razen sobot, nedelj F in praznikov. ^dsifresceptSaturd** and BolklajS. PROSVETA _ ' glasilo Slovenske narodne podporne jednote Uredniški in upravniškt prostori: 2657 tiouih Lawndale Ave. Office of PublieetTon: 2657 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwetl 4004 ~^ARXXXIII. Cen« list* je »6.00 CHICAGO. ILL.. PONDELJEK, 1» OKTOBRA (OCTOBER I). INI Subacrlptlon ».00 V,arly ŠTEV.—NUMBER 114 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for fo aection 1108, Act of Oct, 5. I»17. authorued on June 4. 181S mške čete vržene nazaj j Leningradu in Odesi Ruska mornarica rešila armado iz finske pa-iti. * Trije nemški vojaški transporti potopljeni v Finskem zalivu. Diktator Hitler pretrgal dolg molk z deklaracijo, da je sovjet-iltt Rusija dobila tako strahovite udarce v tej vojni, da se ne bo nikdar več dvignila PRAŠKI 2UPAN 1 Avstralija MU klapkaobso-jen v smrt delavsko vlado vjetska Rusija že dobila tako strahovite udarce v vojni, da se ne bo riikdar več dvignila." To je bil njegov prvi govor od zadnjega maja. Diktator je govoril 65 minut pred veliko množico, ki se je zbrala v berlinski športni palači. Množici, ki mu je viharno aplavdirala, je povedal, da se je | pravkar vrnil z vzhodne fronte, kjer je nemška oborožena sila dosegla ogromne uspehe. Operacije se nadaljujejo po načrtih. Hitler je prišel v Berlin, ko se % 6. okt.—Vrhovno po- _ poroča, da je sovjetska (iena sila v protinaskokih oemške kolone nazaj pri Ugdu in Odesi, luki ob p morju. V nekaterih kra-tolge fronte" so bili Nemci ii nazaj tri milje, kitkah pri Odesi so zlasti e armade utrpele veli-fcube. ilo sovjetske bojne mor-poroča, da so bile ruske idf fesene iz finske* pasti loškem jezru, v kateri so ^kovtpad" X ^ P"-'" "ampanja pomo* J 1 K nemškim revežem. On je pri- znal, da se je vrhovno poveljstvo zmotilo samo v enem ozi-ru. "Mi nismo vedeli, kako ve like priprave so bile aranžirane proti nam s strani naših sovražnikov," je dejal. "Evropa je bi la v nevarnosti boljševiške po plave, katero pa je naša oborožena sila v zadnjem momentu preprečila." Očitno je bilo, da je Hitler tudi važno železniško sre- \ skušal uveriti nemški narod, da na karelijski zemeljski je njegova oborožena sila ne-Finci so utrpeli ogromne premagljiva. "Mi ne govorimo dosti o oboroževanju in nismo odvisni od kapitalizma glede narodne obrambe," je nadaljeval "Mi govorimo o mogočnosti delavske sile. Prijateljstvo med Nemčijo, Italijo in Japonsko je trdno. Mi smo se trudili v naporih, da navežemo prijateljstvo z Veliko Briatnijo, kar pa se nam ni posrečilo. Angleško ljudstvo mora prevzeti zdaj vso odgovornost." Hitler je omenil ruske izgube iut ruA '7 ;7Z~ "V V vojni. Te znašajo 2,500,000 u na^r° ® 8 , jetih vojakov, 22,000 topov, 18,- nacijsko motorno kolo- iaann k,.ir,ih t... je skušala uničiti oborože- ki so sledile, ko so se ru-eete pod poveljstvom polka Bondareva izkrcale z i ladij in napadle sovraž-Srdite bitke, katerih so se eiile tudi bojne ladje, so tri dni. idna časopisna agentura poroča, da sta bila dva ia regimenta zdrobljena v na vzhodni strani reke Li-Sovjetske čete so reokupi- v bitkah z Rusi, ki so se v gozdovih severovzhodno zningrada. t 4. okt. — Branilci Le la so vrgli Nemce nazaj ilji daleč v uspešnih proti-ah in reokupirali več stra-nuh pozicij, s katerih so se li prej umakniti. Sovjetske beležijo uspehe tudi na pk frontah v bitkah z Nem- i južni fronti je ruska in- Glasovanje o preklicu rudarske stavke Vladni odbor izravnal konflikt Hasleton. Pa.. 4. okt. — Člani 34 izmed 41 krajevnih rudarskih unij UMWA so sinoči od-glasovali za preklic stavke na polju trdega premoga, ki je bila oklicana v znak protesta proti odloku uradnikov distriktne rudarske organizacije glede zvišanja članarine od enega dolarja na $1.40 na mesec. - ----- Te unije imajo 11,071 članov, ki se bodo vsi vrnili na delo v pondeljek. Štiri unije, ki imajo 2348 članov, so zavrnile apel Johna L. Lewisa, predsednika UMWA, naj prekličejo stavko. Tri nadaljnje unije bodo danes odločile, ali se stavka nadaljuje ali ne. Waahlngton. D. C.. 4. okt. — Federalni posredovalni odbor je naznanil izravnavo konflikta med unijo CIO in Consolidated Aiicraft Cd., San Diego, Cal. Spor je nastal, ko je kompanija odbila zahtevo glede zvišanja plače, nakar je unija zapretila z oklicem stavke. Odbor ni objavil detajlev sporazuma. V tovarnah te kompanije je upoele-nih 27,000 delavcev. 000 tankov in J4.500 bojnih letal. Koliko Kusov je bilo ubi l tih in ranjenih v bitkah z Nemci, ni povedal. London, 4. o£t. — Angleški le-1 talci so včeraj metali bombe na pomole v Rotterdamu, An-tverpu in Dunkirku in na nacij-| ska oporišča v Holandiji, Belgiji in severni Franciji, poroča le-j talski minister. Letalski napadi so bili izvrše-j ni tudi na nemška industrijska tfo maršala Budennija. Ta I« zasedla bojno črto na o-kjer se odpira pot proti kovu. industrijskemu sredi-»Donski kotlini.. Rusi so 25 nemških tankov, 80 to-•vtov in zaplenili 300 o-k »vtov, čez sto topov in fnotorciklov. centralni fronti so bile motorne kolone, ki so ' predreti sovjetsko bojno —---------- MJomelu, vržene nazaj z središče v Porurju. Bombe so, "Rubami. Sedemnajst'porušile več poslopij in zanetile | motornih kolon je v bitkah T Brazilija zatrla nemški časopis Protinacijske demonstracije v Cileju Rio do Janeiro. BrastllJa, 4. „kt. — Vlada je odredila zatvo-ritev urada nemškega lista Der Urwaldsbote v Blumenauju, središču nemške kolopije v južni Braziliji. Izdajatelji lista ao bili obdolženi nacijskih aktivnosti in ksmpanje proti državnim interesom. U.' , bilo "na sto m£J nll> k« se razteza od do Vitebska. 'jutraj objavljeno u-P"r«Kil„ pravi, da je bila 77 pJmornica potopljena morju, trtje voja-pa v Finskem" zala L " nh in rumunskih ^ fr^ti pri Odesi, so-„ «"»nem morju, da med ruske če- »J»l«.vil Na stot 11 m • P imunskih vojakov mnogo požarov, Nekaj nemških bojninh letal ae je pojavilo nad mesti v vzhodnem (ielu Anglije, ki pa so vrgla le nekaj bomb. Proti njim so se dvignila angleška letala in jih zapodila. Krogle iz topniških baterij so razbile pet nemških bombnikov. "bitih I* Rusi »i ranjenih v bit- J r'- k"kl na ruake pozi- ^ otokih V bhžini Hanga, ^ mornaričneSpe ob v * mski ^I«V. so bili od- lrW. 4 okt _ Tu bbjiavlje- I* WeJ0, e štela 37 mornarjev. Ceiki krogi razgalili na- j mene Hitlerjeve čietke ; GRŠKA R5VOLTA ZATRTA Berlin. 4. okt. — Otokar Klap-ka, župan v Pragi, je bil areti-| ran po nacijski tajni policiji in obsojen v smrt kot vodilna o-sebnost v zaroti proti nacijaki nadvladi Češke in Moravske Poročila iz Prage pravijo, da so imeli zarotniki podporo pri neki zunanji aili. Ta omenjajo, da je bilo nadaljnje število zarot nikov in sabotafcnikov ustreljeno v "protektoratu" Na basi neuradnih poročil je bilo v nacijski krvavi čistki u streljenih najmanj 000 oseb na Češkem in Moravskem od 22. junija, ko se je začela vojna mod Nemčijo in Rusijo. Klapka je bil baje načelnik organizacije, ki je nudila finan< čno pomoč Češkim beguncem in omogočila beg mnogim osebam General Aloia Eliaš, češki pre mier, ki je bil obsojen v smrt, je bil pomiloščen, ko je direktno apeliral na Hitlerja. Prej objavljeno poročilo ae je glasilo, da je bil ustreljen. London. 