:0011* M I X i-HICA OLGA HAKALUVIČ Ml|0 |URI$IČ
-l	MIH jI i iukia	l/ij|l|\ km1n.1
N^DA!ti:vid. i,urn i unfu.i rui/ pÄ|RGVid Munriq
HAÜMfNA POT
Mestni
od 25. novembra Mffiaie
t. 722 50 50 www.kd-domzale.si
If poslanskih klopi
Imamo odgovore na izzive prihodnosti
Prejšnjo soboto je imela Nova Slovenija kongres. Po odzivih sodeč so naše usmeritve prave. Stavili smo na socialno tržno gospodarstvo. Ne samo socialno in ne samo tržno, torej ne plansko socialistično in prav tako ne neusmiljeno kapitalistično, ampak socialno tržno. Kongres smo zastavili samozavestno in dejali, da smo krščanski demokrati rešitev za Slovenijo, ker vemo, da lahko trošimo le toliko kot ustvarimo, ker vemo, da višji davki ne rešujejo Slovenije, ker vemo, da si lahko privoščimo takšno javno upravo, kot jo lahko plačamo, ker vemo, da se mora država umakniti iz gospodarstva, ker vemo, da mora država za vse ustvariti enake priložnosti in ker vemo, da moramo poskrbeti tudi za najšibkejše. Če želimo rešiti Slovenijo, se moramo okrepiti. Slovenije ne moremo rešiti s štirimi poslanci, lahko pa jo rešimo, če postanemo največji. Vem, da je to mogoče. Moj cilj je, da Nova Slovenija v desetih letih postane najmočnejša politična sila v Sloveniji.
Nova Slovenija je bila doslej najbolj prepoznavna po tem, da se je energično borila za popravo krivic iz preteklosti. K temu dodajamo nove poudarke. Ljudem jasno povemo, kako si prizadevamo urejati javne finance, kako si predstavljamo ustvarjanje novih delovnih mest. Ljudje morajo vedeti, da, ko volijo Novo Slovenijo, volijo za nizke davke, za manjšo javno upravo in za umik politike iz gospodarstva. Če si želimo gospodarskega okrevanja, potem moramo začeti dramatično spreminjati stvari. Če bomo vseskozi stvari po malo spreminjali, ne bomo nikoli rešili problema. V Novi Sloveniji si prizadevamo stvari spreminjati na boljše s tremi ukrepi. Prvič, nujno moramo znižati davke. Sliši se kontradik-torno, ker ima vsak vtis, da z znižanjem davkov zmanjšaš prilive v proračun. Morda na prvi vtis res, ampak zdrava kmečka pamet pravi, da višji, kot so davki, bolj se ljudje izogibajo plačevanju davkov. Ob nižjih davkih je večja pripravljenost za njihovo plačevanje.
Če želimo narediti Slovenijo konkurenčnejšo moramo znižati davčno obremenitev in krati poostriti nadzor. Danes vlada dela ravno obratno: povišuje davke in zaostruje nadzor. Kaj se bo zgodilo? Pripeljalo bo državo do neke točke, ko enostavno teh bremen ljudje ne bodo zmogli, zapirali bodo podjetja, izgubili bomo še več delovnih mest in še bolj bomo na tleh. Znižanje davkov in poostren nadzor bo na dolgi rok prinesel rezultate, saj bo ljudem ostalo več za trošenje. Več bodo trošili, hitreje se bo vrtelo slovensko gospodarsko kolo.
Drugič, zmanjšati moramo javni sektor. Vprašati se moramo, zakaj smo lahko pred nekaj leti delali z 20.000 javnimi uslužbenci manj. Privoščimo si lahko takšno javno upravo, kot jo lahko plačamo. Za en teden bi morali odpustili vse javne uslužbence in nato nazaj zaposliti toliko javnih uslužbencev, kot si jih lahko privoščimo.
Tretjič, politiko moramo umakniti iz gospodarstva. Če hočemo odklopiti lobije od državnih jasli, potem moramo za državna podjetja dobiti odgovorne lastnike, ki lobijem ne bodo pripravljeni izplačevati rent za nič dela in tako uničevati podjetja in delovna mesta. Malo je tistih tujih investitorjev, ki bi v Slovenijo prišli zaradi tega, da bi podjetje zaprli, veliko je takšnih, ki bi prišli zaradi slovenskega znanja in trga. Zagovorniki nacionalnega interesa so z drugimi besedami zagovorniki odtekanja državnega denarja v privatne žepe.
Slovenija in Španija sta imeli pred dvema letoma podobne težave. To je kaos v bančnem sistemu,velik proračunski primanjkljaj in sesut nepremičninsko - gradbeni sektor. Torej, pred dvema letoma smo bili v podobnem zosu. Razlika pa je v tem, da_ smo danes v Sloveniji še vedno v globoki gospodarski krizi, medtem ko se v Španiji že kažejo prvi znaki gospodarskega okrevanja. Ko sem v začetku novembra v Madridu vprašal španskega predsednika vlade Mariana Rajoya, kaj je špansko čudežno zdravilo, mi je odgovoril, da zmanjševanje proračunskih odhodkov, znižanje plač v javnem sektorju in sanacija bančnega sistema. Nauk zgodbe je, da se Slovenije ne da rešiti z novimi davki. Dokler vlada ne bo razumela zelo preproste gospodinjske logike, da lahko zapravimo toliko, kot ustvarimo, ne bomo videli gospodarskega okrevanja.	MATEJ TONIN, poslanec
(tos čevelj fuii?
Ne res ni prav, kar se nam vse pogosteje dogaja
Hja, ni kaj, naj bo državljan ali občan, postavo je treba spoštovati. Zakonski rok za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav se neizbežno približuje, kot bi mignil se bo pisalo leto 2017. No pa smo tam, kamor so navadno pahnjeni drugorazredni državljani, občani in tako naprej. V zadnji številki Kamniškega občana med prebiranjem zasledim tudi javni razpis za subvencioniranje dela stroškov nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav v občini Kamnik. Radovednost mi ne da miru in takoj se spravim prebirati razpisno dokumentacijo, ki je objavljena na spletnem portalu občine Kamnik. Pregledujem seznam 1028 možnih prosilcev, za katere je iz občinskega proračuna namenjeno zavidljivih 15.000 evrov. Ne morem si kaj, da se mi misli ne zavrtijo v preteklost, to je v leto 2005, ko sem prvič prejel od Komunalnega podjetja Kamnik plačilni nalog, na katerem je bilo napisano Okoljska dajatev - odpadne vode, tedanji znesek je znašal 2.740,00 SIT. Ker sem bil nemalo presenečen, sem poklical pristojne na Komunalno podjetje v Kamniku, kakšen je namen pobiranja denarja, pa so mi prijazno odgovorili, da se bo ta denar porabil izključno za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Kamniku in njeni okolici. Malo sem bentil in že takrat imel slutnjo, da s kanalizacijskim omrežjem v naši dolini ne bo nič. Potem je mineval čas, položnica je prihajala redno in še prihaja.
Pa sem se lotil malo računanja in prišel do zanimivega rezultata: v vseh teh letih sem za okoljsko dajatev - odpadne vode Komunalnemu podjetju Kamnik namenil približno 675 evrov. Prav tako to položnico plačuje vseh 1028 lastnikov stavb, ki so ob tem ostali brez priključitve na javno kanalizacijo, ker ta sploh ni bila zgrajena do naših domov. Spet sem malo sešteval in prišel do zavidljivega zneska: vseh 1028 lastnikov stavb, ki so ostali brez priklopa na javno kanalizacijsko omrežje, je prispevalo v blagajno Komunalnega podjetja Kamnik znesek v višini približno 675.396 evrov. Za kaj se je ta denar porabil, verjetno ne bomo nikoli dobili ustreznega odgovora. Bolj mizeren pa je za to namenjen znesek 15.000 evrov s strani Občine Kamnik, sam javni razpis pa podoben srečelovu. Scenarij bo verjetno nekako takšen. Občina bo razdelila teh 15.000 evrov in če bo prosilec imel ustrezno urejene vse dokumente in dovoljenja, okvirna cena male biološke greznice z montažo se giblje nekje 3000 evrov ali tudi več, dobi upravičenec lahko subvencijo v višini maksimalno 750 evrov. Torej bo med recimo 1028 vlogami, če bodo vlogo vložili vsi upravičenci s seznama, dobilo subvencijo dvajset srečnežev, kaj pa preostalih 1008? Ali ne obstaja kašna druga bolj poštena rešitev, da bomo končno tudi okoličani, ki živimo v okolici občine, vsaj enkrat imeli občutek, da nismo drugorazredni?	VILKO RIFEL
Karel Erjavec ima prav - zakon o obdavčitvi nepremičnin je slab
Sejnina in prisotnost na sejah Občinskega sveta
Deklaracija o človekovih pravicah (Generalna skupščina Združenih narodov, 10. decembra 1948): '»Vsakdo ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniško oskrbo...«.
V Sloveniji se za koristi kapitala in lobijev že lep čas krši človekove pravice. Moč kapitala in lobijev v Sloveniji se najbolj kaže v vsebini zakonov, ki jih pripravljajo vlade in sprejema parlament.
-	V letu 2011 je v Sloveniji živelo pod pragom revščine ali bilo resno materialno prikrajšanih okoli 400.000 oseb. Kljub temu je vlada Janeza Janša sprejela Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je to število še bistveno povečal.
-	Po podatkih finančnega ministrstva prejme 832 najbogatejših v Sloveniji na mesec več kot 15.000 evrov bruto prihodkov, večinoma od obresti, najemnin, dividend in dobička. Ko pa je DeSUS letos skušal prenesti bremena financiranja zdravstva tudi na te prihodke najbolj premožnih, je ostal v vladi in v parlamentu osamljen.
-	Premoženje tajkunov in drugih, ki so si ga ti doslej zavarovali z vpisom zemljiškega dolga, je za državo nedotakljivo.
-	DURS in vlade se agresivno lotevajo majhnih obrtnikov, ni pa znano, da bi se kaj storilo za vrnitev več deset milijard evrov, ki so se iz Slovenije prelile v davčne oaze.
-	Gospodarsko politične naveze se najbolj okoriščajo s spremembo namembnosti zemljišč. Ni pa volje, da bi se to preprečilo z ustrezno obdavčitvijo.
-	Davčna tajnost in tajnost lastništva nepremičnin pogosto služita skrivanju premoženja, ki izvira iz spornih in nezakonitih poslov.
-	Zaznati je šele prve uradne postopke proti županom in drugim, ki so sporno pridobljeno premoženje skrivali s prenosi na mame in druge sorodnike.
Nedavno je predsednik stranke DeSUS Karel Erjavec opozoril na slabosti zakona o obdavčitvi nepremičnin. Uprl se je težnjam večine v vladi po jemanju revnim in opozoril, da so ti isti ljudje podarili 400 milijonov evrov javnega denarja za reševanje zasebnih bank.
O vsebini oktobrske seje Občinskega sveta občine Kamnik in o potrebi po davčnih obremenitvah najbolj premožnih, ne pa ljudi, ki s svojimi
prihodki že sedaj težko živijo, smo razpravljali tudi na seji kamniškega vodstva stranke DeSUS. Za republiško sejo stranke smo prispevali nekaj predlogov sprememb zakona. Glede na raz-
Karel Erjavec, Gordan Ambrožič Malenšek in mag. Julijana Bizjak Mlakar.
merje sil v vladi, ki je v korist zagovornikov kapitala, je stranka De-SUS uspela v vladi doseči predvsem tiste spremembe, ki bodo olajšale bremena ljudi v prvih dveh letih po uveljavitvi zakona. Karel Erjavec je opozoril, da je zakon še vedno slab, vendar mu ne bomo nasprotovali, ker ne želimo prispevati k nestabilnosti države. Nestabilnost Slovenije bi povzročila večjo škodo, kot jo lahko v letu dni povzroči ta zakon. Upamo pa, da bo možno v parlamentarnem postopku ali kasneje doseči potrebne spremembe slabega zakona o obdavčitvi nepremičnin.
Sprememb si želimo, da zakon ne bi prizadel manj premožnih in pridnih državljanov, ki so si v preteklosti z odrekanji in lastnimi rokami zgradili skromne hiše, kmetije ali si s prihranki kupili stanovanja. Zaradi nizkih dohodkov gospodinjstev, v katerih ti ljudje danes živijo, niso zmožni plačevati visokih davkov. Zato bodo žene, možje in otroci lastnikov nepremičnin v prihodnjih letih ostajali brez strehe nad glavo, saj večinoma prav tako kot lastniki ne bodo zmogli odplačati nakopičenega davčnega dolga. Z njihovim premoženjem pa bodo bogateli investicijski špekulanti.
Ob navedenem se mi zdi manjša težava, da nekateri občinski svetniki zabeležijo svojo prisotnost na seji Občinskega sveta, nato pa s seje predčasno odidejo. Najbolj nerodno je, če se seje zaradi nesklepčnosti ne da zaključiti. Pa vendarle, ali ne bi bilo prav, če bi se občinski svetnik, ki ne zdrži ali ne more biti prisoten do konca seje Občinskega sveta, odpovedal tudi delu sejnine?
mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR, podžupanja in predsednica DeSUS OO Kamnik
So stroški skrivnost?
Na 26. seji Občinskega sveta občine Kamnik (30.10.2013) je svetniška skupina LTS - Za Kamnik postavila naslednje vprašanje:
»Glede na to, da je bila letošnja prireditev 43. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v celoti v rokah zunanjih izvajalcev, nas zanima pregleden obračun prireditve (prihodki in odhodki) predvsem pa: stroški najema zunanjega izvajalca (agencije) in kdo je to delo opravljal; stroški voditeljev posameznih sklopov prireditve (Boštjan Romih in drugi); stroški nastopajočih; stroški varovanja. Zanimiva bi bila tudi primerjava glede na leto 2012.«
Na seji je Urška Kolar, direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, odgovorila:
»V letošnjem letu nam je pretežno trženjski in v določeni meri tudi organizacijski del prireditve Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine izpeljala agencija Media Element d.o.o.
Iz proračuna smo za celotno organizacijo dogodka namenili sredstva v enaki višini kot v letu 2012. Iz dodeljenih proračunskih sredstev nam je uspelo zagotoviti veliko večjo medijsko prisotnost in kvalitetnejši program, s čimer smo Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine umestili med vodilne tradicionalne in kulturne prireditve v Sloveniji. Prireditev si je ogledalo 37.000 obiskovalcev, lani 30.000.
Rezultati so: 4-krat več objav v medijih, 3-krat več oglasov, 4-krat višji obisk spletne strani www.kamnik-tourism.si, za preko 6.000 evrov smo znižali stroške pogostitve iz naslova materialnih sponzorstev.
Stroškovnik v primerjavi z letoma 2011 in 2012 si lahko ogledate v prilogi, prav tako primerjavo objav v medijih in statistiko spletne strani.«
V prilogi smo v dvanajstih vrsticah dobili proračun za Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine za zadnja tri leta in - reci in piši - na kar osmih (8) straneh primerjavo oglaševanja za Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine med leti 2011, 2012 in 2013!
Z odgovorom seveda nismo zadovoljni, odgovora pravzaprav nismo dobili. V vprašanju nas ne zanima, koliko obiskov spletne strani je bilo, koliko objav in oglasov (čeprav tudi ta statistika ni zanemarljiva), zanimajo nas konkretne številke, koliko javnega denarja je bilo porabljenega za plačilo agencije Media Element d.o.o., koliko so »pokasirali« Boštjan Romih, Magnifico, Langa, ...?
Kje se skrivajo ti stroški? So številke tako velike, da jih svetniki in občani ne smemo vedeti?
Pretekla leta in desetletja so glavnino organizacije opravili domačini, Kamničani, ki so delali s srcem, ki so v prireditev vložili velik del svojega življenja, veliko je bilo prostovoljnega dela. Letos je to nalogo opravila agencija Media Element, agencija za tržno komuniciranje, d.o.o. iz Ljubljane. Mimogrede: malo sem pobrskala po spletu, a nikjer nisem našla njihovih referenc, njihova spletna stran ne deluje, na www.supervizor. kpk-rs.si pa sem našla podatek, da je Zavod za turizem in šport v občini Kamnik oktobra 2013 omenjeni agenciji (z dvema redno zaposlenima) nakazal 9.150 evrov. Dvomim, da je številka dokončna...
Pa še nekaj. V okviru letošnje prireditve Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine je bil v soboto popoldan na Malem gradu t.i. Srednjeveški dan (Kulturno društvo Lonca s srednjeveškimi in renesančnimi plesi in predstavitvijo kostumov), zato nas zanima, če so bila za ta nastop porabljena tudi v občinskem proračunu za leto 2013 namenjena sredstva za samostojni Srednjeveški dan, ki naj bi bil po tradiciji v začetku meseca junija, pa ga ni bilo?
Bomo dobili odgovor na eni od prihodnjih sej? Želimo samo, da nam nalijete čistega vina.
MARINKA MOSNIK, LTS - Za Kamnik
- mnenfa - odmevi -fii&ma, - moenfa - odmevi
Mamut me moti, drugič
Odzivov na moje pomisleke o postavitvi mamuta, ki so bili objavljeni na teh straneh, je bilo kar nekaj. Večina pozitivnih, nekaj pač ne, kar je seveda normalno. Zanimiv in poučen je prispevek gospe Vande Rebolj v zadnji številki Kamniškega občana, saj pojasni marsikatero neznanko okrog mamuta, odgovor dr. Bogomirja Kovača pa me žal ni prepričal. V njem sicer natrosi lep kup pridevnikov, ki pa ne ovržejo nobenega od mojih pomislekov. Zastavljenim vprašanjem ali gre pri mamutu za umetniško delo, ki je bilo transparentno izbrano na javnem natečaju (če naj bi bilo financirano z javnimi sredstvi), se spretno izogne z govorjenjem o »spregledani mestni turistični identiteti«!
Pomislek 1, še enkrat: Zakaj brez javnega natečaja?
Dr. Kovač ne ovrže mojega strahu (ne sklepa), da bodo za postavitev uporabljena javna (proračunska) sredstva, saj se mu zapiše sledeče: »Iz dosedanje dokumentacije lahko ugotovimo, da je Občina Kamnik želela postaviti skulpturo mamuta ob letošnji sedemdesetletnici najdbe okostja in da je preko natečaja leta 2009 sklenila avtorsko pogodbo s kiparjem Miho Kačem in Livarno umetnin R. Kamšek iz Komende. Dobili smo model in negativ, ne pa odlitka in postavitve skulpture.«
Dr. Kovač torej potrdi, da so že bila porabljena javna (proračunska) sredstva, a ni popolnoma jasno do katere faze: ali gre le za avtorski honorar kiparju in pripravo negativa ali tudi še za kaj več. Ker v bolje poučeni javnosti krožijo govorice o višini že izplačanih zneskov in ker mi ni znano, da bi bil za zasnovo skulpture mamuta razpisan kakršenkoli natečaj, si ne morem kaj, da mi celotna zadeva ne bi smrdela. In bo tako tudi ostalo, dokler ne bom(o) seznanjen(i) s konkretnimi dejstvi in podatki.
Da pa ne bo nesporazumov: če bo Fundacija Mamut Kamnik projekt v celoti izpeljala z zasebnimi sredstvi, pri čemer imam v mislih tako skulpturo (vključno z vsemi honorarji) kot tudi lokacijo, so vsi moji pomisleki odveč.
Pomislek 2, še enkrat: Ali je mamut umetniško delo?
Ko dr. Kovač piše, da so Brdarjeve in Begičeve skulpture alegorične, Bolj-kove živalske upodobitve simbolne ter da gre pri upodobitvi mamuta za kiparski verizem in jih zato ne moremo tlačiti v isti koš, ne morem brez rahlega nasmeha. »Našega« mamuta naj bi tako raje primerjali s kamnitim mamutom iz parka Ciutadella v Barceloni (mimogrede: ta skulptura je nastala leta 1907!, kar pa se tiče njene turistične pomembnosti: žal je Lonely Planet v vodniku: Barcelona, 4. izdaja, 2004, ne omeni niti z besedo!). Sam sem še vedno mnenja, da so stvaritve sodobnikov, ki nastajajo tukaj in zdaj, neglede
na to v kakšne pridevnike jih odenemo, med seboj bistveno bolj primerljive, kot pa primerjave z deli izpred stoletja ali več.
Druga simpatična trditev dr. Kovača je tista o »tehnični rešitvi naturalističnega videza dlakavosti kot nedvomni svetovni novosti«. Mamut je imel res verjetno drugačne dlake, kot jih imajo živali ali ljudje danes, ampak dlakavost so kiparji tako in drugače upodabljali od nekdaj. Glede »inovativnosti v umetnosti« ne obstaja kakšna posebna nagrada niti sekcija Umetnik - inovator pri stanovskih društvih.
Letos sem si ogledal tudi razstavo Tare Donovan, ki me je, kot se reče »res vrgla«. Zanimalo bi me, kakšne inovacije bi dr. Kovač našel v njenih skulpturah in s kakšnimi pridevniki bi odel njeno delo. A bolj pomembno od tega je, da tudi dr. Kovač zapiše, da mamutu ne pripisuje kakšnih pretiranih umetniških pretenzij.
Pomislek 3, še enkrat: Zakaj pa ne iz lastnega žepa?
Kot sem že zapisal v prvem in tudi tem prispevku: nič nimam proti, če se projekt mamut v celoti izpelje z zasebnimi sredstvi, po metodi širokopasovnega ali kakšnega drugačnega načina financiranja. A žal se zdi, da je projekt že kontaminiran tudi z zlorabo javnih sredstev na netransparenten način. To pa me lahko moti, kajti s svojim podjetjem in delom pomagam polniti proračun.
