Ob 4. juliju — dnevu borca 4. julija 1941 je dal vrhovni komandant NOV — Josip Broz Tito ukaz za oboroženo vstajo. Kmalu potem so nastali v jugozahodni Srbiji prvi partizanski odredi in prvo veliko osvobojeno ozemlje. V spomin na ta pomemben dan praznujemo vsako leto dan borca. Nekdanji bojni tovariši si stisnejo roke. Obujajo spomine na tiste viharne, težke čase. Patrola Kamniško-zasavskegi Savo. Posneto v letu 1956. •a odreda, v kateri so tudi bivši člani našega kolektiva, na poti skozi V tej številki • Letos srebrni znak ZSS Francu Borišku • Predstavljamo vam Vido Vukovičevo — direktorico komercialnega sektorja • Kadri — osnova za vse — ali to vemo? • Zanimiva primerjava kazalnikov poslovanja predilnic v Jugoslaviji za leto 1985 in 1986 • Nov izračun materialnih stroškov • Društvo invalidov Litija sprejema prijave za letovanje v Čateških Toplicah 27. junij — dan samoupravljalcev Človek ne ve, ali samoupravljanje in samou-pravljalci v tem času zaslužijo ali bolj potrebujejo svoj praznik. Najbrž ga bolj kot ne potrebujemo, še predvsem za okrepitev svežih aktivnosti in za razreševanje nakopičenih gospodarskih problemov. Z administrativnimi ukrepi, ki zadnje čase samoupravljanje prepogosto postavljajo na stranski tir, tudi državi ne uspeva bistveno premakniti voza na poti k hitrejšemu razcvetu gospodarstva. Ob tem se človek vpraša, ali se je zaupanje v samoupravne odločitve omajalo prav pri vrhu, ali so ukrepi države nujno zlo, kije moralo slediti nespoštovanju samoupravnih odločitev. Nedvomno je največ nejevolje in nezaupanja v samoupravljanje prav med delavci, kot temeljnimi nosilci tega sistema. Ne, da ga ne bi marali, nasprotno, ne pustijo si ga odvzemati v tem, da je ostalo le še malo tistega o čemer dejansko odločajo. Predvsem ne odločajo o pogojih in še manj o rezultatih svojega dela, ki po neki, sicer »samoupravni« poti, kar spolzijo iz njihovih rok. Preveč časa pa porabijo za formalistične odločitve, brez pravega učinka. Problemov pa, kot da jih nikoli ne bo zmanjkalo. Vendar volje za nadaljnji razvoj samoupravljanja ne kaže izgubljati. Čas bo pokazal, ali je bilo to obdobje le prehodna kriza v razvoju, ki je prinesla nove izkušnje za njegovo izpopolnjevanje. Ne smemo pozabiti, da je sistem socialističnega samoupravljanja nova in mlada veja družbene ureditve, po svoje tudi edinstvena, ki še raste in potrebuje izkušnje iz lastne prakse. Izkušnje pa v življenju niso vedno le dobre in lahke, človek se marsikdaj bolj kali ob težkih. Samoupravni socialistični sistem je vzpostavil določeno mero socialne varnosti, socializirali smo tudi precej perečih problemov gospodarstva in živeli v nekakšnem relativnem miru. Ob tem pa se je izmikal razvojni dinar, akumulacija, brstela je inflacija, vse skupaj pa je zaviralo hitrejši gospodarski napredek. Pozabljali smo na to, da je treba socialistični sistem uveljavljati ne samo s teoretično, temveč tudi s praktično stabilizacijo gospodarstva. Predvsem pa s hitrejšim razvojem proizvajalnih sil, z odpiranjem širših možnosti za uveljavljanje znanja in inovativnosti, in tudi z uveljavljanjem demokratičnega odločanja. Predvsem materialni napredek gospodarstva in družbe bo v bodoče ustvarjal osnovo za nadaljnji razvoj in napredek samoupravljanja, pri čemer bomo morali napraviti odločilne in ne vedno lahke korake tako samoupravljala kot država. M. Kralj Letos srebrni znak ZSS Francu Borišku Na proslavi ob Dnevu samoupravljalcev bo podeljen letošnji srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije, ki ga podeljuje Občinski svet ZSS, tudi našemu sodelavcu Francu Borišku, za njegovo delo na področju samoupravljanja in v družbenopolitičnih organizacijah, še posebno v sindikatu. Nekaj podatkov o njegovem delu smo povzeli iz utemeljitve za priznanje, nekaj misli pa iz priložnostnega razgovora. Franc Borišek je zaposlen v Predilnici od leta 1951 in je tako dobršen del njegovega življenja povezan s tovarno. V delovni organizaciji se je vsa leta aktivno vključeval v samoupravno in družbenopolitično delo. Pričel je kot član različnih samoupravnih komisij, v letih 1960/61 je bil predsednik disciplinske komisije, 1964/68 pa predsednik stanovanjske komisije. Bil je prvi predsednik odbora samoupravne delavske kontrole in oral ledino pri vključevanju tega organa v sistem samoupravljanja. Kasneje je bil tudi predsednik izvršilnega odbora! Bilje tudi član delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine in za skupščino SR Slovenije, več let pa je tudi deloval v občinskem svetu za šolstvo. Opazno je bilo njegovo delo v družbenopolitičnih organizacijah. Z dušo in srcem je deloval v organih Zveze komunistov. Šest let kot sekretar predilniške osnovne organizacije in v tistem času je članstvo ZK porastlo od 60 na 120 članov, in kasneje še štiri leta. Devet let je bil sekretar občinskega aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev, pa tudi član občinskega komiteja in konference ZK, udeležil se je tudi 8. kongresa ZKS. Z nostalgijo se spominja obdobij aktivnega dela komunistov v tovarni in ni mu prav, da je zadnja leta tako zamrlo. V letih 1962/65 je bil predsednik predilniške sindikalne organizacije, ki je bila v tistem obdobju aktivna in uspešna, saj so bile njena aktivnosti poleg ostalega usmerjene v obravnavo planov in doseganje proizvodnje, v razvijanje samoupravnih odnosov, za skrajševanje delovnega tedna od 48 na 42 ur, izgradnjo počitniškega doma in urejanje sindikalne dvorane, urejeni prehrani med delom, pa tudi letovanju in rekreaciji delavcev. Spominja se, da so bili v tistem času razformirani vsi okrajni forumi, med drugim tudi sindikata, kar se je bistveno poznalo pri večjem deležu članarine osnovnim organizacijam sindikata. Na njegovo pobudo je v tistem obdobju sindikat organiziral proizvodno tekmovanje med izmenami, prvo leto en mesec in čez dve leti trimesečno. Vsakokrat se je v času tekmovanja bistveno povečala produkcija in produktivnost, zmanjšali pa tudi odpadki. To so bili tudi prvi zametki kasnejšega sistema nagrajevanja po izmenah, kije sedaj sestavni del sistema nagrajevanja v proizvodnji. S svojimi izkušnjami se je tudi kasneje vključeval v delo sindikalnih komisij in samoupravnih organov. Toliko samoupravljalskega in aktivističnega dela ob delu na izmenah vsa ta leta gotovo ni bila lahka naloga. Potrebno je bilo veliko odrekanja prostega časa, pa tudi podaljšanih nočnih »šihtov« v dopoldanske sestanke in delo. Za svoje delo in aktivnosti je prejel ob praznovanju devetdesetletnice in stoletnice tovarne priznanji delavskega sveta, v letu 1983 pa tudi občinsko priznanje Osvobodilne fronte. Našemu sodelavcu ob podelitvi sindikalnega priznanja iskreno čestitamo! M. K. Litijski predilec odslej enkrat mesečno Našo delovno organizacijo je z 31. 