4. okt. — Nacijaka krvava čistka na češkem in Moravskem je povezana a pripra vami glede premfstitve nemških težkih industrij lz Hamburga, Bremena in Porbrja, trdijo če-hoslovaški krogi v« Londonu "Naše mnenje Je, da je nacijaki načrt uničenje protektorata, popolno zaaužnjenje češkega de lavskega razreda in likvidacija vseh čeških voditeljev, da ae zlomi opozicija," ao isjavili ti krogi. "Ko se to zgodi, bodo nemške težke induatrije premeščene v centralno Evropo, kjer bodo bolj varne pred bombami angleških letalcev in bližje ru skih front." Med onimi Čehi, ki so jih na ciji postrelili, Je bilo osemdeset odstotkov intelektualcev. Neka teri ao bili v Ječah od zadnjega februarja in ti niso mogli kovati zarote proti nacijski nadvladi in voditi sabotaže. General Charles de Gaulie, vodja svobodnih Francozov, je izjavil, da odpor proti nacijem narašča y Franciji. Nov narod ni odbor je na delu, da organi žira tidpor v Franciji ln vseh de lih francoskega imperija. Parlament pretrgal zasedanje Canberra. Avstralija. 4. okt.— Delavstvo je prevzelo vladne vajeti v svoje roke včeraj, ko Je premier Arthur W. Fadden moral reaignirati po izrečeni nezaupnici v parlamentu Za predsednika nove vlade je bil nato izbran John Curtin, vodja delavske stranke. _ Curtin je star 56 let in bivši gozdarski delavec. Po prevset-ju pozicije predsednika vlade Je naznanil, da bo izbral člane kabineta v pondeljek, saeno pa je naglasil, "da ao v tej vojni de-lovski interesi bolj prizadeti Itot interesi kateri koli drugega ras-reda. Vojna ae mora nadaljevati, dokler ne bo strta nacijaka diktatura in vae, kar ta predstavlja." Fadden se je upiral zahtevt ta-borltov glede raspiaa splošnih volitev. Dejal Je, da mora o tem vprašanju odločiti parlament ln zahteval zaupnico. Predlog glede zaupnice je bil poražen s 3H proti 33 glsaovom, nakar Je Fadden reaigniral. V parlamentu ae je vrilla o-stra debata, preden je bil dati predlog glede zaupnice na glasovanje. Faddena ao v zadnjem momentu sspustill člani neodvisne stranke in ae pridruftili laboritom. Po reaignaciji vlado je parlament pretrgal zasedanje do 8. oktobra. Domače vesti Novi grobovi v Minneeott Ely, Minn. — Pred dnevi Je tu umrl Ignac Jerič, star 62 let ln rojen, na Štefan j i gori pri Cerk-jah na Gorenjskem. V Ameriki je bil 37 let in tu sspušča ženo. pet sinov in tri hčere, v starem kraju pa dva brata, ki sta oba bila v Ameriki. Bil je član društva 20 SNPJ. — Dalje je u-mrl Frank Jerič, star 22 let in rojen tu. Zapušča mater, dva brata in štiri sestre. •j Ia Jollota Joliet, 111. — Zadnje dni je tu umrla Barbara Agnič, roj. Simo-nič, stara 55 let in doma is Dra-šič pri Metliki v Beli Krajini. V Ameriki je bila 35 let in zapu-šča moža, sina in hčer. -- Umrl je tudi rojak John Glavan. stur okrog 50 let. Drugih podrobnosti o nJem poročilo ne omenja. Nov grob v Waukeganu Waukegan, IU. — Pred nekaj dnevi Ja umrl Lovrenc MuM Eksekucije upornikov v Franciji Petain pomilostil atentatorja Coletta Bora. Švica. 4. okt. — Necljska tajna policija Jc s sodelovanjem vojaštva zatrla revolto v Drami in Macedoniji, grškima pokraji nama, kateri je okupirala Bol garija, ae glasi aem dospelo po ročilo. Več rebelev Je bilo po stavljenih ob zid in ustreljenih Rim. 4. okt. — Avtoritete ao informirale Musaolinija, "da je situacija v Dalmaciji, pokrajini bivše Jugoslavije, zadovoljiva' Fašistični krogi zanikajo po ročlla o trenju rned Italijani in Nemci. Izjavili »o. da taka poročila širi angleška ln ameriška propaganda z namenom, da odtrga Rim od Berlina. Magnat ustrelil unijškega uradnika New Vork, 4 okt. - Belvato- re Sabbetino, podpredsednik Sebbatino Co. In brat mestnega sodnika Silvestra Babbatlna, J« ubil Emila Cevarda, uradnika mednarodne unije priataniščnih dolavcev ADF. a kroglo Iz revol verja, ko Je slednji prišel v urad lu kompanije Po dojenju Je morllee pobegnil, toda policija ga Je neftaj ur pozneje prijela i in odvedla v Ječo. Vtchy. Francija. 4. okt. — Nadaljnjih 21 upornikov v zasede ni Franciji je bilo obeojenih v smrt in ustreljenih, ae glaai na znanllo nemških avtoritet. Skup no število žrtev nacijakega te rorja v Franciji, kl ae Ja pričel v večjem obeegu po Hitlerjevem napadu na Rusijo, znaša 71. Pred naznanilom o ekseku ciji Je bilo objavljeno poročilo, da so desničarski teroristi raz dejali.šest židovskih sinagog v Parizu. Paul Colette, kl je obstreli bivšega premierja Pierra Lava la in Marcela Deata, urednika in bivšega ministra, Je bil obeojen v smrt na obravnavi pred po sebnim tribunalom v Parizu Oba sta bila obstreljena 27. sv gusta in sta že okrevala. Lava in Deat sta znana kot največja zagovornika kooperacija med Francijo in Nemčijo. | Premier Petain je rešil Colet ta pred obglavljenjem na ep« Lavala in Deata. Bmrtno ol. sodbo Je razveljavil In ka/en spremenil v dosmrtno Ječo Colette Je pristaš generala Charle de Gaulla, voditelja vseh svobodnih Francozov. Druga v Vlehy doapela poro/ i la pravijo, da ee nacijski teror v Parizu ln drugih krajih okupi rane Francije nadaljuje. Na Hto ttne oseb Je bilo aretiranih zadnjih dneh, ko je policija v navalih na njihova atanovanja našla orožje. Nemške avtor i u-te ao prej zapretile, da bo vsak, pri katerem bo najdeno orožje, ustreljen star 4« let in rojen v Blatni Bre-sovlcl tiri Vrhniki. V Ameriki je bil 21 let in tu zapušča ženo, tri sinove, tri hčere, brata ln se-stro., , Ia New Yorka Gowanda, N. Y. — Dne 27 septembra je tu umrl Leo Klan-čur, star 60 let in rojen v Sevnici pri Mirni na Dolenjakem. V Ameriki je bil 33 let in zapušču šeno, štiri ainove in tri hčere. Mllwauške novice Mllwaukee — Pred nekaj dnevi je tukaj umrl 33-letni Steve 2eleznik, rojen v Ameriki, kl zapušča mater, brata in tri ae štre. — Dalie je umrl Frank Pocajt, star 46 let ln rojen v Ve-etiju v Savinjski dolini na Sta-jedkem, Tu laputta leno, sina In hčer. — V sosednjem Mheboy ganu je 25. m. m. umrl Lovrenc Preložnik, star 62 let, ki je živel tamkaj 36 let. M grupa ameri-veščakov ostala v moskvi Pospešitev pošiljanja oroija Rusiji HITLER PONUJA MIR STALINU? Moekva. 4 okt. — Tu je bilo naznanjeno, da bo grupa ameriških veščakov ostala v Moskvi in da so bili storjeni koraki glede poapešitve pošiljanja ameriškega in angleškega orožja ter »ojnega materiala Rusiji, Ve-ščaki bodo dajali navodila Rusom glede rabe dostavljenega tm orožja. Naznanilo je bilo objavljeno, io sta W. A. Harriman in lord taaverbrook. načelnika ameri-ške in angleške misije, sprejela Poslanik Halifax pri Rooseveltu Waahington, D C . 