Pomislek 4, še enkrat: Ali je mamut lahko simbol mesta?
Z dr. Kovačem se strinjam, da je bila najdba okostja mamuta pomembna, a mnogo bolj z zgodovinskega kot pa turističnega vidika, saj od njega ni v mestu ostalo nič. Najdeno okostje pač lahko občudujemo v zanj primernih muzejskih prostorih. Mamut tako sicer ostaja del »identitetnega kapitala« mesta (kot je tudi del »identitenega kapitala« države), a precej minoren. Iz zapisanega se zdi, da se tega začenja zavedati tudi dr. Kovač, saj zdaj mamuta že seli iz mestnega središča na njegovo obrobje!
Kar pa se turizma tiče, ima Kamnik mnogo več drugih potencialov, ki bi »s smiselnimi marketinškimi turističnimi prijemi pripomogli k njegovi oživitvi« (tu verjetno ni treba poudarjati kdo je usposobljen za tak projekt). A o tem kdaj drugič, tako kot o fatalizmu in drugih kamniških letargijah.
Hudomušni pripombi dr. Kovača, da vsi mi »umiramo na obroke« bi dodal, da nekateri dandanes žal tudi »s kreditom«! A seveda se je moja teza navezovala na staro mestno jedro. In če je bila med letošnjim Kamfestom na ogled razstava »Kam so šle vse (kamniške) fabrike« avtorjev Marka Ku-mra in Gorana Završnika, ki jo omenja dr. Kovač, bi (iz)umiranje mestnega jedra lahko odlično predstavila podobna razstava z naslovom »Kam so šle vse šutenske štacune«.	MARJAN KOCJAN
Kamniški OBČAN
POGLEDI - ZANIMIVOSTI
15. november 2013 7
Stari grad spet buri duhove
Prejšnji teden je župan Marjan Šarec na svojem profilu družabnega omrežja facebook objavil najnovejšo novico glede stanja na Starem gradu. Kot pravi, je najemnik tudi na višjem sodišču izgubil tožbo proti Občini Kamnik. Gre za tožbo, v kateri je zahteval visoko odškodnino za čas, ko naj ne bi mogel delati.
Naj spomnimo, da je na Okrožnem sodišču v Ljubljani potekal pravdni postopek, s katerim je najemnik Starega gradu tožil
Občino Kamnik zaradi plačila odškodnine v višini 424.500 evrov. Občina Kamnik naj bi mu namreč onemogočala normalno obratova-
Naj spomnimo...
Konec lanskega leta je Vesna Ručman, najemnica in investitorka gostinskega objekta na Starem gradu, napisala javno pismo, v katerem je navajala, da je šlo vsa ta leta za zavajanje občanov in občinskih svetnikov s strani občinske uprave ter vztrajno prelaganje celotne krivde za nastalo stanje na njena ramena. Po njenem, so se morali ves ta čas predvsem ukvarjati s težavami in zapleti, ki jih je posredno in neposredno povzročala občinska uprava, namesto, da bi se posvetili opravljanju dejavnosti, za katero je bil poslovni objekt najet in v celoti obnovljen z lastnimi stredstvi.
nje lokala in s tem naj bi prišlo do izgubljenega dobička iz naslova prenočevanja gostov, gostinske ponudbe in prihodkov večjih prireditev na Starem gradu. Občina je vse navedeno v celoti zavračala, kot je povedal župan, so bili argumenti na njihovi strani. Sama situacija torej ni bistveno spremenjena, saj poteka še drug pravdni postopek in sicer o vlogi občine za razveljavitev najemnega razmerja. Občina Kamnik je konec leta 2011 po nekajkratnih neuspelih poskusih, da bi sklenila z najemnikom sporazumen dogovor, temu poslala pisni opomin, s katerim ga je opomnila, naj izpolnjuje vse z najemno pogodbo prevzete obveznosti. Ker tega ni storil, je aprila 2012 vložila na so-
dišče sodno odpoved in nalog za izpraznitev poslovnih prostorov. Prva obravnava bo 25. novembra, vendar je zelo malo verjetno, da bo prvostopno sodišče že po eni obravnavi zadevo zaključilo. Najemna pogodba je tako za enkrat še v veljavi. Šele ko bodo postopki ustrezno zaključeni, bo izpolnjen pogoj za kakršnokoli ukrepanje občine glede gostišča Stari grad. Zadeva se vleče že osem let, a kljub temu se Staremu gradu, po besedah župana, obetajo lepši časi. Takšno stanje Kamniku ni v ponos. Ljudje so bili tokrat veseli novice, da se stanje vendarle premika z mrtve točke: mnogi se spominjajo preteklih, lepših časov in si želijo, da bi Stari grad ponovno postal družabna, rekreativna točka tako za domačine kot tudi za marsikaterega turista.
Naj spomnimo...
Spremembe v glavi
Zadnje čase mi ljudje postavljajo vprašanja o tem, kaj je cilj ukrepov države. Nam bo uspelo premagati krizo? V kakšni družbi bomo živeli jutri? Predsednica vlade pravi, da je cilj uspešna, prijazna, pravična, socialna in solidarna Slovenija. S tem se lahko poistovetim. Postavlja pa se mi tudi vprašanje, ali bo to dovolj. Ekonomske napovedi kažejo, da se bo padanje naslednje leto ustavilo in da bomo v letu 2015 občutili gospodarsko rast. Seveda le, če ne bomo sami sebi zarili noža v hrbet. Glavni problem, o tem sem že pisal, sta ravno prevladujoči kolektivni pesimizem in depresija, ki ju podpihujejo del politike, nekatere skupine ter posamezni mediji, za katere je katastrofično poročanje smisel obstoja. Ekonomske spremembe ne bodo dovolj, potrebne so tudi spremembe v naših glavah, pogled naprej in ščepec optimizma.
Trudim se biti optimist, saj je v Sloveniji veliko podjetij, ki so uspešna tudi v času krize, predvsem zaradi znanja svojih zaposlenih. Kriza je lahko tudi priložnost, pravijo. In res je. V medijih lahko zasledimo poročila o novih podjetjih, ki razvijajo inovativne izdelke in storitve ter za svoj začetek pridobivajo sredstva v tujini. Beremo lahko tudi o inovativnih občinah - zelo malo jih je še, o delavskih kooperativah, inovatorjih, ekipah, ki pripravljajo podjetniške ideje za udeležbo na svetovnih platformah množičnega financiranja. Vsi ti ne čakajo, da jim bo država priskrbela sredstva ali zagotovila življenjsko in delovno okolje, temveč si s svojo inovativnostjo, z zaupanjem v ljudi, izdelki, s povezovanjem in z znanjem sredstva in življenjsko okolje ustvarjajo sami. S tem pa ustvarjajo tudi delovna mesta. Seveda pa vsi projekti potrebujejo tudi podporno okolje, ki ga zagotavlja država in občine.
Davek na delavnice
Z novim letom naj bi stopil v veljavo davek na nepremičnine. Skoraj vsak človek ima pri uvedbi novih davkov takoj pomislek, da so davki že sedaj preveliki. To je razumljivo. Meni osebno je jasno, da potrebujemo denar za usluge, ki nam jih nudi javni sektor. Govoriti v smislu: davki dol, usluge gor, so navaden populizem. Imamo pa lahko različne poglede na to, kateri davki so sprejemljivi in kateri ne. Vedeti moramo, da imajo določeni davki tudi negativne posledice.
Zato bi sedaj rad govoril o davku, ki ga bomo morali plačati podjetniki in obrtniki. Marsikdo bo dejal, da smo ravno podjetniki in obrtniki tista kategorija ljudi, ki bo nove davke najlažje plačala. Del podjetnikov res verjetno s plačilom novega davka ne bo imel težav. Del podjetnikov bo po novem plačal celo manj, kot doslej. Za del podjetnikov pa je ta
davek lahko usoden za obstoj podjetja. Davek se bo namreč plačeval ne glede na to, kakšni so poslovni rezultati podjetja. Naj razložim: če podjetje danes posluje sicer v zelenih številkah, ga lahko nov davek pahne v rdeče številke, saj davek ni vezan na poslovni uspeh. Še huje je za tistega podjetnika, ki sedaj za novo nepremičnino plačuje kredit, po novem bo pa prisiljen plačevati še enormno visok davek. Zanj bi bilo bolje, da bi ostal v majhni in stari delavnici. Ne bi bilo ne kredita in ne davka. Promet je veliki večini podjetnikom tako ali tako padel in marsikdo nove delavnice verjetno sploh ne potrebuje več. Zato obstaja možnost, da bodo podjetniki prisiljeni »pod ceno« prodajati svoje nepremičnine.
Drugače je pri davku od dobička pravnih oseb. Tam lahko vlada davek poviša samo do 100% (to je
seveda neumnost). Z nepremičninskim davkom pa lahko gredo tudi preko meja dobrega poslovanja.
Da ne bo kdo mislil, da se to ne more zgoditi. Pred kratkim objavljeni rezultati za eno izmed največjih podjetij v Sloveniji kažejo ravno na to. Podjetje je naredilo dobrih 100 tisočakov dobička. Novi davki pa bodo za to podjetje seveda mnogo višji, kot so sedanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. S takimi davki so zato ogrožena že sedanja delovna mesta. Kar je še huje, pa je dejstvo, da s takimi neumnostmi odganjamo tujce. Vsakomur, ki se vsaj malo spozna na ekonomijo, je jasno, da sami ne bomo zmogli bremena recesije in nekdanjih nepremišljenih potez. Zato si z odganjanjem tujega kapitala delamo medvedjo uslugo.
Naslednji problem pri tem davku je ta, da v bodoče podjetniki ne bomo imeli nobene motivacije za novogradnje. Proizvodnjo bomo
Občinski svet ukinil subvencije otrokom, ki niso vključeni v vrtec
Na svoji 26. redni seji je v sredo, 30. 10. 2013, Občinski svet Občine Kamnik s 13 glasovi ZA in z 10 glasovi PROTI sprejel pomembno in po mnenju NSi Kamnik zelo napačno odločitev: s 1. 1. 2014 ne bo več subvencij za otroke, ki niso vključeni v vrtec.
Kako je kaj takega mogoče? Pojasnilo občinske uprave se je glasilo, da ni več potrebe po subvencijah, saj je v letošnjem šolskem letu samo 8 od 11 razpisanih oddelkov predšolske vzgoje in varstva v celoti zapolnjenih. Prazna mesta pa mora občina plačevati izvajalcem te javne službe, zato naj bi občina spodbudila večjo vključenost otrok v vrtec, tako da otrokom, ki vanj niso vključeni, ukine subvencijo, saj je ponudba organiziranega otroškega varstva to leto nad dejanskim vpisom otrok, in zmanjšala izdatke za subvencijo, da bi »racionalizirala« porabo proračunskih sredstev.
Toda občina bi po mnenju Nove Slovenije Kamnik morala kljub vsemu zagotavljati relativno enak materialni položaj tistim otrokom (oz. njihovim staršem), ki so vključeni v vrtec, in tistim, ki ostanejo doma. Gre za možnost izbire, ki je občina staršem ne more odreči in ki mora imeti prednost. NSi Kamnik zato želi občanom še naprej omogočati možnost izbire ali svoje otroke vpi-
šejo v vrtec ali ne. Ob tem pa občini priznavamo uspeh, da je omogočila vsem staršem vključitev njihovih otrok v vrtec, če to želijo oz. morajo storiti. Dolgo časa je namreč trajalo, preden je občina le dohitela povpraševanje po otroških vrtcih, in to je velik dosežek. Še je namreč živ spomin na stisko mladih družin, ki so se v času kamniškega nepremičninskega razcveta priselili v novozgrajena stanovanja, nato pa niso imeli komu zaupati svojih otrok, ko so morali iti na delo. Vendar pa bi bilo prav, da bi od občine dobili subvencijo tudi tisti starši, ki se odločijo za vzgojo svojih otrok doma oz. je to zanje najbolj sprejemljivo - sploh če upoštevamo, da je domače varstvo za kamniški občinski proračun več kot trikrat cenejše od financiranja otroških vrtcev. Ob tem pa se svetniki in svetnica NSi Kamnik v polnosti zavedajo vseh pozitivnih lastnosti vrtca, saj strokovno pripravljena organizirana predšolska vzgoja in varstvo pomembno prispevata k socializaciji otrok ter zagotavljanju čim boljših in enakovrednih izhodiščnih možnosti za kasnejšo vzgojo in izobraževanje, kadar in kolikor družina kot prvo mesto vzgoje zaradi ekonomskih prisil in pomanjkanja časa (nujnosti usklajevanja dela in družinskega življenja), pa tudi zaradi socialnih problemov in krize družinskih odnosov, ne more
zadovoljivo opravljati te naloge.
In kakšni bodo dejanski učinki ukinitve subvencij? NSi Kamnik opozarja, da gre za krivičen ukrep, ki bo mnogim socialno šibkim staršem, ki iz kakršnega koli razloga niso vpisali svojih otrok v vrtec, odvzel še ta skromen vir prihodkov - približno 100 € mesečno za vsakega otroka, ki ni v vrtcu. Ogroženi bodo tudi številni posamezniki, ki so se na podlagi te subvencije skromno, a pošteno preživljali z varovanjem otrok na domu. Strošek za eno mesto v organizirani predšolski vzgoji in varstvu pa je po drugi strani za občino več kot 300 € mesečno. To je sicer razumljivo, saj gre za kakovostni program, a dejstvo, da je izplačevanje subvencij staršem, ki svoje otroke vzgajajo in varujejo doma, več kot trikrat cenejše od zagotavljanja dodatnih mest v otroških vrtcih, ni nezanemarljivo. V kriznih javnofinančnih razmerah in ob kroničnem pomanjkanju proračunskih sredstev, ki pesti našo občino, bi bilo kljub vsem prednostim, ki jih vrtec načeloma prinaša otrokom, bolj preudarno, če bi se občina osredotočila na zagotavljanje subvencij oz. jih ohranila. Nepričakovani presežek v kapacitetah otroškega varstva pa je še vedno mogoče ponuditi otrokom iz sosednih občin.
PRIMOŽ ZUPAN, tajnik OO NSi Kamnik
Marca lani (torej slab mesec preden je občina vložila tožbo za razveljavitev najemne pogodbe zaradi neizpolnjenih obveznosti najemnika) je prokurist Marko Ručman poslal dopis, ki ga je naslovil na vse posameznike in vse tiste, ki organizirajo oziroma vodijo kakršnekoli skupine otrok, turistov ali občanov na lokacijo Stari grad nad Kamnikom. V njem med drugim piše, da ne gre zgolj za razgledno točko ter praktično in priročno otroško igrišče, pač pa tam deluje gostilnica Grof Andeš s sodobno in vrhunsko slovensko kuhinjo. Najemnica z veljavno najemno pogodbo upravlja s celotnim območjem Starega gradu, torej ne samo gostiščem s teraso, pač pa tudi dvoriščem, parkiriščem ter vsemi ostalinami gradu in razglednimi točkami. Območje je namenjeno, kot pravi, gostinski dejavnosti, ne pa čiščenju in pospravljanju lokacije za tistimi, ki ne koristijo tamkajšnje gostinske ponudbe. Posebej poudarja, da ne gre za območje javnega dobrega, kot si marsikdo misli. Opaziti pa naj bi bilo tudi vedno več nočnega vandalizma in povzročanja namerne škode. Zaradi tega so bili sprejeti poslovni in varnostni ukrepi: to pomeni zaprtje lokacije Starega gradu in parkirišča izven delovnega časa gostišča (tudi prehod preko dvorišča ni možen) in ustrezno varovanje z videonadzorom. Navaja tudi, da bodo vse skupine obiskovalcev in posamezniki, ki ne bodo predhodno najavljeni in ne bodo koristili gostinskih storitev, vljudno naprošeni, da takoj zapustijo področje, ki je predmet najema. Skratka, namen dopisa je bil, da skupine, ki nimajo namena koristiti storitev, sploh ne prihajajo na Stari grad (nasprotno pa bodo za goste lokala vrata vedno odprta, tudi izven obratovalnega časa).
Dejstvo je, da Slovenija v svetu ne more konkurirati z nizkocenovno delovno silo, lahko pa konkurira z znanjem, inovativnostjo in s povezanostjo vseh deležnikov v družbi. Zame je to glavni cilj, je Slovenija jutrišnjega dne. Pri tem pa morajo aktivno vlogo prevzeti tudi občine.
Če karikiram: ni dovolj, da se zgradi asfaltna cesta, po kateri se peljemo v drugo občino na delo. To so majhni, parcialni projekti, ki niso povezani v neko smiselno celoto in na dolgi rok nimajo dodane vrednosti za gospodarski, socialni in okoljski razvoj. Potrebno je več, prepoznati je treba priložnosti, ki jih ima posamezna občina, ter na podlagi širokega konsenza določiti vizijo in nato konkretno strategijo, ki mora biti v določenih segmentih, vsaj infrastrukturi, kompatibilna s sosednjimi občinami. V naslednjem koraku pa je treba sprejeti prostorski načrt. Dokazano je, da obratno ne gre! Potrebni so torej koraki naprej in ne cepetanje na mestu ali celo koraki nazaj za iskanje izgovorov zakaj se nečesa ne da narediti.
Moderna občina preko svojega znanja, infrastrukture, lokacije, virov, produktov, pridelkov ... , predvsem pa svojih ljudi, zagotavlja samooskrbo na različnih področjih. Veliko storitev, izdelkov in pridelkov lahko zagotovimo v občini ter nato te v večini, po sprejemljivih cenah, prodamo v lokalnem okolju, s čimer dosežemo kroženje sredstev znotraj skupnosti. Seveda gre za nov pristop in velike spremembe. Če jih znamo še jasno in nedvoumno predstaviti tistim, ki se jih najbolj dotikajo, občankam in občanom, bodo ti začeli spremembe aktivno sooblikovati in uspeh bo zagotovljen. Tudi to je nova in moderna Slovenija, ki je ni strah neuspeha, saj je to del procesa učenja. Ni je strah pogledati čez mejo v iskanju dobrih idej in ni je strah sodelovanja in zaupanja, niti z drugače mislečimi.
Brane GOLUBOVIC
prisiljeni organizirati v dveh ali treh izmenah. Tu pa nastanejo novi problemi. Namesto, da bi se zaposlenim omogočalo vedno boljše življenje, bomo le te silili v popoldanske in nočne službe.
Vlada govori o tem, da je treba spodbuditi gradbeništvo. S tem davkom bo dela za gradbenike še manj. Večina podjetnikov, ki vztrajamo na našem, zelo neprijaznem okolju, smo patrioti. Nismo pa idioti, da bomo šli v novogradnje, ki nam jih bo kasneje vlada nenormalno visoko obdavčila. Podjetnikom bo vzeto približno 30 milijonov evrov denarja na letni ravni. Zaradi tega se bo plačilna sposobnost velikega števila podjetij še poslabšala. Rezultat tega bo dejstvo, da bodo delavke in delavci v določenih podjetjih prejemali težko zaslužene plače s še večjimi zamiki kot sedaj.
Vlada pravi, da bo ta davek spodbudil gospodarstvo. To je žalitev in-telekta vseh tistih ljudi, ki vsaj približno vemo, koliko je ena + ena.
Da pa slučajno ne bom deležen neupravičenih očitkov, da gledam samo na svoj žep: sam bom po novem plačal manj davka. Vendar glede na zgoraj opisano močno nasprotujem uvedbi novih, nepremišljenih davščin. Dolgoročno so katastrofa za Slovenijo.
Robert Kokotec, podjetnik
Stari grad nekoč in danes
Kamničanke in Kamničane, ki se večkrat odpravijo na to lepo izletniško točko, smo povprašali, kaj jim Stari grad pomeni, kako vidijo trenutno stanje in kaj bi si želeli v prihodnje.