5. 1987 zapustil dolgoletni urednik Litijskega predilca Matic Malenšek. Glasilo je urejal 11 let. V tem času ni urejal samo Predilca, ampak je tudi skrbel za Informacije. Matic Malenšek je torej v celoti vodil politiko informiranja v delovni organizaciji in lahko ugotovimo, da je svojo nalogo v celoti uspešno opravljal. Njegov odhod je popolnoma razumljiv, saj si je poiskal službo v bližini svojega doma, to je v Domžalah. Na novem delovnem mestu mu želimo, da bo prav tako uspešno opravljal delo, kot ga je v našem kolektivu. 27. 2. 1985 je delavski svet sprejel stabilizacijske ukrepe, med katerimi je bil tudi sklep, da se mora zmanjšati število delavcev, posebno v takozvanih režijskih službah. Zaradi tega sklepa je odločitev kolegija, da se dela in naloge informiranje delavcev ne zasedejo. Zaradi take odločitve pa je moralo priti do spremembe pri izhajanju Litijskega predilca. Izhajal bo zopet enkrat mesečno. Zavedamo se, da bo sedanjo kvalitetno raven informiranja težko obdržati, ker se v DO ne bo nihče več ukvarjal profesionalno z informiranjem delavcev. Upamo, da bo novi začasni urednik, ki bo poleg svojega rednega dela tudi opravljal uredniške posle imel veliko pomoč v uredniškem odboru. Ta bo moral sedaj aktivneje sodelovati ne samo pri urejanju časopisa, ampak tod pri ustvarjanju informacij. Informacije, ki bodo objavljene v Informacijah, se bodo prav gotovo povečale. Zato bodo verjetno Informacije izhajale sedaj večkrat in ne samo dvakrat na teden, posebno še, ker bodo morale prevzeti del informiranja, ki je bilo preje objavljeno v 14-dnevniku. Ob pomoči vodstev vseh sektorjev smo prepričani, da bodo delavci v DO kljub vsemu dobro in pravočasno obveščeni, pa čeprav se s tem ne bo nihče ukvarjal profesionalno. A. P. Franc Borišek podaja poročilo kot predsednik sindikalne podružnice leta 1964 Predstavljamo vam Vido Vukovičevo -direktorico komercialnega sektorja Tvoji osebni podatki, ter službe, ki si jih do sedaj opravljala oziroma delovne izkušnje? Rodila sem se leta 1953 in vseskozi živela v Šmartnem, zadnje leto in pol pa živim v Litiji. Ekonomsko fakulteto Borisa Kidriča v Ljubljani sem z odličnim uspehom končala 1977. leta in sem za diplomsko nalogo prejela tudi študentsko Prešernovo priznanje. Zaposlila sem se na občinski upravi v Litiji, kjer sem vodila glavno analitsko službo. V najtežjem obdobju zadnjih let, takrat ko ni bilo plina, olja, za bencin smo izdajali bone itd., pa sem opravljala naloge predsednika občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj. V Predilnico Litija sem prišla oktobra 1984. Koliko in kakšne stike si imela s tekstilno industrijo, ter kako gledaš na prespektivo te panoge v današnji gospodarski situaciji? S tekstilno industrijo sem se srečevala seveda vseskozi, saj je za našo občino tekstilna industrija poglavitna in smo jo zato tako tudi obravnavali bo- disi z analitičnega ali planskega vidika. Seveda pa so se moji neposredni stiki s tekstilnimi organizacijami s prihodom v Predilnico okrepili. Naj odgovorim še na drugi del vprašanja. Tekstilna industrija ni bila nikoli v prioriteti, torej ni bila nikoli deležna posebnih privilegij, obdržala se je v vseh težkih obdobjih in še več, saj je reševala situacijo in pomembno prispevala k devizni bilanci celo potem, ko je bila že proglašena za odpisano. V tem je tudi prednost: tekstilci vemo, da se moramo preživeti s svojim delom. To je naša velika prednost. Tudi zato sem prepričana, da imamo svojo trdno perspektivo. Do sedaj si bila pomočnik direktorja finančnega sektorja, kakšna se ti zdi razlika med delom na finančnem področju in sedaj na komercialnem področju? Velika. Cernu boš dajala trenutno pri svojem delu največji poudarek? Kaj meniš, da bo v prihodnjem obdobju naša najpomembnejša naloga? Bojim se, da ne bom mogla izbirati, saj se težka gospodarska situacija Jugoslavije v naši delovni organizaciji odraža tako na področju nabave kot prodaje. Mi moramo skoraj vso surovino nabavljati iz uvoza, s plačili v tujino so pogoji vsak mesec iz dneva v dan težji. Zato bo potrebno na tem področju več aktivnosti kot v normalni situaciji, saj sicer lahko pride do zastojev v oskr- bi s surovino. Manjša kupna moč, velik uvoz tekstila v Jugoslavijo, večja konkurenca na svetovnem trgu pa zahtevajo polno angažiranje na področju prodaje. Morali bomo kvalitetnejše izpolnjevati vsa naročila in se prilagajati zahtevam kupcev. Iskati bomo morali tudi nove prodajne možnosti in še širiti naš proizvodni program. Bolj bomo morali izostriti kriterije in biti pri prodaji bolj selektivni. Seveda moramo marsikaj še storiti na področju skladiščenja in transporta, kjer pa smo zelo omejeni z že obstoječim stanjem in pa finančnimi sredstvi. Na koncu pa še vprašanje glede družine, saj to delovno mesto prinaša precej obveznosti preko delovnega časa, ki vedno tudi niso predvidljive? Otroci so še majhni, sinova sta stara šest let in pol, jeseni bosta šla v prvi razred, hčerka pa je pred enim mesecem in pol praznovala prvi rojstni dan, tako, da sva oba z možem tudi doma več kot polno zaposlena. K sreči se je letošnje leto s L aprilom moja mama upokojila, kar mi omogoča večjo odsotnost z doma, pa tudi tašča in tast kdaj priskočita na pomoč. Seveda pri tem ne pozabljam, da otroci potrebujejo predvsem starše, kar pomeni, da se je treba odreči marsikateri lastni želji, kot npr. večkratnem obiskovanju gledališča, branju knjig, itd. Mirko Dolinšek Kadri — osnova za vse — ali to vemo? V soboto dne 16. 5. 