4, okt Lord Ifallfaa, angleški poalanik. kl ae Je včeraj povrnil is Londona v Waahir»gton. ae ja tako) o-glasil v Beli hlfe, kjer je imel daljši razgovor a predsednikom Rooeeveltom. Naznanjeno je bi Io, da sta govori ia o vojni situaciji na splošno in ameriški po moči Veliki Britaniji. " Nov grob v La Sallu • La Salle, 111. — Pred dnevi je tu umrla Mary Ojateršek valed zastrupljanja a plinom. Bila ja članica S8PZ ln zapušča druži no. Btara je bila 43 let in doma iz Sv. Križa pri Krškem. Nov grob v Pemtaylvaai|t Repu bile, Pa — Tukaj Je preminul John Erjavec, star 75 let in vdovec. Doma Je bil iz Križ ke vaal pri Litiji. Bil-> član SBPZ in zapušča odrasle otroke, Is Montane Great Falls, Mont. — Pred kratkim je umrl Anton Golob, star 64 let in rojen v Mirni peč na Dolenjskem. V Ameriki je bil 47 let In tu zapušča ženo in hčer, v Idahu sina in v Callfor nlji sestro. Clevelandake veell Cleveland — Staršem Mat thew ln Katarina Žnidaršič je umrl prvortijoiiček Matthew. Ao eaa la Mlnneeoto Duluth, Mlnn - V tukajšnji bolnišnici Je umrla na posledi ceh poškodb pri avtomobilski nesreči rojakinja J. ftkul Iz New Dulutha Poleg moža, ki Je bil težko poškodovan pri lati ne« /goril, zapušča odraalega sina. Finska ne bo sklenila miru z Rusijo Htockholm, ftvedaka, 4 «»kt — Finski trgovinski minister Val* no Tannrr > izjavil, da Flnaka ne bo nikdar podpisala separatnega miru s sedanjimi voditelji aovjeteke Rusije Tanner Je podel to Izjavo po prihodu v SUMkliolrn i reporterje zunanjih listov po zali j učen ju razgovora a Stalinom in drugimi aovjetaklml voditelji glede pomoči Ruaiji. Stalin je po saključenju kun-erence priredil sijajen banket iHanom ameriške in angleške mlaije v Kremllnu, na katerem ao državniki napivali drug drugemu in poveličevali kooperacijo med Ameriko, Veliko Britanijo in RUaiju. , "Priznati moram, da Stalin dela s veliko naglico, da je odkrit, sposoben in silno previden ter potrpežljiv," je dejal Harriman v razgovoru s reporterji. "Lord Beaverbrook je najboljši tovariš ln s nJim je lahko de-ati." Lord Beaverbroo^ Ja pohvalil ruske voditelje. "Demonatrirali ao globoko rasumuvanje naših »rohlrmov in nam dali vsa potrebne Informacije," Je dejal. "Bili so veseli in sadovoljni in aa zahvalili sa vsa, kar smo še storili njim v prilog " Hsrrlmsn iti Besverbrook sta povedala, da ata isročils Stalinu osebni poslanici pradaednlka Rooaevelta In premlerja Churchilla, ki sta vsebovali zagotovilo, da bosta Amerika in Velika Britanija nudili vao mogočo pomoč sovjetakl Ruaiji v borbi proti nacijski Nemčiji, Waahington. D. C„ 4 okt. — Zunanji diplomatlčnl krogi v Waahingtonu diskretno umen jejo poročila iz Moskve, "da Je Hitler ponudil liberalen mir Stalinu in da slednji doslej še m odbil ponudba." Detajli ponudile niso bili raskrlti. Ameriški vladni krogi nimajo nobenih informacij o tej zadevi Kritiki napadajo notranjega tajnika lekesa _ t Kolin je vlakov na Japonskem Tokio, 4 okt — Najmanj 40 Japoncev j* bilo ubitih ln 62 'ranjenih v železniških nesrečah, 1 ki sta ae pripetili v dveh krajih. * ko sta potniška iliils liasfUi v 1 tovarna vlaka. VVashington, D, C., 4 okt. — Jato**' A Moffett, predsednik CallforiilM Tesas Oll Co., se je pridružil kritikom, ki napadajo notranjega tajnika Harolda L. Ieke»u zaradi odredbe, s katero je omejil pr<»dejo olja In gaao-lina v sedemnajstih vzhodnih državah lekes Je dejal, da je bil dovoz gaaolina v te države reduciran zaiadi pomanjkanja trans|Hirtnih parnikov Moffett pravi, da je bilo to ie pretveza, Anglija, ki ja doblk v najem več trans|*»Hnib parnikov, jih je ptlpiavljens vrniti Ameriki, toda naletela Je na odfior pri teke-su Dalje je rekel, da je dovolj železniških vagonov na raspola-gi« za tranaportacijo ga solina s zapada na vzhod. Kampanja za čikaški Community Fund Chi< ago, 6 okt. — Danes se lačne v Oueegu in okolici kampanja za nabiranje prispevkov v MConimunity Fund," kl j« namenjen za reveže Vsakdo naj pri-apevM |xi svojih rmičeh, kdor mote kaj dati. . _ . PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IH LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Orgut of and publlihed br Hm«n National Beneiit Sociatj Naročnina n Zdruiana dr lave (laven Chlcaga) la aa lato. »3.00 aa pol lata. ti JO aa četrt leta; aa Chicafo la Cloaro 17M aa celo lato. S3.7I aa pol lota* aa iaoaemeivo UM Subacription rataa: for the Uniied States («xcept Chicago) aad 4.00 par year. Odcepa aad Cloaro $fM por y«ar, foreiga UM par ?oar. Cena oglasov po dogovoru. Rokopisi dopiaov la nanaročoaib ilaakev sa aa vračajo. Rokopiai liAararaa vsebina (črtic«, poveetL dram«, pesmi Itd.) aa vraeje prijatelju I« v slučaju, če J« prilofttl fat. Maatunrlpta al Akuta iz Girarda, O.; od člana Oscarja B. Godine iz Chicaga, u tudi pohvali program ter od člana Johna Janca iz King p, Calif., ki pozdravi delegacijo, posebno pa Detroitčane. ma: Od l42 SSPZ iz White Valleyja, Pa.; od člana Johna Ko-jzMiners Millsa, Pa.; od člana Louisa Marmolje iz Clevelan-).,ki je bivši agitator za SNPJ in Prosveto, ter od člana Johna ka iz Indianapolisa, Ind. Nadalje dopisnici od 562 SNPJ Ktona, O., in člsna Johna Resnika od 318 SNPJ, ki tudi po-ijata konvencijo. • - v i korespondenca se vzame na znanje, rade se na dnevni red. Jakob Stonich predlaga, naj se sklep za pomoč starim čla-gorusi in tozadevna resolucija vrne odboru za resolucije no razsodbo* br. Vratarich podpira predlog, nuje se z dviganjem rok. Ker je bil predsednik v dvomu, se io glasuje in to pot podpredsedniki preštejejo glasove. Za Aog je bilo oddanih 168, proti pa 100 glasov. Glasovanja se je žilo 268 izmed navzočih 334 članov zbornice. Ker ni bilo jinske večine za predlog, predsednik izjavi, da ni sprejet. Betik predlaga, naj se ponovno glasuje, in sicer da vsi vstala ali pa proti Stonichevemu predlogu. Po kratkem argu-nju brat Becek umakne svoj predlog, e se daljša razprava, v kateri mnogi argumentirajo v prilog fchevemu predlogu; drugi pa so proti temu, da bi te zadeva prišla pred konvencijo. , Po razpravi predsednik ponovno ira, da predlog ni bil sprejet in sklep pomoči za stare in |le člane ostane kot ga predpisuje tozadevna sprejeta reso- *>br. Blatnik predlaga poimensko glasovanje (roll call). •tednik pojasni, da je za poimensko glasovanje potrebno le ^legatov in da predlog na glasovanje. Na volitvi je bilo za "S 67, proti pa 66 glasov. Predsednik izjavi, da Je predlog W "i odredi poimensko glasovanje. dni odbor naznani, da je v dvdrani 334 zborovalcev. ■venčni tajnik Kuhel kliče imena in vsak posameznik glasuje sli "ne": - " • # . , 'Vider, Gradishek, Bolka, Zarnick, Barbič, E. Tomsich, Zu-T»vcar, Wirant, Supančič, Bratovich, Simonich, Snoy, Artach, * r Perko, Tratnik (Milwaukee), Ravnikar, L. Vrhovnik, i Boltezar, Ziberna, Yeran, Potokar, Yakich, Spendal, Mende, Cvetkovich, Omahen, Žagar, Spehar, Shuster, Ma-7n