Julijana: »Zaradi zdravstvenih težav ne hodim več na Stari grad. Se pa spominjam časov, ko smo šli večkrat gor in je bilo gostišče vedno odprto. Nekoč, pred mnogimi leti, je bilo pod upravo Planinskega društva in tedaj je bilo tam veliko življenja. Tudi plesalo se je. Zdajšnji najemnik je vse zagradil in to nam ni všeč. Sem pa tudi že slišala za primer vzgojiteljice in otrok, ki so prišli gor na izlet. Malico so imeli s seboj, najemnik pa jih je menda spodil, ker niso nič naročili v gostišču. To res ni pravi način.«
Tone: »Na začetku je pot lepa, zgoraj pa je katastrofa. Škoda, ker je bila to včasih zelo lepa razgledna točka, zdaj pa je vse zabito in pogosto tudi zaprto. Na stranišče sploh ne moreš iti, če česa ne naročiš. Navadno tečem gor, a na Starem gradu redko koga srečam. Raje zavijem na bližnjo 'špico', tam je tudi več ljudi. Tudi tu bi lahko organizirali kakšne rekreativne tekme, takšne kot jih imajo na primer na Svetem Primožu.«
Manca: »Na Starem gradu bi lahko imeli igrala in gugalnice ter sladoled ali palačinke za posladkat.«
Maja: »Sem redna obiskovalka 'špice'. Stari grad bi lahko bil druga Šmarna gora, z raznoliko ponudbo, kamor bi ljudje radi zahajali. Gre za luštno izletniško točko, ki ni prezahtevna in jo lahko marsikdo obišče. Z veseljem se spominjam nekdanjih prvomajskih praznovanj, ko je bilo poskrbljeno za vse, dobro glasbo in hrano. Zdaj tega na žalost ni več, čeprav si vsi želimo, da bi bilo na Starem gradu spet polno ljudi.«
Jernej: »Skoraj vsako nedeljo grem na »špico«, včasih pa sem zaviltudi na kavico v gostišče na Starem gradu. A vedno redkeje, ker ni več tako, kot je bilo nekoč. Gostišče enostavno ni več privlačno. Če bi bilo bolje urejeno, bi ga zagotovo večkrat obiskal. Opazujem tudi druge izletnike, ki se ne ustavljajo tam gor, pač pa hitro zavijejo nazaj dol. Namesto, da bi Kamničani nekaj imeli od tega lokala, je vse skupaj precej puščobno. Škoda, ker gre za lepo rekreacijsko in razvedrilno točko. Vsa zadeva s tem gostiščem se že predolgo vleče, obeti pa so bili veliki. Škoda, ker je glavna pot sicer lepo urejena; pohvala vdrževal-cem, ki skrbijo za rastje, rože in mlinčke. Bi bil pa vesel, če bi se našla sredstva za vdrževanje tudi drugih poti, ki peljejo navzgor. Lovska pot, po kateri grem najpogosteje, je namreč povsem zaraščena, povsod je grmičevje, podrto je drevje.«
Katja Urankar, dipl. kom. (UN)
VSO
Združenje
za vrednote
slovenske
osamosvojitve
Vabimo Vas na predstavitev zbornika
BELA KNJIGA
SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE
v sredo, 20. novembra 2013, ob 18. uri, v Dom kulture Kamnik
Predstavitev zbornika: Janez Janša • Moderatorka: dr. Andreja ValiC Zver
8 15. november 2013
NAŠ POGOVOR
Kamniški OBČAN
Naš pogovor z najboljšim slovenskim kuharjem Kamničanom Janezom Bratovžem
»Kuhanje je moje življenje«
Za Janezom Bratovžem je 35 let kuhanja, od tega 20 let v lastni restavraciji JB v Ljubljani. Poln je anekdot, pozna slavne ljudi in ga je zanimivo poslušati. JB je ena najboljših blagovnih znamk v slovenski kulinariki. Ko je govora o Michelinovih zvezdicah, ki jih Slovenija že kar nestrpno pričakuje, se največkrat omenja prav Janez Bratovž. Revija Restaurant ga je uvrstila na 89. mesto prestižne San Pellegrinove lestvice sto najboljših restavracij na svetu, letos spomladi pa je Daily Meal njegovo restavracijo JB postavil na izjemno 10. mesto na seznamu najboljših restavracij v Evropi. Njegova kulinarika privablja domače in tuje gurmane, edino, kar mu pravzaprav manjka, je Michelinova zvezdica. »Če bi delal v tujini, sem prepričan, da bi imel že dve,« pove Bratovž, ki že vrsto let živi v Soteski pri Kamniku. Teden dni po prejemu priznanja za življenjsko delo za dosežke na področju razpoznavnosti slovenske kulinarike in Slovenije v Evropi in svetu na Dnevih slovenskega turizma v Termah Olimia sva z vrhunskim slovenskim kulinaričnim mojstrom spregovorila o kuharski umetnosti, njegovi njivi in našem mestu.
Od kod taka želja po vrhunskem ustvarjanju v svetu kulinarike?
Ne vem, če temu lahko rečem želja. Preprosto sem človek, ki želi opravljati svoje delo najboljše. To je moja gonilna sila. Zagotovo ima nekaj zaslug pri mojem uspehu tudi moj odhod v tujino. V gostinski šoli so nam govorili, da moraš znati 500 receptov na pamet, da boš dober kuhar, v tujini pa sem spoznal, da ne rabiš vedeti niti enega. Nujno potrebno je, da ima kuhar svoje ideje, svojo vizijo. Na tem se dela v vrhunski kulina-riki. V naši restavraciji nudimo le jedi po mojih zamislih. Vsak naš gost nikjer drugje ne more jesti tako kot pri nas. A za dobrega kuharja je na koncu pomembna le ena stvar. Občutek, ki ga imaš ali pa nimaš. Tega ne znam razložiti. V vseh dvajsetih letih, odkar imam restavracijo, se je pri meni zvrstilo veliko kuharjev, a ta občutek za vrhunsko kuho, ki ga imaš v glavi in treh prstih, sem do sedaj zasledil le pri svoji hčeri Nini. Če bo tako nadaljevala, bo 'ta prava'.
Kaj je potrebno imeti za dobro jed, če nimaš tega občutka? Je dovolj ljubezen do kuhanja?
Za odlično kuharijo si je potrebno vzeti čas, biti pazljiv in imeti vrhunske sestavine. Tudi ljubezen do kuhanja je potrebna. Sam takoj prepoznam jed, ki je pripravljena z ljubeznijo. Najboljša kuharica, kar jih poznam, je moja tašča. Veliko sem se tudi sam naučil od nje. Kuha tako, kot so včasih. Počasi. Z ljubeznijo. Ko poskusiš njene žlinkrofe z ocvirki, 'padeš dol'.
V delo z restavracijo je vpletena celotna družina Bratovž. »Hvaležen sem, da lahko delam s svojo družino. Natančno imamo razdeljeno, kaj kdo počne. Soproga Ema se ukvarja s papirji, hčerka Nina je bila sprva v strežbi, sedaj je z menoj v kuhinji, sin pa še študira. Pomembno je, da imaš nekoga za seboj, saj le tako še z večjim navdušenjem gledaš naprej,« s ponosom in zadovoljstvom pove Janez Bratovž
Verjetno pa sta za vrhunskega kuharja potrebni tudi vztrajnost in garanje. V vaš posel ste vključili vso družino. Gre tako lažje?
Zagotovo. Zame je bilo kuhanje vedno na prvem mestu. Vse v mojem življenju se vrti okoli restavracije, šele potem pride na vrsto družina in ostalo. Včasih je ritem ubijalski. Včeraj sem vstal ob šestih zjutraj, odšel v kuhinjo in prišel domov danes zjutraj ob petih. Hvaležen sem, da lahko delam s svojo družino. Natančno imamo razdeljeno, kaj kdo počne. Soproga Ema se ukvarja s papirji, hčerka Nina je bila sprva v strežbi, sedaj je z menoj v kuhinji, sin pa še študira. Pomembno je, da imaš nekoga za seboj, saj le tako še z večjim navdušenjem gledaš naprej.
Se vam je zdelo samoumevno, da se otroka pridružita družinski restavraciji ali sta sama izrazila željo za to delo?
Ne, ni bilo samoumevno. Nina je študirala farmacijo, sin pa študira gostinstvo in opažam, da ima vedno več veselja do dela v restavraciji. Lahko sem le srečen, da se z otroki in restavracijo tako odvija. Za našo družino je to način življenja. Ne vem, če me bodo vaši bralci razumeli, a jaz resnično živim za kuhanje. Marsikdo mi reče, da se mi vidi, da delam z veseljem, z ljubeznijo in iz srca. Do tega zagotovo ne bi prišel, če ne bi življenje podredil kuhanju. Ne zanima me, kakšen avto imam. Pomembno je, da je vsak gost, ki pride k meni, zadovoljen.
Zame ni važno, kdo je gost. Lahko je minister, predsednik ali pa študent. Za vsakogar se enako potrudim. V največje zadovoljstvo mi je kuhati in kreirati za goste, še zlasti če je to mlad par ali pa starejši, ki v hrani uživajo in se o njej pogovarjajo. A JB ni 'oštarija', kamor bi ljudje vsak dan hodili na malico. K meni se pride ob posebnih priložnostih - ob obletnici mature ali poroke, ko hčerka diplomira...
Ali nam lahko zaupate recept, kako v teh časih, ki niso ravno najbolj rožnati, uspete »živeti svoje sanje« s tako vrhunsko kuhinjo? Ste imeli v zadnjem času željo, da bi se ponovno odpravili v tujino?
Zame so trenutno resnično najtežji časi, odkar delam. Z ogromno dela sem na koncu meseca srečen, da lahko svojim zaposlenim redno naka-žem plačo. V teh časih z zares ogromno truda delam le za to, da imam pokrite vse stroške dela in da restavracija lahko posluje. Res je težko. Pred kratkim je pri nas jedel milijarder iz Luksemburga. Naslednji dan sem od njegovega prijatelja izvedel, da še nikoli ni tako dobro jedel v življenju in da bi mi takoj ponudil delo in prostor za restavracijo v starem mlinu, ki ga je pred kratkim kupil in obnovil. Fino. Ampak tukaj sem jaz svoj šef, tam pa verjetno ne bi bil. Ponujali so mi že marsikatero možnost za uveljavitev, a zaenkrat upam, da mi ne bo potrebno oditi v tujino.
Vaši prvi samostojni koraki v gostinstvu so bili storjeni v Kamniku.
V	tujini imajo pogosto veliki kuharski šefi restavracije v starih, slikovitih mestih ali zgradbah. Ste kdaj razmišljali o ponovnem odprtju restavracije v našem mestu?
Kamnik imam zelo rad, zato nikoli ne reci nikoli. Kamnik je zelo »butično« mesto, a trenutno je za restavracijo mojega ranga morda malo »premajhno«. Če nimaš gostov od tam, kjer je lokal, tudi veliko tujcev ne more pomagati. Za mojo kuhinjo je znano, da uporabljam najboljše sestavine. V kuhinji imam precej ljudi, saj vsak dan pečemo svež kruh, delamo raviole in podobno. Vrhunske sestavine in številčno osebje zahtevata svoje, zato je za veliko ljudi naš meni predrag. Kamnik je zares nekaj posebnega.
Ko sem svojim gostom v Kamniku ponudil izvrstno malico, na primer za današnje tri evre, se je trlo ljudi, ko sem malo dvignil ceno, pa je ostal lokal prazen. A dobra kvaliteta ima tudi svojo ceno. Kamnik ima na gostinskem in turističnem področju zagotovo dobro perspektivo, a še več ljudi bi se moralo zavedati, da je to tek na dolge proge. Zelo sem vesel, da sta zelo zagnana lastnika gostiln Pri planinskem orlu in Pri Repniku, a takih bi moralo biti še več. Ko pridejo turisti za teden dni v Ljubljano ali Kamnik, ne pričakujem, da bodo vsak večer jedli pri nas, temveč tudi na drugih dobrih lokacijah. Več bo dobre ponudbe, več bo turistov! Danes je v Kamniku že več ponudbe, a potrebno jo je še več. Lastniki se morajo tudi zavedati, da je v prvi vrsti pomembno zadovoljstvo gosta, potem tudi denar pride.
Verjetno zares malokdo v Kamniku ve, da živim tu, saj že 26 let zjutraj vstanem, se odpeljem na delo in se sredi noči vrnem domov.
V	Kamniku se počutim odlično. Zelo sem vesel, da me družina sprejema takšnega kot sem. Priznam, da je z mano težko. Moj ritem je ubijalski in vse se vrti le okoli kuhanja in restavracije.
Ali vam uspe kdaj poskusiti, kako kuha vaša konkurenca v tujini?
Videl, doživel in okusil sem že precej odličnih kulinaričnih destinacij, od Japonske do Amerike, a so neprimerljive s Slovenijo. Verjamem, da bi bil moj lokal, če bi ga imel v Londonu, ves čas poln, saj je tam veliko več ljudi. Tu se moram ves čas boriti za goste, čeprav imam med svojimi obiskovalci zelo veliko tujcev in sem zanje neizmerno hvaležen. Za Kamnik lahko rečem, da sem vesel, da je prišla na mesto direktorice kamniške Agencije za turizem in šport Urška Kolar. Urška se je povezala tudi z našo restavracijo in skupaj smo pripeljali v tem tednu devet novinarjev iz Evrope, ki pišejo za najbolj priznane revije o turizmu. Nad Kamnikom so bili navdušeni. Zelo me je presenetil obnovljen Prašnikarjev dvorec. Prepričan sem, da bo v Kamniku sčasoma tudi več ekskluzivnih gostov, ki bodo prebrali pohvalo o Kamniku. Pri meni je bilo včasih petina tujih gostov, po odličnih prispevkih v tujem časopisju jih je danes štiri petine.
JB zgodba se je začela v Domžalah, kjer je odprl prvo restavracijo. Gostov sprva ni in ni bilo. „Tri mesece smo kuhali in hrano vsak dan metali stran, ker je nismo prodali. V tem času je prišlo mogoče deset ljudi. Potem pa je prišel prelomni trenutek, zaradi katerega restavracija ni le preživela, temveč na polno zaživela. Nekega dne je zazvonil telefon: »Kličemo iz urada predsednika vlade. Premier Drnovšek bi prišel na kosilo.« Mislil sem, da me nekdo zafrkava. Pa ni bila šala, Janez Drnovšek je res prišel na kosilo. In še isti dan se je vrnil. Zvečer pride do mene natakarica in pravi: »Ti, Drnovšek je spet prišel.« Postal je redna stranka v majhni restavraciji, ki je bila vse pogosteje polna velikih imen...
V	Kamniku so letos spomladi gostinci obogatili svojo ponudbo z Okusi Kamnika. Kako se vam zdi ta kamniška gostinska zgodba?
Zdi se mi odlična. Tudi sam sem sodeloval, pomagal prilagoditi kakšen star recept današnjim časom, saj človek dandanes ne pričakuje, da za določeno jed vzame 5 kilogramov svinjske masti... Vse jedi za turistični vodič Okusi Osrednje Slovenije so bile slikane v naši restavraciji in priznam, da je zaenkrat največ od tega pridobil ravno Kamnik. Sliši se samo o Okusih Kamnika, kaj se dogaja v ostalih občinah, pa nič. Okusi Kamnika so lahko dober temelj, na katerem je potrebno graditi naprej. Trdno sem prepričan, da bi moral vsak ponudnik hrane v kamniški občini imeti na svojem jedilnem listu dve ali tri jedi iz Okusov Kamnika. Kaj je boljšega kot imeti možnost na Kraljevem hribu jesti firštov golaž? To je za goste avtentično. To je lahko začetek zelo uspešne zgodbe, le vztrajnost je potrebna. Pot je pa zagotovo prava.
Tudi sam uporabljam lokalne slovenske pridelke in sestavine. Moj glavni dobavitelj rib iz Jadranskega morja je že od samega začetka Vinko iz kamniške ribarnice, albuminsko skuto in prekajen sir kupujem na kmetiji Pr' Gabršk v Češnjicah v Tuhinjski dolini, vodo pripeljem iz Zdravilnega gaja v Tunjicah. Letos sem v restavraciji uporabil tudi veliko zelenjave z lastnega vrta.
Pri nas pogrešam filozofijo, da ima lahko širša skupnost nekaj več od turizma. Brez nevoščljivosti.
Turizem smo ljudje. Se strinjate?
Zagotovo. A tako v Kamniku, kot še kje drugje, se ljudje tega premalo zavedajo. Če bo na primer veliko gostov v kamniškem hotelu, bo imel od tega nekaj tudi slikopleskar, ki bo popleskal hotel, pa občina, ki bo pobrala parkirnino, pa sirarka na tržnici, ker bo turist kupil sir... Pri nas pogrešam filozofijo, da ima lahko širša skupnost nekaj več od turizma. Brez nevoščljivosti.
Pravite, da za uspešno zgodbo človek potrebuje tako znanje kot izkušnje. Se mladi, ki želijo stopiti v svet vrhunske kulinarike, obračajo na vas po nasvet?
Seveda. Pri meni so se že učili mladi iz vsega sveta, od Brazilije, Amerike, Avstrije, Italije, da o Slovencih ne govorim. Trenutno se pri meni uči Kamničanka, izredno inteligentna punca, ki obiskuje poljansko gimnazijo in kuharsko šolo. Ima neverjetno veselje do kuhanja, vsak petek in soboto je pri nas v kuhinji in srka vase znanje. Vsakomur povem vse, kar vem. Napisal sem tudi kuharsko knjigo Zemlja - morje, okusi iz Slovenije, v kateri razkrivam svoje kuharsko krmarjenje od morja k zemlji, snovanja in inovativnost, razumevanje starih in novih jedi. Mnogi me kopirajo, a moja glava je ves čas korak naprej.
Najboljša stvar v dvajsetih letih restavracije JB je uvrstitev na 10. mesto med 101 najboljših restavracij v Evropi. To je velik uspeh ne samo zame, ampak za vse gostince v Sloveniji. Med prvih 30 so res samo najboljše in najbolj znane evropske restavracije. Ocenjevalcev nisem opazil, sploh ne vem, kdaj so bili pri meni. Je pa zdaj to tudi neka odgovornost za naprej. Še boljši bom moral biti. Z mojo novo njivo to ne bo težko. (smeh)
Uveljavili ste se s francosko-sredozemsko-japonsko navdahnjenimi jedmi. Kje dobivate inspiracijo, ideje za kuharske kreacije?
Lahko se ponoči utrne ideja, ampak potem jo je treba razvijati. Povezati je treba okuse in tudi teksture. Ena mojih najboljših jedi je raviol s pistacijo, pečeno in zmiksano hruško ter gosjimi jetri v omaki iz likricije, pregrete smetane in telečjih ličnic. Najprej sem imel en raviol, nakar sem prišel do spoznanja, da je v njem preveč nadeva in premalo testa. Zato sem naredil tri manjše. Ta raviol sem razvijal tri leta. Ideje se velikokrat porodijo tudi nenadejano. V kuhinji nekaj poskusiš in potem še nekaj drugega, to pa se v ustih zmeša in včasih se tako rodi nov hit. Moj jedilni list ni dolg. Na sezono zamenjam jed ali dve, tisto, ki se mi zdi najslabša, zamenjam z novo. Letos sem praznoval 20 let obratovanja. In samo ena jed je na jedilniku že vseh 20 let. Česnova juha s škampi. Povsem enostavno. Vse dobre stvari so enostavne. Zame je najvažnejši pristen okus hrane. Največkrat o tem premišljujem ponoči in si to zapišem v zvezek. Od petdesetih stvari, ki si jih zamislim, jih za trideset, ko jih poskusim, ugotovim, da niso v redu. Dvajset je takšnih, ki bi nekako šle, pa jih kljub temu takoj odpade še petnajst. Pet jih je dobrih, ena med njimi pa je top. To so tiste jedi, s katerimi sem res zadovoljen. V zvezku, ki pokriva časovno obdobje petih let, je zdaj vpisanih 85 jedi.
Verjetno je trenutno najbolj znana slovenska njiva ravno vaša. Kakšni so občutki po prvem letu kmetovanja?
Bolj ne bi mogel biti zadovoljen, saj pred tem nisem posadil niti ene rastline. Na koncu sem sicer izgubil boj s plevelom, vendar sem imel mesece in mesece zadovoljstva s svojo lastno zelenjavo. Ves čas je bilo na njivi kaj, kar sem lahko dal na krožnik. Še sredi oktobra sem s polno paro kuhal s svojo zelenjavo. Daleč nad pričakovanji je obrodila repa in fižol, za nekaj stvari pa sem imel napačno strategijo, priznam. Sejal sem preveč na gosto in tudi vse naenkrat, zdaj pa vem, da moram prihodnje leto to početi postopoma, v enakomernih časovnih razmikih, tako da bom imel ves čas na voljo mlade rastlinice. Nekatere poljščine sem sejal tudi v napačnem času, zato sem verjetno prvi v Sloveniji repo pridelal že junija. Ampak je bila vseeno super. Prihodnje leto bom sam pripravljal celo sadike, že zdaj imam zbranih kakih trideset sort paradižnika, pred kratkim pa sem za seme osmukal tudi mojo najljubšo rdečo peso, pisano sorto chioggia. Moja njiva je veliko veselje, a tudi veliko dela. Vsak prost trenutek sem preživel na njivi. Okopaval, sadil...
Prelomnica se je zgodila pred šestimi leti, ko me je zapustila dolgoletna ožja kuharska ekipa. Ostal sem le z enim kuharjem in pomočnikom, zato sem začel na polno, ne samo razmišljati in poskušati, ampak tudi potovati. Šel sem na Japonsko, v Ameriko, obredel Italijo in Francijo. Pravzaprav sploh nisem več spal. Zraven postelje sem imel vselej beležko in si zapisoval ideje. Dejstvo je, da začneš kot kuhar zaostajati, če v kuhinji teče vse kot po maslu.
Del vašega uspeha temelji tudi na nenehnem učenju in raziskovanju.
Tisti, ki misli, da vse zna, je zaključil zgodbo. Zase vem, da zelo malo vem in se bom učil do konca življenja. Pogosto mi kdo reče, da imam ogromno znanja. Imam. A vseeno se še vedno vsak dan naučim kaj novega.
Kako v tako zahtevnem vsakdanu poskrbite, da ne izgorite? Predstavlja njiva antistresno terapijo?
Če bi imel več časa, bi bila njiva »zrihtana v nulo«. Zelo me pomirja, ko pridem na vrt, se sezujem in se sprehajam bos. Najlepše je bilo opazovati, kako iz semena zraste velika rastlina. Kaj zmore ta neverjetna življenjska sila narave. Zaenkrat imam srečo, da še nisem zares izgorel. Kar me pri mojem življenjskem ritmu neverjetno čudi. Saj je v moji glavi zares samo kuharija. Tudi na dopustu. A verjetno drži, da če nekaj delaš z neizmernim veseljem, postane delo zabava.
Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC
Česnova juha s škampi (edina jed, ki jo ima Janez Bratovž že 20 let na jedilniku)
Sestavine: 30 g masla 130 g krompirja 200 g česna sol, beli poper 2 dl sladke smetane 7 dl zelenjavne juhe 120 g škampovega mesa
Priprava:
Na maslu pražimo na kocke narezan krompir in olupljen česen približno 5 minut. Prilijemo sladko smetano, zelenjavno juho, solimo, popramo in kuhamo na majhnem ognju 25 minut. Juho prelijemo v mešalnik, jo gladko
zmešamo in jo vlijemo nazaj v lonec, postavimo na majhen ogenj, dodamo oluščene škampove repke, kuhamo še dve minuti in ponudimo.