1987 smo se štirje člani društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Predilnice Litija udeležili tradicionalnega letnega strokovnega srečanja, kije bilo v Kranjski tekstilni tovarni IBI. Srečanje je organiziralo slovensko društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev. braževanja aktivno delajo (npr. Mura) se ugotavlja: — prevelike pridobljene izkušnje so lahko ovira za uspešno delo; Tema letošnjega srečanja je bila tekstilno strokovno šolstvo in kadri. Povzetki iz razprave in referatov: Že na začetku nas je kar malo presenetilo vztrajno ponavljanje referentov o izredno velikem pomanjkanju strokovnih kadrov v celotni tekstilni industriji. Ugotavljali so, da se proizvodnje kapacitete v tekstilni industriji širijo, kupna moč prebivalstva pada, kar pomeni, da mora biti naša orientacija v izvozu. Če hočemo to doseči je potreben vsestranski strokovni pristop, saj je to edini način za doseganje nivoja, ki omogoča izvoz brez izgub. Posledice pomanjkanja kadrov se izražajo v: — draga tekstilna tehnologija stoji neizkoriščena, ne daje ustrezne kvalitete, njen delovni izkoristek je premajhen; — neprilagajanje proizvodnega programa glede na potrebe trga — pojav velikih zalog in izgub; — kljub možni finančni pomoči (možnosti, da dobimo nov IFC — kredit v višini 33 milij. dolarjev, domača finančna sredstva) marsikje zaradi pomanjkanja kadra ni možnosti in idej za strukturno pre- — slabi profiti pri prodaji izdelkov in s tem dohodek — iz tega izvira premajhna materialna motiviranost delavcev; Ugotavlja se tudi, da je kvaliteta izobraževanja pogoj za uspešnost pri delu. Pridobivanje znanja v šolah je daleč najcenejše. Prijave v Delo pri stroju za odvijanje predpreje Snemanje navitkov na flyerju tekstilne šole kažejo precej zmanjšan interes mladih predvsem za proizvodne dejavnosti. Za primarno tekstilno industrijo je primanjkljaj 50%. To v perspektivi pomeni čedalje slabši kader v tekstilni industriji glede na ostale panoge. Tudi v sami tekstilni industriji ni večjega interesa za izobraževanje. Postavljalo se je vprašanje zakaj je temu tako? Iz izkušenj tovarn, ki na področju kadrovanja in izo- — predaja znanja iz starejših na mlajše ne poteka v redu, saj starejši niso motivirani za to ker od tega praktično ničesar nimajo; — kvaliteta populacije, ki se izobražuje v skrajšanih programih (ki prihaja iz osnovnih šol) je slabša od tiste, ki naključno prihaja; — za uspešno usposabljanje kadra mora biti zagotovljeno kvalitetno mentorstvo; — po izkušnjah se ugotavlja, da po skrajšanem izobraževanju delavci dosegajo cca 40% produktivnosti. Po 18 mesecih dodatnega kvalitetnega usposabljanja pa dosegajo 100% produktivnost tudi na bolj zahtevnih delih; — mladi predvsem sposobni kadri zelo hitro zapustijo delovno organizacijo če ne dobijo možnosti za kvalitetno delo. Kot zaključek razprav lahko ugotovimo, da so kadri eden od bistvenih pogojev uspešnega dela še posebno sedaj v zaostrenih pogojih poslovanja. Od njihove kvalitete je v največji meri odvisno kako hitro in kvalitetno se prilagajamo zunanjim vplivom in potrebam. Č. S. Zanimiva primerjava Dobili smo primerjalne kazalnike rezultatov poslovanja TOZD ali DO brez temeljnih organizacij naše podgrupe predilnic v Jugoslaviji za leto 1985 in 1986. Po enotni metodologiji in obveznih kazalnikih jih je obdelala služba družbenega knjigovodstva, zato so primerjave, kljub spreminjanju obračunskega sistema zanimive. V stolpcih spodnje tabele smo vam posebej za poslovno leto 1985 in posebej za leto 1986 rangirali mesto naše DO v skupini, 42. oz. 43. OZD sorodne dejavnosti v Jugoslaviji. Vidimo upadanje uspešnosti naše DO iz leta 1985 na leto 1986, kar je posledica proizvodnih motenj ob velikih investicijskih delih v zadnjem poslovnem letu. Negativni prehodi nam morajo biti le vzpodbuda, da ob prilagoditvi zahtevnosti modernizirane tehnologije, oblikovanju novega zadostnega jedra delovne sile, dosežemo še boljše poslovne uspehe, kot smo jih dosegli v preteklosti. PRIMERJALNI KAZALCI REZULTATOV POSLOVANJA OZD enakih dejavnosti v Jugoslaviji za leto 1985 - 86 1. 1985 - 42 1. 1986 - 43 Katalci Obdobja 1985 Rang 1986 Rang Indeks 86/85 I. KAZALCI oo 140. ilenu ZZD • 1. Dohodek na delavca (v din) DO Predilnica 1 862 472 2 955 933 12 159 in dohodkoma produkt im ost Podgrupa 0125-12 1 202 669 2 155 5^8 179 2. Dohodek v primerjavi a 0 upo- DO Predilnica 50,2 45,9 27 91 rabljenimi poslovnimi sredstvi - rentabilnost v % Podgrupa 0125-12 42,1 43,3 103 3. Ustvarjeni ČD na delavca DO Predilnica 1 465 459 2 171 771 q 148 v din Podgrupa 0125-12 911 535 * 1 541 711 169 4. Akumulacija v primerjavi DO Predilnica 19,7 16 4,9 30 70 25 z dohodkom (v %) Podgrupa 0125-12 19,8 12,3 62 5. Akumulacija v primajavi z ustvarjenim čistim DO Predilnica 25,0 16 6,7 27 Podgrupa 0125-12 26,1 17,3 66 dohodkom (v %) 6. Akumulacija v primerjavi s 0 DO Predilnica 9,9 2,2 22 uporabij.poslov.sredstvi (v %) Podgrupa 0125-12 8,3 5,3 64 7. OD in sredstva skupne porabe DO Predilnica 86 844 1 161 050 185 na delavca (v din) -mes.povpr. Podgrupa 0125-12 52 144 100 876 193 8. Čisti OD na delavca - mes.0 DO Predilnica 66 405 116 773 176 Podgrupa 0125-12 38 4 J8 72 329 188 II. KAZALCI oo odloku ZIS 1. Izločanje iz OD na delavca DO Predilnica 20 438 44 276 217 mesečno povprečje (v din) Podgrupa 0125-12 13 706 28 546 208 2. Izločanje iz dohodka na delavca DO Predilnica 347 055 650 540 187 (v din) Podgrupa 0125-12 146 629 303 415 207 3. Ak in Am v primerjavi s 0 DO Predilnica 20,1 13,8 69 uporabi j.poslom, sredstvi (v%) Podgrupa 0125-12 15,2 9 12,1 80 4. Povprečno uporabljena posl. sredstva na delavca (v din) DO Predilnica 3 705 101 6 430 448 174 Podgrupa 0125-12 2 850 919 4 970 179 174 5. Celotni prihodek glede na DO Predilnica 130,4 136,7 26 105 porabljena sredstva (v %) - ekonomičnost Podgrupa 0125-12 133,1 23 142,6 107 6. Celotni prihodek v primerjavi 8 povprečno uporabljenimi DO Predilnica 2,7 2,6 96 Podgrupa 0125-12 2,3 2,1 / lo 91 obratnimi sredstvi 7« Izguba na delavca DO Predilnica _ - Podgrupa 0125-12 13 888 - 13 436 - 97 8. Dohodek v primerjavi z DO Predilnica 96,5 101,1 105 načrtovanim dohodk.(v %) Podgrupa 0125-12 115,3 30 116,9 57 101 9. Del ČD za OD v primerjavi z DO Predilnica 123,5 135,5 17 110 načrtovanim zneskom (v %) Podgrupa 0125-12 133,8 23 127,7 95 PovpreČ.