Rokopisi •« n* vr.-f.lo. - PUU I« loU • • v Ljubljani. - Ur«d-ntfttvo ln upMTl |a v LJubljani v Kolodvorski allol tt«T. T. - T.l.fo. InUr. It. 50«. - R«{y» pri poli. (ikema M. »odo JI 11.348.
štev. 45. Poštnina plačana v goleni	Ljubljana, 10. novembra 1926.	Leto VIII.
!zl'aja vsako sredo. Naročnina m celo leto Din 50-24 pol leta „ 15 — za incxe-m«tvo aa c«lo leto Din JO- -Inserati po tariiu • Pls merim vprašanjem naj se priloži mamko za od jrovor, — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo.
iiiniri—"iiiTinr fin r 1 nT"nr n ^ ~i—ii"nin»~rirTiifnrri	run — sett-^om*!-«^•»c^st^-u.- ®TS»-«asae=>»^
K?«!, iglavec in obrtnik ns) bodo nsrcuu vodnik!
Glasilo ..Slovenske Kmetske Stranke
in
Pred dobrim tednom se je v naši javnosti mnogo govorilo in pisalo o skorajšnjem vstopu SLS v vlado. Iz .Beograda so vedeli povedati razni \\sti, da se dr. Korošec že prav res-no pogaja z zastopniki obeh vladnih strank glede razširjenja vladne koalicije tudi na SLS.
Stvar pa ni šla tako lahko kakor je izgledalo na prvi pogled. Radikali so dr. Korošcu določno namignili, da mora izpolniti najprej neke I pogoje, predno se morejo začeti obvezni razgovori. Posebno važnost so polagali radikali na to, da dr. Korošec v svojem in v imenu svoje stranke izjavi priznanje vidovdan-ske ustave.
Tej zadevi je nameraval dr. Korošec ugoditi s tem, da je dal časnikarjem sledečo izjavo:
: V raznih izjavah v »Slovencu« sem povodom vsakodnevnega pisanja našega časopisja o vstopu SLS v vlado naglašal, da se o našem vstopu v kabinet ni še nič konkretnega govorilo. Kolikor je bilo doslej v tem pogledu razgovorov, so bili vsi neobvezni. Formalnih ponudb in posredovalcev doslej ni bilo. Nekateri listi so danes pisali, da je potrebno, da podamo gotove izjave v prilog vidovdanski ustavi. Izjaviti vam moram, da smo vedno priznavali vidovdansko ustavo de iure et de facto (t. j. pravno in stvarno. Op. ur.). To smo dokazali s tem, da smo bili 1. 1924. v vladi narodnega sporazuma. Zato smatram, da ni potrebno, da se to vprašanje vzdržuje, ako hočejo storiti kaj stvarnega.«
To izjavo dr. Korošca so objavili skoro vsi listi dne 27. oktobra 192G. Ta izjava je naravno vzbudila splošno pozornost. Radikalom pa še ni zadostovala in dne 29. oktobra je napisal aktiven radikalski minister v listu Vreme članek, v katerem zahteva »da mora dr. Korošec izjaviti ne samo, da priznava ustavo, marveč da se tudi strinja z duhom usU\e in (|a ne bo nikoli več nastopal i i&ktevo avtonomije.«
Ta zahteva radikalov je bila za dr. Korošca in za SLS trd oreh. Vsako nadaljno premišljevanje o tem, ali naj SLS izpolni tudi to zahtevo, pa je pretrgal »Slovenec« z dne 30. oktobra s člankom Nikdar ! V tem članku piše med dru-
?im:
p »Odločno smo se zavarovali, da ne nosimo nobene odgovornosti za katastrofalne posledice centralistične gospodarske politike ... Nikdar SLS ne ho podpisala takozvanega julijskega sporazuma, ki ga je Pašič diktiral Radiču v ječi. Nikoli
SLS ne bo vstopila v nobeno vlado, v kateri bi morala nositi odgovor-| nost, ne bi pa imela možnosti, da .izvojuje Sloveniji izboljšanja... Če hoče sedanja vladna večina sodelovanja Slovencev, mora računati z nami takimi, kakršni smo in z vsemi našimi težnjami in zahtevami.«
Na drugem mestu v isti številki pa piše »Slovenec«:
»SLS ni napravila niti koraka, ki bi se mogel tolmačiti kot ponujanje ali odmik od slovenskih zahtev, za katerih uveljavljenje je prejela SLS mandat od svojih volilcev.«
Naj tukaj pripomnimo, da so izjavo dr. Korošca, dano časnikarjem v Beogradu o priznanju vidovdan-ske ustave »de iure et de facto«, vsi ljudje tolmačili kot nekako kapitulacijo dr. Korošca. »Slovenec- pravi seveda drugače ...
Dne 3. novembra 1. 1926 pa je objavil »Slovenec« izjavo dr. Korošca, kjer pravi med drugim:
»Zaradi vstopa naše stranke v vlado do sedaj še ni prišlo preko predhodnih, splošnih in neobveznih razgovorov. Že iz tega lahko razvidite, da je vse govorjenje in pisanje, češ da smo izdali ali prodali svoj program, brez vsakega temelja...«
Povodnji.
Po poletni povodnji, ki je zadela ! velik del Slovenije, je prišla nad Slovenijo še jesenska povodenj, ki ' je uničila še to, kar je ostalo od po-Jletja. Najlepši kraji Slovenije so [danes uničeni in razdejani in neizmerna je škoda, ki jo mora trpeti že itak obubožana Slovenija.
Ni pa povodenj zadela samo Slovenije, ampak tudi mnoge druge kraje naše države, tako da se državna uprava nahaja glede pomoči za poplavljence v tako veliki zadregi kakor še nikdar nobena vlada ne. To je priznal tudi finančni minister dr. Peric v parlamentu. Nedvomno pa je, da se vlada svoje dolžnosti zaveda in da bo gotovo pomagala, kolikor je v njeni moči. Čudežev pa tudi najboljša vlada ne more delati.
V parlamentu so stavili glede pomoči za poplavljence poslanci SLS nujen predlog in so zahtevali težke milijone samo za Slovenijo. Mi razumemo, da imajo tudi poslanci SLS voljo pomagati, ampak ravno (ako dobro voljo za pomoč ima tudi vlada. 0 tem za poštene ljudi
Iz neštetih izjav z ene in druge strani je razvidno, da so se res neka pogajanja glede vstopa SLS v vlado vršila da pa niso imela uspeha. Dr. Korošec sicer pravi, da so bili vsi tozadevni razgovori neobvezni , ministrski predsednik Uzu-novič pa pravi drugače, namreč da je bila zadeva mišljena jako resno. A najsi bo že kakor hoče, končni rezultat je, da so se pogajanja razbila in da SLS ostane v opoziciji.
Mi smo svoje stališče glede vstopa SLS v vlado razložili dovolj jasno in pri tem, kar smo rekli, tudi ostanemo. Po našem mnenju je za Slovenijo ogromna gospodarska škoda, ker zastop sedanje večine Slovencev ni v vladi. To je danes jasno vsakomur. Kaj je dr. Korošca privedlo do njegove trdovratnosti, da hoče za vsako ceno ostati v opoziciji, tega ne vemo, povemo pa, da škode, ki ji je prizadejal dr. Korošec Sloveniji s svojo opozicijo, desetletja ne bo gomoče popraviti.
Za gospodarsko nazadovanje Slovenije ni toliko odgovorna sedanja vlada, ampak še v veliko večji meri nesrečna in nespametna politika' SLS. Te resnice ne more spraviti s sveta nobeno govorjenjo in šarjenje z doslednjim vztrajanjem v opoziciji.
ni nobenega dvoma. Ravnotako pa tudi ne more biti nobenega dvoma o tem, da še tako »nujni« predlogi ne morejo pričarati denarja na dan tam, kjer ga ni, oziroma kjer ga je premalo. Vlada namreč nima samo pravice denar razdajati, ampak ima tudi dolžnost skrbeti, kje se bo denar dobil! Tega pa žalibog gospoda, ki je stavila nujen predlog za pomoč Sloveniji, vladi ni povedala!
Vsak pameten gospodar gleda v prvi vrsti na to, predno se za kakšen izdatek odloči, kje bo dobil toliko dohodkov, da bo stroške pokril. Tudi vlada mora gledati na to, če hoče obdržati v državnem gospodarstvu red. Zato je umljivo, da je vladna večina v parlamentu »nujnost« odklonila, a s tem še ni rečeno, da vlada ne bo pomagala! Vlada mora najprej vedeti, kje bo vzela, potem bo pa dala, kolikor bo (mogla. Toliko človečnosti bi menda že še vsak pripisoval tudi sedanji vladi, da ji bo priznal, da se ona ne veseli nesreč, ampak da si je tudi svesta svoje dolžnosti, da pomaga, kjer more in kolikor more.
Zanimiv boj.
Pred nekaj meseci se je začel v Beogradu zanimiv boj proti korupciji. V ospredje so nenadoma stopile razne nečedne afere, pri katerih je bil udeležen pri največji meri (po trditvah njegovih nasprotnikov) sin predsednika vlade Nikole Pašiča, tudi po Sloveniji že dobro znani Rade Pašič. Posli, ki so jih spravljali v zvezo z Rade Pa-šičem, so bili znani sicer že tudi prej, vendar pa takrat, ko se je za vse te stvari izvedelo prvič, ni nihče nastopil javno niti proti staremu niti proti mlademu Pašiču. To se je zgodilo šele letos poleti in sicer tako, da je vsak čutil, kdor je razmere poznal, da je udarec namenjen pravzaprav očetu in ne sinu. Proti staremu Pašiču pa je mogla odločno nastopit le kakšna močna, jako močna sila, in to daje boju proti Pašiču poseben pomen.
Mi vemo, da je proti korupciji v našem javnem življenju nastopil z vso odločnostjo tudi Stjepan Radič in ni njegova najmanjša zasluga, da se je sploh sklical poseben parlamentarni odbor, ki je imel nalogo natančno preiskati vse afere.
Delo preiskovalnega odbora se je spočetka zavlačevalo, šlo pa je vendarle naprej. Te dni pa se je zgodilo nekaj, kar utegne biti za
nadaljni razvoj naše notranje politike odločilnega pomena.
Po svojem povratku iz inozemstva se je namreč Pašič pričel pripravljati na odločilen naskok na sedanjo vlado, oziroma na odločilen udarec proti nasprotnikom svojega sina. Toda ravno v najbolj kritičnem trenutku se je zgodilo, da je bila poklicana pred preiskovalni odbor udova po ranjkem ravnatelju Slavenske banke« g. Milima, gospa Marija Milin. Njena izpoved je bila za celo Pašičevo rodbino naravnost uničujoča.
Mi ne vemo ponavljati vsega, kar je ta gospa povedala. Omeniti hočemo le, da je povedala, da je njen ranjki mož posredoval v korist Trboveljske premogokopne družbe (čemu in zakaj, tega ni povedala), in da so prejeli kot nagrado za to »posredovanje« skoro vsi člani Pa-šičeve rodbine bogate nagrade v obliki akcij Trboveljske družbe, ki so jih lahko prodali za visoke zneske. Posredoval je v korist Trboveljske družbe po izpovedi g. Milinove Pašičev sin Rade, Paši-čeva hčerka Dora, Pašičeva sinaha Rebeka itd. Gospa Milin je dalje izjavila, da je pripravljena vse svoje izjave potrditi s prisego in da ima v rokah vse listine, ki potrjujejo resničnost njenih izjav.