Kamniški OBČAN
NAŠ POGOVOR - ZANIMIVOSTI
15. november 2013 9
Radioamaterski klub Kamnik S59DMN po petnajstih letih znova zaživel
Radioamaterstvo na Kamniškem ima dolgoletno tradicijo. Tudi pri nas doma se je veliko vrtelo okrog radijskih postaj. Bili so vikendi, ko je oče meni nič tebi nič z radioamatersko opremo izginil v hribe, bila so poletja, ko smo peljali s seboj na morje več postaj in anten kot ostalih stvari, ki se jih navadno potrebuje na morju. Na dom so po pošti prihajale čudne kartice z znaki in dokler oče ni bil izgnan na podstrešje je njegova oprema zasedala več kot polovico dnevne sobe. Verjetno je bilo tako še v marsikateri kamniški družini, navsezadnje je bilo še pred petnajstimi leti v Radioamaterskem klubu Kamnik več kot 150 članov, ki so imeli svoje prostore v mekinjskem samostanu.
z opravljenim izpitom. Radioamaterji morajo po mednaro-
Radioamaterstvo -tudi način življenja
Kaj je radioamaterstvo? Radioamaterski priročnik ga označuje kot ljubiteljsko, nepoklicno ukvarjanje z radiom oz. radiotehniko, vendar je še mnogo več. Je aktivnost, gibanje, organizacija, tudi način življenja. Tehničnega življenja čez tri milijone ljudi na svetu, pravi predsednik kamniškega radioamaterskega kluba Jože Prezelj S51TX. Radioamater je
Člani kamniškega Radio kluba so pred leti pogosto vzpostavljali zveze z vsem svetom z Brane, med drugim tudi na tekmovanju v visokih frekvencah 144 MGH/432 MGH leta 1982. Ena izmed zanimivih anekdot kamniških radioamaterjev je tudi tista o naključni vzpostavitvi zveze s kraljem iz Jordanije.
oseba, ki navezuje dvosmerne radijske stike z drugimi radioamaterji po svetu. Radioamaterji to počnejo tako za hobi kot za izpopolnjevanje tehničnega znanja. V primeru hudih naravnih ali drugih nesreč lahko vzpostavijo zasilno komunikacijsko omrežje, ko običajni sistemi za komunikacijo, denimo navadni ali prenosni telefon, odpovejo, saj radioamaterji niso vezani na fiksno telekomunikacijsko infrastrukturo. Zvezo Radioamaterjev Slovenije sestavlja 117 klubov, v katerih je včlanjenih več kot 4500 radioamaterjev
dnih predpisih opraviti izpit, da dokažejo določeno tehnično (elektronika in radiotehnika) in operatersko znanje (pravila in predpisi za amaterske radijske komunikacije). Potrebno je opraviti izpit iz tehnike in predpisov, kar zajema znanje elektrotehnike in radiotehnike, Slovenska in mednarodna pravila in postopki ter Slovenske in mednarodne predpise, ki urejajo radioamatersko dejavnost in radioamatersko satelitsko službo. Znanje Morsejeve abecede in telegra-fije zadnjih nekaj let ni več pogoj.
Začetki radioamaterstva segajo v sam začetek razvoja radijske tehnike konec 19. stoletja. Radioamaterje so zanimale enake stvari kot znanstvenike, ki so razvijali radio, zato so kmalu začeli sodelovati. Za namen eksperimentiranja so bile radioamaterjem dodeljene frekvence, ki so v uporabi še danes. Radioamaterji so z nenehnim vzpostavljanjem radijskih zvez razvili veliko teorij in iznajdb s področja radijske tehnike. Razvili so tudi nekatere zanimive načine za vzpostavitev zvez, kot npr. uporaba odboja radijskih valov od meteoritskih sledi in lune. Plod njihovih raziskav so številne izboljšave in iznajdbe radijske opreme, načini vzpostavitve zvez, različni tipi anten itd. Radioamaterji v Sloveniji so se kmalu po 2. sv. vojni začeli združevati v društva - radioklube, kjer so se družili, izmenjevali znanje in izkušnje ter vse to prenašali na mlajše generacije. Tudi na Kamniškem je že zelo zgodaj pričelo delovati nekaj zanesenjakov - amaterjev, ki so kot samouki v izredno skromnih razmerah izdelovali različne radijske detektorje in sprejemnike.
Po petnajstih letih ponovno organiziran radio klub
Kamniški radio klub je vrsto let deloval zelo uspešno, tako na vzpostavljanju zvez po vsem svetu, radioamaterskih tekmovanjih, kot tudi v vzgoji in izobraževanju mladih kadrov, ki so bili še posebej cenjeni vezisti. Precej je bilo ekspedicij na Grintovec. Vso opremo je bilo potrebno znositi na vrh (agregat, gorivo, radijske postaje, antene, šotor, stolp...). Potrebno je bilo veliko fizičnih naporov, tekmovanja trajajo 24 ur, vendar se je izplačalo, poudarjajo člani še danes, saj se je signal kamniškega radio kluba S59DMN slišal po vsej Evropi, tekmovalci pa so tekmovanje vedno zaključili v vrhu razpredelnice. To so bila zlata leta kamniškega radiokluba, ki so se končala z denacionalizacijo mekinjskega samostana, kjer so imeli vsa leta svoje prostore, v katerih je delovala tako primopredajna sekcija, kakor tudi kon-struktorska sekcija. V klubskih
Pred desetletji je bilo radioamaterstvo na Kamniškem zelo razvito, po izgubi prostorov kluba ter razvoju mobilne telefonije pa je delovanje radioamaterjev zamrlo. Fotografija je iz leta 1979, ko so člani Radio kluba Kamnik organizirali razstavo Zveze tehnične kulture v kamniškem razstavišču Veronika.
prostorih so izdelovali radijske sprejemnike, antene, napajalnike in učili mlajšo generacijo. Kljub naporom si klub novih prostorov cenovno ni mogel privoščiti, zato je organizirano radioamaterstvo na Kamniškem počasi zamrlo, delovalo je le nekaj posameznikov. Svoje je naredil tudi hiter razvoj mobilne telefonije, saj so tako prenehali z radioamaterstvom tisti, ki jim je radijska po-
staja predstavljala komunikacijo znotraj društev (planinci, zmajar-ji, jamarji, balonarji...).
Kako postati radioamater?
Letos spomladi se je ponovno zbralo 14 entuziastov, ki so po petnajstih letih znova obudili v življenje Radioamaterski klub Kamnik S59DMN. Kdor ima željo postati
radioamater, mora opraviti radioamaterski izpit, na katerega se je najbolje pripravljati na tečaju, ki ga organizira posamezen radioamaterski klub. Kamniški bo po dolgoletni suši začel s tečajem konec novembra, v OŠ Marija Vera pa se je za osnovnošolce višjih razredov pričel krožek radioamaterstva. Kamniški radioamaterji vabijo vse zainteresirane, da se jim pridružijo.
BOJANA KLEMENC
Portret mojstra Vlastja Simončiča
Člani Foto, kino in video kluba Mavrica Radomlje so spominu na pokojnega člana, dolgoletnega mentorja, učitelja in prijatelja Vlastja Simončiča posvetili večer fotografij in filmov pod skupnim naslovom PORTRET MOJSTRA.
Lili Jazbec, članica Mavrice,
je prijeten večer, 4. novembra, v kulturnem domu v Radomljah povezala s spomini na ustvarjalno življenje fotografa, pedagoga in filmskega snemalca. Pospremili so jih čudoviti zvoki citer Tomaža Plahutnika.
Ustanovitelj več fotografskih društev v Sloveniji in fotografskega muzeja v Gorenji vasi nad Škofjo Loko je bil eden prvih prejemnikov znaka EFIAP za fotografske dosežke. »Na začetku naše poti, v letih, ko smo ustanavljali društvo, smo večkrat slišali ali brali o Vlastju, zato smo ga povabili v žirijo naše prve klubske razstave in filmske predstavitve leta 1970 v Domžalah. Srečanje smo Mavričani izkoristili za vabilo Vlastju, da bi nam prišel pomagati na naših prvih tečajih in predavanjih o fotografiji, kajti primanjkovalo nam je znanja in izkušenj. Sčasoma je postal naš. Na šoli takratne Radomeljske čete smo v sodelovanju z njim ustanovili Foto krožek in ob četrtkih je skoraj redno prihajal v Radomlje. Popoldan je vodil krožek, nato pa nadaljeval v klubu s člani. Tako smo imeli z njim oziroma pod njegovim vodstvom zelo zanimive in ustvarjalne delavnice, predavanja, foto safarije in prijateljske pogovore«, se spominja Lili Jazbec.
Skupaj so postavili lepo število razstav v Radomljah, v Domžalah in v Kamniku. »Mavriška« dramska sekcija je naštudirala recital njegovih pesmi, Vlastja je namreč tudi pesnil, in z recitalom so nastopili v krajih, kjerje Vlastja deloval: v Gorenji vasi, Žireh, Škofji Loki, Velenju in seveda v Radomljah. Nepozaben je fotobus in gostovanje pri zamejskih likovnikih v Trstu. Za velik prispevek klubu so Vlastja Simončiča razglasili za častnega člana in v zahvalo se ga
člani večkrat spomnijo z različnimi prireditvami.
Tokrat so z razstavljenimi fotografijami prikazali njegovo delovanje v Mavrici, ustvarjalnost pa s tremi kratkimi filmi. V prvem, z naslovom PORTRET MOJSTRA, sam pripoveduje svojo življenjsko zgodbo, drugi film FOTOBUS je reportažni zapis o nepozabnem izletu v dolino Soče, ki ga je za člane Mavrice leta 1977 organiziral in vodil Vlastja. V filmu z naslovom OČI SI NAM ODPIRAL so obudili spomin na pravo šolo fotografije, likovne vzgoje in ustvarjalnosti tako za najmlajše člane foto krožka, kakor tudi za člane foto sekcije kluba Mavrica.
Pavel Pevec, koordinator JSKD OI Domžale, je ob odprtju razstave pohvalil Mavričarje, da tako lepo in s spoštovanjem ohranjajo spomine na velikega umetnika, mojstra.
Vlastja Simončič je deloval na Kliniki za ginekologijo in porodništvo do leta 1982. Najpomembnejše njegovo delo je uvajanje medicinske vizualne dokumentacije. Dokumentiral je zahtevne medicinske posege, nove operacije, porode in tudi trenutke smrti. Portretiral je vodilne slovenske medicinske strokovnjake. Tisočim mamicam je zabeležil prihod njihovega otroka v novi svet in prvi objem.
Posnel je 74 medicinskih, peda-goško-znanstvenih filmov. Filmi so spremljali strokovne nastope slovenskih zdravnikov po vseh celinah sveta. Posnel je osem srčnih operacij prof. dr. De Bakeyja
v Ljubljani. To snemanje je ocenil za svoj najtežji podvig na področju medicinske vizualne dokumentacije. V muzeju Generation v Washingtonu je na ogled njegova fotografija Prva minuta (1970), ki velja za prvo umetniško upodobitev človeškega rojstva na svetu.
Poleg poklicne dejavnosti je neprekinjeno gojil avtorsko, ustvarjalno in razstavno fotografijo. Razstavna fotografija je bila njegov prvi ustvarjalni vrh in fotografska grafika drugi ustvarjalni vrh. Samostojno je razstavil 600 fotografij na 21 razstaviščih doma in po svetu. Kot fotoreporter je v dobrem desetletju objavil 2400 reportaž, večinoma pri reviji Tovariš. Arhiv s 70.000 negativi posnetkov je podaril Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Kot ljubitelj gledališča je gojil tudi gledališko fotografijo in dokumentiral 800 gledaliških predstav.
VERA MEJAČ
Člani Foto, kino in video kluba Mavrica Radomlje so se dolgoletnega člana, mentorja, učitelja in prijatelja Vlastja Simončiča spomnili skozi razstavo fotografij in predstavitev kratkih filmov pod skupnim naslovom PORTRET MOJSTRA. Nekaj dragocenega fotografskega materiala iz družinskega albuma je posodila njegova hčerka Jelka, prav tako fotografinja (spredaj s cvetjem), ki nadaljuje očetovo delo. Mag. Marjeta Cerar (na levi zadaj) pa je zbranim spregovorila o svojih fotografsko-ustvarjalnih izkušnjah, kijih je pridobivala tudi pod mentorstvom Vlastja Simončiča in jih z veseljem posredovala drugim.
VESELJA POLNO S PLESALCI FS KAMNIK
Na Kamniškem je bilo še pred petnajstimi leti več kot 150 aktivnih radioamaterjev, a je nato postopoma zamrlo. Letos spomladi so se ponovno organizirali v klub in novembra pričeli s tečajem radioamaterstva ter s krožkom za osnovnošolce na OŠ Marija Vera.
KLICNI ZNAK: Klicni znak se oddaja obvezno na začetku in na koncu radijske zveze, med daljšimi zvezami pa vsaj vsakih 10 minut. Kaj pomeni klicni znak S59DMN? S5 je prefiks, ki označuje državo Slovenijo, 9DMN je sufiks, ki označuje določeno radijsko postajo, v tem primeru postajo kamniškega kluba.
QSL kartica je kartica podobnega formata kot dopisnica ali razglednica in pomeni fizično potrditev vzpostavljene zveze. Kratica v Q-kodu pomeni »potrjujem sprejem«.
Folklorna dejavnost na Kamniškem ima kar lepo tradicijo, saj je prisotna preko štiri desetletja. Folklorna skupina Kamnik je v letu 2012 stopila na novo, samostojno pot, razširila število članov-plesalcev in okrepila dejavnosti skupine.
Po poletnih počitnicah, v katerih smo opremili nove prostore za izvajanje dejavnosti in druženje, smo energično zaplesali v jesenski čas. Gostovali smo na različnih prireditvah, med drugim smo ponosno nastopili tudi na Dnevih narodnih noš, Mihaelovem sejmu v Mengšu, jesenskem sejmu v Dolskem in polepšali dan mladoporočencema v Kamniku ter zla-toporočencema v Hrašah.
Sodelujemo z mnogimi folklornimi skupinami po Sloveniji, izmenjujemo izkušnje in gradimo znanje. Z rednimi plesnimi in pevskimi vajami nadgrajujemo naše nastope, veliko število naših zvestih članov in oboževalcev pa skupini daje vzpodbudo za ohranjanje folklorne dejavnosti v naši občini.
V mesecu oktobru smo prisostvovali tudi posebnemu presenečenju v TV oddaji Vid & Pero šov, kjer smo medse na plesišče sprejeli našo redno članico Jelko v povsem novi narodni noši - darilo gostiteljev.
Ponosni smo, da lahko razveseljujemo vse oboževalce tovrstnega izročila na različnih prireditvah. Zato se z velikim veseljem in zavzetostjo pripravljamo na naš veliki koncert 15. novembra v Domu kulture Kamnik. Povabili smo številne znane ansamble, skupaj bomo zaplesali in zapeli, poskrbeli tudi za nekaj smeha in predstavili celotno ekipo, tudi naše nove člane, ki bodo prvič nastopili na velikem odru.
FS Kamnik zvesto nadaljuje tradicijo in veseli bomo vseh, ki radi plešejo, pojejo in bi z nami želeli doživeti še mnogo lepih trenutkov, seveda pa tudi povabila za nastop. Aktualno dogajanje lahko spremljate tudi na naši spletni strani infacebook profilu.
SIMONA DROLC
10 15. november 2013
PLANINE IN PLANINCI

ODPRAVA SMAR SE JE VRNILA IZ TIBETA
TEČAJ M KLEKU
Odprava SMAR (slovenska mladinska alpinistična reprezentanca) pod vodstvom Marka Prezlja, v kateri je sodeloval tudi Tadej Krišelj (AO Kamnik), se je v četrtek, 24. oktobra, vrnila domov. Na pot je odšla 8. septembra in imela za osnovni cilj vzpon na Fola Gangčen (Phola Gangchen, tudi Molamenčing po kitajsko), 7661 m visoki vrh v Tibetu, vzhodni sosed Šiše Pangme, po prvenstveni smeri čez JV steno. Bazo so postavili 5000m visoko in opravljali aklimatizacijske vzpone. Za začetek so izbrali Ledeni zob (Ice Tooth oz. Kang Ri, 6240 m), na katerega sta se z jugozahodne strani kot prva povzpela Andrej Štremfelj in Tone Škaija v letu 1986. V dveh dnevih (21. in 22. septembra) so Stražar, Marčič in Žumer kot ena naveza, Lindič in Prezelj pa kot druga naveza, preplezali vzhodni steber (višina smeri 1000 m, ocene do V. težavnostne stopnje). Krišelj in Kranjc pa sta dva dni za njimi preplezala snežni žleb na SV strani. Poskusili so priplezati tudi po SV razu na Njanang Ri (Nyanang Ri, 7071 m), vendar so po bivaku na 6400 m zaradi slabih razmer morali obrniti.
Ko se je vreme malce izboljšalo, so se Stražar, Marčič in Žumer ter Lindič in Prezelj odpravili v Fola Gangčen. V dveh dnevih jim je uspelo splezati več kot 12 raztežajev zelo strme stene. Tretji dan je začelo snežiti in prvi trije so se takoj odločili za spust, Marko in Luka pa sta počakala še dva dni, da bi se vreme izboljšalo. Vendar je zapadlo ogromno snega (v bazi celo meter in pol), kar je zelo nenavadno za ta letni čas. Sicer je prenehalo snežiti, vendar je bilo še vedno megleno. Tako je bila vrnitev iz stene in pot do baznega tabora pravo herojsko dejanje. Sneg se je ponekod udiral celo do ramen. Za razdaljo, ki so jo pri dostopu pod steno premagali v dveh urah, so potrebovali cela dva dneva! Zaradi snega jim iz baznega tabora ni uspelo odnesti večino opreme. Čeprav niso dosegli vseh zastavljenih ciljev, predvsem vzponov, je odprava prav gotovo tudi zelo dragocena izkušnja kdaj odnehati, da ostaneš živ, da lahko ob drugi priložnosti poskusiš znova.
Fola Gangčen (foto: Marko Prezelj
Plezanje v okolici baznega tabora (foto: Marko Prezelj)
Če se je udiralo samo do pasu, je bilo še uredu (foto: Marko Prezelj)
PREVENTIVNA AKCIJA DGRS KAMNIK
Poleg neposredne reševalne aktivnosti je pomemben del delovanja GRS preventiva in osveščanje obiskovalce gora in planin za povečanje njihove varnosti. Zato GRS Kamnik redno organizira in izvaja tečaje varnejše hoje v hribe v kopnem in snegu. 27. oktobra je na Traticah na Veliki planini potekal dan varne hoje v kopnih razmerah za otroke in njihove starše. Otroci so na planino prišli v dveh večjih skupinah v spremstvu mentorjev planinskih skupin oz. planinskih krožkov, vodnikov PZS iz PD Kamnik in nekaterih staršev. Ena skupina se je pripeljala z gondolo in šla nato peš na Tratice. Ker so bili zgodnji, so ujeli še nekaj lepega vremena. Druga skupina je šla po daljši poti z Rakovih ravni čez Gojško planino. Na začetku poti je bilo še nekaj sonca, na Veliki planini pa megla in veter. Kljub temu, da je bilo precej hladno, so otroci in njihovi spremljevalci
AVTO CENTER
Perovo 27. 1241 Kamnik. 01/ 83 08 350
www.gume.si
HoamBB pnEvmariK
zelo ucoono!
VELJA kot kupon
Super cene in brezplačna montaža ob nakupu pnevmatik.
Ker se je preveč udiralo, se je bilo potrebno ponekod plaziti po kolenih (foto: Marko Prezelj)
pazljivo spremljali prikaze in razlage izkušenih gorskih reševalcev, alpinistov, inštruktorjev, planinskih in gorskih vodnikov. Ti so jim pokazali in razložili kaj in kako običajno nosimo v nahrbtniku, kako hodimo in na kaj moramo biti pozorni, osnovno prvo pomoč in prenos ponesrečenca, kako uporabljamo samovarovalni komplet na žičnih vrveh, nekatere so prepeljali tudi po vrni žičnici.
Dneva varnejše hoje v kopnih razmerah se je udeležilo 107 otrok, 40 staršev in spremljevalci: z OŠ Marija Vera mentorici Vera Vlasta Bizjak in Hana Kladnik, z OŠ Šmartno v Tuhinju mentorica Lučka Drganc, z OŠ Stranje - projekt »Zdrav življenjski slog« Tinkara Skamen-Šerkezi in Tadeja Uršič, s strani PD Kamnik pa vodnik PZS Franc Obreza. Sodelovalo je tudi 16 gorskih reševalcev DGRS Kamnik: Janez Ažman, Matej Bizjak, Cene Griljc, Lojze Jerman, Simon Kurinčič, Primož Lavrič, Peter Mežnar, Franc Miš, Marko Petek, Srečo Podbevšek, Bojan Pollak, Marijana Prezelj, Matjaž Ravnikar, zdravnik Primož Trunk, Janez Volkar in Matjaž Šerkezi, ki je vse skupaj tudi vodil
USKLAJEVANJE INŠTRUKTORJEV PZS
V	soboto, 26. oktobra, je v Domu v Kamniški Bistrici potekalo usklajevanje inštruktorjev za izvajanje izpopolnjevanj vodnikov Planinske zveze Slovenije. Udeležilo se ga je 49 inštruktorjev iz vse Slovenije. Iz Kamnika so bili prisotni Darja Jenko, Alojz Jerman, Bojan Pollak in Frane Kemperle, ki je usklajevanje tudi vodil.