PuWr, Vlah, Koter, Alesh, Perushek, Septar, J. A. Blatnik, C*12' Krašovec, Sternisha, Brilli, Hrvatin, Arh, Junko, Babich, Gabrenja, Terbižan, L. Hrovat, Ambrozich, M. John Zupan, Jakob Zaitz, Samanich, Florjančič, Celin, Percich, Matt Vidmar, Crnkovich, Jankovich, Drakaler, • ~H»ch, Brezovshek, Kokotec, Tauzely, Dolenc, Musich, Anton Blatnik, Jeniker, Leskovšek, Yelenich, Ambrose, m "lob- Bog^vich, Rozina, Crepinšek, MiUkovich,. Smith, |>h Vidmar, Mlakar, Urbančič, Kolenc, Frank Vid- • Jrw«k, Cebular, Cveten, Skoff, Benedict, Rožanc, Fabian, ^ ^movich, Odar, Skerlj, Pahule, Dornik, Glogovšek, Re-P*1''1*. Sabich, Tomaž, Stegnar, Joe Turk, Kamin, Kolenc, "^■kovich, Segula, Murcelj, Horzen, Dudas, Somrak. T Mimac, Jacob Stonich, Pazman, Slobodmk, Joe Mu-krTn Kalich* Kuzich, Rupnik, Frank Lotrich, Simon, ^OJL, " P, t,,mel1 Volk, Vogrich, KlanchVr, Uljon, Schwei-|Jr '''r, nc«. Batia, Tumbrij, Fleiachhacker, Bartulovich. fc * I 'II«»tinčič, Anton Tratnik (Kemmerer), K h ^»•'"»ek. John Debelak, GUŽar, Cash. F • i* kieva, Tuaeck, Ilinkh, John Patemel, Darnjulta, PROSVETA Koren, Malensek. Prašnikar, Thaler, Podbevšek, Fifok, Stritar, Hiška, Chehgoy, Lucas Debaljak, Polšak, Kre«, Ungarhelc, Kvartich, List h, Candon, GnU, Maren. Frank Pueel, lOroznik, Grill, F. Jw Arch, Menart, Slatner, Slabe, Keržišnik, Luznik, Stokel, Wapo-tich, Skufca, Pezdirc, Zaman, Leskovec, Zupane, Judnk-h, Amelia Stonich, Matt Močnih, Koičak, Matjasic, Kiander. Jeric, Obed, Larko, Leskovic, Previc, Stepan, Pivk, Osredkar, Brolick, Rose Rozanc. Carveth, Bashel, Bninas, Kolenc, Sr., Berger. Semenik, Ernest Kvartich, Karish, Jereb. Skupaj 122 glasov proti predlogu. Nevtralna sta Frank Matkovich in Frank Putaei Glasovanja se niste udeležila George Majnarich in Matt Pleše, ker sta bila odsotna od aeje. >1«^ } Glasovalo za ali proti je »32 navzočih. Dvetretjinska večina bi bila 222 glasov. Predlog je propadel in predsednik neznani, da ostane prejšnji sklep konvencije za p<^poč starim in onemoglim članom v veljavi. Nato poroča odbor za prošnje in pritožbe. - Predložena nam je bila prošnja od društva št. 411 SNPJ iz Hl-larje, Kansas, v kateri dništvo prosi za pomoč, ker potrebuje razna popravila za dvorano in ostalo poslopje. Ker pa je po naših naselbinah, kjer obstoje naša društva, veliko siovenskih domov, ki ravno teko potrebujejo razna popravila in ker vtem pač Jednote ne more ustreči, naš odbor te prošnje ne more priporočati. Predlagano torej, da se te prošnja odkloni. Predlog odbora soglasno sprejet. i V Prošnje od članov društev 22 in 316 SNPJ, se mi podlagi dobljenih podatkov, da omenjeni Člani od čftsa do časa dobivajo podporo, ne more upoštevati. Zato naš odbOr predlaga, da se te prošnje odklonijo. Predlog odbora soglasno sprejet. Odborov predlog, da se gl. blagajniku, br. Johnu Vogrichu, ki je bolan že nad leto dni, da odškodnina v znesku $600, je bil odložen za poznejše sklepanje. < . - I «• Br. Smrekar predlaga, da se ta zadeva odloži, dokler se ne sklene glede penzije vseh upravnih odbornikov in uslužbencev. Soglasno sprejeto. ^ . S tem je začasno odbor za prošnje in pritožbe dokončal. Za njim poroča odbor za resolucije. RESOLUCIJA ZA USTANOVITEV PENZIJ8UOA SKLADA ZA UPRAVNE ODBORNIKE IN USLUŽBENCE konvencij s zaveda, ds so upravni ndkernlkl Im uslužbenci sa svoja dolgoletno in vaaUo službovanja upravičeni do pri-ar na pokojnine. ZATO NAJ BO SKLENJENO, da te konvencije naloši javnemu odboru, da lsdela načrt sa pokojnino, ki bo skmalt a) na dobi službovanja (ti let ali veš). b) na dosašani starosti (M let ali vaš). V ta pokojninski fond naj plačuja vsak npravnl odbornik ln uslužtonec določani percentum maaačno od svoje plača. SNPJ pa doda anakšno vsoto. V slučaju Isstopa aH pe Isgube služba, se povrne dotlčnlku vas po nJem« aH njej vplačani prispevek. Prispevki Jadnota v ta fond se vsasnejo Is ftlelefa sklada, v katerem Je upravni odbornik aH pa usluŠbanae upoalan. Glede tega je bila precej vroča debeta. Mnenje, da resolucija ni. slaba, toda ustvarja dva razreda. Uradniki in uslužbenci bi bili deležni te penzije, drugi Člani pa nič. Kar bo jednota dala v ta fond, bo /norala nekje vzeti in asesment bo najbrž edini vir. Po pravilih smo vsi enaki, naj se gleda torej tudi na to, da bomo stari člani kaj deležni. Upravni odborniki imajo vsej stalite plače, drugi jih nimamo. Zagovarjate koristi upravnih odbornikov, starim članom pa skušate odkloniti vso pomoč, katere so tudi selo potrebni. Nadalje, da jednote že plačuje sa upravne odbornike in uslužbence v takozvani "social socurity", zakaj bi še tu delali dodatno penzijo zanje. Ce se kaj naredi, naj bo za vse člane ali pa nič. Odbor pojasnjuje, da ni imel namena dati upravnim odbornikom in uslužbencem vse, ostal in* članom pa nič; daairavno ne bi bilo napačno, če bi jednote vpeljala te fond vsaj za poskušnjo. Nato resolucijskl odbor umakne resolucijo, kar večina zbornice odobrava. _ - < " ■ ■: Odbor predloži resolucijo za uslužbence v hotelu Fort Pitt: Ker Ja običaj, da se ob prilikah konvencij obdarajelo hotelakl uslužbenci, ki strašejo delegaciji v aplsšnsm In koavenčnem« pri-pravljslnemu odboru še posebej. sato Ja aklenjano. da sa Jih obdari s primerno vsote Is konvenčnega T^lfdSi Tajnika konvencije naj došaneta in določita vsoto, ki bo primarna sa ta namen. Resolucija soglasno sprejeta. RESOLUCIJA ZA ČLANE-VOJAKE Strašna vojna ftirlja. povsročena po naallnlh fašističnih reakelo-narjlh. Je ša objela vačjl del Vse dešele ln prisadela ljudstva sts rega svata ler grosi. da ksuls objame tudi Ameriko In Jo pritegne v vojni vrtinec, slasti pa ograša svobodne In demokratične Institucija Združenih držsv. Vsled tega Je neatsla nujna potrebe večje vojna pripravljenosti tudi v tej dešeU. kar pomeni predvsem veliko, isvašbano ln dobro oboroženo armado. Ker ja pri tam prlsadetlh tudi veliko število mlsdlk članov naše organlsacije. ki so posvsnl na vojaško vešbenJe In moralo oprav* Usti vojaško slušbo, ln ker Je sa Jednoto vslno. da ne lagubl de-Učnih članov popolnoma, temveč Jih obdrži In obrani, še Je le mogoče, ss prizadete člane pa Je tudi vaš no in koristno, de obdrše ssvsrovsnje ln splob svoje prsvice v Jednoti. sala dvanajsta konvencija SNPJ aklenei - Ds člsnl radi vpoklica ali vojaške slušbo v čaaik le splošne nujnosti ne Isgube ssvarovanja in svojih previs v Jednoti. Radi tega lsvoli posabnl odbor Ismad bodočih glavnik odbornikov, aastojač lt treh članov, ki naj prouči raahčna zavarovanja članov-rojakov ter naJda, kako bi Jim bilo na podlagi aktuarsko proračunanesti ter dršsvnlk sakonov mogoče deti kolikor nejveš konosslj In v lom smislu pomagali. In da Isdala aa lo pslrsbsn pnkUbm načrt, ka-tarega naj prodlošl celokupnemu glavnamu odboru v potrdi tov ns prvi aajl gl. odbora. Nadalje dvanajsta redna konvencija priporoča krajevnim društvom. da Imajo vadae (mm prljeleljalm slika a »vojlml člani v vojaški slušbt, bodisi oaalmo ali pismeno aH kakor še megefta, trn Jim