štev.zaposl. DO Predilnica 1 022 1 035 14 101 po stanju na koncu meseca Podgrupa 0125-12 33 825 35 162 104 Opomba: Preračuni na delavca, v določenih kazalnikih so preračunani na poprečno zaposlenega po stanju na koncu meseca, ne na poprečno zaposlenega izračunanega iz opravljenih delovnih ur. Razlika za našo DO bi bila novemb- ra v letu 1985 za 2 manj zaposlena, v letu 1986 pa za 10 manj zaposlenih. To ima večji ali manjši vpliv na izračun določenih kazalnikov, kakor jih prikazujemo v SR Sloveniji. Kaj ugotavljamo v tabeli? V dohodku in čistem dohod- ku na delavca (kazalnik 1 in 3/1) zasedamo v podskupini še vedno kar solidno mesto, ki pa ne moreta biti potuha za samozadovoljstvo. Slabi smo, ko primerjamo dohodek s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (2/1) kot up- ravljanje z družbenim premoženjem. Tako bi morali bolje izkoristiti uporabljena osnovna sredstva, večkrat obrniti obratna sredstva in najemati čim manj obratnih kreditov za tekoče poslovanje. Vse to pa je najmanj v naši moči zaradi objektivnih težav našega gospodarstva. Število obračanj obratnih sredstev (6/II) se bistveno ni zmanjšalo (iz 2,7 na 2,6), težiti pa bomo morali, da jih kar najbolj povečamo. S tem bi mogli bistveno popraviti tudi našo akumulativnost (6/1) kot enem glavnih virov novih investicijskih vlaganj. Res je, da smo na račun amortizacijskih sredstev bolj povečevali našo reproduktivno sposobnost (3/II), kar se tudi pozna v doseženem rangu (iz 9 mesta na 16.), morali pa bomo predvsem popraviti našo stopnjo akumulativnosti v primerjavi z rastjo dohodka in sredstev vloženih za OD ter sredstev za neposredno skupno porabo — primerjaj kazalnike 7 in 8/1, s kazalniki 1,2 jn 6/1! Odnosi niso pravilni! Če jih tokrat moramo opravičevati z investicijskimi deli, jih v bodoče ne bomo mogli več. Zanimiv je prehod mesečnih izločanj iz OD na delavca iz lr na 3. mesto v rang lestvici (l/II) in tudi izločanj iz dohodka na delavca v kazalniku 2/II, saj sta v preteklosti verno oba sledila mestu kazalnikov pod 7 in 8/1. Prehitela nas je neka makedonska DO kar je razumljivo, če računamo, da z velikimi lastnimi prizadevanji rešujemo svoj nezavidljiv gospodarski položaj. V primeru 2/II, pa sta pred nami poleg dveh slovenskih OZD še dve iz Vranja. Za dve mesti 'smo nazadovali tudi v poprečno uporabljenih poslovnih sredstvih na delavca (iz 13. na 11. mesto) v kazalniku 4/11. V kazalniku ekonomičnosti (5/II) smo se poslabšali, samo za 3 mesta in smo še vedno v zgornji slabši polovici. V kazalniku 8/II smo se enkrat manj zmotili v planiranju kot večina ostalih, zato pa smo se bolj v naslednjem kazalniku 9/11 — osebno bolj, družbeno pa manj sprejemljivo. V povprečju smo zaposlovali v letu 1986 manj delavcev kot podskupina, lahko pa smo imeli toliko večjo fluktuacijo, kar pa iz podatkov ni razvidno in tudi ne bi bilo dobro. Če ne prej, pričakujemo mnogo boljše rezultate, ko bomo v naslednjem letu ta čas primerjali rezultate poslovanja za leto 1987 z letom 1986. V. K. 6. STRAN LITIJSKI PREDILEC JUNIJ • ŠT. 11 LITIJSKI PREDILEC STRAN 7 JUNIJ e ŠT. 11 Prevoz izdelkov iz rampe sukalnice v skladišče. Prevoz surovine iz »skladišča pod cerado« v proizvodnjo. Skladiščno tihožitje — nepogrP' pripomoček. Nakladanje kartonov na kamion. Nov izračun materialnih stroškom Na podlagi 32. člena družbenega dogovora o osnovah za povračilo stroškov, ki sojih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog, ter v skladu z našim pravilnikom o materialnih stroških je določena nova višina povračila teh stroškov in sicer: 1. DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V DRŽAVI (25. člen pravilnika o materialnih stroških) — za odsotnost od 6 do 8 ur 2.626.—din — za odsotnost nad 8 do 12 ur 3.576.— din — za odsotnost nad 12 ur 7.332,— din 2. NOČNINE (26. člen) — na podlagi predloženega računa za prenočišče v hotelu B kategorije — — brez predloženega računa 2.236.— din 3. DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V TUJINO (27. člen) — v višini, ki velja za II. skupino zveznih upravnih organov — 4. NADOMESTILA STROŠKOV LASTNEGA PREVOZNEGA SREDSTVA (31. člen) — za službene potrebe za prevoženi km 89,82 din 5. POVRAČILO STROŠKOV ZA PREVOZ NA DELO IN Z DELA — stroški javnih prevoznih sredstev se nadomeščajo nad višino (33. člen) 1.028.— din — kilometrina, če ni javnih prevoznih sredstev (34. člen) 22,45 din 6. TERENSKI DODATEK (32. člen) — dnevno 1.85 L— din Nova višina navedenih stroškov velja od 22. 5. 1987 dalje. V bodoče bo spreminjanje teh stroškov poenostavljeno Da bi razbremenili delavski svet formalnega potrjevanja novih višin zgoraj navedenih stroškov, je ta na pretekli seji sprejel dopolnitev pravilnika o materialnih stroških. Na podlagi novih določil bomo avtomatično prevzemali vsakokratno višino določenih stroškov (dnevnice, stroški prenočevanja, kilometrina za prevoženi kilometer z lastnim avtomobilom), kijih objavljata Zavod za statistiko in Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve, na podlagi gibanja cen. Kadrovsko splošni sektor bo poskrbel, da bomo o višini teh stroškov pravočasno seznanjeni, prav tako pa tudi ustrezne službe. Vsakokratna nova višina bo veljala z dnem, ko bodo podatki objavljeni v Uradnem listu SRS. Varno delo v Želim opozoriti na nekatere postopke varstva pri delu v teh oddelkih. Odpiranje bal je še vedno izredno nevarno opravilo. Bistveno je, da v bližini ni drugih delavcev, ki bi jih sproščeno obročno železo lahko poškodovalo. Delavec, ki seka železo, mora uporabljati zaščitni pokrov, zaščitno obutev in mora stati v primerni oddaljenosti od bale. Paziti mora tudi na odletavajoče delce. Ovojnino in obročno železo in žico je treba sproti odstranjevati iz oddelka. Odvzemanje plasti bombaža iz bal sedaj opravlja stroj Optomix ali Unifloc, tako da ni potrebno nalaganje kot pri starem sistemu. Pri teh strojih pa je strogo prepovedano posegati med odvze-malne valje pobiralne naprave. Če se stroj ustavi, je za to lahko vzrok tudi dovolj materiala v čistilnici. V takšnem primeru se stroj zopet vključi avtomatsko, brez predhodnega opozorila, ko v čistilnici zmanjka materiala. Torej je treba pri vseh popravilih in čiščenju zagotoviti, da je stroj dejansko v mirovanju. novem oddelku čistilnice in predpredilnice Mikalnik rieter C-4 je ustrezno zavarovan z