RAZMERE V PLANINAH
V	začetku novembra je zapadel sneg najprej po najvišjih vrhovih, nato tudi nižje. Možne otoplitve ga bodo nekaj pobrale, vendar bo v visokogorju ostal. Če le ne bo izrednih otoplitev, bodo naslednje padavine zopet prinesle sneg. Računati moramo, da je v visokogorju že prava zima, čeprav se razmere še vedno precej menjajo in bo potrebno še nekaj časa, da se ustalijo. Zato se je v tem prehodnem času turam v visokogorje najbolje odpovedati oziroma treba je biti še posebno previden. V vsakem primeru je potrebno turo prilagoditi razmeram, opremi, znanju in sposobnostim. Raje prej obrniti, dokler še gre, kakor pa riniti naprej v težave. V veliko pomoč pri načrtovanju ture in vsaj približnem spoznavanju razmer so poleg vremenskih napovedi zelo koristne tudi spletne kamere, posebej tiste, ki v živo kažejo razmere v planinah. Njihove posnetke si lahko ogledamo na spletnih straneh http://www.hribi.net/spletne_kamere_v_gorah.
V	oktobru so visokogorske postojanke v osrednjem delu Kamniških in Savinjskih Alp zaprle svoja vrata. Za zasilno prenočevanje in zavetje pred neurjem je še vedno možno uporabiti zimske sobe, ki omogočajo le zasilno prenočevanje. Podobno je tudi v bivaku Pavla Kemperla na Velikih podih ali v Bivaku pod Skuto na Malih podih. Zato je priporočljivo, da vzamete s seboj spalno vrečo in kuhalnik, če nameravate prenočiti v zimski sobi ali bivaku.
Na »sončni strani« sta stalno odprta na Mali planini Domžalski dom (051 665-665) in Jarški dom (041 676-254, ob ponedeljkih zaprt), Črnuški dom (051 621-732) pa je odprt ob sobotah in nedeljah, enako tudi Dom na Menini planini (041 783-668). Na Veliki planini je podnevi stalno odprto gostišče Zeleni rob na Traticah (051 644-512 oz. 018 312 982), tudi v času, ko žičnica ne deluje. Dom planincev na Gospincu (042 012 922, PD 042 367
Na vrhu Velikega Kleka (foto: Aleš Holc)
V program alpinistične šole, ki jo organizira AO Kamnik, spada tudi ledeniški tečaj, ki poteka običajno drugo leto po zaključku šole, tako da imajo tečajniki, takrat so običajno mlajši ali celo starejši pripravniki, že izkušnje iz plezanja v snegu in ledu. V petek, 18. oktobra, so se Blaž Gladek, Sandra Janežič in Gregor Podlesnik pod vodstvom alpinističnih inštruktorjev Aleša Holca in Mateja Kladnika odpravili pod Veliki Klek (Großglockner, 3798 m).
Prespali so v Stüdelhütte, nekateri kar pred njo, ker je bila v zimski sobi velika gneča, in v soboto najprej preplezali SZ greben Velikega Kleka (III, 200 m), ker je bil južni greben (Stüdel) preveč oblegan. Z vrha so sestopili po normalni poti mimo koče Erzherzog-Johann (3454 m). Naslednji dan pa so na ledeniku Ködnitz obdelali celotno ledeniško tehniko, medtem ko so Jaka Capuder, Urban Novak in Monika Planinc preplezali SZ greben Velikega Kleka.
OBISK MICHAELA
KENNEDY JA V KAMNIKU
Svetovno znani alpinist, rojen leta 1952, pisec in fotograf, v letih 1974-1998 izdajatelj urednik revije »Climbing Magazine« in od 2009 urednik revije »Alpinist«, ki je med drugim plezal tudi v Hunterju in Forakerju na Aljaski, v Latoku I v Karakoromu, v Ama Dablamu v Nepalu, predsednik komisije za podelitev priznanja »Zlati cepin« Michael Kennedy je med daljšim bivanjem v Sloveniji kot gost Urbana Novaka v četrtek, 24. oktobra, obiskal Kamnik. V klubski dvoranici Doma kulture v Kamniku je potekalo srečanje s slovenskimi alpinisti, ki ga je organiziral AO Kamnik. Po kratkem uvodnem pozdravu smo si ogledali kratek film z naslovom »Cold« (Mraz). Posnel ga je ameriški alpinist Cory Richards, producentka pa je bila Judie Kennedy (Michaelova žena), prikazuje pa prvi zimski vzpon mednarodne odprave na Gašerbrum II (8034 m), ki je bil opravljen v letu 2011, kar je bil tudi prvi zimski pristop na osemtisočak v Karakoromu. Nato je Michael pripovedoval o svoji življenjski, predvsem pa alpinistični poti in pripoved obogatil s slikami. Po končanem prikazu je najstarejši, a še vedno zelo aktivni kamniški alpinist, Cene Griljc, zakoncema podaril svojo sliko kamniških planin.	BOJČ
Začenja se 5. zimska liga sv. Primož nad Kamnikom
Najstarejši aktivni kamniški alpinist -Cene Griljc, Michael Kennedy in načelnik AO Kamnik Aleš Holc■
UC,* PMutOi HA» KAM ^ Jfc	sobota od 2* It jflij dt> ? J 10U oŠ
•toitm. rfiiKQjtH IM litin
r'Ulifri n -'j,1 we.1- rjruT
V soboto, 30. novembra, se prične že 5. Zimska liga Sv. Primož nad Kamnikom, ki jo vodiva Sandra Prešeren in Tomaž Cukjati. Ligo sestavlja več članov. Tinkara in Matjaž Šerkezi pomagata pri fotografiranju in pri otrocih, Andrej in Mihela Jeglič kot fotografa in snemalca ter Igor Alpner pri urejanju rezultatov.
Družili se bomo vsako soboto do 1. marca. Dobimo se ob 9. uri pred Lovskim domom Stahovica. Na ligi lahko hodite ali tečete k Sv. Primožu po cesti, brez bližnjic. Čas si merite sami in ga vpišete v knjigo pri Petru Uršiču v okrepčevalnici do 10.30 ure, kasnejši vpisi ne bodo mogoči. Imeli bomo 15 vzponov, za skupni rezultat pa se bo potrebno povzpeti na Sv. Primoža vsaj desetkrat. Več na tekaškem forumu pod rubriko Zimska liga Sv. Primož nad Kamnikom. Udeležba na ligi je brezplačna. Info: Tomaž 041/232-171, Sandra 031/250-215. BOJČ
Novembrski sneg na osrednjem grebenu Kamniških Alp.
850) je od 1. decembra pa do konca smučarske sezone odprt stalno, Dom v Kamniški Bistrici (01 83 25 544 oz. 040 620-787) pa ob petkih, sobotah in nedeljah ter po dogovoru. Stalno odprto je gostišče »Pri Jurju« (041 732-099 oz. 01 83 25 547). Koča na Kamniškem sedlu (PD 01 83 91 345) je odprta ob lepih koncih tedna in je le zasilno oskrbovana. Glede odprtosti posameznih koč se je pred obiskom dobro pozanimati po telefonu, za Kamniško sedlo pa lahko tudi na spletni strani /www.drustvo-pdkamnik. si/ oz. pogledati na tablo pri Domu v Kamniški Bistrici.
Frischaufov dom na Okrešlju (03 83 89 070 oz. 041 380-177) je odprt ob sobotah, nedeljah, če je napovedano lepo vreme. Podobno je tudi s kočo v Grohotu pod Raduho (041 417-951 oz. PD 028 235 378). Zelo je priporočljivo, da se pred obiskom določene koče preveri po telefonu njena odprtost.
Kamniški OBČAN
MED MLADIMI
15. november 2013 11
Nova dognanja, pogledi in pristopi na celostni razvoj otroških možganov
V	torek, 8. oktobra, je bila v dvorani Matične Knjižnice Kamnik predstavljena knjiga »Celostni razvoj otroških možganov: 12 revolucionarnih metod, s katerimi spodbujamo razvoj otroških možganov« avtorjev Daniela J. Siegla in Tine Payne Bryson. Knjigo sta predstavili njeni urednici, Kamničanka Andreja Vukmir in Barbara Vister, terapevtki v Družinskem in terapevtskem centru Pogled.
V	knjigi Celostni razvoj otroških možganov lahko izvemo, kaj se dogaja v možganih otrok in staršev ob izbruhih jeze, kričanju v trgovini, trmi, nerazumnem strahu, prepirih in pretepih otrok, kadar otroci nočejo v avtomobilski sedež, ko se najbolj mudi ...V knjigi avtorja predstavljata najsodobnejša odkritja o razvoju otroških možganov in opisujeta 12 praktičnih metod, ki jih lahko starši uporabijo pri vsakodnevnih starševskih izzivih.
ZMetode staršem lahko pomagajo v težkih trenutkih, ki jih doživljajo s svojimi otroki, in jih učijo, kako iz teh trenutkov lahko rastejo sami in njihovi otroci, ter kako lahko vzgojijo mirnejše in srečnejše otroke. Knjiga predstavlja, kako se razvijajo možgani otrok, kaj zmorejo razumeti in česa ne, kako se odzivajo in kaj se v interakciji dogaja ne samo v otroških, ampak tudi v odraslih možganih staršev.
Knjiga je vzbudila precej zanimanja tako pri starših kot zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja, saj je obravnavana problematika v knjigi za vsakega, ki je v vsakodnevnem stiku z otroki, še kako aktualna in zanimiva. Knjiga pa odpira vrsto novih dognanj, nekonvencionalnih pogledov in pristopov.
BOJANA KLEMENC
1.	Povežite se in preusmerite: Ko je vaš otrok razburjen, se najprej povežite čustveno, desna polovica možganov z desno polovico možganov. Ko ima več nadzora in je dojemljiv, začnite z levomožganskimi lekcijami in disciplino.
2.	Poimenujte, da umirite: Ko se razbesnijo velika desnomožganska čustva, otroku pomagajte, da pove zgodbo o tem, kaj ga je razburilo. Pri tem bo uporabil svojo levo polovico možganov, da bo osmislil izkušnjo in dobil več nadzora.
3.	Pritegnite ga, ne pa razbesnite: V zelo stresnih situacijah otrokove možgane v prvem nadstropju zaposlite tako, da mu svetujete, naj premisli, načrtuje in izbira; ne aktivirajte njegovih možganov v pritličju, ki manj mislijo in se bolj odzivajo.
4.	Uporabite jih, da jih ne izgubite: Poskrbite za številne priložnosti urjenja možganov v prvem nadstropju, tako da bodo močni ter povezani z možgani v pritljičju.
5.	Razgibajte ga, da ga ne izgubite: Če otroka pripravite do tega, da bo telesno dejaven, mu bo to zelo pomagalo uravnotežiti prvo nadstropje in pritličje.
6.	Uporabite notranji daljinec: Po bolečem dogodku notranji daljinec otroku omogoča pritisniti na pavzo, prevrteti zgodbo, ki jo pripoveduje, nazaj in hitro naprej ter tako ohraniti nadzor nad tem, koliko je bo gledal naenkrat.
7.	Ne pozabite se spominjati: Pomagajte otroku uriti spomin tako, da mu zagotovite veliko vaje.
8.	Naj oblaki čustev odplavajo mimo: Opomnite otroka, da občutja pridejo in minejo. Strah, nezadovoljstvo in osamljenost so začasna stanja, ne trajne značajske poteze.
9.	Prepoznajte: Pomagajte otroku opaziti ter razumeti občutja, podobe, čustva in misli, ki se porajajo v njem.
10.	Urite notranji pogled: Urjenje notranjega pogleda otroka nauči, da se zna pomiriti in osredotočiti, na tisto, kar želi.
11.	Naj bo družinsko življenje zabavnejše: Poskrbite, da bo v družini zabavno, tako bodo vaši otroci uživali v pozitivnih in zadovoljujočih izkušnjah z ljudmi, s katerimi preživijo največ časa.
12.	Tudi spori naj povezujejo: Na konflikt ne glejte kot na oviro, ki se ji je treba izogniti, temveč kot na priložnost za to, da otroka naučite osnovnih veščin o odnosu.
Jesenski Kostanj & vinoter dobrodelnost z roko v roki
Letošnja jesen je postregla s prijetnimi temperaturami in ideja o sproščenem jesenskem druženju je padla na plodna tla. Za nami je dogodek, ki so ga plodovom letnega časa primerno poimenovali Kostanj & vino. Okusnemu kulinaričnem doživetju sta piko na i dodala standup in koncert. Po odličnem žuru sodeč bi tovrstno druženje lahko postalo tradicionalno.
Igranje s prostorom - oder v Samčevem prehodu
Mesto Kamnik ponuja nešteto prizorišč. Mladi organizatorji iz Študentskega kluba Kamnik so se odločili za drzno, a kot se je na koncu izkazalo, odlično potezo. Izkoristili so »naravni« amfitea-ter, Samčev prehod, ki je ta večer
postal dnevna soba mimoidočih. Najprej sta nastopila standup komika Uroš Kuzman in Perica Jerkovic, ki sta kamniško publiko že večkrat nasmejala in tudi tokrat je bilo tako. Pred osrednjim dogodkom, koncertom skupine Victory, je animacijska ekipa z zabavnimi igricami poskrbela, da so obiskovalci odnesli domov kakšno nagrado.
Kostanj z dobrim namenom
Študentski klub Kamnik se zaveda, da živimo v času, ko mladim ni lahko, vendar pa je marsikomu še težje. Socialna problematika in dobrodelnost sta za mlade vezivo sodobne družbe. Tokrat so se odločili, da bo 50 kg kostanja za obiskovalce dogodka brezplačnih, vsak pa lahko po svojih zmožnostih in volji prispeva za malega Aljaža Kerna, dečka s cerebralno paralizo iz Komende. Kostanj je v jesenskem večeru dišal bolj, kot se je slišala glasba! Prilegel se je vsem, temu primeren je bil tudi izkupiček prostovoljnih prispevkov. Skupaj smo za Aljaža zbrali 350 evrov. Občutek, ko prispevaš delček mozaika na poti do boljšega življenja, je nepopisno lep. Za Aljaža poteka tudi akcija zbiranja plastičnih zamaškov. Če ne veste kaj bi z njimi, jih prinesite v pisarno ŠKK v času uradnih ur.
Nagradno žrebanje med člani
Na dogodku so razglasili tudi dobitnike nagradnega žrebanja med študenti in dijaki, člani
ŠKK. Srečni dobitniki privlačnih nagrad so objavljeni na www.skk.si.
November bo v znamenju čokolade in brkov
V zadnjih letih se je meseca novembra prijelo kar ime »mo-vember«. Moški si namreč ves mesec puščajo brke z namenom širjenja zavesti o moških boleznih, predvsem raka na prostati. Študentski klub Kamnik z namenom osveščanja odpira foto natečaj z naslovom »Movember«. Fotografije najbolj zanimivih brkov pošljite na elektronski naslov info@skk.si. Najboljše fotografije bodo nagrajene. Poleg brkov bo novembra prav poseben tudi izlet v čokoladnico blizu Gradca, obeta se tudi koncert Parnega Valjka, bowling, Terme Čatež in še marsikaj. Ponudba dogodkov je pestra in kot vedno študentskemu žepu prijazna. Vsi študentje in dijaki vabljeni v ŠKK, članstvo je brezplačno, ugodnosti je veliko, doživetja pa nepozabna.
Besedilo: Špela Novak Foto: Gašper Pirman
Prižgimo svečke ob Dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč
Svetovni dan spomina na žrtve nesreč -17. november je dan, ob katerem se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah, skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji,sodelavci, znanci. Zavod Varna potse že sedmo leto zapored pridružuje mednarodnemu gibanju in dodaja kamenček v mozaik prometne varnosti.
V	okviru akcijskega programa »Desetletje za večjo prometno varnost 2011-2020« bodo letošnje aktivnosti po vsem svetu potekale pod sloganom Naj bodo naše ceste varne!
Zavod Varna pot in njene prostovoljce, ki imajo izkušnje z izgubami ob prometnih nesrečah,v Kamniku dobro poznamo, saj vsako leto sodelujejo na prireditvah in akcijah Dan brez avtomobila, Teden mobilnosti itd..Prav zato podpiramo njihove projekte in se pridružujemo akciji prižiganju svečk v spomin in opomin vsem žrtvam prometnih nesreč, dan pred dnevom spomina.
Vabimo vas, da se nam pridružite v soboto, 16. novembra, ob 17. uri na Glavnem trgu v Kamniku.
V	sredo, 13. novembra, so na Ljubljanskih Žalah svečano odkrili obeležje žrtvam prometnih nesreč v Sloveniji.
Prometna nesreča ne izbira. Pride nenadoma, udari silovito
in v nas zareže s hudo, trajajočo bolečino. Za seboj pušča tragične in boleče posledice. V trenutku izgubimo vsi: posameznik, družina,prijatelji,znanci in celotna družba. Vsi skupaj in vsak posebej smo del te žalostne zgodbe. Po vzgledu evropskih držav smo tisočim žrtvam, njihovim bližnjim in povzročiteljem postavili točko soočenja, miru, spokoja in sočutja. Naj bo to obeležje kraj, ki po-
vezuje žrtve prometnih nesreč in opominja družbo na nesprejemljive posledice prometnih nesreč.
VČASIH SE MORAŠ TU USTAVITI, DA DOJAMEŠ, KAKO JE KDO, S HRBTOM OBRNJEN PROTI TEBI, SREDI ŽIVLJENJA ODŠEL PO CESTI, KI GA JE IZVRGLA V SVOJ VASE IZREČENI - ZBOGOM. (Niko Grafenauer, verz na spomeniku)
Helena Sterle
Pomaga(j)mo s smehom!
Leo klub Kamnik konec novembra že tradicionalno prireja večer poln smeha, obarvan z dobrodelno noto. Člani Leo kluba Kamnik vas v sodelovanju z Domom kulture Kamnik in Sititeatrom vabijo na standup predstavo z naslovom »Rojen v Jugi«, ki bo v petek, 29. novembra, ob 20. uri. Zbrana sredstva bodo v celoti namenili za pomoč tričlanski družini iz Kamnika, ki se sooča z invalidnostjo ter brezposelnostjo in je tako v hudi finančni stiski.
Vstopnice lahko kupite ali rezervirate v Domu kulture Kamnik in pri članih Leo kluba Kamnik.
Čisto pravi Čarovniški žur
Tudi letos je Klub staršev razveselil otroke in njihove starše s Čarovniškim žurom. Na predvečer noči čarovnic smo v središču Kamnika pripravili kotel, v katerem je brbotala čarovniška čolobodra. Ob kotlu smo plesali, ko pa so bile izdelane čarovniške palice smo obnovili vse čarobne besede. Za lepoto malih čarovnic in čarovnikov sta poskrbeli Nežka in Marta s poslikavo obrazov in nohtov. Izdelali smo čarovniške igračke-duhce in okrasili kozarčke z lučkami, ki so udeležencem čarovniškega srečanja kazale pot domov.
Z vami so bile Eva, Esma, Meta, Helena
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA
V poplavi prireditev, abonmajev, tržnic, porok in drugih dogodkov, kot je nepredvidljivo sneženje in pokvarjena sedežnica, je življenje v MC Kotlovnica prijetno in utečeno. Tako kot je France Prešeren poskrbel, da imamo od njega dni naprej en kup pesniških oblik (napisal je po nekaj primerov pesmi iz vsakega žanra, ki ga je poznal), tako je MC Kotlovnica Kamnik v zadnjem mesecu poskrbel, da se je v Kamniku kot modernem evropskem mestu z urbanim prebivalstvom, učinkovito zmešanim z ruralci, prostaki, protestanti in protestniki, zgodilo nekaj dogodkov, kot se za tako mesto spodobi.
Glasbeni koncert z mednarodno zasedbo, popestren z domačimi glasbenimi upi, ki so se postavili tujcem ob bok (sodelovanje s tujci v Kamniku ni bilo nikoli problem), nemški Don Vito - pionirji noisa in francoski Daikiri, podprti z domačimi The Konj.
Prostovoljci, ki so pri nas v okviru EVS (Euro-peanVoluntaryService), so opravili štiri predavanja na OŠ Frana Albrehta o rodni Bolgariji. To spada pod mobilnost mladih v EU, žal, spet ena zadeva, ki si jo je grda grda Evropa zmi-slila, da bi nam ukradla otroke. Ampak, kot bi rekel vodja Kotlovnice Rok Kosec, kljukica narejena, opravljeno. Celo dve, kajti v interesu sodobne mladinske politike je tudi spodbujanje prostovoljstva.
Delavnice tehnike, grafičnega oblikovanja, videa in gledališke improvizacije so se uspešno začele, nekatere tudi že končale, naslednji mesec se začnejo nove, nekatere pa bodo trajale skozi vse leto. Mladini so te delavnice, ki spadajo med neformalno izobraževanje, večinoma nepotrebne, saj se večino stvari, resnično pomembnih za življenje, naučijo v šolah (seštevanje, sklanjanje samostalnika dno in zgodovino Karantanije). Hecno je, da celo v Kamniku obstaja kar nekaj mladcev in mladenk, ki jim to nekako ni dovolj. Neformalno izobraževanje je pokrito, torej kljukica.