2
Nobena Ideja in nobena misel oi zmagal« brez žrtev.
Vtis izpovedi g. Milinove je bil strahovit. Zanimivo je, da so njene izpovedi objavili vsi veliki beo-gradski listi po stenograficnem zapisniku, tudi taki listi, ki so naklonjeni radikalom. Še bolj zanimivo pa je, da nismo nikjer brali niti grožnje s sodiščem!
Pač pa so listi objavili dva ali tri dni kasneje neko pismo g. Milinove na Radeta Pašiča, v katerem g. Milinova izjavlja, da je bila »napačno poučena«. To pismo pa ni bilo v javnosti niti 24 ur, ker je že g. Milinova izjavila, da je to pismo pisano 1. 1924. in da ona svoje najnovejše trditve vzdržuje v polnem obsegu!!!
Kaj bodo napravili stari Pašic in njegovi prijatelji, da to težko ob-dolžitev spravijo s sveta, danes ni znano. Verjetno in lahko mogoče pa je, da se bodo branili z obupnimi sredstvi, s še bolj obupnimi kakor doslej, da celo stvar spravijo s sveta. Vprašanje pa je, če pojde to, kajti iz vsega poteka dogodkov raz-
vidi tudi slepec, da je g. Milinova samo sredstvo v dobrih močnih rokah, hote ali pa nehote.
Za Pašiča, ki hoče za vsako ceno priti zopet na površje, je položaj jako neugoden, kajti že danes se vsa javnost vprašuje: Ali more vladar izročiti najvišjo oblast članu tako zelo obtežene rodovine kakor je Pašičeva, dokler se vse izjave g. Milinove ne ovržejo na pristojnem mestu in to pred vso javnostjo? Kajti tako nizko naša javna morala vendar še ni padla, da bi mogla prenesti tudi tako gorostas-nost, da bi mogel zavzeti mesto predsednika vlade mož, čegar cela rodbina je pred vso javnostjo (vsaj zaenkrat) tako obdoižena.
Ob enem pa je tudi jasno že danes, da borbe še ni konec in je tudi še kmalu ne bo. Njen izid pa bo za celo državo odločilnega pomena in njene odmeve bomo čutili pri vsakem koraku našega notranjepolitičnega življenja.
Nepozabljeno.
(Dopis iz Gorenjskega.)
Pod naslovom »Neodpustno« je objavil sobotni »Slovenec?: članek, s katerim dolži ministra Puclja, da premalo skrbi za poplavljence v Sloveniji, ker je večina zbornice odklonila nujnost Kremžarjevega predloga. Ako bi imeli ljudje slamo v glavi, bi »Slovenčev^ članek napravil nekaj vtisa. Toda brihtni Gorenjci dobro vemo, kako stvar stoji. Vidimo, da se zastopniki SLS brž glase, če treba kje dati kaj podpore, da se potem na shodih hvalijo: »Glejte, to smo Vam mi nako-mandirali!« V resnici pa ne dosežejo ničesar. Vlada in zbornična večina Kremžarjev ne potrebujeta in dajeta lahko podpore brez ozira na zahteve SLS. Saj bi bilo tudi res nespametno, ako bi vlada poslušala stranko, ki na vse načine skuša povišati proračun in z raznimi predlogi hoče pomagati k zboljšanju protikmetskih slojev, v istem času, ko ista stranka vedno zabavlja, da ta »kmetska« vlada ne more znižati proračuna. Kjer ima SLS moč, enako postopa in pravi, da je pravično. Tudi v parlamentu bi bila SLS že večkrat lahko izrabila svojo moč, ako bi ne bili njeni voditelji tako silno neokretni.
V omenjenem članku je pa tudi odstavek, ki je zelo zanimiv. »Slovenec« namreč omenja, kako se je v kranjski deželi delalo za ljudstvo pod poglavarjem dr. šušteršičem. Tako toži: »Dežela? Je nimamo več. Če bi še imeli tisti neumorno delavni deželni zbor in odbor SLS, ki je neprestano gradil, vselej hitro in izdatno pomagal, ki je iz zaostale Kranjske v pičlem desetletju naredil moderno urejeno slovensko Švico! Toda tega danes ni več. Danes je samo centralizem.«':
0, ta vražja hinavščina oz. hinavska pozabljivost! Kdo je pa pomagal ubiti glavarja dr. šušteršiča in odbornika dr. Lampeta, ki sta bila neumorno delavna in sta neprestano gradila? Kdo drugi ju je gnal v
smrt, kot SLS in njihova glasila? Kdo drugi je deželo pomagal uničiti in je vrgel njeno lepo premoženje v grlo centralizmu, kakor SLS, ki je tačas vladala in dirjala v Beograd, pa bila gluha za vse opomine, da naj se ne prehiti! Kdo je rekel, da slovenščine ni treba, ker je srbščina vsem lahkoumevna? Kdo je podpisal centralistični manifest z dne 6. januarja 1919. leta, kjer se zahteva, da naj edini narod Jugoslovanov ima samo en parlament, če ne dr. Korošec? _Stjepan Radič takrat ni mogel in ni hotel dirjati za Korošcem. Dogodki kažejo, da je bil Korošec takrat kratkoviden državni krmar in da je sebi nakopal na glavo strašno odgovornost, Slovencem pa veliko nesrečo, ki se bo težko popravila.
Na vse to so pozabili »Slovenče-vi« uredniki, niso pa pozabili in ne bodo pozabili tega gorenjnski kmetje.
Naši veliki možje.
Josip Jura] Strossmayer.
V nedeljo so v Zagrebu odkrili spomenik največjemu sinu hrvatskega naroda, škofu Josipu Jura ju Strossmayerju.
Za hrvaški narod si je pridobil škof Strossmayer velikanskih zaslug, ker je s svojimi bogatimi kulturnimi ustanovami Hrvate dvignil na visoko stopinjo evropske kulture. Ustanovil je v Zagrebu akademijo znanosti, galerijo slik, vseučilišče in je bogato podpiral vse hrvaške kulturne ustanove. Največ pa si je prizadeval za zboljšanje katoliškega zapada s pravoslavnim vzhodom, dobro vedoč, da tiči v tem zbližanju največje jamstvo za srečno bodočnost jugoslovanskih narodov.
Spomenik je delo svetovnozna-nega hrvaškega kiparja Meštrovi-ča. Odkritju spomenika je priso-
stvoval v imenu Nj. Vel. kralja zagrebški armadni poveljnik general Matic, ki je položil na spomenik krasen venec iz masivnega srebra, cela vrsta škofov pod vodstvom zagrebškega nadškofa dr. Baureja, ki je imel pri odkritju krasen govor, in še cela vrsta najodličnejših predstavnikov političnega in kulturnega življenja iz vseh delov naše države.
Prevoz Putnikovih
zemeljskih ostankov.
V petek je prispel v Ljubljano preko Postojne transport s posmrtnimi ostanki vojvode Putnika in devet krst s trupli uglednih srbskih politikov. Transport je vodil general Dušan Štefanovič.
Na kolodvoru se je zbralo mnogo uglednega občinstva, med njimi namestnik velikega župana dvor. svetnik Kremenšek in zastopniki rezervnih častnikov, dobrovoljcev, Zveze slovenskih vojakov, Sokolov in drugih korporacij. Pokojniku se je poklonil inž. Bevc v imenu rezervnih častnikov.
Transport je nato z brzovlakom nadaljeval pot proti Beogradu.
Ime vojvode Putnika je zvezano z vso novejšo junaško zgodovino srbskega naroda in z vsemi zmagami nad Turčijo in Avstrijo za svobodo Srbov in drugih jugoslovanskih narodov.
Vojvoda Putnik se je rodil v gujevcu, srcu Šumadije, leta Po dovršenem 4. razredu sre šole je vstopil v artiljerijsko Že leta 1876. se je udeležil sr turške vojne in i. 1885. bolgar turške vojne, kjer se je izka veliko hrabrostjo. Velika z nad Turki v letu 1912. je nje. delo. Kot načelnik generalnega ba je. pripravil poraz turške vo pri Kumanovu. V svetovni vojn parkrat porazil avstrijsko vojsk novembra 1914 popolnoma ra armado generala Potioreka. Po je se je umaknil s slavno srb: vojsko skozi Albanijo ter odšel Francosko, kjer je tudi leta 1 maja meseca umrl.
Izjemno stanje v Itali
Izjemno stanje v Italiji. Prete teden so slavili Italijani četrto 0 letnico svoje fašistovske zmage. P tej priložnosti je nekdo streljal i Mussolinija, a raniil ga ni. Ta n pad je dal Mussoliniju povod, da v Italiji ukinil sploh vse državlja ske pravice. Prebivalci v Italijil danes izročeni fašistom na mil in nemilost. V Gorici so fašisti s\ jo jezo stresali nad Slovenci in j razdejali še tisto malo ustanov, k so jim jih bili prej pustili. Dolgo pa nasilje tudi v Italiji ne bo ( žal o.
Slovenski kmetje so dobili čez noč novega prijatelja, o katerem pa se ne ve, ali je res njihov prijatelj ali pa bi rad dobil samo njihove volilne krogljice. Ti najnovejši prijatelji kmečkega stanu so samostojni demokrati.
Kakor vsak tak prijatelj« hodijo tudi samostojni demokratje okoli po deželi in pripovedujejo ljudem, kako se kmetu slabo godi. Kakor da kmetje tega ne bi sami dovolj dobro vedeli! Kar pa ne povedo, je sledeče:
Oni ne povedo, da so bili oni tisti »prijatelji kmetov«, ki so vpeljali pred par leti izvozno carino na živino, kar je imelo za posledico, da so morali kmetje prodajati živino v silno izgubo!
Oni ne povedo, da se je vsa n hova gospodarska politika suka! okoli pretirane zaščite domače i dustrije, tako da so morali kmetj svoje orodje silno drago plač vati.
Oni ne povedo, da niso ničesd storili za znižanje davkov, čepra so imeli nekaj let vso državno m«' v rokah.
To in še marsikaj samostojni demokrati ne povedo. Že vedo, zaka ne. Toda mi na vse to »prijatel; stvo nismo pozabili in tudi ne bq mo in zato kličemo kmetom: Ne verjemite in ne zaupajte samostojnim demokratom. To so volkovi v ovčji obleki, ki hodijo okoli in iščejo, kako bi požrli še' tiste kmete, k: so se vsaj za silo še rešili iz njihoi vih grabežljivih krempljev!
Shodi In razne pri-
Maribor. Krajevna organizacija Slovenske kmetske stranke v Mariboru ima v torek dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani gostilne Halbvvidel občni zbor. — Dr. Fa-ninger, predsednik.
Šmarje pri Jelšah. Občni zbor krajevne organizacije Slovenske kmetske stranke za Šmarje bo v nedeljo dne 21. t. m. ob 9. uri zjutraj v dvorani pri Bevcerju. Na zboru poroča tov. dr. Novačan. — Taborne, predsednik.