varnostnimi pokrovi oz. končnimi in centrifugalnimi stikali. Nevarno mesto je na dova-jalnem koritu, kjer pa sta nameščena 2 potisna gumba za izklop v sili. Ta stikala lahko pritisnemo le v res nujnih primerih. Med obratovanjem se lahko odprejo tudi pokrova nad prednjimi kalendri in prostorom za namestitev čistilne krtače, vendar je prepovedano med obratovanjem posegati v notranjost. Pri novi raztezalki VOUK je zapiranje pokrova nad raztezali pnevmatsko, tako da odpade ročno odpiranje. Paziti pa je treba, da pri zapiranju nimamo glave Odpravljanje napake na novi VOUK-ovi raztezalki. Pokrov s pomočjo posebnega stikala lahko zapremo šele, ko smo stopili s stopnic stroja na tla. pod pokrovom, ker jo lahko stisne. Delo na Bajerjih Zinser je v mnogočem varnejše in manj naporno, zaradi interne zaščite vrtečih vreten in nagibu vretenskega voza proti delavki pri snemu. Predvsem v čistilnici je zaradi relativno majhnega števila zaposlenih potrebno, da vsak o zapustitvi delovnega mesta obvesti predpostavljenega ali sodelavca. Andrej Krhlikar Poškodbe v maju V mesecu maju smo imeli skupaj 5 poškodb, od tega 1 na poti z dela, ostale pa na delu. Tako imamo letos vpetih mesecih 18 poškodb, kar pa je še vedno manj kot lani, ko smo imeli v istem času 28 poškodb. Nezgoda, ki bi lahko imela težje posledice, je nastala v skladišču. Tam je voznik viličarja pri vzvratni vožnji zadel Marijana Šušteršiča kije stal za sosednjo skladanico bal. Vsekakor je pri manevriranju z viličarjem potrebna pazljivost tako voznika, kot ostalih, ki so v bližini. V predilnicah sta bili 2 nezgodi. Joža Balant je pri posluževanju prs-tančnega stroja z zapestjem leve roke udarila ob ogradje stroja, Slavki Brandstatter pa je pri premiku zabojčka po vodilcu prstančnega stroja spodeletela roka in je z njo udarila ob vodilno letev. Antonu Femcuje spodletel ročni viličar (»Libis«), oz. ga je odbilo nazaj, ko ga je skušal potisniti pod kontejner. Nezgoda na poti z dela seje pripetila Marjanu Potisku. Na stopnicah je nerodno stopil in si poškodoval gleženj desne noge. Andrej Krhlikar Janez Škrabanja kot vzdrževalec OE strojev skrbi za njihovo redno in tekoče delovanje. V gasilstvu vedno kaj novega V Kranju je bil tudi letos sejem opreme za Civilno zaščito, ki so ga obiskali tudi poklicni gasilci iz naše tovarne. Naj na kratko strnem vtise o razstavljenih protipožarnih sredstvih in opremi. Pri klasični gasilski opremi razen izboljšav v detajlih ni posebnih novosti. Za nas je zanimiv ročnik za vodno meglo. Šobe tega ročnika so razporejene tako, da ustvarjajo vodno meglo, s katero v določeni oddaljenosti (2—5 m) lahko gasimo tudi električne naprave pod napetostjo. Ta ročnik je prikazan na fotografiji, stane pa od 10—15 starih milijonov. Tovarna Sava je razstavila posebne blazine iz odpornega materiala, ki se napihnejo in služijo za dvigovanje raznih predmetov ob nesrečah ali za zapore cevi in kanalov pri udarih vode, delu v ceveh, razlitju nevarnih snovi itd. V gasilstvo nevzdržno prodira tudi elektronika, ki omogoča učinkovito povezavo naprav za javljanje požara, alarmiranje in po potrebi gašenje. S tem je izključen človeški faktor, čas za gasilsko intervencijo pa zmanjšan na minimum. Eden izmed boljših proizvajalcev teh naprav je tudi Zarja iz Kamnika, njihovi infrardeči javljalniki so montirani in učinkovito delujejo tudi v naši bombažni čistilnici. Vsekakor bi opisovanje vseh zanimivosti zavzelo preveč prostora. Dejstvo je, da se tudi gasilska tehnika razvija vzporedno z ostalo industrijo. Andrej Krhlikar Upokojili so se ... V maju seje upokojilo 6 naših delavcev, od tega so se trije delavci odločili za predčasno upokojitev, dva sta bila invalidsko upokojena, ena delavka pa je izpolnjevala pogoje za starostno upokojitev. Vera Videmšek se je avgusta leta 1956 zaposlila v Predilnici. Z delom je pričela v oddelku predilnice I, kjer je delala vse do upokojitve. Tudi njena delovna pot je podobna delovni poti že upokojenih predic oziroma vod snemalnih kolon. Kot snemalka se je postopoma usposobila za predico, zadnja leta pred upokojitvijo pa je bila vodja snemalne kolone. Več kot 30 let je opravljala delo tudi v nočni izmeni. Bila je prizadevna in vestna delavka. Ob praznovanju 100 letnice delovne organizacije je prejela državno odlikovanje — red dela s srebrnim vencem. Svojim sodelavkam in sodelavcev v oddelku predilnice se iskreno zahvaljuje za darilo ob upokojitvi. Rada se jih bo še spominjala, saj so se ji kljub težkemu in napornemu delu, vtisnili v spomin tudi lepi trenutki, ki so jih preživeli skupaj. Marija Kokalj je po 7 letih dela v Lesni industriji Litija ostala doma zaradi neurejenega varstva treh hčera. Leta_ 1969 pa se je ponovno odločila za zaposlitev. Sprejeta je bila v oddelek sukalnice. Tu je delala vse do invalidske upokojitve. Čeprav je imela odločbo za delo dvojilke, je posluževala tudi druge stroje v oddelku, tako pač, kot so zahtevale potrebe proizvodnega procesa. Bolezen ji je preprečila, da bi še nadaljevala z delom, ki gaje rada opravljala. V svojem delovnem okolju se je dobro počutila prav tako je navezala dobre prijateljske odnose s svojimi sodelavkami. Za izročeno darilo ob upokojitvi se vsem najlepše zahvaljuje. Ivana Ceglar je bila pred zaposlitvijo v Predilnici nekaj let doma zaradi neurejenega varstva otrok. Pred tem je delala v Lesni industriji in v Tovarni usnja v Šmartnem. Leta 1963 pa je pričela z delom v oddelku sukalnice. Krajši čas je posluževala dvojilne stroje, potem pa je bila razporejena za previjalko. Ker se v zadnjih letih ne počuti prav dobro, se je odločila za predčasno upokojitev. S svojo dužino žiVi na manjši kmetiji zato ji dela nikoli ne zmanjka. In kaže, da bo tako tudi vnaprej. »Človek mora delati, če hoče ostati pri močeh,« smeje pove tov. Ce-glarjeva. Verjamem ji, saj iz njenega Vera Videmšek pripovedovanja lahko razbereš, da jo težko delo spremlja skozi celo življenje. Tudi njej bo izročeno darilo ob upokojitvi drag spomin, ki jo bo še vedno spominjal na bivše sodelavke in sodelavce. Vsem se najlepše zahvaljuje. Naslednji trije upokojenci pa se našemu vabilu niso odzvali. Škoda! Morda bi bila ura kramljanja z njimi še prijetnejša in zanimivejša. Tako pa smo prelistali njihove