			
K. J		^■Si'[	U v «i ■ t I^K/ jM jffjm
		M JK ^	
			J f\ 1
	7f 1 j jnstd(**1		
Zbudil se je MSKA. Mladinski svet Kamnik, speča Trnuljčica, ki se ni zbodla v prst, ampak jo je nekdo »uornk po glau kresnu«. Mladinski svet Kamnik je seveda del Mladinskega sveta Slovenije in odlična odskočna deska za vsakogar, ki se mu zdi, da bi bilo treba kaj spremeniti. En kup jih ob prvem skoku desko zgreši in pade, zdrsne, omaga ali omahne, ko ugotovijo, da je pred »nekaj spremeniti« še obvezni »kej za to naredit«. Ampak ne vsi. Temelji za večjo angažiranost mladih, popularno imenovano aktivno državljanstvo, so (spet) položeni. Mladi aktivisti napovedujejo nove sestanke, mladi kulturniki se zbujajo, predstavniki trobentic pa čakajo na pobudo z višje inštance. Kljukica in pohvala s strani evropskega interesa Kamniku ne uide.
Skupaj z Občino Kamnik je MC Kotlovnica organizirala Dan brez avtomobila, tokrat še vedno večinoma s predšolskimi otroki in prvo triado, a že za naslednje leto bo dan brez avtomobila za večino pravi šok. Ja, raje povemo zdaj.
Do decembra načrtujemo sodobnim mladinskim programom všečne zadeve:
Večje število žanrskih koncertov v sklopu Kamnik, mladim prijazno mesto: Solnce, Applesauce Lorraine, Damir Avdič, IllusionArt...
Program neformalnega učenja: delavnica ognjenih ambientov, tehnična delavnica, gledališka delavnica, delavnica priprave lutenice, delavnica hitrostne grafične umetnosti - Speedart, delavnica Loughingyoge.
Otvoritev razstave skrivnostnih, a še kako poznanih kamniških avtorjev - Divji mož in Avantgrda v zasilni kamniški galeriji MC Kotlovnice.
Tematski večeri, v katerih se bodo zvrstili dogodki, kot so predstavitev nove kamniške namizne igre Grouptivity, zbor članstva MSKA, Lan party, večer ognjenih ambientov Ana Plamenita Kamniška na Malem gradu...
Juš Milčinski
Na levi: Najmlajša čarovnica Zoja je bila zelo prijazna, čeprav je imela štiri roke in polno vrečo gajstov, urokov in zvarkov (za hitrejšo rast brkov, za boljše ocene ipd.).
Na desni: Ta velika in ta mala čarovnica sta bili letos še posebej zadovoljni, ker so šle metle tako dobro »v promet«. Res pa so imele dodatno opremo - okrasitev, atest in še brezplačno parkirišče.
Dragi otroci.'
V četrtek, 5. decembra, vas 06 17.30 vabimo
na Gtavni trg v Kamniku, kjer se 60 na pobočju Malega gradu kot vsako teto ustavit
Miklavž s svojim spremstvom.
Otroci bodo zaigrali igrico. Večer bodopoiepsali angeli spiesom in petjem terpopestriCiparkeCjni. Na koncu bo vse zbrane nagovoril Miklavž.
PrisrčnopovabCjeni.
KuCturno društvo dr. Franceta SteCeta
12 15. november 2013
NAŠI POGOVORI
Kamniški OBČAN
JAKA KOMOČAR, KLEMEN IN GAŠPER ŠTRAJHAR SE PREDSTAVIJO
Jaka Komočar.
Trem trenutno najboljšim članom LK Kamnik se je po dolgotrajnih pripravah uspelo uvrstiti na največji tekmovanji v tej sezoni - Jaki Komočarju na člansko svetovno prvenstvo konec septembra v turškem letoviškem mestu Antalya, Klemenu in Gašperju Štrajharju pa na mladinsko svetovno prvenstvo, ki je v oktobru potekalo v mestu Wuxi na Kitajskem.
Jaka Komočar se je kot
edini slovenski predstavnik z ukrivljenim lokom v močni mednarodni konkurenci 145 tekmovalcev iz 69 držav v kvalifikacijah uvrstil na 65. mesto z rezultatom 1282 krogov, po dvobojih pa je zasedel odlično 33. mesto. Klemen Štrajhar se je na Kitajskem boril v mladinski konkurenci, kjer se je v kvalifikacijah med 85 tekmovalci uvrstil na 47. mesto z 1248 krogi, po dvobojih pa je končal na 57. mestu. Gašper Štrajhar je zelo dobro streljal v kvalifikacijah, kjer se je med 114 tekmovalci uvrstil na odlično 19. mesto, kasneje pa izpadel v dvoboju za uvrstitev med najboljših 32. Kljub vsemu pa je Gašper na ločeni tekmi z uvrstitvijo med 16 najboljših dosegel vrhunski dosežek - kvoto za nastop na mladinskih Olimpijskih igrah, ki bodo potekale naslednje leto prav tako na Kitajskem.
Na njihove uvrstitve in dosežke na tako velikih tekmovanjih smo v LK Kamnik zelo ponosni. So odraz dobrega dela naših tekmovalcev in trenerjev, ki svojo energijo vlagajo v vzgojo naših lokostrelskih šampionov.
Svetovno prvenstvo je za olimpijskimi igrami druga najprestižnejša tekma v vsakem športu, tudi v lokostrelstvu. Kaj ti pomeni nastop na takem tekmovanju?
JAKA: Tako tekmovanje je nagrada za trdo delo, ki si ga vložil v vsej sezoni. V lokostrelstvu je tako, da se ta sezona začne že leto prej. Gre za pripravljalno obdobje, ki traja vso jesen in zimo, potem pa pride tisto glavno - streljanje na dolge razdalje, kjer se moraš dokazati in si priboriti nastop v reprezentanci. Dopustov skorajda ne poznamo.
KLEMEN: Bil sem že na treh mladinskih svetovnih prvenstvih, ki so organizirana vsaki dve leti in mi pomenijo veliko. Na njih se lahko dokažeš. V letu, ko je na vrsti svetovno oz. evropsko prvenstvo, je to vrhunec sezone in vsak si želi iti tja ter doseči čimboljši rezultat.
GAŠPER: Za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu smo zelo dolgo garali, vložili smo veliko truda. Trenirali smo od tri do štiri ure vsak dan. Vesel sem, da sem se udeležil tega tekmovanja.
Je pred tekmovanjem še vedno kaj treme?
JAKA: Je, trema je, samo da je ta trema zdaj drugačna. V začetku je bilo to tako, da sem prišel na tekmo, kakršne razsežnosti nisem bil vajen. Nisem vedel, kako mi bo šlo, tekmovanje je bila ena sama neznanka. Zdaj pa smo bolj zreli. Trema je še vedno prisotna, vendar predstavlja vznemirljiv občutek, ko komaj čakaš, da začneš in pokažeš, kaj si natreniral.
KLEMEN: Ja, seveda, trema je prisotna. To je občutek, ki je čisto normalen in se ne da čisto odstraniti. Lahko se jo zmanjša, spravi pod kontrolo, da bi jo čisto izničil, to pa ne moreš. Kljub izkušnjam se pred začetkom tekmovanja še vedno zatresejo kolena.
GAŠPER: Pri meni trema ni več tak problem. Ko sem šel na prvo veliko tekmo (evropski mladinski pokal v Poreču 2012), me je trema čisto ohromila, kar je normalno za vsakega, ki gre prvič na veliko tekmo. Zdaj vem, kako take tekme potekajo.
O čem razmišljate preden izstrelite prvo puščico na velikih tekmovanjih?
JAKA: Ne misliš na nič, poslušaš bitje srca, utišaš misli, osredotočiš se na izvedbo popolnega strela, manj ko razmišljaš, boljše je.
KLEMEN: Z mislimi se ne smeš preveč obremenjevati. Važna je koncentracija za izpeljavo dobrega strela.
GAŠPER: V bistvu ne razmišljam o ničemer, samo da naredim dober strel.
Je slab rezultat prvih puščic lahko usoden za nadaljevanje tekme?
Klemen Štrajhar.
JAKA: Naj ne bi bil. Vsak strel mora izgledati enak. Lahko se ti zgodi slab strel tudi sredi tekme, lahko vse skupaj pokvariš z zadnjim strelom. Treniramo tako, da naj bi bil vsak strel enak. Toda pritisk na velikih tekmovanjih naredi svoje. Primanjkljaj, ki si ga lahko ustvariš, je potem težko nadoknaditi.
KLEMEN: Rezultat na začetku tekme, vsaj teoretično, naj ne bi vplival na potek celotne tekme. Vsak začetek je težak. Včasih sem imel preveč problemov z razmišljanjem, kako bo, če prvo puščico ne izstrelim dobro in ali bo to vplivalo na celotno tekmo. Tega zdaj ni več. Zdaj poskušam razmišljati o pozitivnih stvareh.
GAŠPER: Jaz pravim tako: čim začneš slabo, poskušaš takoj najti občutek, da prideš nazaj v pravi ritem, da potem začneš streljati dobro in tudi zadevati dobro. Večkrat pa to ni tako enostavno, kot se sliši.
Velika tekmovanja zahtevajo dolge priprave in tudi tekma poteka ves teden. Jaka in Klemen sta študenta Fakultete za strojništvo v Ljubljani, Gašper pa je dijak Srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubljani. Kako nadoknadite zaostale obveznosti v šoli?
GAŠPER: Zaradi udeležbe na SP sem v šoli manjkal 9 dni, kar je zelo veliko in zato zdaj prepisujem snov pozno v noč. Imel sem to srečo, da so tekmi takoj sledile počitnice, med katerimi delam za šolo vsak dan. Učimo se tudi med tekmo, v hotelu med prostim časom. Če šolo med tekmovanjem zanemariš, se ti snovi nabere preveč.
JAKA: Sem študent 2. letnika, zato je malo bolj enostavno, ker si drugače razporejam čas kot v srednji šoli. Po vrnitvi s tekmovanj se pri kolegih pozanimam za zapiske, prav tako je potrebno imeti vse urejeno pred kolokviji in izpiti.
KLEMEN: Kot študent 1. letnika sem zaradi udeležbe na tem SP veliko manjkal in sem zamudil veliko snovi s predavanj, ki so se takrat ravno začela. Ker se s sošolci še ne poznamo dovolj, sem moral kar precej časa vložiti v to, da sem si priboril zapiske o manjkajoči snovi. Ker moraš snov, ne samo, da si jo zapomniš, tudi razumeti, je to precej težje nadoknaditi.
Jaka, letos si nastopil na članskem svetovnem prvenstvu, kar pomeni, da si tekmoval z najboljšimi tekmovalci na svetu. Veliko od njih je profesionalcev. Ali se v slovenskem prostoru s profesionalnim lokostrelstvom da dostojno živeti?
JAKA: Trenutno je situacija taka, da se to še ne da. Upam, da to ni dolgoročno, glede na to kako se lokostrelstvo v Sloveniji in tudi drugje razvija. Verjamem, da se bodo naslednji rodovi z lokostrelstvom že lahko tudi profesionalno ukvarjali. Glede na to, da bomo Slovenci v lokostrelstvu imeli v štirih letih kar tri olimpijce (Gregor Rajh, MOI Singapur 2010, Klemen Štrajhar OI London 2012 in še predstavnik SLO na MOI Nanjing 2014- op. avt.), sem zelo optimističen. Mogoče pa to uspe meni. Konec koncev, nekdo mora biti prvi.
Na svetovno prvenstvo ne odide vsak. Kakšna so merila za nastop med svetovno elito?
JAKA: Letos so bili kriteriji, ki so jih zasnovali na Lokostrelski zvezi Slovenije, zelo ostri. Pogoj je bil nastop na štirih izbirnih tekmah, na katerih si moral doseči rezultat, ki je bil predpisan s strani programa LZS, Meni je uspelo izpolniti te kriterije in tako sem si pridobil pravico do nastopa na članskem svetovnem prvenstvu.
GAŠPER: Za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu kriteriji niso tako ostri, čeprav je s strani LZS prav tako predpisana norma, ki jo moraš doseči na predpisanih tekmovanjih. Letos sem bil v dobri formi in nisem dvomil, da se mi bo uspelo uvrstiti na to svetovno prvenstvo.
Koliko časa ste se pripravljali za nastop na svetovnem prvenstvu?
JAKA: Kot sem že povedal, so priprave na takšna tekmovanja dolgotrajne. Začnejo se že eno sezono prej in sicer med zimsko sezono, ko izpopolnjujemo tehniko na kratkih razdaljah. Takrat se dela na fizičnih pripravah, povečuje se fizična moč. Na začetku glavne sezone pa izpopolnjujemo fine občutke za zadevanje na daljših razdaljah 70 m.
GAŠPER: Približno dva meseca pred odhodom na Kitajsko smo se vsak dan pripravljali na skupnih pripravah, izvajali psihološke
priprave, zato smo na mladinsko SP odšli dobro pripravljeni.
KLEMEN: Za tako tekmovanje se pripravljamo skozi vse leto, drugače v lokostrelstvu ne gre. Sposobnosti, ki jih pridobimo na treningih in pripravah, se kopičijo, medtem ko se v tednih pred samo tekmo treningi še pojačajo in so še bolj intenzivni.
Ste bili z uvrstitvami na svetovnem prvenstvu zadovoljni? Ste morda pričakovali več?
JAKA: To je bil moj prvi nastop na članskem SP, zato nisem vedel, kaj naj na tekmi pričakujem. Prej sem nastopal na mladinskih tekmah, kjer sem nekako vedel, kam spadam. Na članskem SP pa je zadeva hujša, ker se večina tekmovalcev s tem športom ukvarja profesionalno, kar pomeni, da za priprave namenijo veliko več časa. Vedel sem, kakšne so moje sposobnostiin z rezultatom sem zadovoljen. V prihodnosti bom delal na tem, da bom ta rezultat še izboljšal.
GAŠPER: Z rezultatom sem zaradi dosežene kvote za nastop na MOI izredno zadovoljen, prav tako z rezultatom v kvalifikacijah za SP, medtem ko s samo uvrstitvijo po dvobojih ne, saj sem želel priti do osmine finala, kar mi žal ni uspelo.
KLEMEN: Zadovoljen sem z rezultatom, ne pa tudi z uvrstitvijo, ker se glede na trenutno težavo s formo nisem nadejal kolajne ali uvrtitve med najboljše.
V letu 2012 si kot mladinec dosegel zavidljive uspehe v članski konkurenci. Bil si evropski podprvak, nastop na Olimpijskih igrah v Londonu pa je bil sploh največji dosežek v karieri. Letos si se zopet raje posvetil mladinski konkurenci. Zakaj si se tako odločil?
KLEMEN: Za to je obstajal čisto enostaven razlog. Za člansko konkurenco enostavno nisem bil dovolj pripravljen, ker sem imel v času kvalifikacijskih tekem za uvrstitev na člansko SP maturo. Ker je zame šola na prvem mestu, sem se že v prejšnji sezoni odločil, da maturo zaključim čimbolje, kar mi je tudi uspelo. Posledično mi je v pomladnem obdobju primanjkovalo časa za treninge in tekme. Kljub vsemu mi je uspelo doseči predpisano normo za nastop na mladinskem SP, kamor pa nisem odšel v vrhunski formi.
Na mladinskem svetovnem prvenstvu si dosegel izjemen dosežek, ko si na ločeni tekmi z uvrstitvijo med 16 najboljših Sloveniji priboril pravico do nastopa na mladinskih Olimpijskih igrah2014. Tvoje streljanje je bilo zares izjemno. Je rezultat posledica velike želje po
uspehu?
GAŠPER: Res je, da sem si pred odhodom na to tekmovanje zadal ta cilj, ki sem ga potem k sreči tudi uresničil. Že zdaj sem začel trenirati za mladinske OI, ker gre za veliko tekmo, kjer se veliko pričakuje od vsakega tekmovalca. Veliko časa bom namenil treningom, psihološkim pripravam, odrekel se bom veliko stvarem, ne pa tudi šoli. Naredil bom vse, da bom prav jaz odpotoval na to tekmo, ki mi res pomeni zelo veliko.
Nam zaupate vaše načrte za prihodnjo sezono?
JAKA: Moj načrt je, da se uvrstim na čimveč članskih tekem v tujini, na katerih se pridobijo izkušnje, da se bom v letu 2015 lažje boril za olimpijske kvote. Iskreno si želim, da bi tudi v prihodnje skupaj klubskimi kolegi dokazali, da dobro delamo tako v matičnem klubu LK Kamnik, ki je znan po tem, da vzgaja slovenske reprezentante, kot tudi na nivoju reprezentance pod budnim očesom dolgoletnega trenerja Mateja Zupanca. Kot narod smo majhni, toda zadnja leta pogumno stopamo ob bok svetovnim lokostrelskim velesilam.
GAŠPER: Moj načrt za naslednje leto je usmerjen predvsem na mladinske OI, poleg tega pa še na čimboljšo uvrstitev na mladinskem evropskem prvenstvu maja 2014 v Ljubljani. Poleg tega bom v dvoranski sezoni usmerjal moči za uvrstitev na dvoransko svetovno prvenstvo v Franciji, kjer bi rad nastopil v mladinski konkurenci. Ne smemo pozabiti tudi na slovenske tekme, ki so predpogoj za uvrstitev v reprezentanco. Če bo forma še naprej na takem nivoju, ne dvomim, da mi bo marsikaj uspelo tudi v letu 2014.
KLEMEN: Glede na to da sem naslednje leto še mladinec, imam željo, da se uvrstim na vse mednarodne mladinske tekme. Upam, da mi bo študij dopuščal, da bom izboljšal formo in se posledično uvrstil tudi na kakšno člansko tekmo. Kot je rekel Jaka, veliko bomo delali na tem, da bomo še naprej uspešno zastopali naš klub in slovenske barve.
BLANKA ŠTRAJHAR Foto: Matej Zupanc
Gašper Štrajhar.
Končuje se jesenski del kegljaškega prvenstva v državnih ligah
Bo Calcit prišel do jesenskega naslova?
V	elitnih 1. A ligah sta do konca le še dva kroga. Moška kegljaška ekipa je minuli konec tedna imela izredno težko gostovanje, derbi v Kranju proti domačemu Triglavu, ki je bil tako kot Kamnik po šestih krogih še neporažen. Srečanje je bilo izredno izenačeno in kvalitetno.
V	prvem paru je tokrat poleg Klemena Mahkovica nekoliko presenetljivo nastopil Aleš Prosen. Medtem ko je slednji malce nespretno in nesrečno izgubil izredno težek dvoboj s Tomažem Žvanutom, je Mahkovic začel izvrstno. Juretu Juvančiču je dal hitro vedeti, da je mnogo kvalitetnejši igralec. Na koncu je dvoboj Mahkovic dobil s kar 629:551 in prinesel lepo razliko v kegljih. Na koncu tekme je bil Klemen Mahkovic tudi daleč najboljši igralec srečanja. V drugem paru sta razliko uspešno branila Damjan Hafnar (609) in mladi Peter Jantol (537), ki se je na začetku spopadal s precejšnjo
tremo, saj do sedaj še ni zaigral na tako pomembni tekmi. V zadnjem paru pa se je kmalu zalomilo najizkušenejšemu igralcu Calcita Zdravku Štruklju. Tako je trener Franci Spruk moral poseči po menjavi. Toda tudi Zoran Ilnikar ni bil dosti boljši. Toda zmaga Kamničanov ni bila vprašljiva, saj je Marko Oman nastop končal pri 605 kegljih, kar je bilo dovolj za zelo pomembno zmago, s katero ostajajo na vrhu, skupaj s prvaki Konstruktorjem iz Maribora. V soboto Calcit gostuje v Hrastniku, kjer bodo proti Sinetu favoriti. Že v nedeljo pa jih doma ob 17. uri čaka veliki obračun s Konstruktorjem za naslov jesenskega prvaka. Trener Franci Spruk in igralci nestrpno pričakujejo ta derbi, v katerem si želijo zmage, s katero bi naredili prvi korak k končnemu cilju te sezone, naslovu državnih prvakov.
Tudi našim dekletom gre
letos zelo dobro, čeprav so na-
Klemen Mahkovic bo tudi na derbiju s Konstruktorjem dodana vrednost Calcita.
pravile v prvenstvu nekaj manjših napak. V zadnjem krogu so zmagale na derbiju v Kranju. Pomemben delež za zmago je prispevala Urška Prelog-Košir, ki se zaustavila pri 567 kegljih,
kar je odličen rezultat za težko kegljišče v Kranju. Za majhno presenečenje je poskrbel trener Franci Grubar, ko je v zadnji par postavil mladinko Klaro Kopri-vec. Ta obetavna igralka pa je za nasprotnico imela kar nekdanjo izvrstno reprezentantko Silvano Belcijan, nekdanjo svetovno prvakinjo v dvojicah ( v Romuniji leta 2004). Dvoboj je Klara sicer izgubila, toda z majhno razliko. Po jesenskem delu je ETA v boju za drugo in tretje mesto. V soboto gostujejo v Celju, kjer proti eni najboljših ekip na svetu nimajo nobenih možnosti, saj Celjanke v letošnji sezoni nizajo ekipne rekorde kegljišč, obenem pa so v Apatinu v Srbiji postavile tudi svetovni ekipni ženski rekord. Naslednjo soboto pa bodo Kamničanke na zaključku jesenske sezone gostile doma ekipo Konstruktorja iz Maribora, proti kateri bodo v vlogi nespornih favoritinj.
Stane Kadunc
Mladinska državna prvenstva
Srebrna medalja za Nino Burkeljca in Roka Jantola
V minulih dneh se je končalo DP v mix dvojicah za mladince v Medvodah. KK Kamnik je imel tri dvojice. Dvojica Tamara Pevec - Gregor Poljan-šek je izpadla v osmini finala po porazu z dvojico Lisjak - Kragelj iz Adrije Ankaran in na koncu zasedla 14. mesto. Tudi za Klaro Koprivec in Žana Grma je bilo konec v osmini finala po porazu v dodatnih metih z dvojico Rovtar - Starman iz Ljubelja, na koncu sta bila deseta. Nina Burkeljca in Rok Jantol pa sta se prebila do velikega finala, kjer pa sta izgubila z Niko Blagovič in Anžetom Bajžljem iz Triglava Kranj. V nizih je bilo 1:1, v dodatnih metih pa sta bila Kranjčana z 28:22 uspešnejša.