V Vojniku se vrši shod Slovenske kmetske stranke v nedeljo, dne 28. novembra ob pol 9. uri dop.
V Praprečali v Selški dolini se
vrši sestanek krajevne organizacije naše stranke v nedeljo, dne 14. novembra ob 3. uri pop. — Matevž Dolenc, predsednik.
Št. Vid niže Ptuja. Dne 7. t. m. je imel krajevni odbor SKS svojo sejo, na kateri se je razpravljalo o žalostnem gospodarskem položaj naših kmetov. Ugotovilo se je, tla so žalostnega stanja našega gospodarskega položaja v veliki meri krive neurejene tržne in kupčijsk« razmere, ki silijo kmeta, da mora prodajati svoje blago pod ceno, kar pa kupuje, je vse silno drago. Po-
r
mo prosijo kmetje, da se jim iz-Juje dovoljenje, da bi smeli pro-jati svoje blago brez tržnih taks. Slovenska Bistrica. Seja okraj-odbora SKS se je vršila v ne-dne 7. t. m. Na seji, katere se ideležil tudi tov. Škrabar iz Mara, se je pretresalo po politie-sm poročilu naš gospodarski po-žaj in vprašanje zadružništva, ito se je sprejel načrt za organi-torno delo v okraju do prihodnje je, ki bo v nedeljo dne 5. decem-kakor običajno. Ker so nekate-[tovariši odborniki izostali od se-ne da bi opravičili svojo odsot-st, se je sprejela sledeča resolu-a. Da izvedemo prepotrebno or-nizacijo slov. kmetijskega delav-iga ljudstva, morajo biti funkcio-irji naših organizacij v popolni ivesti svoje naloge. Ako kateremu •imanjkuje veselja do dela ali pa &\o ne čuti dovolj moči in spo-pobnosfi, potem naj zasede to mesto kdo drugi, ki ima te pogoje. Za-) bo odbor smatral, da oni tovari-odborniki, ki bi ponovno neopra-ičeno izostali, resignirajo na svoja lesta v okrajnem odboru.
Podhoni pri Bledu. Preteklo neki j o se je vršil občni zbor krajev-Se organizacije Slovenske kmetske anke za občino Gorje pri tov. laleharju. Kljub dejstvu, da so do-aačiui nujno zaposleni s poprav-janjem cest in mostov, ki so bili >b priliki zadnjih poplav porušeni, je bila zborovalna soba nabito .polna. To je dokaz, kako globoko je prodrla kmetska zavest na Go-■ renjskem in kako veliko važnost molagajo pristaši v dobro organiza-ijo. Zborovanja se je udeležil tuli predsednik okrajnega odbora naše stranke za radovljiški okraj ov. Ažman. Dosedanji predsednik kraj. org. tov. J. Vogelnik otvori zborovanje, zahvaljujoč se za obilno udeležbo, in prečita dnevni red, {ar podeli besedo tov. Mravljetu, ki je v svojem govoru najprej natančno orisal pomen in delo krajevnih organizacij, nato obrazložil temeljno kmetsko misel, katera spaja in veže pristaše kmetske stranke.
koncu govora je še pojasnil sedanji politični in gospodarski položaj. Za njim je povzel besedo tov. Ažman, ki je naslikal v ognjevitem govoru domače razmere. Zelo ostro je obsodil postopanje velikega žu-[ pana, ki iz nerazumljivih razlogov zavlačuje konstituiranje okrajnega cestnega odbora, kar ima za posledico, da sedaj ne deluje niti stari niti novi odbor, vsled česar ni bilo nikogar, ki bi pri zadnjem neurju z lahkoto obvaroval porušenje mnogih mostov. Nato je predlagal sledečo resolucijo, ki se bo odposlala velikemu županu, gradbeni direkciji in našemu ministru kot zastopniku Slovencev v vladi. Resolucija je bila navdušeno sprejeta in se glasi: »Grozna katastrofa je zadela v noči od 29. na 30. oktober cel radovljiški okraj. Najhuje je prizadeto prebivalstvo s tem, da so porušeni skoro vsi mostovi in s tem kraji med seboj odrezani od občevanja. Zato zahtevamo, da se fimpreje skliče anketa drž. inže-njerja. lokalnih podjetnikov in županov, ki naj takoj uredi vsaj zasilno mostove in brvi. Z ozirom na
to. da bi se blejski most lahko obvaroval, ako bi merodajni faktorji poskrbeli za čiščenje vejevja, zahtevamo, da se pokliče na odgovornost blejski okrajni cestni odbor, oziroma gerenti imenovani od vlade PP. Vprašamo gosp. velikega župana, zakaj zavlačuje imenovanje v cestne odbore? V radovljiškem okraju obstoje sedaj štirje okrajni cestni odbori: dva stara in dva nova. Nihče ne ve, kdo je upravičen sklepati. Zahtevamo, da se pozovejo novoizvoljeni odbori takoj h konstituiranju, da rešijo vsaj pereče tekoče posle. Zahtevamo, da naj bodo cestni odbori resnično avtonomni in da se denar, potrošen za nepotrebne komisije, izda v podporne svrhe. Ako bi cestni okrajni odbori vršili svojo dolžnost, bi se mnogo nezgod obvarovalo.« — Resolucija na ministra za kmetijstvo: »Prosimo g. ministra za kmetijstvo, da uredi tarifo živinozdravnikom pri rednih letnih sejmih. Dogajajo se slučaji, da občina ne dobi niti toliko od prignane živine, kolikor mora plačati živinozdravniku. Z ozirom na velike poplave v Sloveniji predlagamo, da se polovico izdatkov za ljubljansko gledališče, to je 3 milijone dinarjev, nakaže za popravo naših cest in mostov, ker kmetsko ljudstvo, ki s svojimi davki gledališča plačuje, nima prav ničesar od njih.« Nato so se izvršile volitve v odbor krajevne organizacije: predsednik Josip Vogelnik, Podhom; tajnik in blagajnik Mihael Ferčej; odborniki: Anton Pogačnik,Graben, Janez Skomavc, Laze, Martin Tonejc, Sp. Gorje, Jakob Poklukar, Polšica, Janez Gole, Zasip, Jožef Žnidar, Zg. Gorje, Josip Ulčar, Fortuna, Janez Jan, Spod. Gorje. Po izvolitvi je predsednik tov. Vogelnik predlagal zaupnico iu pozdrav tov. ministru Puclju in Radiču, kar je bilo z viharnim odo-brenjem sprejeto. Razvila se je živahna debata in določeno delo za zimski čas. Blagajnik je med tem nabral 130 Din.
Frani. V nedeljo dne 31. oktobra se je vršil po rani sv. maši v dvorani gostilne Turner shod Slovenske kmetske stranke. Na shodu se je zbral cvet bližnje in tudi oddaljenejše okolice Frama; bilo je med njimi tudi več županov. Shodu je predsedoval tov. Franc Jelšek, župan iz Ješence. O političnem in gospodarskem položaju sta poročala tov. Lipovšek in Škrabar. Za njima sta govorila tov. Kmetic in Rajšp ter krasno utemeljila potrebo in korist organiziranja j kmetskega stanu. Iz teh govorov je vsakdo, kdor jih je poslušal, moral spoznati, da kmetje, kadar mislijo z lastno glavo, ne samo razumejo politiko, ampak da bi jo znali tudi v svojo korist voditi ter bi pri tem ne rabili tolmačev. Zato je prazen strah gospode, ki misli, da bi kmetje ne znali zagovarjati svojih teženj tudi z besedami. Nato se je izvolil sledeči krajevni odbor: predsednik tov. Fr. Jelšek^ župan, Ješenca; podpredsednik ' Prelog Franc, Fram; tajnik Anton Lešnik, Ranče; blagajnik Konrad Bračič, Kopivnik; krajevni zaupnik Vinko Potočnik, Loke; odborniki: Janez Hojnik, Loka; Ferdinand Mom,
Ranče; Justin Potočnik, Planica: Štefan Meglič, Ranče; Franc De v, Morje; Konrad Lesjak, Fram; Fran Koban, Račje; Josip Lešnik, Fram. Priglasilo se je tudi več novih naročnikov za Kmetski list.
MLADINSKI VESTNIK.
Orlavas. Dramatični odsek »Društva kmetskih fantov in deklet — Zimzelen« je ponovil v nedeljo, dne 24. oktobra igro »Laži-zdravnik« in vaški prizor »Na senožeti« v dvorani ge. E. Brišnikove v Št. Rupertu. Obisk je bil vkljub skrajno slabe-
mu vremenu povoljen. Po igri je se je vršila prosta zabava, ki je potekla v najlepši harmoniji brez najmanjšega prepira. Vsak udeleženec je odnesel s prireditve najlepše spomine.
Orlavas. Tukajšnje »Društvo kmetskih fantov in deklet — Zimzelen« priredi na Martinovo nedeljo 14. t. m. trgatev spojeno z licitacijo Martinove goske v dvorani tov. M. Kapusa na Groblji ob Savinji. Vse prijatelje našega društva vljudno vabimo. Spored prireditve objavimo v prihodnji številki.
Dopisi
Kranjsko.
Iz Žabnice. Bil sem še šolarček, ko se ie že govorilo o potrebni mlekarni v naši vasi in okolici: Zadržek temu je bila pred vojno mlekarna v Škof j i Loki, kamor se je mleko res lahko oddajalo. Toda cena litru je bila za tiste čase zelo nizka, komaj pet do šest krajcarjev. Svetovna vojna je posebno pri nas izčrpala živinorejo in s tem uničila tudi naše mlekarstvo. V povojnih letih smo oddali mleko raznim odjemalcem in sicer toliko kolikor so ga imeli oni za isti dan prodanega. Ostalo ga nam je večkret preko domače potrebe, in mnogokrat ni mogel naš kmet dobiti toliko sredstev, da bi pokril svoje velike stroške. Ni mi treba povdarjati na tem mestu, da so se razumnejši posestniki pričeli resno baviti z ustanovitvio mlekarske zadruge ter lastne mlekarne. Vzel je celo zadevo v roke odbor živinorejske zadruge, kateri je do danes dobil že precej informacij glede odaje mleka, o cenah ter o stanju tukajšnjih gorenjskih zadružnih mlekarn. Uvidel je, da je stvar dobra. Treba za to dobrega mlekarja, delavnih in razumnih mož ter da so člani zadrugi zvesti in pošteni. V nedelo dne 31. oktobra t. 1. smo sklicali dva sestanka in sicer v Sp. Bitnju in Žabnici. Na sestankih je poročal sin uglednega posestnika iz Žabnice g. ing. Oman, eden izmed onih redkih kmetskih sinov, ki kljub visoki izobrazbi ni pozabil težav kmetskega stanu. Utrdil je misel še omahujočih posestnikov za skupnost ter o važnosti mlekarskih zadrug, obljubil tudi, da bo v času nakupa mlekarskih strojev pomagal, da kupimo kolikor mogoče cenene in dobre. Posestniki so se na sestanku v Žabnici, katerega se je udeležilo tudi več posestnikov iz vasi Dorfarje, odločili, da skličejo v nedeljo, dne 14. novembra ustanovni občni zbor mlekarske zadruge za Žabnico in okolico, in sicer ob 1. uri popoldne. Na osnutku je s tem že četrta zadruga, in te so drevesničarska, strojna, živinorejska in težko pričakovana mlekarska. Vsem tem pa želim obilo uspeha na tem polju. — Za-drugar.