teko IskasovsH pravo vrednoto In rosnlčnl pomon našegs brststvs. O tej resoluciji referirs br Cainkar. Naglaša, da r za naše mlade dane mora nekaj narediti, ki so Mli vpoklicani v armado in bodo mobilizirani v bodoče. Ml moramo storiti vse, da jim bo mogoče ostati v Jednoti. Gledati moramo na to, ds na izgube svojih pravic v jednoti do meja, ki Jo nam dovoljuje posteva, Načrt v to svrho nsj Izdels glavni odbor, ali pa poseben odsek s pomočjo sktusrjs, nakar naj takoj stopi v veljsvo. ' Bilo Je priglašenih mnogo govornikov, toda predlog, da ae govorniška liste črte, )e bil z veliko večino sprejet Na glasovanju je bila te reeolurija *ogJa«o sprejete. Juvenile Committea predloži Stedačl: REPOItT OF THE JUVENILE ACTIVITIES PROORAM" COMMITTEE Tka purposa of t k Is Committea. aa fom ali knom. waa le dresr op • program srkleb would kalp incroaaa tka activities W our Jure nlla Ctrclaa. and prašen 1 U lo Ikls Convention bodjr for approral. (Dalja ns 4. sireni) Vesti iz podjarmljene; stare domovine 1 Upori v Jugoslaviji . . . Budimpešta. 27. septembra.— Po najnovejših vesteh eo nemški bombniki popolnoma porušili ki. Tisk poroča o oboroženih spopadih v Srbiji, ki ja do njih prišlo, ko je Nemčija poslala v Srbijo dve diviziji, da pomaga oblastim. Poročila govore tudi o uporih, v katerih je padlo najmanj 360 oseb. Nemški "Stuka" bombniki so napadli Uike, srbsko politično in umsko središče, d očim se je okrog Doboja bila tridnevna borba, v kateri je padlo 320 oaeb. V okolici Rožancu je )mdto 26 upornikov, docim so jih 14 ustrelili. Po vesteh, ki od rasnih strani prihajajo v Budimpešto, so nemška "Stuka" letela in nemško topništvo popolnoma uničili Užice s namenom, da razbijajo središče četniškejfa delovanja. Užice, znamenito prosvetno središče, leži na gosdni planoti v hribih. Malone v vsaki jugoslovanski vladi jc bilo po nekoliko Užičanov. O tridnevni borbi v okolici Doboja je poročal tudi zagrebški MNovi List". Poročilo pravi, da se je borba končala s tvimi uporniki in da je dvajset hrvatskih vojakov padlo v bojih. Izhoda borbe list ni objavil. "Magyar Nemzety" Javlja, da je Štirinajst četnikov bilo ustreljenih preteklega četrtka, kp so jih ujeli blizu Rožane Ku,so pozneje stikale za skupinumi četnikov v gozdovih, so se vojaške čete udarile z drugim četniškim krdelom. Nova borba je trajala šest ur. 26 Četnikov je bilo ubitih. Angora. 27. septembra. — Po zanesljivih poročilih tujih diplomatskih in Vojaških krogov v Angori je Nemčija zaradi četni-škega delovanja poulala še tri divizije v Srbijo in Bosno. Četniki so znova z dinsmitom porušili progo Beograd-Niš in razdejali čez 600 yurdov Železniške proge v bližin* Paračina, Med Lastvo in Bilico v Bosni J« Železniška proga prav teko porušena. Upori v severni Srbiji segajo prav db predmestij Beograda. 63 nemških vojakov je bilo napadenih iz zasede. Delno so jih ubili, delno zajeli in odvedli v gore. Dobili smo zanesljivo potrdilo vesti, da so nemške zasedbene oblatit! v Srbiji dale na Terazijah v Beogradu obesiti 64 osumljenih Četnikov za opomin meščsncm prestolnice. Jsvljsjo, da so ftalijanl obnovili zračne napade na Črno goro, kjer so četniki zavzeli cele vasi: Po kratkovalovni postaji so prišle vesti o novih neredih v bližini Banjaluke, kjer ao Pa-vellčevl "vstaši" Izvršili smrtno kszen nad 250 Krbi in osumljenimi četniki. Rim. 26. septembrom—List "La Tribuna" objavlja vest iz Beograda o uničenju skupine četnikov v predelih ob 8avl po njihovem poskusu, da bi zavzeli Obrenovac. "Komunisti so znova in zno-vs poskušali zavzeti Obreno-vac,H — pravi list — "e so Jih srbski in nemški oddelki uspešno odbijsli. V bližini Beograda so se oboroženi srbski oddelki spopadli s komunisti, ki mt pri tem Izgubili štirinajst ljudi z voditeljem vred, M deset jih je bilo ujetih," Budimpešte. 26. septembi «.— "Magyar N<*mzety" poroča, da so daršet ' komunistov" ubesili v srbskih vaseh MeU*nee in Mok~ rin zaradi ropanja in sebotu/e. Trupla so pustili 24 ur viseti na glavnem trgu za opomin prebivalstvu. Ameriški ItelijanskJ Hst "II Mnndo" je prejel po Interna nal News Bervlce iz Rima vest, da ae upori v Hrvatski nadaljujejo v telo velikem obsegu, ts ko de fašistični tisk odkrito govori o borbah, v katerih ni ujetnikov ne na tej ne na drugI strani. "Popolo di Koma* piše tudi. da srbski četniki ubijajo Pave luevr "vsteše", ki poprnvljap mostove. Brbakl četniki, pravi list, me*jo.v družbi a hrvatski ml uporniki lximbe na evtomo bile s Psvetičevlml somlšljeni| ki. Psvelk-evi "vsteCi", nadalju- je list, neusmiljeno ubijajo na mestu vse četnikc in hrvatske upornike, ki do. njih morejo. V rimskih krogih ae govori, da bo- Užice pri zadnjih bcjlh a četn£ 'do italijanske oblasti morale skupno s Paveličevimi vstali pomenjati prebivalstvu Hrvatske in Srbije, da bi preprečile četniške in hrvatske upore. Med tem časom pa. pravi list, Pave-ličeva vlada nudaljuje boj brez uarniljenja proti milijon in pol Srbom, ki so upirajo, ko hrvut-ske in nemžkc čete prihajajo v Izpraznjeno ozemlje, da napravijo red. « < • V ». . mmm Nadaljnja vesti Is nei»korJane JugoalsvUe Iz Zsgreba prihajajo vesti, da bodo s poaebnim ukazom odprli nemške šole v vsej Hrvatski, da bo tako nemška mladina imela priložnoat za vzgojo - v nacij-akem duhu. Nem&kc šole bodo odprli v vsakem odseku, kjer je v krogu pt«tih milj dvujset uli več nemških otrok. Upori Slovencev v Trstu ae nadaljujejo, tako da so bile fašistične oblasti prisiljene, da v Trstu postavijo potebna hitra sodišča, ki streljajo vse Sloven- nja v Trstu. Iz Budimpešte poročajo, da Je beogradsko "Novo Vreme" objavilo vest, da je nemško letalstvo s topništvom zruvnalu Užice s zemljo. Zagrebški "Novi List" javlja, da je v borbi blizu Doboja bilo ubitih 300 hrvatskih upornikov. Dvajset od njih so ruzmoaarili na najstrašnejši in najbolj divjaški način. Tisoči beguncev in ranjencev beže iz Uosno v Hrvatsko. Zagrebške bolnišnice so polne ranjencev. Po vesteh Iz Angon veliko število hrvatskih "vstsšev" za- no in nedvoumno poveličevale borbo Velike Britan je slutiti, ds so gs pripravili do strašnega duševnega trpljenja, i. , >mm V i . . Dragan Mlllčevlč ustreljen Iz Ženeve poročajo, da so v Srbiji ustrelili Dragana Miličeviča, tajniku beofjrr/ske Industrijske zbornice ln doigoletnegu odjuMlanea Jugoslavije j>ri mednarodnih konferencah zoper ne zakonito trgovino r opojnimi drogami, pri Društvi« narodov v Ženevi. Dragan Millčevi/ je bil eden naših najuglednejših mlajših gospodarstvenikov, bivši angleški diiuk m velik "Uuduvaicf angleškega narodu; o njegovih polKičriih ln visokih rrva sinih vrednotah Je zelo p(»Krll za rmago »!