S finalom se je končalo tudi letošnje DP za mladince v posamični konkurenci. Mladinke so nastopile v Cerknici in Slovenj Gradcu. Prvakinja je postala Nuša Bajželj iz Ljubelja (1117 kegljev). Kamničanke so osvojile naslednja mesta: Klara Koprivec (1065) je bila sedma, Tamara Pevec (1148) enajsta in Nina Burkeljca (1021) šestnajsta. Mladinci so zaključili prvenstvo v Postojni in Novi Gorici, kjer je prvak postal Žiga Požar iz Proteusa iz Postojne (1179 kegljev). Rok Jantol je bil s šestim mestom (1132) najboljši predstavnik Kamnika. Na enajstem mestu je končal Grega Poljanšek (1119), petnajsti je bil Žan Grm (1101), mesto za njim pa Metod Zamljen (1093), Jakob Jančar (1070) je bil dvaindvajseti, Uroš Poljanšek (1044) šestindvajseti in Matic Babnik na sedemintridesetem mestu s 1001 podrtim kegljem.
UČNO STROKOVNO POMOČ nudim učencem OŠ
Tel.: 031-325-442
Lidija Kobetič, Najasi 10, Kamnik
Prodam hlevski gnoj,
listni nastilj, dostava nadom. Tel.: 041-903-923.
Iz tabora Calcit Volleyball
Tri zaporedne zmage kamniških odbojkaric
»Še vedno v svoji igri preveč nihamo in na trenutke igramo po sistemu toplo-hladno. Toda ne glede na številna nihanja v igri si ekipa zasluži pohvalo. Ne smemo pozabiti, da je v ekipi veliko novih igralk, nekatere prvič igrajo v srednjeevropski ligi. Predvsem si zaslužijo pohvale za nepopustljivost, v nekaterih nizih so za nasprotnicami že močno zaostajale, a so jih ujele in na koncu niz tudi dobile. Še vedno imamo največ težav s sprejemom, kar ni presenečenje, najbolj pa sem zadovoljen z igro v bloku v povezavi z obrambo,« je po štirih odigranih krogih v srednjeevropski ligi povedal trener Kamničank Gašper Ribič.
mestu prvenstvene lestvice. Pred njimi je le Salonit in še to zaradi boljše razlike v nizih.
»V letošnji sezoni nam na domačem igrišču igra nikakor ne steče. Čim imamo težave na sprejemu, se pojavijo težave v organizaciji igre, nato se 'izgubijo' še napadalci. Nize običajno začenjamo dobro, nato pa se po eni napaki sistem podre in ne delujemo več, kot bi morali. Mislim, da smo še vedno premalo odločni in preveč razmišljamo o tem, da ne smemo zgrešiti, zato potem pozabimo igrati in delamo preveč napak. Na srečo imamo dolgo klop, ki nas je reševala že na kar nekaj tekmah. Za zdaj so se nam menjave obre-
stovale,« je igro svojih varovancev v prvoligaški konkurenci ocenil Marko Brumen, ki drugo leto vodi odbojkarje Calcit Volleyballa.
Kamničani pa so bili uspešni tudi na mednarodni sceni. V drugem krogu pokala Challenge so na prvi tekmi s 3:0 (28, 23, 20) slavili proti Jedinstvu iz Brčkega. Povratna tekma bo 27. novembra v Kamniku.
Drugi ekipi Calcita s polovičnim uspehom
Da je tekmovanje v drugoliga-ški konkurenci bistveno težje od 3.
DOL, na svoji koži iz kroga v krog občutijo mlade odbojkarice druge ekipe Calcita. Kamničanke so v tretjem krogu s 3:1 (23, 18, -21, 21) premagale ekipo Neptuna iz Kanala, so pa morale v prejšnjem krogu priznati premoč vodilnega Ankarana, ki je zmagal s 3:1 (-15, 21, 10, 23). Po štirih odigranih krogih so s štirimi osvojenimi točkami na sedmem mestu 2. DOL zahod. S polovičnim uspehom so s tekmovanjem v 3. DOL zahod nadaljevali tudi odbojkarji druge kamniške moške ekipe. Zadnjo soboto v oktobru so v Logatcu izgubili proti Santani 2:3 (20, 16,
-13, -20, -6), minulo soboto pa so se v Kostanjevici na Krki, ki je v prvih teh krogih trikrat zmagala, veselili zmage s 3:0 (22, 23, 12). S sedmimi osvojenimi točkami so za zdaj po štirih krogih na četrtem mestu.
Kadetinje in kadeti praktično že v A ligi
V mlajših kategorijah so bili v zadnjem času aktivni v mladinski in kadetski kategoriji. Mladinke, ki se spogledujejo z visoko uvrstitvijo v državnem prvenstvu, saj zanje igrata tudi Eva Mori in Lana Ščuka, so na četrtfinalnem turnirju v Škofji Loki osvojile drugo mesto ter se zanesljivo uvrstile v polfinale. Na prvi tekmi so z 2:0 premagale domačinke, nato pa v tekmi za prvo mesto z 1:2 izgubile proti Luki Koper, v repasažu pa so brez izgubljenega niza premagale Go Volley. Žal pa so brez polfinalnega turnirja ostali kamniški mladinci, ki so z veliko smole - poškodb dveh nosilcev igre nepričakovano izpadli na četrtfinalnem turnirju v
Žirovnici. Zanje se je četrtfinalni turnir začel odlično, z zanesljivo zmago proti domači ekipi, a so nato klonili proti Astec Triglavu, ko so tekmo že skoraj dobili, v repasažu pa jih je presenetila še Žirovnica. Za mladince Calcita je tako sezona končana.
Več uspeha so imeli kadeti, ki so si z zmago in porazom na nedeljskem kvalifikacijskem turnirju skupine E v Stranjah praktično že zagotovili napredovanje v A ligo. Varovanci Aleša Hribarja so na prvi tekmi z 2:0 premagali Mokronog, nato pa z enakim izidom izgubili proti Go Volleyju.
Z odličnimi igrami v kvalifikacijski skupini A nadaljujejo kade-tinje Calcita, ki so minulo nedeljo brez izgubljenega niza na turnirju v Škofji Loki premagale domačinke, nato pa še ekipo Kostak-Elmonta iz Brestanice. S šestimi zmagami od šestih tekem so si že zagotovile prvo mesto v skupini in s tem zanesljivo napredovanje v A ligo.
MIHA ŠTAMCAR
Če uvod v letošnjo sezono za obe članski kamniški ekipi ni bil najbolj uspešen, je bilo zato nadaljevanje toliko boljše, saj ekipi nizata zmage tako v ženski srednjeevropski ligi kot tudi v 1. DOL moški. Kamničani so bili uspešni tudi na prvi tekmi drugega kroga pokala Challenge, prav tako sta ekipi uspešni v slovenskem pokalnem tekmovanju.
Varovanke Gašperja Ribiča so po uvodnem porazu v ženski srednjeevropski ligi, ko so morale doma priznati premoč branilkam naslova in aktualnimi državnimi prvakinjami, odbojkaricam Nove KBM Branika, v naslednjih treh tekmah zapustile igrišče visoko dvignjenih glav. Že na prvem gostovanju v Bratislavi proti ekipi Slavie so po hudem boju prišle do dveh točk, saj so zmagale s 3:2 (16, 23, -18, -19, 5). V gosteh so bile uspešne tudi minulo soboto, ko so s 3:1 (21, -23, 19, 24) premagale še Askö Linz-Steg, vmes pa so na domačem igrišču razveselile še zveste kamniške navijače, saj so s 3:0 (23, 20, 21) strle odpor Vasasa iz Budimpešte. Pomlajena kamniška zasedba je po štirih krogih z osmimi točkami na četrtem mestu, kar ji v tem trenutku prinaša uvrstitev na zaključni turnir srednjeevropske lige, toda do konca rednega dela tekmovanja je še deset krogov.
V pokalnem tekmovanju so Cal-citovke že v četrtfinalu, saj so v osmini finala s pol moči premagale ekipo Swatycometa iz Zreč.
Tekma s Salonitom prelomnica za Kamničane
Čeprav so Kamničani pred začetkom letošnje sezone ostali brez treh reprezentantov, so po porazu s Salonitom na domačem igrišču v 1. DOL zabeležili štiri zaporedne zmage. Med poraženci sta bili tudi ekipi Maribora in Panvite Pomgrada, ki so ju premagali v gosteh. Mariborčane so premagali s 3:0 (24, 22, 22), Sobočane pa s 3:1 (-15, 23, 19, 12). Na domačem igrišču so bili s 3:0 (17, 22, 24) boljši še od Astec Triglava in minulo soboto s 3:1 (-24, 18, 14, 22) tudi od Šoštanja Topolši-ce. Po šestih odigranih krogih so s petnajstimi točkami na drugem
Andrej Štembergar Zupan, letošnja okrepitev moške ekipe. Foto: Primož Mahkovec.
NAPOVEDNIK TEKEM
ŽENSKE - srednjeevropska liga
Peti krog, sobota, 16. november, ob 17.30 uri, ŠD Kamnik:
CALCIT VOLLEYBALL - Teva Gödöllö
Šesti krog, sobota, 23. november, ob 20. uri, Bratislava:
Doprastav Bratislava - CALCIT VOLLEYBALL
Sedmi krog, sobota, 30. november, ob 19. uri, ŠD Kamnik:
CALCIT VOLLEYBALL - SVS Post
ŽENSKE - pokal Challenge
Prva tekma prvega kroga, sreda, 20. november, ob 19. uri, ŠD Kamnik: CALCIT VOLLEYBALL - Franches-Montagnes Druga tekma prvega kroga, 27. november, ob 20. uri, Delemont: Franches-Montagnes - CALCIT VOLLEYBALL
MOŠKI - 1. Dol
Deveti krog, sreda, 20. november, ob 20. uri, Novo mesto: Krka -CALCIT VOLLEYBALL
Deseti krog, sobota, 23. november, ob 19. uri, Kanal: Salonit Anhovo -CALCIT VOLLEYBALL MOŠKI - pokal Slovenije
Prva četrtfinalna tekma, sobota, 16. november, ob 19. uri, Ljubljana: Črnuče ACH I - CALCIT VOLLEYBALL
Druga četrtfinalna tekma, ponedeljek, 2. december, ob 20.30 uri, ŠD Kamnik: CALCIT VOLLEYBALL - Črnuče ACH I MOŠKI - pokal Challenge
Druga tekma drugega kroga, sreda, 27. novembra, ob 19. uri, ŠD Kamnik: CALCIT VOLLEYBALL - Jedinstvo Brčko
ŽENSKE - 2. DOL - zahod
Peti krog, sobota, 16. november, ob 16. uri, OŠ Stranje: CALCIT VOLLEYBALL - Aquawatt Žirovnica Šesti krog, sobota, 23. november, ob 19. uri, Kranj: Triglav Kranj -CALCIT VOLLEYBALL
Sedmi krog, sobota, 30. november, ob 16.30 uri, OŠ Stranje: CALCIT VOLLEYBALL - Volleyball Ljubljana
MOŠKI - 3. DOL - zahod
Peti krog, sobota, 16. november, ob 14. uri, OŠ Stranje: CALCIT VOLLEYBALL - Ljubljana Volley
Šesti krog, sobota, 23. november, ob 19. uri, Braslovče: Braslovče -CALCIT VOLLEYBALL
Sedmi krog, sobota, 30. november, ob 14. uri: CALCIT VOLLEYBALL -Salonit Anhovo II
KADETINJE - kvalifikacijski turnir
Četrti krog skupine A, nedelja, 24. november, ob 10. uri: CALCIT VOLLEYBALL - Škofja Loka, Krim - CALCIT VOLLEYBALL
DEKLICE
Tretji krog skupine D, nedelja, 17. november, ob 10. uri, Hrvatini: CALCIT VOLLEYBALL I - Luka Koper, CALCIT VOLLEYBALL I -CALCIT VOLLEYBALL II, CALCIT VOLLEYBALL II - Ankaran Četrti krog skupine D, nedelja, 1. december, ob 10. uri, Koper: CALCIT VOLLEYBALL I - Ankaran, CALCIT VOLLEYBALL - Luka Koper
DEČKI
Tretji krog skupine A, nedelja. 17. november, Kanal: CALCIT VOLLEYBALL - BenQuick Logatec, CALCIT VOLLEYBALL - Salonit Anhovo Četrti krog skupine A, nedelja, 1. december, Logatec: CALCIT VOLLEYBALL - Črnuče ACH II, CALCIT VOLLEYBALL - Brezovica
jujejo z dobrimi rezultati
Kanadčanka Lucy Charuk se je Kamničankam pridružila v letošnji sezoni. Foto: Primož Mahkovec.
Kamničani presegli
■ v I	■
vsa pričakovanja
V prepolni dvorani OŠ Marije Vere v Kamniku je v nedeljo, 3. novembra, potekalo prvenstvo Gorenjske. 70 mojstrov bele žogice je uprizorilo vse, kar namizni tenis lahko ponudi: tekmovalnost, strast, moč, hitrost, natančnost, vrtljaje žogic, presenetljive spremembe ritma in smeri udarcev. Vse to v izredno prijateljskem vzdušju.
Najboljši igralci Gorenjske (z leve): Jani Makovec, Klemen Mrak in Aljaž Frelih.
V absolutni in petih starostnih kategorijah smo videli veliko lepih potez. Za največje presenečenje je poskrbel Kamničan Jani Makovec (13. igralec sveta v reketlonu), ki je premagal tretjega kadeta iz zadnjega odprtega turnirja Slovenije Nejca Erjavca. Nastopajoči so bili stari od 5 do 75 let in med njimi niso štela leta, temveč izkušnje in znanje. Teh je največ pokazal absolutni zmagovalec Klemen Mrak iz Križ, ki je v finalu suvereno premagal odličnega Aljaža Freliha iz Ljubnega in nato še v superfinalu zmagovalca kategorije moški od 35 do 50 let Poropata. Poleg pokala za zmago v svoji kategoriji je prejel tudi velik prehodni pokal in častni naziv »prvi lopar Gorenjske«. Enak podvig je dosegla mlada Mengšanka Nina Agapito, ki je prepričljivo zmagala v ženski kategoriji.
Z vrhunskimi potezami so nas navduševali državna reprezentantka Ana Tofant ter veteranski državni prvaki Hafner, Stankovič in Burger. Podelili so tudi priznanja najboljšim trenerjem Gorenjske, ki skrbijo, da naša športna panoga pridobiva na kvaliteti, popularnosti in množičnosti. Trener kadetske reprezentance David Orešnik, eden izmed nagrajencev, je pohvalil dobro organizacijo in kvaliteto nastopajočih. Marljivi športni delavci iz NTK Kamnik so se potrudili, da so tako igralci kot gledalci uživali v tekmovanju.
Kamniške igralke in igralci so osvojili pet pokalov, kar niti največji optimisti nismo pričakovali. Zmagovalka prvenstva Gorenjske v kategoriji ženske nad 40 let je postala Darja Grom. Druga in tretja v kategoriji ženske do 40 let sta Taja Štefanič in Leja Jokič. Drugo mesto v kategoriji moški od 50 do 65 let je dosegel Robert Mali in tretje v absolutni kategoriji Jani Makovec. Čestitamo in jim želimo lepe športne uspehe tudi v prihodnosti. Najmlajši igralci iz namiznoteniškega kluba Kamnik so navdušili gledalce z lepo igro in so si pridobili izkušnjo s tekmovanja na visoki kvalitetni ravni.
Vse ljubitelje namiznega tenisa vabimo na 4. Mednarodno prvenstvo Kamnika, ki bo v nedeljo, 15. decembra, s pričetkom ob 9. uri v OŠ Marije
Vere.
TJAŠA ŽIBERT
14 15. november 2013
ZANIMIVOSTI
Calcit Basketball
Do nove zmage z odlično obrambo
V	3. krogu 3. SKL so v soboto, 9. novembra, košarkarji Calcit Basketball v kamniški dvorani pričakali ekipo AKK Branik iz Maribora. Začetek tekme je obetal zanimiv boj, saj so bili gostje odločeni, da bodo opravičili vlogo favorita. Domačini, pri katerih je kapetan Grega Kajnih zaradi poškodbe obsedel na klopi, niso bili tega mnenja. Odlična obramba in predvsem borbenost mladih igralcev je ob koncu prve četrtine prinesla prednost treh točk. V drugi četrtini smo gledali podobno igro. Dobra obramba, in hitra igra v napadu ter nekaj protinapadov je prinesla prednost domačim, ki so na odmor ob polčasu odšli s prednostjo dvanajstih točk. V tretji četrtini so gostje strnili svoje vrste in nekoliko zmanjšali zaostanek. Pri tem so jim pomagali tudi domači igralci s slabim izvajanjem prostih metov. Nato je odločilno vlogo odigral najboljši igralec tekme Nace Matičič, ki je z dvema zadetima trojkama ekipo popeljal do zmage 82:72. Košarkarji Calcit Basketball so se tako povzpeli na tretje mesto prvenstvene lestvice.
V	minulem tednu so dobre igre prikazale tudi mlajše selekcije. Pionirji U14 so v Hrastniku zmagali z rezultatom 59:66. Njihovi mlajši kolegi, pionirji U12,pa so v boju od 9. do 16. mesta izgubili z ekipama Tolmin in Mercator Škofja Loka ter tako osvojili 16. mesto v državi, kar je eden večjih uspehov našega kluba.
Košarkarski boji se nadaljujejo tudi v prihodnjih tednih. Članska ekipa bo poizkusila ohraniti vrh prvenstvene lestvice v petek, 22. novembra, ob 19. uri, ko v kamniško halo prihaja ekipa Janč.
Začelo se bo tudi tekmovanje naše najmlajše selekcije. Pionirji U10 se bodo v soboto, 16. novembra, v OŠ Marije Vere spopadli z vrstniki ljubljanske Union Olimpije in Litije. Vljudno vabljeni na košarkarske tekme.
Robert Prosen
13. MIKLAVŽEV TEK BO PRVEGA DECEMBRA
Športno društvo Šmartno v Tuhinju v nedeljo, 1. decembra, prireja 13. Miklavžev tek s startom pri Tremah Snovik ob 10. uri. Dolžina proge je 5,3 km, višinska razlika pa slabih 300 metrov. Dolžina otroške proge, ki poteka po zadnjem delu daljšega teka je 1,4 km z višinsko razliko 90 metrov.
Predprijave so možne do vključno srede, 27. novembra, preko spletne prijavnice na www.sd-smartno.si, ali na e-mail: miklavzev.tek@ sd-smartno.si.Prijave so možne tudi na dan teka od 8. do 9.30 ure.
Pražen krompir je najboljša jed!
V Tuhinjski dolini - smer Golice, blizu bencinske črpalke, prodam še nezazidljivo parcelo, velikost 3.080 m2, cena 20 eur/m2. Na sosednjih parcelah sta zgrajena vikenda.
Inf. 031-285-789
M
'Lekarna Novi trg v ZD Kamnik znova S odpira svoja vrata - boljši in večji vas že nestrpno pričakujemo.
Mateja Jenko, mag. farm., Lekarna Novi trg - Kamnik
J
Cenjeni obiskovalci, vaša potrpežljivost je nagrajena. Vabimo vas, da nas znova obiščete v prenovljenih in večjih prostorih.
MESTNE LEKARNE zaufm^m
Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi je nastalo iz hudomušne ideje na nekem sprejemu okoli novega leta 2000. V vili Podrožnik so med drugimi dobrotami jedli za prilogo pražen krompir. Razvila se je debata o tem, kako je podcenjen v primerjavi z drugimi jedmi. Tako so prvi predsednik Jure Lenard, Aleks Leo Vest in ostala družba sklenili, da je treba temu narediti konec in v ta namen ustanoviti društvo, ki si bo prizadevalo poveličati pražen krompir v glavno jed in se zavzemati za njegov obstoj. Testiranje potencialnega članstva med ljudmi na ljubljanski tržnici je potrdilo, da bi za tako društvo vladal velik interes. Skoraj niso naleteli na človeka, ki bi bil do praženega ravnodušen. To jim je dalo dodaten zagon, da so z idejo nadaljevali. Društvo je bilo ustanovljeno 23. maja 2000, ko je pet ustanovnih udov organiziralo občni zbor. Prvi večji dogodek društva so organizirali že v jeseni leta 2001. V Mokronogu je potekal
1. Svetovni festival praženega krompirja, ki se ga je, kljub slabemu vremenu, udeležilo kar 300 udov. Uvedli so jedilnik, kjer je bil pražen krompir glavna jed, kot prilogo pa so imeli pečenega vola. Osnova ideja društva je bila promocija praženega krompirja, ne samo na jedilniku, ampak tudi na drugih področjih kulture, gospodarstva in turizma. Pri delovanju društva ne gre samo za gastronom-sko, materialno plat, ampak tudi za poezijo in poetiko praženega krompirja, kar sta z društveno himno pričela Mojmir Sepe in Dušan Velkaverh, nadaljevali pa Luj Šprohar, Domicelj in nato še Predin. Gre tudi za kiparske dosežke, kjer je akademski kipar Peter Mali oblikoval koloradskega hrošca, ki je prepoznavni znak društva in še nekaj mojstrovin na temo krompirja.