Gornja Slivna pri Vačah. Gospod urednik. Zopet sem nekaj napisal za naš pošteni »Kmetski list« in Vas prosim, da bi priobčili. — Pred petimi meseci som zadnjič poročal čitateljem »Kmetskega lista« o novicah na našem hribu, zla-
sti o nesrečah, ki so se pri nas zgodile. Sedaj Vam sporočamo novo nezgodo. Po dolgem jesenskem deževju so 29. oktobra ponoči naznanili vetrovi strašno in grozovito noč. Od 11. ure do 1 ponoči je divjal tak vihar, da je prevračal kozolce, ru-val drevja in podiral smreke. Napravil je posestnikom veliko škode. Drugi večer se je naliv ponovil, toda vihar nam je hvala Bogu pri-zanesel. Najhuje so pa trpeli ljudje blizu vode, kjer je voda narastla do velikanske višine. Ljudje tarnajo. Letina je bila slaba. Ljudje prodajajo pridelke po silno nizki ceni, da zamorejo poplačati davke. Kdaj bodo prišli boljši časi za slovenskega kmeta? — Jakob Urbanija, kmet.
Iz Žal) niče. — Po težki mukepol-ni bolezni je preminul v 70. letu starosti dne 3. novembra ob 1. uri ponoči dobri in skrbni družinski oče našega vrlega somišljenika in odbornika tukajšnjega društva kmetskih fantov in deklet, Joškota Šifrer. — Bil je najstarejši član in odbornik tukajšnjega Gasilnega društva. Zgubilo je društvo z njim najvestnejšega in najdelavnejšega člana in odbornika, kateri je skozi 20 let, odkar obstoji društvo, bil res član po našem naslovu: Bogu v čast, bližnjemu v pomoč.
Škofja Loka. Na vseh svetnikov večer so našli tukaj pred dohodom vlaka iz Kranja na gorenjskem koncu kolodvora Škofja Loka ležati nezavestnega po domače Šereto-vega fanta od sv. Duha. Ležal je ob strani tira, glavo je imel pri-tisnjeno k tračnici, eno roko pa čez tračnico. Po sporočilu, da nekdo le-kdo leži ob strani tira, so železniški uslužbenci hitro stopili po njega ter ga nesli na postajo in takoj še z istim vlakom, ki ga je imel povoziti oddali v bolnico. Drugi dan se je raznesla vest, da ima na glavi 12 udarcev ter zlomljeno roko. Po izpovedbi železniških uslužbencev je imel delavno obleko, v žepu pol litra črne kave in nekaj jedil. Vse kaže, da se je nameraval peljati na delo v Ljubljano. Kako je zašel in obležal na progi, je še za danes za-gonetka. Bil je eden izmed vročekrvnih duharjev.
Šk6cijan pri Turjaku. Tudi v naši okolici je divjal strašen'ciklon, kakršnega ne pomnijo najstarejši ljudje. V soboto okrog 3. ure popoldne se je nebo stemnilo. Začelo je treskati, švigali so bliski in nato vihar s tako debelo točo, kot kurja jajca.
Ljudstvo je bilo popolnoma zbegano. Šipe so jele brenčati. Samo pri treh posestnikih je toča pobila 121 šip, podrlo je 4 kozolce in zruvalo večjo množino sadnih in gozdnih dreves, razkopalo pota in ceste. Zanimiv je slučaj, ko je imel neki kmet voz ajde naložen pod kozolcem, vihar ga je pa sam prepeljal pod streho drugega. Pobite je mnogo opeke, a da bo nesreča večja, so opekarnarji podražili opeko za dve kroni pri kosu. Komaj si ubogi kmet malo popravi, že ga doleti ta ali ona nesreča. Kje pa bo jemal denar , v sedanjih časih, ko še za sol ni, a poleg tega še davčni vijak. Zato, dragi urednik, vidite, da tudi pri nas ni tako kakor bi moralo biti. — Anton Krašovic, kmet iz Škocijana.
štajersko.
Št. Peter na Med v. selu. En dan pred praznikom Vsih svetih se je odboru naše podružnice Kmetijske družbe zgodila ta nezgoda, da so ga neki nemirneži zbudili iz dolgoletnega sladkega spanja. Menda Vsi svetniki so bili, ki so ravno prihajali iz nebes na zemljo, da obhajajo tukaj svoj god, ter mu navdahnili sanje, da se nahaja v velikanski nevarnosti. Skočil je pokonci, sam Bog ve kdo mu je dal to hitrost ter začel klicati na pomoč. In res pritekla je njegova straža, broječa štiri može, ter se postavila skupno s strahom in trepetom v bran. Zbrisali so si oči in začeli so gledati, kdo so tisti predržneži, ki si upajo nas buditi. Pa groza — pred seboj so imeli skoraj same kmetijce. Strah in trepet sta jih še bolj objela, lasje so se jim začeli jeziti in postajali so bledi. Začeli so šteti, a jim ni šlo, šteli so dvakrat, trikrat in vsakikrat so našteli teh strašnih kmetijcev več. Kmetijcem pa, ko
so videli, da so vsled zaspanosti za boj še nesposobni, so se zasmilili ter so jim rekli: Vidimo, da ste še zaspani, nadaljujte Vaš posel; ko se bodete pa naspali in boste sposobni za boj, takrat pa zopet pridemo. Kmetijci, vzemite si to za vzgled ter pomnite, da preveč spati ni dobro.
Iz Rogaške Slatine. Dne 6. novembra se je odpeljal dosedanji poštni upravitelj g. Fabiani na svoje novo službeno mesto v Sarajevo. Poštno upraviteljstvo pa je prevzel g. Albert Gabrič, ki vodi upravo pošte v popolno zadovoljstvo občinstva. — Dne 2. novembra se je vršila pri okrajnem sodišču v Celju vzklicna obravnava proti g. Francu Novaku, ki je končala tako, da je bil Novak oproščen. Nasprotniki Novaka si to lahko zapišejo v spominsko knjigo. Počasi bo tudi pri nas zavladal red in mir.
Prekmurje.
Prekmursko pismo. Dvajsetega prošlega meseca smo čitali v Kmet-skem listu, da je Prekmurje slovensko. Seveda, da srno bolj Slovenci, kakor Hrvati. Da bi se moglo prekmursko judstvo v jezikovnem oziru še bolj približati našemu slovstvenemu jeziku, priporočamo vsem, ki imajo kakršnekoli knjige na razpolago, da jih podare naši čitalnici v Križevcih v Prekmurju. Kar je nekaterim ničvredna knjiga na kaki zaprašeni polici, to je naši čitalnici od zlate vrednosti. Mi drugače ne moremo priti do prave slovenske kulture, ako ne črpamo iz slovenskih knjig. Skromne so naše želje in prosimo vse, ki nam morejo kaj pomagati, da nam pošljejo knjige. — Dolska čitalnica v Prekmurju.
Razne politične
Število ministrov se zmanjša za šest. Ministrski svet je sprejel načrt zakona o osrednji upravi, ki zmanjšuje število ministrov na 11. Ukinejo oziroma spojijo se sledeča ministrstva: Ministrstvo za vere se spoji z ministrstvom pravosodja, ministrstvo za pošte in brzojav z železniškim, ministrstvo za šume in rude se razdeli tako, da pridejo šume pod kmetijsko ministrstvo, rudniki in industrializirane šume pa pod trgovsko ministrstvo, ministrstvo za agrarno reformo pride pod kmetijsko ministrstvo, ministrstvo za socijalno politiko se spoji z ministrstvom za narodno zdravje, ministrstvo za zjednačenje zakonov se ukine. Ako so ministri sami sprejeli tak načrt zakona, ga bo gotovo tudi skupščina sprejela. Upanje je, da bo ta zakon še ta mesec sprejet.
Poslanec Smodej od SLS je v sredo dne 3. novembra v finančnem odboru predlagal, da naj kmetijski minister preneha podpirati one kmete, ki hočejo graditi gnojne jame in vzorne hleve.
»Nedelavne organizacije«, članek, ki smo ga nedavno objavili pod tem naslovom, je povzročil med našimi organizacijami obilno pozornosti. Tako je prav, ker zato smo ga priobčili. Jasno je, da' so eni ž njim zadovoljni, drugi zopet manj. Onim, ki so bili nezadovoljni, povemo mirno, da smo članek objavili zato, ker je naša želja, da se pri nas obravnavajo vse zadeve kolikor mogoče jasno! Kjer se prične prikrivanje, tam se začne tudi kmalu ono znano skrivnostno še-
petanje, ki lahko silno škoduje vsaki tudi najboljši stvari. Kdor pa nastopa javno, temu se ni treba nič bati. Vsak ve, da na zemlji ni an-geljnov in zato ni prav nobenega povoda, da ne bi povedali, tudi neprijetne resnice, zlasti zato, ker se taka neprijetnost še lahko popravi, dokler je čas, če se je pravočasno povedalo, kar je treba. Večna samohvala navadno več škoduje ka- ! kor koristi in mi mislimo, da nam tudi najstrožja kritika ne more škodovati, ampak nam bo le koristila.
Za »četrto stranko« v Sloveniji se pgreva zagrebški Morgenblatt . Ni nam treba obširno pripovedovati, kdo bi rad pri nas imel »četrto stranko<. To bi radi imeli skrahirani samostojni demokratje, da bi pod novo firmo lovili ljudi na svoj prebarvani lim.
Preveliki izdatki za gledališča. Finančni odbor je pretresal 4. novembra izdatke za gledališča. Država plačuje za gledališča 30 milijonov dinarjev. Finančni minister je mneja, da naj se gledališča črtajo iz proračuna. Naši kmečki poslanci j so stali na stališču, da če hočejo ! meščanje gledališča imeti, naj jih j meščanje tudi sami plačujejo. Ni j prav, da kmet, ki gledališča nikoli ne vidi, za to plača.
Sestanek zaupnikov SLS se bo vršil 14. t. m. v Celju. Ali se bo našel med zaupniki SLS kdo, ki ne ho
samo poslušal m kimal na vse, kar bo povedal g. Korošec, ampak bo gospodom voditeljem tudi povedal, kar zaslužijo?
Hfovice In sRadbavat
Odlikovanje. Častitega gospoda Antona Koblarja, dekana v Kranju, je Nj. Vel. krall Aleksander odlikoval z redom sv. Save 3. razreda. Iskreno čestitamo!
Dobitki. Dne 7. novembra so bile izžrebane za loterijo Gasilnega društva v Kozjem naslednje številke. Številke vlečejo zaporedoma. 2916, 1189, 1789, 15.424, 5419, 20.104, 10.030,18.055, 21.099,17.689, 27.775, 22.378, 20.726, 29.523, 6290, 9854, 22.586, 19281, 6463, 14.751, 17.571, 19.048, 22.596, 14.604, 12.455, 7818, 9963, 5168, 22.618, 24.676, 13.947, 29.131, 28.240, 2895, 19.552, 29.640, 15.536, 10.793, 12.530, 21.443, 7030, 7521, 10.997, 19.250, 29.312, 19.669, 13.678, 20.198, 28.919, 29.508. Dobitki se dvignejo lahko v teku 14 dni pri Gasilnem društvu v Kozjem.