<-m«»krs« ij«* v Jugoslaviji. K V"d"pivM', nun Krsn-otm Kovač, mrs. Prane»s Prviemi, mr« CiMlion«ry, mra. Msry Hol«li rnm žhomi* Korliar, Ano s KrsvaJ-na. uu. inmm M Kvsrh, mr% k"m* in mr l* Movaa Ak«< Je kst« irg«i int«t pam"ti»ms irinilčeno sli ru»pmvllno aapUMMf prosivs, ds nams oprosti-t«, ksr n«ms l>ilo U tkn al točno ■spomniti iriMtns veh, lx»ps h val« vsem akupsj rs leps dsrlls »kupno In rm iNsmnriMi dsrlls, Hrčns hvsla kubsiMadlo obrambe Londona, du jih Je nekej prodrlo skozi, du so vrgli zažlgalne ln eksplozivne bombe na prlatuni-Aki del mesta, da ao zanetili velikanski požar7 Da se Je začela bitka za I*ondon? Da bo morda ta bitka v zgodovini veljala za kurnen nu razpotju, kjer ae je izkazala angleška odpornost dovolj močna, da Je vzdržala naprej vojno > sovražnikom? Kaj smo takrat vedeli, da je.valce Gray's Innskih stanoval-bilo tega popoldneva Izstreljenih j cev. Čudna procesija, ker nosili 103 nemikih zrskoplovov — bal smo s sabo svoj čaj—čaj Angleži te velike izgube so prisilile sovražnika, ds je opustil napade podnevi? Spominjam se dobro onegs popoldneva. Vem, ds je bilo poletno, ker aem nosila lshko obleko in sandale. Spominjam se dobro Grey's Inn Squara, lepega vrta a starimi drevesi—in ksko dobro, ds se ga spominjam, ker danes vsega tega ni več, preko zime so eksplozivne bombe in požari uničili U košček Londona. Spominjam se čsja, ki smo gs imeli ns vrtu In kako so zatulile sirene, ko smo držsli skodelice v roksh in prigrizoval! maslen kruh. Sprva ae nismo hoteli pustiti zmotiti. Ps smo zaslišali zrakoplove nad glavo, "dog fight", nad glavo, strojnice so regljale, Izstrelki so psdsli med drevesjem na travo. Tegs prej Ae nismo do- vodno končajo v redu, pa naj bo, kar hoče. Končali smo ga med dolgimi vrstami starih, debelih knjig, nekateri dragoceni rokopisi v lepi vezavi—vsakomur na ratpolago, da jih je prebiral. Zbrala se nas je kmalu lepa družba, po največ slučsjno mimoidoči. ki jih je uatavll air-warden in napotil v zavetišče. "Kaj ae godi zunaj?"—"Streljanje nad glavo, izatrelki padajo po ulicah, od daleč se slišijo eksplozije. Zdi se. da ozračje in ozemlje odmeva od dinamita.' Nekajkrat je potreslo temelje knjižnice, da amo ae spogledali: "Kaj je to?"—"Ts je bila pa bli- Poaedli amo po tleh, bilo je nekaj blazin in poateljnine, ki so si jo prinesli stslni obiskovalci knjižnice, ker Že nekajkrat prej smo morsli ponoči v zavetišče. živeli v sredi Londona. Sporni- j Trajalo Je dolgo, dve uri dolg njam ae, kako amo šli mimo apo-|alerm amo imeli ono popoldne, menika Francis Bacona—ubogi i Prebirali amo stare knjige in ae Bacon, takrat aem ga zadnjič vi-'pogovarjali, nekatere ženske so dela stati doatojanstveno, dva ai potakale ročno delo. nekateri meseca pozneje aem gs videla s eo hodili na cesto, da bi kaj več noeom zarltegs v zemljo: nem- svssielL A kdo Je takrst kaj ve-ike bombe so gs atrmoglavile s del o bitki sa. London* pedeatala. Popoldne Je bilo pri koncu, ko ftll smo v pravniško knjižnico,'amo ae vračali domov, Theo-kjer je bilo zavetišče za prebl- j balds Roed je ob sobotah popol- That the offlce of Juvenile Direcfor und Sporu Ani $ociety be establiahed. and the Offlcer. holdina tki. .k.n u_____i____ , .. «. y Doprsni kip Andrews Furueetha. ki ga Je poetevlla mornarska unija ADF v San Franclacu, CaL dne mrtva, ker je cesta, ki vodi v Ctty. AH onega dne Je Bila tako živa, kot je še nisem nikoli prej videla, čeprav sem jo poznala pet let. Po sredi je drvels nepretrgana veriga gaailnih strojev: vsi enaki, vsi z moštvom stoje, pripravljeni na pomoč, vsi proti Cityju. Ves drug promet je bil ustavljen. Ali po pločnikih so se drenjale množice. Nič niso vedele, kaj, kam in kako, le stale in preHvaie so se. "Ogenj v pristanišču." — "Ogenj v City-ju." — "St. Paul's je v plamenih." Nič natančnega nismo mogli zvedeti. Sli smo domov, pa naravnost na streho naše hiše — nove šestnadstropne stavbe. Hišni stanovalci so se že zbrali tam in njihovi sobotni obiski. Bil je še dan in podnevi požari niso tako Strašni. Črn dim je bruhal tam od nekod od jugovzhoda. Kje natančno, spet ni nihče vedel. Mogoče Greenwich, mogoče Embankment, mogoče City in Fleet Street. Kupolo §t. Paula smo videli na levo od črnega dima. "Nocoj bodo prišli nazaj, požar jim bo kazal pot, pripravite se na noč v zavetišču." Ne vem, kdo nas je opomnil na to, ali imel je prav. Šli smo doli v stanovanje, da kaj večerjamo, predno gremo v kleti. iKakor po navadi, smo imeli mrzlo sobotno večerjo, ali ne kakor po navadi, nismo je končali v miru. Komaj se je stemnilo, so spet zatulile sirene. Pobrali smo nekaj blazin, da gremo v zavetišče. Na hodniku se ozrem skozi okno proti vzhodu. Vse nebo je žarelo rdeče, teme res ni bilo, lahko bi čital pri siju ognja. Obrisi St. Paula so se temno odražali od žarečega ozadja. Brnenje zrakoplovov je bilo v zraku, nemški zrakoplovi—in nič ni odgovarjalo temu brnenju. To je bil najbolj obupen občutek one prve dni ponočnih napadov na London, da smo se počutili tako brez orožja, brez sredstev, da jih ustavimo, da jih izstrelimo, da Jih vsaj oviramo, če ne preprečimo ne njihovi poti. Protizračni topovi so bili nekje, ali v sredi mesta Jih nismo slišali, ali morda smo jih, pa nismo vedeli, če so eksplozije bomb ali kaj boljšega. Spominjam se. kako je nam odleglo, ko so čez deset ali štirinajst dni zalajali protizračni topovi po vaeh londonskih squa-rih. cestah in krlžiftčih. Ropot je bil grozanski. ali zdelo se nam je tako dobro, da vsaj odgovarjamo nemškii/i zrakoplovom. One prve noči pa so bile mirne, da si natančno slišal sovražni zrakoplov, videl ai ga lahko v pramenu žarometa. Pomagati pa si nisi mogel sam, ne nobeden drugi. Ej. kako vse drugače je danes, ko imamo nočne lovce, ko imamo boj v zraku tudi ponoči. Boj je pravi bla-g oslov za onega, ki je poskusil, kaj pomeni občutek, biti brez moči. da udariš nazaj. Spominjam ae. ksko smo se- Previdnost mati modroatl deli v zavetišču vso noč in samo — Prijatelj, ali bi mi povedal želeli, da bi Berlin Imel enake | odkrito svoje mnenje o meni? čase. To Je bilo vre. s čemer j — Zelo rad. tod* samo telefo-smo mogli udariti nazaj, mašče- nično, _ vati svojo usodo. Ali nikar ne mislite, da je bilo razpoloženje tam doli tako klaverno. Proti jutru smo postali trudni in be-težni in nejevoljni. Ali tja do treh, štirih smo se imeli dobro. Pili smo čaj, ki so nam ga pripravile gospe v prvem oddelku zavetišča. Tam so po večini govorili o šiviljah, kuhinjskih receptih in kar je še na programu te vrste ljudi. Še zdaj vidim lepo, temno angleško Židinjo, ki je prišla onega večera v zavetišče z razple-tenimi, dolgi vi lasmi: umivala si jih je, ko je morala vse pustiti in priti v klet. I V drugem oddelku se je življenje razvijalo okoli šahovnice. Govorica je bila o Drufresnu, o Capablanci, pa o našem šahov sekem mojstru Pircu in češkem Flohru. Med nami je bil češki ubežnik, ki je bil središče družbe. Ko je nekaj tednov kasneje bomba zadela hišo, je spal v stanovanju v najvišjem nad stropju: zjutraj ni bilo tega vogla hiše, ne njenega stanovanja in ne njega pri življenju. V tretjem koncu kleti so igf-a- II "darts". Prijetna