Med kar obsežnim programom aktivnosti je društvo po lanskoletni odlični izvedbi tudi letos pripravilo tekmovanje in ocenjevanje praženega krompirja v gostilni Čubr na Križu. Prija-
telji »praženega« so okušali in ocenjevali dvajset krožnikov te priljubljene jedi skozi zunanji videz, vonj, okus in teksturo. Kuharica Anita Potočnik je namreč iz dvajsetih različnih sort krompirja pripravila dvajset krožnikov praženega po povsem enakem receptu: krompirju je dodala svinjsko mast, popečeno čebulo in sol. Ostali dodatki, kot so na primer priljubljeni ocvirki, niso bili dovoljeni, saj spremenijo okus praženca in ocenjevanje ne bi bilo več objektivno. Tako ocenjevalci, kot tudi Miha in Anita Potočnik iz gostilne Čubr, so bili presenečeni nad raznolikostjo okusov, barv in teksture praženega krompirja. Najboljšo oceno so namenili sorti red fantasy, ki naj bi bil tako najboljši krompir za pripravo praženca. Lankoletna zmagovalka concordia je letos pri-
stala na drugem mestu, na tretjem pa sorta jelly. Zanimivo, da je na zadnjem mestu pristal najmanjši črni krompir iz Južne Amerike, katerega priprava je bila najbolj zahtevna. Se je pač potrdilo, da je pražen krompir prava slovenska jed in da smo Slovenci krompirjev narod.
SAŠA MEJAČ
Ob svetovnem dnevu hrane in sladkorne bolezni
Poskrbimo za svoje zdravje z zdravo, uravnoteženo prehrano in telesno aktivnostjo vsak dan
V ZD Kamnik odprli povečano lekarno
V ponedeljek, 4. novembra, so v Zdravstvenem domu Kamnik odprli prenovljeno oziroma razširjeno lekarno. To je tretja lekarna javnega zavoda Mestne lekarne na območju Občine Kamnik.
Kot je povedal direktor JZ Mestne lekarne Dionizij Petrič, je pred 21 leti prvič začela delovati lekarna v zdravstvenem domu Kamnik, takrat v manjšem obsegu, sčasoma pa se je promet večal. »Povečali smo število zaposlenih, povečali smo število izdajnih mest, na koncu pa takega načina sam prostor ni zmogel več,« je povedal Petrič. »Lekarna Novi trg opravi skoraj četrtino vsega dela našega zavoda, ki ima devet enot in 65 zaposlenih. Ker smo se zavedali, da v teh prostorih in na tak način ne bomo mogli več dolgo delovati, smo iskali rešitve za povečanje prostora, zato smo se odločili za gradnjo prizidka k obstoječi lekarni.«
Po pridobitvi vseh soglasij in gradbenega dovoljenja so junija letos začeli z deli, med drugim pa so morali obnoviti notranji del obstoječe lekarne. Sama naložba v razširitev in obnovo lekarne je vredna 420 tisoč evrov, od tega so gradbena dela stala okoli 250 tisoč evrov in oprema 120 tisoč evrov. Vso naložbo so izpeljali z lastnimi sredstvi brez posojil. »Presežke, ki jih ustvarimo, vlagamo v dejavnost, kar smatramo, da je tudi naša moralna dolžnost in obveza do našega naroda,« je poudaril direktor Petrič. »Zadovoljen sem, da se je vsa investicija končala v roku in upam, da je to za naše zaposlene in obiskovalce lekarne prijetna pridobitev.«
Hrana, beseda ob kateri človek pomisli na nekaj prijetnega in za-dovoljujočega. O tem, kakšna hrana nam je všeč, so si mnenja deljena. Nekateri imajo rajši zelenjavo ali sadje, spet drugi prisegajo na meso, tretji se ne morejo odpovedati sladkim stvarem, četrtim pa hrana ne tekne, če ni slana.
V zdravstvenem domu Kamnik smo na svetovni dan hrane pripravili stojnico, na kateri so obiskovalci lahko poskusili domač kruh iz krušne peči in kruh, ki ga kupimo v trgovini. Želeli smo prikazati razliko v slanosti kruha. Ta je bila močno opazna, kar so potrdili vsi, ki so kruh poskusili. Domač kruh se je kljub temu, da je bil občutno manj slan kot kupljen, vsem zdel boljšega okusa.
Znano je dejstvo, da odrasli Slovenci presegamo dnevno količino zaužite soli za okrog 150
%. Priporočeno je, da bi zaužili 5 g soli dnevno. To je 1 čajna žlička. V to količino soli je potrebno všteti tudi sol, ki je »skrita« v že pripravljeni hrani, kot so kruh, salame, razni dodatki k jedem, konzervirana hrana itd. Z enim kosom pizze ali s 5 rezinami salame ali z 2 kosoma kruha človek zaužije vso potrebno sol za ves dan. Zato je potrebna pazljivost pri uživanju izdelkov, ki vsebujejo veliko soli. Kadar se odpravimo po nakupih, je zelo priporočljivo, da si pogledamo deklaracijo izdelka, kjer vidimo, kaj izdelek vsebuje.
Dolgotrajno prevelika količina soli lahko pusti posledice na našem zdravju. Lahko povzroči okvaro ledvic, sladkorne bolezni, je dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze, popuščanja srca, povišanega krvnega pritiska, poveča se tudi možnost za nasta-
nek srčnega infarkta in možganske kapi.
Ker je 14. november svetovni dan sladkorne bolezni, moramo še posebej omeniti težave zaradi prevelike količine zaužite soli pri sladkornih bolnikih. Slabše delovanje ledvic ali odpoved ledvic je pogosta posledica sladkorne bolezni. Sladkorni bolnik mora zato poleg osnovne bolezni biti pozoren tudi na količino zaužite soli.
Manj slana hrana ni primerna samo za bolnike, temveč za vse nas. Saj s tem, ko vnesemo primerno količino soli na dan, poskrbimo, da zmanjšamo nastanek dejavnikov tveganja za srč-
no- žilne bolezni in ostalih že prej omenjenih bolezni. Priporočljivo je, da že pripravljene hrane ne do-soljujemo. Pri kuhanju pa okus hrane lahko izboljšamo z dodajanjem zelišč in dišavnic. Pri takšnem načinu kuhanja hrano manj solimo. Tako pripravljena hrana je zelo okusna in povrhu tudi zdrava za naš organizem. Sami lahko v veliki meri poskrbimo za svoje zdravje, če telesu prisluhnemo in ga razvajamo z zdravo, uravnoteženo prehrano in telesno aktivnostjo vsak dan.
Sabina Zupan, dipl.m.s.
Zdravstveno vzgojni center ZD Kamnik

OPTIKA m OCGSNA AMBULANTA
Helena Dolinšek s.p.
V KAMNIKU NA NOVI LOKACIJI NA GLAVNEM TRGU 11
v Podgorškovi hiši poleg NLB tel.: 01/831 70 05, 031 795 960
VELIKA IZBIRA PO IZREDNO

www.optika-dolinsek.si
PE V DOMŽALAH Breza center,
Breznikova 15, tel.: 01/721 64 36
20% POPUST V NOVEMBRU za nakup
korekcij'skih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
O spominski maši v Kamniški Bistrici
Tudi letos je 31.oktobra popoldan v kapelici v Kamniški Bistrici potekala maša za vse žrtve 2. svetovne vojne in medvojnih ter povojnih pobojev na Kamniškem in Komendskem. Ob lepi udeležbi vernikov je somaševa-nje skupno petih duhovnikov vodil redni prof. Teološke fakultete dr. Janez Juhant.
V svoji pridigi je poudaril, da imajo tisti, ki se zavzemajo za resnico, vedno težave. Nemalokrat morajo to plačati celo s svojim življenjem. Tudi veliko pomorjenih v dolini Kamniške Bistrice je umrlo zato, ker so se postavili za resnico. Naša družba, žal, teh pobojev ni nikoli dokončno obsodila, zato še ni prišlo do prave sprave. Naša država tako še naprej ostaja utemeljena na umoru, zato številne nerazrešene travme, težave, tudi sedanja kriza.
Vse takratne žrtve so še vedno žrtve. Onemogoča se jim dostojen pokop, njihovi svojci so zapostavljeni, zaničevani ... Molimo, prosimo Boga za vsestransko spravo in odpuščanje.
Po opravljeni mašni daritvi je prof. Tina Romšak na ta spominski dan, ob spominjanju na nečloveško trpljenje in nesmiselne, nasilne smrti, povedala o njenem doživljanju sedanjosti, tudi, da gre danes predvsem zato, kdo bo koga, kjer zamre vsaka dobra misel - iz tega ne more priti veliko optimizma.
Nekdaj smo sejali tudi smrt, ne samo boja za osvoboditev, zato, da smo si lahko ohranili oblast. Poteptali smo sočutje, spoštovanje življenja, a doslej še nikoli rekli: grešili smo, ker smo z vsemi sredstvi gradili oblast, naj nam trpeči in mrtvi odpustijo! Besede, ki trdo zarežejo v kamen, ne v srce, pa so: »Še premalo smo jih!«
Govorimo o spravi, a z rokami v žepih, in se posmehujemo vsem božjim, pa tudi človeškim zakonom. Izbrisani niso samo tisti, ki v usodnih dneh slovenske zgodovine hote ali nehote niso bili naši. Izbrisani so tudi vsi v naših breznih, jarkih, jamah, ... tudi tisti, ki so iskali rešitev v svetu, tujini, ... tudi slednjim bi se najraje odrekli. Če bomo kdaj v prihodnosti prestopili mejo ločevanja, postali humani v antičnem, ne v barbarskem pomenu, bomo te stvari postavili na pravo mesto. Molčeči grobovi pobitih ne terjajo denarne odškodnine, dovolj bi jim bil spoštljiv pogreb in ohranjen spomin!
MILAN WINDSCHNURER
m
www.irmi.si
oV^
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel, fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
OSMRTNICA
V 89. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenila
ANTONIJA PREŠEREN,
upokojenka Zdravstvenega doma Kamnik
Ohranili jo bomo v lepem spominu. Kolektiv Zdravstvenega doma Kamnik
Kamnik, novembra 2013
Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, tisoč in tisoč je nad nami, da gre po svetu - rama ob rami, svetloba za nami.
ZAHVALA
V 78. letu nas je po težki bolezni zapustila sestra, teta, nečakinja
KRISTINA DROLC
upokojenka KIK Kamnik
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje, dar za cerkev, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju Doma počitka Mengeš, pevcem Grm, pogrebcem in župniku Danijelu Kaštrunu za opravljeno sveto mašo.
Vsi njeni
Srednja vas, oktober 2013
Vsi, ki jih imamo radi, Nikdar ne umro, Le v nas se preselijo In naprej, naprej živijo, So tu in ostanejo. (J. Medvešek)
ZAHVALA
V 88. letu je za vedno zaspala naša ljuba mama
ZDRAVKA TAJC
roj. Grašič
Izpolnjene so bile njene želje za zadnje slovo.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili v času poslavljanja z njo. Hvala vam za darovano cvetje, sveče ter ustna in pisna sožalja.
Njeni: Martina, Matej, Katja, Lia, Jernej, Jure, Alenka
Oktober 2013
Ni te na vrtu več, ne med gredicami, ni te na polju več, ne med meglicami, ne več v šumenju voda, niti vej, ni te nikjer več, kjer bila si prej.
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mami, babi, sestra in teta
JULIJANA HRIBAR
rojena Repanšek
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, Fontancem in našim sodelavcem iz vrtca Antona Medveda za
izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in druge darove. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala g. župniku, pevcem Solidarnosti in trobentaču. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Kamnik za skrb in pomoč.
Vsi njeni
Podgorje, oktober 2013
Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vsem, ki si jih ljubila nekoč.
(T. Pavček)
ZAHVALA
V 89. letu je sklenila življenjsko pot draga mama
TONČKA PREŠEREN
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju Doma počitka Mengeš in Doma starejših Logatec za nego in pomoč v
času bivanja v domu. Hvala pogrebni službi KPK, gospodu župniku Dularju, pevcem kvarteta Grm in trobentaču Timoteju Štritofu za lepo opravljen obred.
Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni
Kamnik, november 2013
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
(T. Pavček)
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je po težki bolezni tiho zapustil naš dragi
VINCENC PESTOTNIK
Slapnikov ata s Starih sel
Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavcem Komunalnega podjetja Kamnik d. d., Ete Kamnik d. d., Obzorja d. o. o. in kolektivu Pri planinskem orlu za izrečene besede tolažbe, podarjeno cvetje in sveče ter druge darove. Hvala duhovniku Nikolaju Štolcarju za opravljeno pogrebno slovesnost, trobentaču za zaigrano melodijo in Marinki Mošnik za izrečene besede slovesa. Tuhinjskemu cerkvenemu pevskemu zboru in pevcem iz Češnjic nad
Blagovico se najlepše zahvaljujemo za občuteno zapete pesmi. Za vso oskrbo v letih bolezni se iskreno zahvaljujemo dr. Jermanovi in medicinski sestri Mateji ter patronažnima sestrama Lojzki in Marinki.
Hvala vsem, ki ste se našemu atu poklonili, ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v spominu. Žalujoči: Vsi njegovi Oktober 2013
Veš, da je vse tako kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši ...
(J. Medvešek)
ZAHVALA
V 75. letu je boj z boleznijo izgubil
ANTON GALJOT
iz Podgorja pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in za izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi za podarjene sveče in darove, ki ste jih namenili hiši Hospic. Hvala osebju in prostovoljcem hiše Hospic, ki ste mu lajšali
zadnje dni življenja. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Tonetu Dularju in g. župniku Stanetu Gradišku za lepo opravljen pogreb in Jožetu Romšaku za ganljive besede slovesa.
Vsi njegovi
Oktober 2013
Ne stojte ob mojem grobu in ne jokajte. Nisem tukaj, ne spim, sem tisoč vetrov, ki bučijo, sem diamantni lesk snega,
sem sončni žarek na zrelem klasju, sem jesenski dež. Ko se zbudite v jutranji tihoti, sem vesel ščebet ptic, ki krožijo po nebu, sem zvezde, ki svetijo v noči. Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj...
ZAHVALA
Po težki in dolgi bolezni se je od nas poslovil mož, oče, dedek in pradedek
FRANC RAVNIKAR
(1936-2013) iz Most pri Komendi
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za
izrečeno sožalje, lepe misli, darovano cvetje, sveče, maše ... Iskrena hvala za pomoč in podporo dr. Klančiču, zdravnikom in sestram Ambulante Komenda in Bolnišnice Golnik, Medgeneracijskemu središču Komenda in vsem, ki ste pokojnemu
in nam stali ob strani. Hvala gasilcem, podjetju Pogrebnik, pevcem in komendskemu
župniku za poslovilni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in se poklonili njegovemu spominu. V mislih ostaja za vedno z nami. Vsi njegovi November 2013
IMajfma trcjovina z vefifcp ponucfloof
Pri nas boste našli vse pripomočke in material za ročna dela:
sukance, šivanke in drug šiviljski pribor
gumbe in zadrge široko ponudbo gobelinov in tapiserij blago za vezenje in prte prejice za kvačkanje in vezenje volne in bombažne preje za pletenje in kvačkanje pletilke in kvačke vseh dimenzij
Obiščite nas na Glavnem trgu 7 v Kamniku, od ponedeljka do petka od 8h do 12h in od 15h do 19h ter ob sobotah od 8h do 12h http://www.monna-Iisa.si/ tel.: 01 83 11 205
POGREBNIKkgjO.
Pogrebne storitve, Dvoije 13,4207 Cerklje TBL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685,www.pogre^nik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, ^mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILAPEVCEVINTROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
Babi Vera,
imeli smo te preprosto radi.
ZAHVALA
7. 11. 2013 smo v 93. letu zadnjič pospremili našo drago mamo, babico in prababico
VERO PALMA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radi in boste ohranili spomin nanjo v svojih srcih.
Hčerki Anda, Tanja in sin Bojan z družinami
Pomlad na vrt bo naš prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
Šest dni po 85. letu je za vedno odšla naša draga mama, žena, babica in prababica
SLAVKA SODNIK
rojena Klemenc, iz Vrhpolj pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem trgovine Tuš Perovo, prijateljem in znancem za pomoč, izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje, svete maše in sveče.
Posebna zahvala tudi osebju nevrološke klinike. Najlepša hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
November 2013
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 89. letu se je od nas poslovila mama, stara mama, prababica in praprababica
MARIJA ŠUŠTAR
iz Srednje vasi
Hvala sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili sveče, cvetje, darovali za svete maše in se pokojnice spomnili z molitvijo.
Zahvaljujemo se g. župniku Simonu Lorberju, mežnaiju Franciju Drolcu, pevcem in pogrebcem, ki ste našo mamo pospremili na zadnjo pot.
Žalujoči: vsi njeni
November 2013
Nov fitnes center v Kamniku
V Kamnik prihaja fitnes center z osebnim pristopom. Največja slovenska fitnes organizacija namreč v januarju 2014 odpira popolnoma nov, sodoben fitnes center v drugem nadstropju nakupovalnega centra v soseski Mali grad na Usnjarski 8. Fitnes Bodifit Kamnik je tako nov član Bodifit družine, kamor sodi še pet centrov v Sloveniji (Bodifit Otelo Domžale, Bodifit Studenci, Bodifit Fontana, Bodifit City in Bodifit Vnanje Gorice).
Fitnes center Bodifit Kamnik bo ponujal najširši spekter vadb za vse generacije. Na svoj račun bodo prišli tako ljubitelji fitnesa, kot tudi navdušenci za različne zvrsti skupinskih vadb, saj bo možnost izbire med 25 zvrstmi skupinskih vadb, pilatesa, preventive in + programov (Cycling+, TRX mix+, Fit trening+, ...). V sklopu fitnes centra bo deloval Bodifit pilates center, kjer boste lahko preizkusili različne oblike pilatesa, in sicer v manjših skupinah ali kot individualno vadbo z osebnim trenerjem. Ponudbo centra bo zaokrožila ponudba wellness storitev ter Bodifit trgovine s prehranskimi dopolnili, superživili in vadbenimi pripomočki.
Vaš center z osebnim pristopom!
FITNES BODIFIT KAMNIK
Vi h
^JBpEI
Ne odlašajte! Akcijska ponudba velja le do otvoritve. 3 Pokličite se danes!
Izkoristite najugodnejšo ponudbo
PREDPRODAJA DO OTVORITVE
NEOMEJENA KARTA ŽE OD 37 €
c<(
kamnik@bodifit.net
www.bodifit-kamnik.si
BDDIFifkamnlk
Usnjarska ulica 8, 1240 Kamnik.
I m^JB
Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 4006
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI
- IE i	hitro, kvalitetno in ugodno
031 689 832
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
taxi s tradicijo VOŽNJE V MESTU 2 eur
KAMNIK-LJUBLJANA 15 eur KAMNIK-BRNIK 15 eur
— RENT A CAR KAMNIK
naj'em vozila samo 20 eur dnevno ( 031 713 421 www.taxikamnik.si
Smučarski klub Kamnik
SEUEM
rabljene opreme
sobota 30» IX» 20I3 od 9* do 18> ure nedelja Ol« 12* ZOI3 od 9* do 17« ure
Dom kulture Kotlovnica
+ scena Kotlovnica:
-	alpska in tekaška
-	board + £ree ride
■ glasba, filmi, impro oder kultura+šport=[oprema ceneje/za Kamnik/ni vstopnin]
simply clever		Skoda	
- VEC PROST	ORA, VEČ	SVOBOC «a*-T «I	IE
Novi SKODA Rapid Spaceback: že za 10.999 €
5PC 5KERJANEC d.o.o., Krurnperška 21, Dbmžale, tel,: 01 724 40 85 Kombinirana paabo gmva i niz pusti C C2:3,8-5,9 l/l 00 krn in 99-137 g/krn,
Gostišče Jamarski dom za prijetna srečanja
Gostišče Jamarski dom ob gradu Krumperk na Gorjuši pri 1 ■ 1 Domžalah j'e v zelenem okolj'u s prostornima dvoranama IV Ik za 200 ljudi ter odlično kulinarično ponudbo idealno za t, Ml prijetna družinska in poslovna srečanja, praznovanja, K ■ 1 obletnice, sindikalne zabave, poročne slovesnosti ali P'" 1 nedeljska kosila.	^ 5 S
Zaradi povpraševanja in zadovoljstva gostov * >
je delovni čas prilagodljiv.
V DECEMBRU IN JANUARJU PA OD PONEDELJKA DO ČETRTKA NUDIJO
30% POPUST NA VSE MENIJE.
ni!
hm
nm i
Frfr
i
m*
l J jfl
m
Skupine upokojencev so deležne posebnih popustov!
V bližini je Železna jama, ki vabi k ogledu ali na koncert, in grad Krumperk s tečaji jahanja. Gostišče Jamarski dom na Gorjuši, Marko Ravnikar s.p., Dob pri Domžalah tel.: 01 724 15 77, 040 646 363, www.jamarskidom.com
STANOVANJA KVALITETNE GRADNJE NA ODLIČNI LOKACIJI
soseska
Preserje -
pri Domžalah
Varna investicija j v času krize!
projektiranje in svetovanje
Graditelj [
01 831 8800 www.gajpreserje.si
www.peugeot.si
VSAKA STAROST
IMA SVOJE PREDNOSTI
P E U C E OT .m.oiraC* TOTAL
PROGRAM UGODNOSTI Včlanite se v brezplačni program Moj Peugeot, ki vam prinaša številne ugodnosti in promocijske ponudbe, odvisne od starosti vašega Peugeota.
Pokličite 080 26 24 in poslali vam bomo prijavnico ali obiščite www.peugeot.si.
MojPeugeot
MOTION & EMOTION
PEUGEOT
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01/729 92 01, prodaja: 01/729 92 00, 722 81 31, 031/669 367