Požar. V noči med 7. in 8. novembrom je gorelo v Predosljah. Verjetno je zlobna roka zanetila ogenj pri župniku v Predosljah. Pogoreli so podi, hlev, čebelnjak — sploh vsa gospodarska poslopja do tal. Na
lice mesta so prihitele poleg domače požarne brambe tudi sosednje ter tako ubranile, da se ogenj ni razširil dalje po vasi. Po pravici so ljudje razburjeni tako, da je vsak gospodar vsako noč zaradi ognja v vednih skrbeh. Doslej se oblastem še ni posrečilo zlikovca izslediti.
Most čez Soro. Kakor izvemo, je kredit za popravo povodenjskih poškodb na državnih cestah in mostovih otvorjen in je gradbena direkcija oddala dela za napravo pro-vizoričnega mostu čez Soro v Medvodah. Z deli se prične takoj prihodnji teden, ko bo vodno stanje Sore to dopustilo. Zasilni most bo izvršen v širini 3.20 m na obtežbo s šesttonskimi vozovi in bo služil javnemu prometu, dokler ne bo postavljen novi definitivni most po projektu, ki ga gradbena direkcija že izdeluje.
V Zgornji Šiški sc je našla manjša vsota denarja. Kdor jo ie izgubil, naj se zglasi v Zgornji Šiški št. 7.
Najdeno. V nedeljo dne 7. t. m. zvečer se je našla na državni cesti
od Radiška do Kumerja v Kapli ženska usnjata torbica z razno vsebino precejšnje vrednosti. — Kdor jo je izgubil, naj pismeno javi posamezne predmete na naslov: Ivan Kronovšek ml., Orlavas, pošta Bra-slovče.
Mednarodna razstava domačih živali. Od dne 17. do 21. t. m. se vrši v Bratislavi velika mednarodna razstava domačih živali. Razstave se udeleži tudi večje število raz-stavljelcev iz naše države. Udeležencem je dovolilo prometno ministrstvo polovično vožnjo na vseh
državnih železnicah. /
Za poplavljence je nabral krajevni odbor Rdečega križa v Št. Vidu nad Valdekom na inicijativo župana g. Josipa Meha znesek 374 dinarjev. Delavnemu odborniku in g. županu iskrena hvala!
Vojvodino, ogrožajo nove poplave. Kakor čujemo iz bačke in Bara-nje, groze tem krajem nove poplave. Donava je silno narasla, tako da so zopet v nevarnosti nasipi pri Apatinu.
Tedenski koledar.
Dnevi:
14.	novembra, nedelja: Jozafat.
15.	novembra, ponedeljek: Leopold.
16.	novembra, torek: Ofrnar.
17.	novembra, sreda: Gregor.
18.	novembra, četrtek: Oton.
19.	novembra, petek: Elizabeta.
20.	novembra, sobota: Feliks V.
Semnji:
15. novembra: Sv. Martin pri Litiji, Metlika, Grahovo, Poljča-ne, Vransko, Radgona. 19. novembra: Raka, Gor. Planina, Podsreda, Sv. Jurij ob juž. železnici.
Vrednost denarja.
Za	1 dolar	Din 5660
Za	100 lir	Din 242-—
Za	1 avstrijski šiling Din 8-—
Za	100 čeških kron	Din 168-—
Za	100 franc. frankov Din 168 —
Za	100 švic. frankov	Din 1095-—
Za	1 zlato marko	Din 13-48

Strašen vihar na Dobrni. V petek zvečer je razsajal strašen vihar na Dobrni. Zadel je najhujše oko-; lico Zavrh, Parož, Brce ter del | Klanca. Pri graščini je polomil nad 2000 dreves v gozdu; vihar je vzel približno 80 metrov široko ter 200 metrov dolgo pot. Na drugi strani potoka je vihar polomil nad 100 sadnih dreves in deloma izruval s koreninami vred." Na Brcah imata najhujšo škodo veleposestnika Fr. Štraus in J. Marošek.
Novi zakonski predlogi. Ministrstvo trgovine in industrije je izdelalo načrte treh novih zakonskih predlogov, in sicer: zakon o industrijskih obveznicah, zakon o kontroli naših agrarnih produktov, določenih za izvoz in zakon o borzah. Zakonski načrti so bili poslani zbornicam, da se o njih izjavijo, na kar bodo predloženi ministrskemu svetu in nato narodni skupščini v odobritev.
V zaščito vlagalcev. Na zahtevo trgovinskega ministrstva se je sprejela v novi finančni zakon določba, po kateri morajo vsi denarni zavodi, ki sprejemajo hranilne vloge, svoje fonde izpremeniti v varne vrednote, o čemer se bo vodilo najstrožje nadzorstvo.
Hišne trafike. Dovoljenja za hišne trafike, t. j. za prodajo tobačnih izdelkov v gostilnah in kavarnah, izdaja za Slovenijo Oblastni monopolski inšpektorat v Zagrebu, kamor se morajo tozadevno nasloviti prošnje, ki morajo biti kolko-vane s petdinarskim kolkom in katerim je priložiti 20-dinarski kolek za rešenje. Taksa za dovoljenje ni predpisana, vsi stroški znašajo tedaj le 25 Din v kolekih in velja dovoljenje trajno za osebo, kateri je podeljeno. O načinu prodaje in dobave tobačnih izdelkov brez provizije se dobe ustmene informacije pri vseh oddelkih in okrajnih upravah finančne kontrole.
Kopališče za invalide v Kraljeviči. Invalidi dobe prihodnje leto svoje lastno kopališče v Primorju.
Z nabranimi prispevki in s pomočjo države se zgradi v Kraljeviči kopališče modernega tipa za vojne invalide, kjer bodo imeli vse ugodnosti po najnižjih cenah.
Tragična smrt enajstletnega dec-ca, V Kaštel Sučarcu je šel prošli torek enajstletni Andjelko Boreza v trgovino, da kupi olja. V žepu je imel s sebo} stekleničico. Na potu je padel tako nesrečno, da se je steklenička razbila ter so mu ostri komadi stekla razrezali trebuh. Deček je še istega dne umrl vsled iz-krvavenja.
Razbojniška tolpa se je pojavila v ptujskem okraju. Na hrvaški meji so roparji ubili posestnika Ci-žiča in mu odvzeli 3000 Din. Orožniki razbojnikov še niso izsledili.
Bombni atentat na lašistovsko vojašnico v Št. Petru na Krasu. V sredo, dne 3. novembra je bila v Št. Petru na Krasu vržena proti vojašnici fašistovske milice bomba. En miličnik je bil na mestu ubit, drugi težko ranjen, štirji pa lahko ranjeni. Podprefekt se je podal takoj v Št. Peter. Ravnotako se je podal iz Trsta na lice mesta poveljnik VI. cone fašistovske milice general Monesi. Uvedena je najobsežnejša preiskava. ! Železniška nesreča. Iz Sarajeva poročajo: Na progi Bjelina—Uglje-; nik, na postaji Modra se je iztiril te 'dni vlak. Kurjač je bil ubit, trije ; železniški uslužbenci pa težko poškodovani. Uvedena je preiskava, j Nova tovarna cementa v Dalmaciji. Agilni podjetnik g. I. Palaver-1 šič, ki se je pred nekaj leti vrnil iz Amerike, je pričel graditi novo cementno tovarno v bližini Omiša v Dalmaciji in to izključno s pomočjo domačega kapitala, j Stekli volkovi udirajo v ruska j mesta. Kot poročajo iz Moskve, se je pripetilo v Rusiji v zadnjem ča-:SU okrog 60 slučajev, da so bili napadeni pasanti v mestih od steklih volkov, katerih se klatijo v bližini mest spričo bližajoče se zime cele tolpe. Več napadenih ljudi so vol-
kovi hudo razmesarili ter bi jih bili raztrgali, da ni bilo pravočasne pomoči. Napadenci so bili preneseni 'v bolnico in v Pasteurjev zavod. I Ranjeni so bili večinoma na gornjem delu telesa in sicer večinoma na glavi. Večina ima ugrize na licu, odtrgan nos in ušesa. Posebno pogosti so ti slučaji na Kavkazu in : v Tiflisu.
Žid — divizijski general v Franciji. Kot poročajo iz Pariza je bil [imenovan kabinetni šef v francoskem vojnem minstrstvu, brigadni general Carence za divizijskega generala. Carence je Žid. | Rodbinska tragedija v Knjažev-cu. V selu Donje Zuniče pri Knja-ževcu se je odigrala krvava rodbinska tragedija. Vukašin Jovič je praznoval svojo zaroko. Med svatbo je hotel dati Vukašin svojemu veselju izraza s tem, da je zažgal di-namitno potrono. Patrona mu je eksplodirala v roki ter odtrgala njemu obe roki, vse pristotne pa težko poškodovala.
V agoni za tobak. Na zahtevo •uprave državnih monopolov je odredil prometni minister, da se mora dati vsem skladiščem državnih monopolov na razpolago zadostno število vagonov v svrho transporta in razpečavanja tobaka širom države.
Mrtvec na konju. Seljak Mijo Dijak je jahal te dni s svojim 50-let-nim bratom Ivom iz sela Džilinov-ca v Travnik. Med potjo je svojega brata parkrat ogovoril, ne da bi bil dobil odgovor. Ko ga je končno pozval, naj se mu umakne, je ugotovil, da je bil Ivo mrtev. Koliko časa je sedel Ivo mrtev na konju, Mijo ne ve.
Veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je ustanovilo v Ljubljani »Državni veterinarski bakte-jriološki zavod«. Namen tega zavo-Jda je predvsem, da služi svrham ' državne veterinarske policije v ljubljanski in mariborski oblasti, ! katerim bo v pomoč pri zatiranju
živalskih kužnih boleznih. V iste svrhe je zavod na razpolago tudi privatnim osebam. Želeti je, da se poslužujejo tega zavoda v označenem namenu kar najširši krogi. Začasno je ta zavod nastanjen pri Državnem higijenskem zavodu v Ljubljani, Zaloška cesta 2.
Armade posameznih držav. Ame-rikanski »Glas Naroda« je prinesel sledečo statistiko kako so posamezne države oborožene in koliko izdajo za vojsko. Tako pride v Grčiji na 1 vojaka 72 civilistov, v Franciji 75, v Rumuniji 84, v Češkoslovaški 93, v Jugoslaviji 98, v Poljski 107, v Italiji 186, v Astriji 218, v Rusiji 218, v Ogrski 235, v Angliji 262, v Kitajski 275, v Japonski 327, v Nemčiji 577, v Ameriki 919. Če primerjamo letni proračun za vojsko s celokupnim proračunom, dobimo naslednjo sliko: Francija da 40.3 odstotkov vseh državnih izdatkov za armado, Grčija 38.3, Belgija 36.7, Amerika 36.5, Poljska 32.3, Japonska 31.1, Anglija 26.1, Italija 22.2, Bolgarija 21.7, Rumunija 20.7, Jugoslavija 18.8, Češkoslovaška 15.3, Nemčija 8.6, Ogrska 7.6 odstotkov.