angleška igralka jih je zabavala tam svojimi šalami, z oponašanjem, norčevanjem. Noč je bila njen čas, seveda, in tja do polnoči je vsakdo imel gledališče zastonj, kdor je le hotel. Potem pa je tudi ona sedla v kak kot in godr njala sama sebi: "Da bi le Berlin imel tudi take čase." Takrat je bilo preveč, kar smo želeli. Takrat je imel Ber lin male in kratke zračne napade. Ali leto je minilo od bitke za London. Ko sem se po week-endu vrnila v mesto, so časopisi nosili napise v velikih črkah: Največji zračni napad kar jih je imel Berlin. Za obletnico smo dali Berlinu, kar smo lani dobili v Londonu. Še več. Rusi ga napadajo z ene strani, Angleži z druge. Noč za nočjo. Naša pot do tja je dolga, bolj dolga kot je bila nemška do nas. Zato so nam dobrodošli, kdor nam pomaga. V tem tednu lani se je odločila usoda vojne. Bilo je 15. septembra, ko je minil prvi teden intenzivnih zračnih napadov na London podnevi in ponoči. Bilo je tega dne v nedeljo, ko so naši letalci sestrelili 185 nemških letal—rekord za en sam dnn. Kdor je živel takrat v Londonu, je lahko videl, da bo prestal še veliko več, če je prestal ta teden. Kdor je računal nemške izgube,, je lahko videl, da tako ne more dolgo naprej. , In res! Dnevni napadi so ponehali. Nočni so se nadaljevsli. včasih še močnejši. Ali prvi udarec je bil prestan, Jn to je baš skrivnost odpora proti blitzkrie-gu. Če je ta prestan. se lehko kljubuje še dolgo, dokler se ne dočaka, da se voina sreča preobrne ns drugo stran. Dolenjka. Dvanajsta redna konvencija^] (Nadaljevanje s 3. strani) 1 The rocommendatlona and »uaaaeion. u, . s. -po,, „. „,. h ln by fourteen members of thla Con¥en,i ? * H whom are rocognls* leaders of Circle. or Vrt^H ^^ UP the Committee^ , would bo beat to presni it in outline form !z>rnr qu-ll°M m*ht * »p It la believed that this program will b« h.i < , th. acttvttlee of th. Juv.nll.T^cl^nd^^^1 * H to you wlth aa.ur.nc th.t .ny crlticlam offersd^H tiv. and in full acccrd with th. CommitteaT^H d.v.lopm.nt and .xp.nalon of Clrcl. activitUsTth. J for whlch «v«ry msmbsr ahould atrlve. It must L J that our program looka to the future and whll. som.Z rn.nd.tlon. .nd auggeatlons m.y be put to work soon ° J hape, aro too far advanced for proaent use. Th* Commiite. recommends the followinq sciivit^ Juvenile program. 1 1. the Society such tille, ahall b. a member of the Executiv."comm Supreme BoardL | 2. That an appropriatlon of $5.000 be made aanutllvl promotlon and derelopment of Juvenile Circles snd thaJ tles. vrlih th. provlalon th.t the Supreme Board shall hal to gr.nt such additlonal guma aa may be deemad nactssj thla appropriatlon ahall bo dofrayod such expsnse«u-Fl aaalatanc. for n.wly organIzod Clrclea. special rsmuasrj Clrcl. Managara. prlses for v.rk>ua contests, individual | lMtlv. awarda for outstandlng achlevements. literary andl mat.rlal for .ducatlonal. cultural and ent«rtainm«ni pri uniforma c.pa( emblema. «tc. ^ 3. Th.t Juv.nll. FMtiv.la, comprUing of vocsl. instrJ danco. dramatlc. .nd other cultur.l lalenis, be siagadasj .nd/ lf posslble. aa natlonal attractlona. 1 4. Th.t .n «xi.nalv. program of local. sectlonsl and. I n.tlon.l .pori. activltles be promotod among ihe Juvenil bera. thla to include aoftb.ll, drill t..m exhlbitions. a J events. 1 -6» Th.t a Juvenile Llbrary be atarted through th« purcJ collectlon of auch book. aa wlll best aorve the aducalioiJ tural and ont.rtalnm.nt needa and deslres of th« membJ 6. Th.t SUMMER CAMPS for Juvenlles be «stablUh] centers heavlly populsted by our members. thas« to b« ad by th. in.mb.ra .nd frlanda who make uae of them. by thel in th. raspMtiv. diatrieta where they aro locat«d, and bj tiona and/or loana from certaln funda of the Socl«iy. Ti mor camp ldea, if acc.pted by th. Convention. wlll add fraternal f.atur. to th. many w. already hava. and, at ll tlm., wlll ald th. boys and glrla who attend tha camp« to h.Slthl.r ln mlnd and body. 7. That Clrcl. Manag«rs be partl.lly compensatsd U aervlcea in lin. with their resp^rtlve membership«, and and succeaa of th«lr .ctlvltlea. If posalble. a plan or sch< paymfnta should be workod out for this purpoM. 8. That . bookl.t cont.lnlng th. Ritual, a program of a with lnatructlona. and th. ruto .nd regulalions for mani of ClrcUa. b. pr.pared aa soon as posslble by th« Juvsnili tor and mbI to th. Managers. It la understood. of cour such a booklet will first have to bo approved for adoptloa Supr.m. Executlv. Committee. 9. That Certlflcatoa of Award. plns, trophles. and so for .mbl.matlc of outatandlng achlevement. given to d«s*rria b.rs. and thaž such swards. wh.r.v.r poaalble. b« bss«d on ratlng ayatom. thia to provlde "credit polniš" for «xc«U«no followlng fl.lds: 1. Enrollm.nt of now members.—2. Attandsnc« at a lnga.—3. Promotlonal Idoaa and auggestions.—4. Parlk tlon ln programa—5. Volunteor vrvice.-«. Disciplin« courtesy.—7. Llterary contrlbutions.—8. Lead«rship ab etc. 10. That a membership campslgn be conducted in H m.in purpoM of whlch ahall b. to unlle the m«mb«ri ii SNPJ coamunlty ln an ."all-out" offort to aitain a n«w cs record. "Good wlll" la auggeated aa a name for th« campj 11. Th.t a Juv.nll. Conv.ntlon. laatlng two or thr«« hold along vrlih the noxt Regular Convention in 1911 ducm.nt to bulld up the membership loadershlp snd th. Juv.nll. Dopartm.nt of th. Soclety. 12. That cdmblnlng active Clrclea ln larga commanillaij mor. than on. Clrcl. can b. aupportod properly. should no couragod. because w. belleve that ln communltla« wh«r« l mor. than on. actlv. Clrcl.. there one will flnd compatus whoro there la keen compotitlon one can expect growtb • mpt a In additlon to the forogolng rocommendations snd the Committee thoroughly dlacuaaed the poMibilltl« «« bUlty of arrangtng a conteat through the medlum of ou Organ, for th. ch.ng. of n.m.. "Ml.dlnski List", to on« «m b. mor. .pproprUt.. .nd lf thU Conv.ntlon should such . conteat would be ln order and to th« b««t Clrclo actlvltlM. It will be Included .long wi!h »>• program. . q In conclualon. wa wlah to emphssis« th« fsrt that t— did not sp.nd aU of Ita tlm« away from the u> ^ vrorking on the above program only. but m«ny a spent ln golng over the By-Laws pertalning to ( partmont. A number of ch.nge« and amendm.nt^ ^ lleved to b. forward at.pa. were preoented to taejr^ mlttee along witk a r^:om«n.ndatlon that fhr«« n nam.Iy. Ordlnary LH.. Tw.nty Paymenl Lile ■ ^ Endowm.nt b. adopted, and further. that ^ cfl( be laeuwi on TIral Y—r Pr.llmln.ry Term rai non-forfelture volnen ^ r lis Clrcl Thla concludeo our raport on activliies for Frat^«ally qhHIT JUVENILE ACTIVITIES PROGRAM Poročilo teg. odbora k brez debate ^^JL* ob li Br Kumer nato sporoči, da bo slikanje poldne. Odbor za pravila je pripravljen poročati ^ n^ Predsednik Petrovich opozori zbornico. • dne. i »eia zaključ* »» Br Ravmond Travnik predlags. naj sr dne prične zborovati ob 12:50 Sprejeto^ . i(drifrt Predsednik Petrovich zaključi sejo ^ ' .. j u j \XA MATT PETROVICH. P**"*"* StaUCSA*-MIRKO G. KUHEL. tajniki; FRANK 2> i" (Se nadaljuje.) "Povej mi vse, kar veš", je zahtevala tisti trenutek, ko sem obmolknil. "Kaj je tam — in tam — pa Um le?" je kazala s prstom v razne smeri. "Reke in gozdovi — ti ne pomenijo nič zame. Toda vasi, rodovi, ljudstva vsepovsod — povej mi, kajti jaz moram vse izvedeti." 