osebne mape in iz raznih zapisov, sklepov in odločb ugotovili, kako je potekala njihova delovna pot v Predilnici. Ivo Češek je po vrnitvi iz JLA leta 1953 nadaljeval z delom v Predilnici v oddelku valjčkarne. Zaradi prevelikega števila delavcev v tem oddelu, je bil leta 1961 razporejen v mikal-nico. V naslednjih letih je še opravljal dela izpihovanja oblog in transport, bil je brusač v mikalnici in kasneje mazač strojev v sukalnici. V letu 1970 pa je bil ponovno razporejen v valjčkarno, kjer je delal vse do upokojitve. Vsi, ki smo poznali tov. Češka, smo poznali tudi njegov dar in ljubezen do slikanja na platno in les. Mnogim sodelavcem bo njegov izdelek ostal trajen spomin. Želimo mu, da v naslednjih letih, ko mu čas ne bo tako skopo odmerjen, ne pozabi na svojega konjička in še kdaj ustreže našim željam. Ana Hauptman se je prvič zaposlila v Predilnici leta 1949. Delala je v menzi in v oddelku sukalnice. Po 9 letih zaposlitve je ostala doma in se za ponovno zaposlitev odločila v januarju leta 1964. Nadaljevala je z delom v sukalnici kot previjalka. Previjalne stroje je posluževala vse do upokojitve. Bila je prizadevna in vestna previjalka. Ob 100 letnici Pomoč v času odsotnosti Nujno iščemo pomoč za varstvo otrok v času odsotnosti staršev z doma. Mlajše upokojenke, ki čutijo veselje do dela z otroki vabimo, da se oglasijo osebno ali po telefonu 881-411 (interno 70). V poštev pridejo tudi naše mlajše delavke, ki bi bile pripravljene priskočit na pomoč svoji sodelavki. Marija Kokalj delovne organizacije je prejela priznanje za njen prispevek k uspešnemu delu Predilnice. Mirko Dolinšek se je leta 1952 zaposlil v Predilnici v mehanični delavnici. V tem oddelku na delovnem mestu ključavničarja je ostal vse do invalidske upokojitve. V letih 1960 in dalje, ko se je vršila postopna modernizacija delovne organizacije, so bile velike težnje, da se čim več dela opravi v lastni režiji. Aktivno je sodeloval pri rekonstrukcijah in opravljal najzahtevnejša dela. Priučil se je tudi avtogenega in elektrovarjenja. Ivana Ceglar Sodeloval je tudi pri montaži zračnih kanalov C oddelku predpredil-nice, ki so bili montirani v letih 1970/72 in v celoti izdelani v naši mehanični delavnici. S tem sodelovanjem seje proučil tudi kleparskih del, ki jih je kasneje uspešno opravljal tudi sam. Vsa leta je prihajal na delo peš iz oddaljenega Velikega vrha. V letu 1984 je za svoj prispevek k napredku delovne organizacije prejel državno odlikovanje — red dela s srebrnim vencem. Vsem našim upokojencem želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! V. Bric Prišli — odšli v mesecu maju 1987 PRIŠLI: 18. 5. 1987 — Zoran VIZLAR, Cesta komandanta Staneta 14, Litija, elektro; 18. 5. 1987— Radmila KUSIČ, Cesta zmage 22, Zagorje, sukalnica rezerva; 18. 5. 1987 — Sajda OSMANOVIČ, Naselje na Šahtu 15,Zagorje, predilnica rezerva; 20. 5. 1987 — Dragica PINOZA, Ponoviče 20, Sava, predilnica rezerva; 25. 5. 1987 — Esma DEDIČ, Podvine 14, Zagorje, predilnica rezerva; ODŠLI: Upokojitve: 31. 5. 1987 — Vera VIDEMŠEK, Prvomajska 3^, Litija, predilnica bombaža 2. izmena; 31.5. 1987 — Ivana CEGLAR, Grbinska cesta 50, Litija, sukalnica L izmena; 31. 5. 1987 — Ana HAUPTMAN, Marokova pot 10. Litija, sukalni ca L izmena; 31.5. 1987 — Ivan ČEŠEK, Graška cesta 30, Litija, valjčarna; Pismeni sporazum: 4. 5. 1987 — Silvestra OCEPEK, Sp. Hotič 1, S/rezerva; 31. 5. 1987 — Matija MALENŠEK, Dragomelj 116, Domžale, splošni sektor; 31. 5. 1987 — Jožefa POZNAJELŠEK, Tirna 13, Sava, proizvodni sektor; 31. 5. 1987 — Vojko STRMLJAN, Prvomajska 2, Litija, vzdrževanje sukal- . niče; Invalidska upokojitev: 15. 5. 1987 — Marija KOKALJ, Grbinska 28, Litija, sukalnica rezerva; 18. 5. 1987 — Miroslav DOLINŠEK, Veliki Vrh 11, Litija, mehanična delavnica; Prestajanje zaporne kazni: 3. 5. 1987 — Franc RAKAR, Sava 1, predilnica rezerva; Prekinitev delovnega razmerja za določen čas: 10. 5. 1987 — Gustelj ŠTRUS, Ščit 8, Šmartno, predilnica rezerva; Odhod v JLA: 17. 5. 1987 — Vojko MAJCEN, Levstikova 2, Litija, transport; V delovni organizaciji je bilo na dan 31.5. 1987 zaposlenih 1059 delavcev. Od tega 670 žensk in 389 moških. Od skupnega števila zaposlenih je 69 mladoletnih oseb. J. Zupančič SLOVENIJATURISr X/ % pojdiU i nami ! PAG MURTER * fjdi*i tmmmU - ptjdititm ugodni lo-dnevni termini v zasebnih sobah avtobusni prevoz iz Maribora, Celja in Ljubljane PAG MURTER Pag je eden najdaljših otokov na Jadranu, sega od Raba do severne Dalmacije, Na Pag se peljemo s trajektom iz Jablanca ali Karlobaga ter po mostu z zadarske smeri. Mesto Pag je največji kraj na otoku.Mesteče je staro in zelo dobro ohranjeno. Ribištvo, :živinoreja in turizem sta doma v mestu. Kraj slovi po paškem siru in zelo iskanih čipkah.Namestitev v zasebnih sobah (polpenzioni: zajtrk in kosilo) v novih in posodobljenih hišah. Prehrana v skupni restavraciji. V neposredni bližini lepe peščene plarže? nedaleč proč je tu-i zdravilno "morsko blato". zleti z avtobusom in ladjo: Paški zaliv, Novelja, Nin, Zadar itn. Ples vsak večer. Murter de srednjedalmatinski otok. ki je z mostom "pripet" k obali med Šibenikom in Biogre-dom. Murter je največja vas na sicer dokaj gosto naseljenem otoku, kjer je doma ribištvo, kmetijstvo (sadje,trta.zelenjava) in turizem. Namestitev v zasebnih sobah v novih in prenovljenih hišah. Prehrana (trije obroki) v skupni restavraciji. V neposredni bližini lepe peščene in skalnate plaže. Murter je najboljše izhodišče za izlete z ladjo na Komate. Izleti z avtobusi v Šibenik, Biograd in do slapov Krke ter Vranskega jezera.V kraju je nemalo športnih igrišč, marina in pestre poletne prireditve. Ples vsak večer. Podrobnejše informacije dobite pri tov. Heleni Hiršel v poslovni stavbi Predilnice Litija - soba št. 15 ali po telefonu 881-411 (interna 52). Društvo invalidov Litija Prijave za letovanje v Cateških Toplicah Vsi invalidi, ki imate namen letovati v Čateških Toplicah se čimprej javite v Društvu invalidov na Parmovi 7 (uradne ure so vsak petek od 16. — 17. ure). Naše društvo ima na razpolago termin od 30. Počitniške objekte lahko koristijo posamezni člani Dl in člani Dl z zakonci oziroma ožjimi svojci. ZDIŠ razpolaga s tremi objekti. Od 22. 