Zanimivo je razmerje med izdatki za vojsko na eni strani in izdatki za prosveto na drugi strani. V Grčiji so si ti zdatki kakor 7 : 1 (7 za vojsko, 1 za prosveto), na Japonskem 4 : 1, v Jugoslaviji 3 : 1, v Franciji 2 : 1, v Italiji 3 : 1, v Češkoslovaški 3 : 1, v Ogrski 2:1, v Romuniji 2 : 1, v Bolgariji 2:1, v Danski 0.8:1, v Nizozemski 0.7:1.
Ruski sladkor. Sovjetskoruski sladkorni trust je sklenil z neko pariško tvrdko pogodbo za dobavo dveh milijonov ton sladkorja (1 tona 1000 kg). Pred par leti bi nihče ne bil mislil, da bo prišel ruski sladkor tako hitro na svetovni trg.
Plazovje pod Pilštanjem je porušilo dve stanovanjski hiši in dve gospodarski poslopji. Preti, da zasuje tudi okrajno cesto. V nevarnosti je tudi nova cesta Lesično-Prevorje.
PODLISTEK.
Franc Tovornik:
Pomota.
Črtica.
Bilo je pred vojno. V tistih krasnih »časih«, na katere se ljudje, posebno starejši, tako radi spominjajo. Ko smo šteli še goldinarje, ko je liter vina stalo samo po 30, 32, največ 40 krajcarjev; na kar posebno radi mislijo tisti, ki so radi pogledovali bolj globoko v kozarec.
Takrat, ko je bilo vse v najlepšem redu. Ko so v imenu cesarja vse pravično: sodniki sodili, ekse-kutorji rubili, žandarji lovili bolj divje lovce, kakor tatove. Ko se je večkrat pripetilo, da je kmet, ki je ustrelil zajca, če ga je zalotil, ko mu je objedal fižol, dobil več zapora, kakor pretepač, ki je nevarno ranil svojega sotrpina, delavec delavca, kmečki fant svojega soseda. V tistih zlatih presladkih dneh, ki jih ne morejo prehvaliti »nekateri«, ki so bili pri »gornjih« takrat bolj v milosti, kakor so danes, je prišel
kmet Fižek iz davkarije strašno togoten in jezen domov. Kar ustrašila se ga je žena, ko ga je zagledala. Upadel obraz in grozeče oči. »Kaj za božjo voljo se je zgodilo,« ga je vprašala. »Zaprli so me, zdaj pa tožbe. Prokleta gosposka, da bi jo šentaj« itd.. »Pa kaj vendar je?« Povedal ji je od konca do kraja.
»In zdaj pomisli, radi tistih dveh goldinarjev pa bogve koliko bo še stroškov, pa tako po krivici. Tristo vragov. Vran vranu ne izkljuje oči.«
Zdaj moramo poseči malo nazaj, da vidimo kako je bilo.
Kmet Fižek je bil eden bolj malih kmetov. Šest do osem repov goveje živine je bilo v njegovem hlevu. Plačeval je navadno 35 do 40 goldinarjev davka, kakor so se pač letno menjale razne doklade. Plačeval je rad brez godrnanja, ne kakor mi današnje dni. Imel je vse za voljo božjo. Da gospodje včasih davčni vijak malo preveč navijejo, mu še na misel ni prišlo. Pisati ni znal, čitati slabo. Bil je eden tistih, ki je samo pridno delal, mislili so pa zanj drugi. Doma in na zunaj je šlo bolj po volji njegove žene, po-
domače rečeno je »ona hla"ce nosila«. Kadar so bile volitve je moral tako voliti, kakor je ona rekla in fajmošter. Kadar je šel v trg, mu je naprej odločila koliko sme potrošiti na potu. Navadno ni smel več porabiti, kakor en »zeksar«. Možje so se mu sicer posmehovali, toda on je poslušno nadaljeval po starem. Neki dan je šel na davkarijo plačevat davke. Zadnji obrok nekako pred Božičem.
V knjižico in uradne knjige so pomotoma napisali pri zadnjem obroku dva goldinarja manj, kakor jih je odštel. Vesel, da je dal cesarju, kar je cesarjevega, je šel domov, ne da bi »zeksar« zapravil. Ko je drugo pomlad plačeval zopet davke, so mu povedali, da ima še dva goldinarja zaostanka. Zazijal je in se čudil, kako to, saj je plačal kolikor so zahtevali, vsega skupaj '38 goldinarjev. Uradnik pa trdi, da | samo 36 goldinarjev. Zdaj so pra-šali, koliko je nazadnje pred Božičem plačal. On, Fižek pravi, da sedem goldinarjev, uradnik pa pet, kakor je bilo zapisano. Sicer tako mirni Fižek je vzkipel in začel
zmerjati: goljufi, krivičniki, faloti itd. Uradniki c. kr. davčnega urada niso tega mirno vtaknili v žep. Poklicali so policaja in Fižeka so zaprli, predno je prišel do besede. Ko se je v ječi znašel, se je zjokal. Prišel mu je na misel pregovor, da je za vsakega človeka v ječi en kamen vzidan. Če ne zasluži, pa pride noter po nedolžnem.
Komaj eno debelo uro je imel časa razmišljati svojo usodo. Prišel je ponj ječar in ga odvedel pred sodnika. Tu so ga izprašali in spustili. Tako obupanega smo videli, ko je prišel domov. Zdaj so se pričeli pri Fižekovih težki dnevi. On je tarnal, žena istotako, otroci pa jokali. Najbolj težko so čakali obravnave.
Kakšen bo izid. Vsa okolica je govorila samo o tej stvari. Nekateri so Fižekove pomilovali, drugi se jim škodoželjno smejali. Nekateri so mislili, da je Fižek denar utajil pred ženo in zapil ali skril. Skratka, vsak je govoril kakor mu je pač bilo pri srcu. Pri razmerah do bližnjega človek hitro razgali svoje dobre, pa tudi slabe strani.
Edino sosed Zavratnik je prišel
Ruska mesta v Ameriki. V zadnjih dveh letih se je v Ameriki ustanovilo dvoje ruskih mest, in | sicer Novi Petrograd, ki hitro na-; preduje. Ameriški novi Petrograd ' je zidan po načrtu starega Petro-1 grada. Letos pa so v bližini De-I troita pričeli graditi Novo Moskvo ki bo oddaljena le 20 minut od For- j
dovih tovarn.	i
i
Ogromna škoda vsled rudarske stavke v Angliji. Iz Londona poročajo: Predsednik komore za morsko plovbo Runciman je izjavil te dni, da znaša škoda, ki jo je povzročila rudarska stavka doslej Angliji, 270 milijonv funtov.
Smrt milijonarja. Milijonarja Ro-seoe-a Brunnerja in njegovo soprogo so našli te dni v Londonu v stanovanju njiju hčerke princezinje Lichtenstein ustreljena. Domneva se, da je ustrelil Brunner v hipni blaznosti najpreje svojo soprogo, nato pa še samega sebe.
Velika rudniška nesreča. V Es-penningu (Michigan) se je pripetila velika rudniška nesreča. V-nekem rovu se je udrla zemlja ter zasula 50 rudarjev.
.Mesto volka je ustrelil samega sebe. V sarajevsko bolnico so pripeljali te dni Handijo Hasanoviča iz Hadžiča pri Sarajevu. Hasanovič je čul prejšnji večer v svojem ovčjem hlevu sumljiv nemir. Stopil je radi tega na prosto ter zagledal pred hlevom velikega volka. Hasanovič je hotel oddati na volka strel, toda hudi pogled volka je seljaka tako prestrašil, da je zadel mesto volka samega sebe.
Veliko neurje v Črni gori. Te dni
so divjale po vsej Črni gori strašne nevihte, ki so povzročile veliko škodo. V Nikšiču je ubila med nevihto seljaka Lalatoviča in njegovo ženo strela.
Smrt naših trojakov v Ameriki. Ročk Srings Wyo. 4. oktobra je umrl Feliks Tauchar. Pokojni je bil star šele 36 let. Doma je bil s Poljan nad Škofjo Loko. Tukaj
JEnrilo
Splošno priljubljen
Ravni nadomesteK
okusen 1 cenen.
Dobiva se v vse O
dobro asorrlroniO tcoloni/alniO trgovinafi.
1
zapušča poleg soproge še dva ne-; dorasla otroka, brata Jakoba in več sorodnikov. C 1 e v e 1 a n d, Ohio. Dne 7. oktobra je preminul George Samson, star 49 let. Doma je bil iz : Postojne. Zapušča soprogo in enega sina. Umrl je Frank Cvar, star ; 47 let. Doma je bil iz Mostic pri So-dražici. Zapušča ženo in šest otrok, i V mestni bolnici je 9. oktobra za-tisnil svoje trudne oči Franc Pire, star 83 let. V Ameriko je prišel pred 38 leti. Zapušča dva sina in eno hčer. Dne 15. oktobra je vsled srčne napake umrla rojakinja Mrs. Jera Trhlen, stara 62 let. Doma je bila iz Sodražice. 6. oktobra je umrl J. Lukanc, star 42 let. Doma je bil iz Žigane vasi pri Tržiču na Gorenjskem. — Coudersport, Pa. Dne 17. septembra je umrla Mrs. Mary Plut, rojena Tomec. Stara je bila 38 let in doma iz Jerne- j jeve vasi pri Črnomlju. Za njo ža-; luje soprog in en sin. — So. C h i -' c a g o , 111. V starosti 58 let je umrl rojak Anton Mertič. Doma je bil iz Dolenjih Fužin pri Žužemberku. Zapušča ženo in 6 nepre-j skrbljenih otrok. — F o r e s t C i -t y, Pa. Tu se je ustrelil rojak John Opeka, star 27 let.	|
Slavni indijski pesnik Rabindra-natli Tagore se mudi že dalj časa na Ogrskem. Spisati namerava večjo dramo o povojnih Evropejcih.
Napram ljudem se je Rabindranath Tagore izjavil, da je povojni Evropejec nenasitljiv imperialist, ki ne more 'imeti nikdar dovolj zemlje in denarja in ki drvi v svoji nena-sitljivosti v pogibelj.
Število Židov v naši državi. V naši državi živi 73.267 Židov in sicer na Hrvatskem in v Slavoniji 21.810, v Vojvodni 21.349, v Bosni in Hercegovini 13.701, v Srbiji 7800, v Južni Srbiji 6218, v Sloveniji 1038, v Medjimurju 921, v Dalmaciji 412 in v Črni gori 17. Židje, živeči v naši državi, so organizirani v 111 židovskih cerkvenih občinah. Največ Židov živi v sledečih mestih: v Zagrebu 12.000, v Beogradu 9250 in v Sarajevu 8300.
Koliko je fašistov. Po zadnjem italijanskem poročilu je poldrugi milijon fašistov pod zastavo. Od teh jih je 934.000 v uniformah, 53.000 je žensk, 211.000 je fantov med 14 in 18 leti in 270.000 dečkov pod 14 leti. In ta mala družba strahuje 40 milijonski italijanski narod.