'To bi vzelo dolgo čssa, Rima." "Zato, ker si tako počasen. Poglej, kako visoko stoji sonce! Govori, govori! Kaj je tam?" je pokazala na sever. . "Vsa ta pokrajina," sem začel in z roko na-značil celo pokrajino od vzhoda do zapada, "je Guayana, ki je tako prostrana, da lahko potuješ v to ali ono smer in hodiš mesece in mesece, ne da bi prišla do njenih mej; š* vedno bi bila v Guayani, deželi rek, rek, rek. z gozdovi vmes in rekami onostran njih. In divja ljud-stvs — Gushibi, Aguaricoti, Maci, Ayani, Pia-roji, Quiriquiripi, Tupariti — ali naj ti jih naštejem še sto? To br bilo odveč, Rima; vsi so divjaki, ki žive razpršeni po gozdovih in lovijo z lokom in pšico in zabstano. Pomisli torej, ksko velika je Guayana!" "Guayana — Guayana! Mar ne vem, da je to Guayana? Ampak onostran, onostran, onostran? Ali Guayana nima konca?" "Ima; na severi se neha pri Orinoku, mogočni reki, ki izvira v silnih gorah, v primeri s katerimi je Ytatoa tako majhna kakor kamen, na katerem sediva. Vedi. da je Gn«ysns samn del, polovica naše dežele Venezuele. Poglej!" sem nadaljeval in si s palcem potegnil po hrbtenici, "tod se vleče ozko korito, ki deli moj hrbet na dva enaka dela. Prav tako mogočni Orinoko deli Venezuelo: na eni strani je Guay-ana, na drugi pa dežele ali province Cumara, Maturin, Barcelona, Bolivar, Guarico, Apure in mnogo drugih." Nato sem ji v naglici opisal severni del dežele z njenimi prostranimi 11 a n o s, koder se pasejo brezštevilne črede, kavnimi plantažami in riževimi in sladkornimi naaadi, uključivši nazadnje tudi Caračfes, ta veseljaški, razkošni ameriški Pariz v manjšem obsegu. Zdelo se je, ds jo je utrujalo; čim pa sem nehal govoriti in preden sem si mogel omočiti izsušena usta, je zahtevala, da ji povem, kaj pride za Caracasom — za Venezuelo sploh. "Morje — voda, voda, voda", sem odgovoril. 'Tam nI ljudi — v vodi; farno ribe", Je pripomnila ona, potem pa nenadoma dodala: "Zakaj si tako molčeč — mar Je potemtakem Venezuela ves svet?" Naloga, katere sem se bil podstopil, se je oči-vidno šele začela. Ko sem razmišljel, kako bi - nadaljeval, sem opazil, da je bils ravan, na kateri sva stala, v glavnih obrisih podobna južnoameriškemu kontinentu. . "Glej, Rima!" sem povzel; "midvp stojiva na tem le kamenčku — Ytaioi; in midva sva zaprta v tem le majhnem krogu, onostran katerega ne moreva videti. Zdaj si ps misliva, da lahko vidiva onostran te črte — ds lshko vidi-vs celo planoto vrhunca, ki predstavlja, kakor veš, ves svet. Zdsj pa poslušaj, ko ti bom opisal vse dežele, nsjvečje gore in reke ln glavna mests celega svets!"' Načrt, kl sem si ga bil zamislil, je zahteval mnogo tekanja in tudi nekaj dela, ki sem ga imel z dviganjem in prenašanjem kamnov in začrtavanjem mej, rek in pogorij; vendar sem se z veseljem potrudil, ker mi je Rima ves čas sledils ter me molče, toda zelo pazno opazovala. Tako sem ns širšem koncu planote zariaal Venezuelo in pokazal z dolgo brazdo, kako Jo Orinoko deli na dvoje, dočim ao druge brazde označevale večje pritoke. Caracas ln ne- katera druga mesta sem zaznomenoval s kamni; pri tem sem bil vesel, da nismo tako navdušeni graditelji me«t kakor Evropejci, kajti kamenje je bilo t<£ko Sledili sta Colum-bije in Ekvador na zapadu, nato Bolivija, Peru, Čile in nazadnje doli pa jugu mrzlo, golo in zapuščeno Patagonijo. Spotoma sem zaznamoval obrežna mesta na ti strani kontinenta, kjer se neha zemlja in prične Tiho morje in brezkrajnost. ; Potem sem ji v nenadnem valu navdihnjenja opisal Kordilere — to eilno gorsko verigo in jezero Uiticaca v naročju njenih snežnikov in Paramo, kjer samevajo razvaline starodavnega mesta Tiahuanaco, starejšega od Teb. Omenil sem najvažnejše mesta v tem pogorju, ki delajo vtis majcenih ogrcev na telesu orjaka, med njimi Quito, imenovano — ne v ironiji, temveč po njegovih lastnih prebivalcih — Sijajno in Veličastno in ki se nahaja tako visoko, da se zdi čisto blizu nebesa — "de Quito al cie-lo", kakor pravijo. Toda niti besedice o njegovi slavni zgodovini in kraljih in vojskovodjih. Mnogo besed — kako malo se z njimi pove! — o silnih vrhuncih, pokritih z večnim snegom, ki se dvigajo nad zemljo in morje in oblake v višave, katerih celo kondor ne zmaguje. Ogenj bruhajoči Cotopaxt, katerega srdito mrmranje .se sliši dve sto milj daleč in Chimborazo, Anti-sana, Sarata, Illimani, Aconcagua — imena gora, ki vplivajo na nas kakor imena nepomirlji-vih bogov Pachacamaca in Virachoca, cijih večni granitni troni so. Nazadnje sem ji pokazal Cuzco, mesto sonca in najvešje človeško prebivališče na svetu. Veličastni predmet predavanja me je popol-, noma prevzel; in vedoč, da nimam pred seboj kritičnih poslušalcev, sem spustil domišljijo s povodcev. Medtem ko sem jaz pripovedoval, ml je Rima zvesto sledila in me vsa žareča in tresoč se vznemirjenja pazno posluiala. Ostal mi je še ogromen prostor vzhodno od Andov; reke — in kakšne reke! —, oceanu sli-čne zelene planjave in brezkrajne gozdnate pokrajine. Toda že sama misel na Amazonski gozd me je prestrašila. Ko bi mogel postaviti Rimo na vrhunec Chimboraza, bi ji lahko pokazal deeet tisoč štirijaških milj obsežno pokrajino, tako daleč se vidi od tam. Morda bi potem znala njena domišljija pokriti ta prostor z enim samim, neprekinjenim gozdom. In vendar bi bilo to le majhen gozdič v primeri z ama-zonsko gozdno pokrajino, ki je obsežnejša od vse Evrope. Kako pred ogromnostjo tega ppzorišča, kjer bo v daljnji bodočnosti stekla zibel novim narodom, ko bodo živeča plemena sveta s svojo civilizacijo vred že davno izginila prav tako kakor tisti davni prednamci, ki so zgradili stari Tiahuanaco; zato sem se požuril proč od te silne arene palm, pripravljene za dramo, kakršni nesmrtniki še niso bili priča ter rajši po-vedel svojo poslušalko vzdolž atlantske obale ter ji spotoma opisal razna obmorska mesta. Menda se ni še nihče polotil tako obsežnega zemljepisnega predavanja izza časov, ko je o-čak Noe razdelil zemljo med svoje sinove; in ko sem skončal, sem izčrpan sedel na kamen ter si obrisal potno čelo, vesel, da je bila moja ogromna naloga končana in da sem prepričal dekle, kako prazna je bila njena želja, da bi si ogledala ves svet. Njene vzhičenoet se je v tem polegla. Zdaj je zamišljeno, povešenih oči stala malo v stran od mene in nekaj tuhtala. Čez čas je pa hotela vedeti: "In kaj je onostran vseh teh gora, onostran mest — onoetrsn sveta?" (Dtlje prihodnjič.)