7. dalje razpolagamo še s tremi objekti (skupaj 6 objektov). Vsaka hišica ima 4 ležišča v dveh sobah, 2 hišici pa imata tudi pomožno — 9. do 10. 10. 1987. Ijenimi kontraindikacijami (npr. srčni bolniki), prednost pa naj imajo in vali-, di z zdravniško ugotovljenimi priporočili in odobrenimi zdravstvenimi storitvami s strani njihove zdravstvene skupnosti. Predsednik Dl Litija Lado Zevnik Sporočilo iz Novigrada: MORJE VAS PRIČAKUJE! Kaj mora vedeti imetnik tekočega računa V banki lahko odpre tekoči račun tisti, ki zagotovi redni priliv sredstev na tekoči račun. Redni priliv sredstev je lahko: — nakazilo rednega mesečnega dohodka — nakazilo pokojnine — nakazilo invalidnine — nakazilo štipendije — priliv sredstev s pologi ali drugimi nakazili. Kdaj sme imetnik tekočega računa koristiti sredstva, ki so nakazana na njegov tekoči račun? — mesečni osebni dohodek šele takrat, ko je ta knjižen pri Službi družbenega knjigovodstva »na plačilni dan DO«, n. pr., če je 14. 6. 1987 plačilni dan, imetnik TR lahko izstavi ček šele 14.6. 1987 in ne preje. prvi delovni dan v mesecu — invalidnina z dnem, ko je ta nakazana na tekoči račun — štipendija z dnem, ko je ta nakazana na tekoči račun — polog ali nakazilo z dnem, ko je ta nakazan na imetnikov tekoči račun (n. pr. 25. 6. 1987 imetnik položi v banki na svoj TR določeno vsoto denarja in še isti dan lahko izstavi ček in koristi ta sredstva. Zadnje čase opažamo v banki neupravičena negativna stanja na tekočih računih. Imetnik tekočega računa, ki izstavlja ček brez kritja na svojem tekočem računu stori prekršek, če je ta znesek manjši od 50.000.— din. V primeru, če je znesek večji od 50.000.— din stori že kaznivo dejanje. Prekršek, kot kaznivo dejanje stori že, če je v negativnem stanju tudi samo en dan. Banka je dolžna vsakega imetnika tekočega računa, ki izda nekriti ček prijaviti pristojni službi. V času, ko sredstva presegajo stanje na tekočem računu (negativno stanje), banka zaračunava zamudne obresti, ki so trenutno 84%. Po 6. mesecih lahko občan, ki posluje v skladu s pogodbo o tekočem računu, zaprosi pri banki za limit. Banka imetniku odobri limit za dobo 6 mesecev. V tem času ima lahko imetnik na računu negativno stanje vendar samo do določene višine limita, ki mu je odobren. Naj višji znesek limita je 60.000.— din, obrestna mera pa je 80%. Pri izstavljanju čekov mora imetnik tekočega računa vedeti, daje najvišji znesek pri brezgotovinskem plačevanju 50.000.— din in najmanjši 1.000.— din. Pri gotovinskem izplačilu pa velja pravilo, da lahko dvigne pri enoti banke, ki vodi njegov tekoči račun do višine sredstev, kijih ima na tekočem računu. Pri drugi enoti Ljubljanske banke lahko dvigne na en ček 50.000.— din, pri ostalih bankah, pošti ali SDK pa samo do višine 20.000.— din. Vsak uničen ček mora imetnik vrniti enoti banke, ki mu je čeke izdala, zaradi izbrisa čeka v računalniku. Imetnik tekočega računa mora sam voditi evidenco o stanju na svojem tekočem računu s pomočjo čekovnih talonov in jo primerja z evidenco na izpiskih, ki jih prejema trikrat mesečno. To je le nekaj bistvenihh pojasnil in novosti, ki naj bi jih moral vedeti vsak imetnik tekočega računa. LB Ekspozitura Litija Agata Primožič pokojnino lahko koristi imetnik tekočega računa z dnem, ko je ta knjižena na njegov račun. Po navadi, razen nekaterih izjem, je to peto ležišče v dnevnem prostoru. Ena hišica je prirejena za invalide na vozičkih in ima le 4 ležišča (št. 117). Hišne številke hišic so 117., 118., in 119. Hišice so povsem opremljene z vsem potrebnim inventarjem za kuhanje, tako, da koristniki prinesejo s seboj le rjuhe, prevleke za blazine, brisače in kuhinjske krpe. Kopalnica je opremljena s kopalno kadjo in ker je v vse hišice napeljana termalna voda, je možno koristiti termalno kopanje tudi v hišici. Koristniki hišic pa lahko koristijo tudi neomejeno vse zunanje bazene in pokrit bazen v Zdraviliškem domu. Na oddih v Terme Čatež pa ne morejo biti napoteni invalidi z ugotov- Pri tovarniškem dimniku sta na novo postavljena kontejnerja za smeti (slika levo). S KOP Komunalo smo se dogovorili za reden odvoz polnih kontejnerjev. Po potrebi jih bodo odvažali takoj, ko bodo napolnjeni. Storimo vsi vsaj malo tudi za lepši izgled naše tovarne. UČIMO SE REDA! SVETOVALNICA ZA ŽIVLJENJE V DVOJE Ljubljana, Hranilniška 7 a tel. 061/313-186,325-865 XY7D V Živi bi vam Želja slehernega med nami je imeti varen dom. Za srečo in toplino družinskega življenja oa se moramo potruditi tudi sami. Svetovalnica ŽIVA vam pri tem lahko pomaga Zakaj? Zato, ker v ŽIVI to znamo. V 17 letih našega dela je šlo skozi naša vrata več kot 50.000 ljudi, ki so morda tako kot vi z nezaupanjem zrli na takšno pomoč. Danes nam o tem pišejo in pod njihovimi toplimi pozdravi so že podpisi njihovih otrok. Vsak, ki si želi spoznati primernega partnerja, ima možnost, da mu svetovalnica pri tem pomaga,^odločitev za trajno zvezo pa je seveda njuna. V ŽIVI delamo po določenih načelih. Prvo je seveda diskretnost. Veliko ljudi v vašem kraju si je morda našlo partnerja pri nas, toda tega ne veste. Drugo je poštenost. Pričakujemo pošteno izražene želje in odnos. Ne zase, temveč za tistega, ki seje tako kot vi vpisal pri nas. Ljudje nam zaupajo tudi stvari, ki so jim že desetletja ležale na duši. Zato nas ljudje radi obiskujejo še po tem, ko so rešili svoj problem. Morda se vam poraja vprašanje: kdo vse se pri nas vpiše. Odgovorimo lahko, da prav vsi: od mladega kmečkega fanta, kurirja, tehnika, vojaške osebe pa do dvakratnega doktorja znanosti, od mladega dekleta pa do upokojenke. Meja praktično ni. Izpolnjevati morate le zakonske pogoje za sklenitev zakonske zveze. V zadnjem času raste med mladimi dekleti zanimanje za delo na kmetiji pa seveda ne vedo, kam bi se lahko obrnile po nasvet, kje najti fanta radi pomagali z enakimi željami in seveda po možnosti že s posestvom. Te srčno vabimo tudi zato, da naše modernizirane in zdrave domačije ne bi propadle. Naša vrata so na široko odprta. Tudi izven uradnih ur se bomo posvetili vašemu problemu, želji ali samo pogovoru o vsem, kar vas zanima. Naša vrata so odprta vsem, ki delajo v Sloveniji; kajti s pomočjo predstavništev v drugih mestih Jugoslavije pomagamo tudi vsem tistim iz drugih