Kraj, kjer se še vedno žene ubijajo po smrti moža. Ta barbarska navada se je ohranila do sedaj v Afriki in sicer v deželi Kongo in Kamerunu. Vdove se dajo žive pokopati v grobu svojega moža. Pri plemenu Kujstenov se mora žena sama ubiti na grobu svojega moža.
Hotentotske udove so toliko na boljšem, da si odrežejo samo e prst v znak, da so pripravljene it! v smrt za svojega moža.
Škoda, ki so jo napravili viharji na amerikanskih otokih, znaša okrog 35 milijonov dolarjev. Potopljenih je bilo 51 ladij.
Viharji po cela zapadni Francoski. Pretekle dni so strahovito divjali viharji po vsej zapadni Franciji. Reke in potoki so preplavili polja in napravili ogromne škode.
Dirka voza in orožnikov. Predvčerajšnjim so hoteli vstaviti v se-lu Cerovo (Hercegovina) orožniki voz, na katerem sta imela Ibro in Huso Šabanovic natovorjen ukraden les. Šabanoviča sta pognala, hoteč uteči, konja v najhujši air. Ker pri tem konja nista mogla obvladati, se je prevrnil voz v 20 metrov globok jarek. Voz se je popolnoma razbil. Ibro je obležal na mestu mrtev, Huso pa je tako težko poškodovan, da bo poškodbam naj-brže podlegel.
! Hudi bolniki. Zadnje dni se je
dogodilo v Kijevu več slučajev, da so pacijenti napadli bolniške zdravnike. Če ni operacija takoj pokazala uspehov, so pridrveli pacijenti nad zdravnika ter mu grozili z revolverji. Več zdravnikov je bilo napadenih in tepenih, ker niso podpisali prošnje za dopust popolnoma zdravim ljudem. Kijevsko društvo zdravnikov se je obrnilo na državno pravdništvo s prošnjo, da zaščiti zdravnike pred takimi napadi.
Moliere: Scapinove sanje. Komedija v treh dejanjih. Pre ve J Niko Kuret. L.jud- ' ski oder. VIII. zveaek.	JtlgosK*-..-
vanska knjigarna v Ljubljani 1926. Cena Din. 18. Ljudski oder nam je prinesel to pot veseloigro svetovnega slovesa in '250 letne praktične pre izkušenost i na vseh glediščih sveta. Igra zahteva prav malo odrskega aparata (boljšo sobo) in se lahko igra v rokoko-kostuniu ali pa v današnjih oblekah to moderni noši, 7 moških in 3 ženske vloge, to je vse, kar stavi zahtev igra na igralsko osobje. Igra je vsa polna dovtipov in je prebogata na smešnih situacijah in položajih. Bralec in gledalec se bosta nasmejala od prvega prizora pa da zadnjega prav do solz.
vprašat kako je s to stvarjo, dva dni pred obravnavo. Šlo je radi uradnega žaljenja časti, za kar so zmeraj visoke kazni. Vprašal je Zavratnik, ali nima nobene priče, koliko je plačal pri zadnjem obroku? Priča je sicer bila, pa je Fižek ni poznal. Ko je on plačeval davek, je dal blagajniku desetak, ta pa slučajno ni imel drobnega, da bi mu dal nazaj. Bil je tam neki mož, katerega Fižek ni poznal. Ker je tudi plačeval davke, je gotovo bil iz okraja. In ta mož je menjal Fižeku desetak in tudi videl, da je sedem goldinarjev plačal. Zavratnik je rekel: »Če si si Ti moža toliko zapomnil, da bi ga spoznal, če bi ga kje videl, potem ga moraš poiskati, čeprav ga iščeš od hiše do hiše po celem okraju. Pri obravnavi pa moraš zdaj prositi za preložitev.«
Prišel je dan obravnave. Fižek je šel sključen, kakor res pravcati grešnik. Imel je v sebi tisto prirojeno bojazljivost, ki se nas, malih ljudi drži kakor klop.
Ko je bil poklican, se je ves tresel. Sodnik mu je prebral obtožnico, katera je navajala, kako je za-
čel v* uradu razgrajati in zmerjati.
»Kako Vi zagovarjate svoje ravnanje.«
»Moral bi dva goldinarja davka po krivici plačati pa sem se razburil.« Tako mu je še precej gladko odgovoril.
»Ja, na kakšen način pa mislite, da bi morali Vi preveč plačati,« ga je vprašal naprej sodnik. Zdaj mu je celo zgodbo povedal, vse kakor je bilo. Sodniku, ki je bil bela vrana takratnega ponemčenega urad-ništva, je takoj postal ta priprosti odkritosrčni možiček simpatičen. Takoj je sam pri sebi priznal, da se mu godi krivica. Sklenil je tudi, da mu bo šel na roko.
Zdaj je vstal zagovornik tožite-ljev, katerega so naročili iz Gradca, da bi bilo še več stroškov. Ker ni znal slovensko, mu je moral eden sodnijskih pisarjev po nemško raz-tolmačiti. Ta pa je že tu in tam za Fižka važne stvari izpuščal, tako, da je sodnik večkrat popravljal.
Gospodje so takoj vedeli, da je sodnik v srcu za kmeta in so mu tudi takoj prisegli maščevanje. Zagovornik je predlagal visoko ka-
zen, češ drugače se bodo taki škandali širili in je v nevarnosti državna avtoriteta itd. Če bi bilo to danes, bi gotovo še pristavili, da je »proti-državen« element.
Sodnik je predlagal, da se obravnava preloži, da toženec poišče tistega moža, ki je to videl.
Zagovornik pa je zahteval takojšno sklenitev sodbe; češ da dotične priče mogoče sploh ne najde in 'bogzna koliko takih predlogov je na en mah zletelo iz doktorsko-na-mazanega jezika.
Toda sodnik je vztrajal na svojem predlogu in obravnava je bila preložena. Gospodje so jo z nemškim advokatom vred mahnili v bližnji hotel in se zaprli v ekstra sobo.
Tukaj so bruhnili z jezika svojo jezo na sodnika. Sklep je bil kmalu gotov. Sodnik mora biti prestavljen v kak popolnoma nemški kraj, da ne bo tukaj ščitil te »kmečke osle«. Tega buteijna bi lahko bil danes obsodil, pa ga ni hotel. Mogoče je pa njegov »stric« ali pa »boter«. Vsaj njegove noge še zdaj po gnoju smrdijo, ko je hodil po hlevih, preden je šel študirat. »Gospod kmetski
sodnik« se je eden oglasil, drugi pa so se mu glasno smejali, kot bi po- ^ vedal Bog ve kaj imenitnega. Ko bi jih slišal naš preprosti kmetski človek, pa bi se zgražal nad njihovo olikanostjo. Zdaj so pripravljali ma-terijal, s katerim bo skušal advokat na pristojnem mestu izposlova-ti sodnikovo premestitev. Počakati morajo še na izid te pravde, mogoče še tukaj kaj zagrabijo.
Fižek je šel z ženo domov ves poparjen. Opazil je on, še bolj pa njegova žena, da mu je sodnik naklonjen. Dobila sta nekaj več upanja, ko sta se o tem razgovarjala.
Takoj naslednji dan je začel iskati Fižek moža, kateri mu je takrat menjal desetak. Toda to je bil križ, kje najti moža. Prvo je šel vsako nedeljo k posameznim cerkvam, če bi ga tam našel. Toda brez vspe-ha. Mož je sicer redno hodil k ma- j ši, pa ravno tisto nedeljo, ko je Fižek prišel v njegovo faro, jo je slučajno zavil v sosedno župno cerkev. Fižek je začel hoditi po domovih. V vsako kočo je pogledal. Vsak dan je oblazil po eno občino. Pa zopet ni bilo povsod gospodarjev doma.
Jfif^ Našemu kmetu — kmetsko fctlvo!
7
rgov Tine in njegova varčna žena.
r so klali pri Jergovih pra-. ije bil za Tineta dan neurja, f je zunaj še tako lepo solnce Njegova stara, Liza — ali, br jo je imenoval Tine, Dromlja se ni brigala za nobeno pratiko kakega vremenskega preroka; sme je delala, kakor se ji je zde-Da, da! Ta Liza, je že poskrbe-da se je Tine že v življenju spo-za svoje grehe. Lahko bi le-šivela, ako ne bi imela Liza ta-nevoščljivih klešč. Prihranila i si že več, kakor bi teh par let potrebovala, tudi z obleko sta a preskrbljena, a otrok nista ela, vendar Lize ni bilo pre-šati. Nevoščljiva je bila že, ko je sla Tineta, mnogi so imeli to za idenje.
Oženil jo je zato, ker je bila varč-i. Njegov oče mu je često rekel: anf, čuvaj se, da ne dobiš kokoši ženo, ta vse razgrebe, vzemi avljo.
|Liza je bila taka mravlja, v tem Tine ni varal. Če bi pa vedel, bo postala tako »varčna«, bi jo »j pustil.
se je Tine jezil, ko so prašiča. Toliko mesa je leža-okoli in Liza ni skuhala niti «ka. Tako se je zgodilo tudi idnjič.
Liza.:, je prosil Tine, »majhen šček bi vendar lahko skuhala, ko i tako diši.<
Kaj praviš? se je zadrla Liza, 'anes naj kuham meso, ko je de-ik? Ali se ne bojiš greha? Boš Ppočakal do nedelje.« Tako ga je že večkrat odpravila, delavnikih ni bilo mesa, tega Li-l ni dovolila. Tine ni več rekel, ij je vedel, da je vsako govorjenje ib ob steno. Ko je pa odšla Liza hlev molži, je odrezal kos mesa ga skril v shrambi pod zeljnato ;adjo.
Zdi se mi, da je kos zrastel, je
omenila Liza in ostro pogledala moža.
Ne vem, kdo bi kaj odrezal, jaz ga nisem odgriznil, surovega vendar ne morem uživati.«
Liza mu pa ni zaupala, skrivaj je stikala a ni mogla ničesar najti.
Zvečer je menil Tine: »Nocoj grem nekoliko k Mišku, vedno doma čepeti se mi gabi.«
Žena mu ni ugovarjala. Skrivaj je vzel meso in odšel.
Toda Lizo je bilo težko prevarati. Komaj je zaprl hišne duri, se je splazila za njim, obstala pri hiši in gledala kam gre. Videti ga ni mogla, ker je bilo zelo temno. Sneg je zmrznil in škripal pod cokljami in brezskrbni Martin je glasno štorkljah
Poglej, poglej,« je dejala Liza,
kako zna lagati. Meni je rekel, da gre k Mišku, sedaj jo pa maha naravnost v krčmo. Ljubi Tine, meni ne uideš.«
Kmalu je stala Liza pri gostilniškem oknu in pokukala v sobo. V kotu je sedel Tine in jedel slovesno kos mesa; krčmarica mu ga je skuhala.
- Čakaj, stari požeruh!« je dejala Liza, šla domov in zaklenila vrata, predno je legla. V postelji je hotela čuti, dokler ne pride Tine domov, pa je prej zaspala. Končno jo je zbudilo močno trkanje na hišne duri.
»A si že tu potepenec,« je mrmrala Liza in se ni ganila iz postelje. »Tine, boš že še moral malo potrpeti, za spanje je še prezgodaj.«
Tine je bil že zelo nepotrpežljiv in je tolkel s pestmi po vratih, Liza se pa ni ganila. Potem je jel razbijati po oknu in kričal: »Okno raz-bijem.« Liza se pa ni ganila.