republik, ki si žele partnerja iz domačega okolja. V ŽIVI se v zadnjem času trudimo pomagati invalidom, slepim in slabovidnim, gluhonemim ter tudi tistim, ki so imeli v življenju veliko težav in so morali prestajati zaporno kazen ali pa se zdraviti zaradi alkoholizma. Vemo, da je bilo v življenju marsikoga veliko trnja in da poti niso bile vedno gladke in brez ovir. Tudi za te ljudi in njihove stiske imamo veliko razumevanja in posluha. Nič nam ni tuje, kar je človeško! Vsem bomo skušali pomagati in rešiti težave, ki jim sami niso kos, tudi našim zdomcem, izseljencem in zamejcem. In kje nas najdete? Če boste prišli v Ljubljano osebno: za Bežigradom na Hranilniški 7/a (za blagovnico Astra), pripeljete se lahko z mestnimi avtobusi št. 12, 6 ali 8. Lahko pa nam samo pišete in po pošti vam bomo poslali vse potrebne informacije. Tudi telefonirate lahko na številko 061/313-186. Uradne ure za stranke imamo vsak dan. Takole so litijski osmarji predali ključe sedmarjem. VOZNI RED Velja od 31. 05. 1987 do 28. 05. 1988 POSTAJA LITIJA Odhod iz LITIJE Prihod v LJUBLJANO Odhod iz LJUBLJANE Prihod v LITIJO 04.35 05.10 03.40 04.10 04.55B 05.30 04.30 05.02 05.10 05.45 05.00B 05.32 05.40A 06.15 05.40 06.12 06.07B 06.40 06.30 07.02 06.41 07.15 08.40 09.12 07.00 07.35 09.40 10.12 07.30 08.05 10.40 11.12 08.30 09.05 11.40B-D 12.12 09.30 10.05 12.40 13.12 10.30 11.05 13.40 14.12 11.30 12.05 14.10B 14.43 12.30 13.05 14.25 14.57 13.30B-D 14.09 14.40A 15.12 14.32 15.05 15.15B 15.48 15.30B 16.05 15.40 16.12 16.31 17.05 16.35 17.07 17.30 18.05 17.20E 17.52 18.30 19.05 17.40 18.12 19.00C 19.35 18.40 19.12 19.30 20.05 19.40 20.12 19.47C 20.20 20.40 21.12 20.25C 21.00 22.40 23.12 20.30 21.05 22.30 23.05 OPOMBE A - Vlaki, vozijo samo ob delavnikih. B - Vlaki ne vozijo ob sobotah, nedeljah in praznikih. C - Vlaki vozijo samo ob nedeljah, razen 29.11. 1987.01.05. 1988; vozi pa še 01. 12. 1987 in 03. 05. 1988. D - Vlak ne vozi od 01. 07. 1987 do 31. 08. 1987. E - Vlak vozi samo ob petkih, razen 01. 01. 1988; vozi pa še 30. 12. 1987. v neposredni bližini kegljišča. Slučaj je tudi nanesel, da smo se utaborili Obiskal nas je tudi predsednik skupščine občine Litija tov. Miro Kaplja in poleg panoja ob naši 100-obletnici. se nadrobno pozanimal za probleme odreda. NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1 12 13 14 15 16 . 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 El 29 30 31 VODORAVNO: 1. kraj ob Bači s tekstilno tovarno, 8. slovenski pesnik in pisatelj. Izdajal in urejal Zvon, 9. gora v naših Julijcih, 10. rimska boginja jeze, 11. enaka samoglasnika, 12. obrambna zaščitna plošča, 13. vkopavanje, 15. ljudski odbor, 16. indonezijski otok, 18. antično mesto v Mali Aziji, 20. Vadnal Alojzij, 21. rastlinska maščoba, 24. zdravilna travniška rastlina, 26. okrajšava za »eventualno«, 27. trenje, 28. kratica mednarodne org. za pomoč beguncem, 29. naj večji zaliv ob jugoslovanski obali, 31. prizadejanje škode. NAVPIČNO: 1. mesto v bližini Pskovskega jezera, 2. človek v zgodnjih letih življenja, 3. travnata ruša, 4. avtomobilska oznaka Bihača, 5. skrajni konec kopnega, ki sega v morje, 6. poklon, 7. govornik (latinsko), 12. vohun, 14. ime popevkarja Pestnerja, 17. pred leti priljubljeni angleški popevkar, 18. nekdanji bosenski ban (od 1353 dalje), 19. slovenski jezikoslovec (Fran), 22. skladatelj, kije živel v Litiji (Peter), 23. portugalsko mesto jz. od Lizbone, 25. vzhodnoindijsko žganje, 28. največja reka na z. delu Indijske podceline, 30. grška črka. Rešeno križanko oddajte najkasneje do 29. junija 1987 v skrinjico Litijskega predilca ali pošljite na uredništvo. Ne pozabite napisati svoje ime in priimek ter točen naslov. Nagrajene bodo tri izžrebane in pravilno rešene križanke. Nagrade: 1500.—, 1000.— in 700 din. Modni trendi V modni sezoni, ki prihaja bodo v ospredju drobni vzorci in preprosti efekti na površini tkanin, ki jih lahko ustvarimo s spremembo vezave na vzorčnem mestu ali pa z uporabo efektnih prej. Na pohodu so pastelne barve (pudrasto roza, siva, rumena) v kombinaciji z belo, barva zlata in barve morja (tirkizna, ultravijolična, mo-dro-bela). Moda zapoveduje tudi vrsto vlaken iz katerih naj bo izdelano blago. Prevladujejo naravna vlakna: čisti bombaž, volna ter surova svila in sintetična akrilna vlakna. Svetleče efekte prej pa dosežemo s kombinacijo svetlečih (akrilnih in viskoznih) niti z nesvetlečimi. V skupini'efektnih prej so še vedno aktualne naslednje izvedbe efektnih prej: mouline, boucle in k rep. Mouline je preprosta efektna preja, kijodobimos posukanjemdveh ali več raznobarvnih niti med seboj. Boucle pa je efektna preja za katero je značilno, da efektna nit tvori zanke okrog temeljne niti. Zelo moderen je tudi krep efekt, ki ga lahko dobimo z vgraditvijo krep prej v tkanino. Krep preje pa izdelamo tako, da preji povečamo osnovno vitje. Toliko o modnih zapovedih za letošnje leto, ki bodo vplivale na asortiman naših izdelkov. Marta Grošelj Izžrebali smo tri pravilno rešene križanke iz 10. številke Litijskega predilca. Nagrade prejmejo: 1. Jože Rink, Č-M-I. izmena — 1500 din, 2. Joža Zupančič, KSS —1000 din in 3. Ivanka Bučar, upokojenka — 700 din. Izhaja enkrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Člani uredništva: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Branko Bizjak in Marijan Šušteršič. Številka telefona: (061) 881-111 int. (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Priprava za tisk: DIC-TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Naklada: 1700 izvodov. IZ FOTO ARHIVA — pred 41 leti (iz Albuma razvoja predilnice Litija): Litijsko nogometno moštvo Fizkulturnega društva, ki danes tekmuje v prvenstvenih tekmah za ljubljansko okrožje, sestavljajo sami delavci naše predilnice, ki so tudi vsi člani sindikata. Priborili smo si jesensko prvenstvo »Ljubljanskega okrožja.« V mladinskem moštvu nogometa so zastopani tudi predilniški mladinci, ki kažejo veliko zanimanje in imajo vse možnosti, da se razvijejo v dobre fizkulturnike. Stojijo od leve proti desni: Milan Vidmar, Stane Lap, Milan Planinšek, Ivan Belec, Franci Kos, Ignac Nadižar, Jože Eltrin, Hari Jelnikar, Franci Robinik. Čepijo: Jože Logar — Slovan, Franci Podlipnik in Adi Slabe.