Začel je zlepa. : Pojdi, Liza, odpri. Zunaj je mrzlo, da se tresem ko šiba na vodi. Liza slišiš.« Liza se pa ni ganila.
Hipoma se je domislil Tine nekaj pametnega. Pred hišo je bil bazin, v katerem je stala vedno voda, ki ni bila popolnoma zamrznjena. Li-
In kakor, da se je svet zarotil proti iijemu. Bil je v njegovi hiši, njega Ia ni bilo doma.
■	Ubogi Fižek je pri teh s skrbmi ■druženih naporih začel nekako hi-' tati. Prej svetel pogled je polagoma pemrtel. Na licih so se prej komaj gidne črte razširile v brazgotine.
■	Prišla je hitro druga obravnava In ubogi mož je bil obsojen na tri Ipesece zapora in poravnavo stropov, nekaj čez sto goldinarjev.
1 Druga obravnava se je vršila na »krožnem sodišču. Tam pa poznajo lin tudi morajo poznati samo kljuke pnragrala. Prosil je odpuščanja. [Prosila zanj žena, ki je bila zadnje ■ase popolnoma mehka z njim; nič In i pomagalo. Ostal je takoj v zaporih in odsedel svojo kazen. V ječi Jmu ni bilo slabo. Bil je delaven človek in so ga takoj dali na delo. Delal je sam brez nadzorstva.
Najhujše ga je peklo, da je sedel po nedolžnem. Sedeti bi morali oni, ki napravili pomoto pri zapiso-! jvaaju, katera je bila za Fižeka in »jegcvo rodbino tako nesrečna. I Eno dobro stran pa je to imelo h Fižeka kot moža. Kakor se zlato
v ognju spozna, če je pristno, tako je tudi Cilka njegova, v težki preizkušnji pokazala svoje srce.
Postala je z možem mehka, tolažila ga je, čeprav je sama tudi trpela. Spoznal je marsikdo, kako je razmerje v zakonu drugačno.
Nihče pa ni bil tega bolj vesel kot Fižek sam. Hitro je pozabljal neprijetnost prestanega gorja. Lica so mu dobila boljšo barvo. Poprijel se je zopet dela. Ponosen je postal, bolj kot je bil prej. Žena je hlače popolnoma slekla in jih prepustila njemu.
Postal pa je za par skušenj bogatejši. Ko so prišle volitve, ko ga je gnal volilni boj po dolinah, ko je grmelo po spovednicah in prižni-ean, ko so razni »napredni« agita-torj oblazili vse vasi, je Fižek ostal hladen. Tudi žena ni nič rekla, naj gre volit. Ostal je doma. »Ja! Bom šel volit, pa tedaj, ko bomo res imeli kako kmetsko stranko, zdaj pa je škoda podplatov.«
Na maščevanje je popolnoma pozabil. Slučajno se je znašel z možem, katerega je tako zelo iskal. Razložil mu je vse dogodke, Dobro
za je redila namreč dve gosi. Da sta se lahko kopali, je Liza razbila večkrat del ledu.
»Liza,« je kričal Tine, »ne zdr-žim več v mrazu — utopim Se.« Vzel je poleno in ga treščil v bazin.
»Štrbunk, — je naredila voda, Tine pa je še zakričal. To je pomagalo. Liza je stekla takoj ven.
»Tine,« je vpila. »Tine, za božjo voljo, kje si?«
Tine pa se je splazil že davnaj pri durih v hišo in duri zaklenil. Medtem, ko je žena zunaj kričala in tarnala, se je Tine v izbi slekel. Vse bi šlo na tihem, da ni začel Tine kašljati. To je slišala Liza. Pa ni mogla v hišo. Dokler je Liza zabavljala, ji Tine ni odprl. Končno ga je začela prositi: »Tine, odpri. Jaz ne bi zaklenila vrat, pa ker si vzel meso in lagal, zato sem bila jezna. Vendar ti tega ne oporekam, le odpri.« Tako je kričala pri oknu.
»Dobro,« je dejal Tine, »ako mi obljubiš, da mi ne boš več predba-civala koščka mesa in mi skuhaš jutri opoldne meso, te spustim v hišo.«
Liza je kajpak obljubila in Tine je odklenil. »Veliko sicer ne bom dobil,« si je mislil, »vendar bolje nekaj kakor nič.«
Kos sicer ni bil velik, ki ga je Liza prinesla na lesenem krožniku. Naenkrat se ji je spodtaknilo in Liza je spustila krožnik na tla, da se je meso skotalilo pod mizo. Če ni storila namenoma? Morda je hotela Tinetu zagabiti tek? Ali želja se ji ni izpolnila. Tine je zgrabil meso, ga pogledal — in pojedel.
»Človek ne ve,« je dejal cmoka-je, »od česa se redi. Glavno je, Liza, da sem ga našel.«
PO SVETU. Varšava mesto žensk.
Po najnovejši statistiki šteje mesto Varšava 1,015.000 prebivalcev, še v preteklem letu ji je manjkalo nekaj tisoč do milijona. A letos se
se je Mrzlikar — tako se je pisal — spominjal na oni moment, ko mu je menjal desetak in da je res plačal sedem goldinarjev, ne samo pet, kakor je bilo pomotoma zapisano.
Svetoval mu je, naj obnovi razpravo. Fižek je imel pomisleke. Ni se mu ljubilo zopet hoditi po sod-nijah. Toda Mrzlikar je dejal, da je dolžnost radi drugih, da se take stvari spravijo na dan. Lahko bi se pomote množile in tako čedne svo-tice gredo po nepotrebnem iz kmetskih žepov.
Odločil se je, da gre sodnika vprašat za svet. Bil je še oni prejšnji. Niso ga mogli še prestaviti, čeprav so ga Nemci in nemčurji strastno sovražili. Niso ga mogli očrniti, ker je bila njegova poštenost in nepristranost tudi na višjih mestih znana.
Ta sodnik torej — kakoršnih bi želeli, da bi jih mnogo bilo — je tudi rekel, da se mora razprava ponoviti. Vložili so ponovno tožbo in stvar je prišla na tir, kakoršen bi morala vsaka taka zadeva priti.
Eden davčnih uradnikov je bil ob službo. Blagajnik pa si je pognal
je pomaknila Varšava v vrsto milijonskih velemest. Med prebivalci je 701.000 katoličanov in 304.000 Židov. Vsak tretji Varšavljan je torej žid, kar daje mestu lice palestinske prestolice, zlasti v židovskih delih mesta, osobito ob sobotah popoldne. Ta dan kar vse mrgoli Mordkov in Seckov, v črnih do tal segajočih kaftanih in jarmulkah na glavi, ki kričijo, mahajo in krilijo z rokami pred vežami svojih umazanih hiš, kakor bi se bližal sodni dan. Moških je v Varšavi 463 tisoč, žensk pa 562 tisoč. To se pravi, da pride na vsakih 100 moških 119 žensk. Po tej statistiki ostane skoraj vsaka peta Varšavljanka brez moža, od cerkve ji danega. Varšavljani pa imajo široko ljubeče srce in skrbijo, da se ta nesrečna statistika pri ženskah skoraj ne pozna.
Odkriti kraljevski grobovi na Argolisu.
Kakor poročajo, je odkril švedski profesor arheologije Persson, ki se bavi že dalj časa z izkopavanjem starin na Grškem, tri kraljevske grobnice. Po njegovi sodbi, so to grobnice iz 1600. leta pred Kristusovim rojstvom. V grobovih so našli več zlatih skodelic, zlat pas, sestoječ iz 65 verižnih členov, 5 bogato opremljenih mečev, večjo množino brušenih dragocenih kamnov, srebrne vaze in razne druge zanimive predmete.
Kaspijsko jezero se je začelo sušiti.
Še nikoli ni bilo Kaspijsko jezero tako plitvo kakor je letos. Vodna gladina se je samo v času od leta 1918 do letos znižala skoraj za 2 cela metra. To dejstvo končno-veljavno dokazuje, da ni odvisna globina jezera od deževja in one velikanske množine vode, ki jo prinaša Volga. Merodajno je stalno tektonično zvišanje vzhodnega dela Kavkaškega medmorja. Najpo-
kroglo v glavo. Obsodil se je sam. Kdo bi si mislil, da bo taka malenkostna pomota v številkah napravila tako velike procese in toliko žalosti in gorja.
Prvo so jokali in se žalostili pri Fižekovih, nazadnje pa še bolj pri družinah gospodov uradnikov, kjer se pravi: biti brez službe, biti brez kruha in strehe.
Kmetje pa so stiskali glave in govorili: Niso takile gospodje še popolnoma vsemogočni, — pa čeprav dan na dan štejejo denar, ki je sveta vladar.
Fižek je zahteva zadoščenje za po nedolžnem prestano kazen in za povrnitev stroškov. Toda kjer nič ni, še cesar pravico zgubi. Približno tako so mu povedali na pristojnih mestih. Vesel se je vseeno vrnil Fižek domov. Mirno sta potem uživala z ženo tiho in skromno življenje; življenje, ki je polno telesnega trpljenja, katerega pa človek, ki ga je navajen, kolikor toliko prenaša, ako mu je le prizanešeno dušno trpljenje, kakoršnega je prizadejala našemu Fižeku malenkostna številčna pomota.
3z sameva žita
ne morete kuhati krno.
Dober in krepak okus dobita še.e.ako upohrebife
ico
raviFranckov
Pijača s Pravim FrancKom Vas zamore 5fajno zadovoljsvari. K z mah kavi na vsak način spada Pravi Franck.
membnejše je, da se zvišuje obala neenakomerno na Abšeronskem polotoku blizu znanega Bakuja, kjer je morje vedno 25 cm bolj plitvo kakor na primer pri Petrov-sku. Tamošnje oblasti so začele posebno zadnja leta natančno beležiti vse nadaljne izpremembe morske gladine, ki bodo imele najbrž jako žalostne posledice za vso kaspijsko paroplovbo.
ZA SMEH.
Dalmatinca je hotel ugnati.
Mestni frakar: »Najrajši bi vas
vrgel po stopnicah, če se ne bi bal se se ne ve umazati svojih rok!«
Dalmatinski krošnjar: E, imam svašta i rukavice, ako trebaš, samo kupi bre.<
va v naši štali na eni postlji v listju ' skupej. Vejo, meni se je blu tisti ! večer sanjalo, da sem dobiv za muj gut iz Amerike od strica Žana pe-' čeno guso. Vejo, gosput, ravno sem si jo biv lepo razrezal na štiklce in hotu enga najlepšega ponesti v! usta. Vejo, v tistem hipu pa se je' ta stuvragov, ki me še zdaj ježi, obrnu in me zbudu. To pa me je tako, vam rečem, gnadljivi gosput rihtar, razkačlu, da sem mu najbrž, sej vejste, v sanjah nekaj takih pri-smolil, da bo vejdu, kaku se ima za obnašat endrugikrat, kadar se meni take lejpe reči sanjajo.«
Koliko dni zapora bo dobil Luka,
Za omot in dovoz na železnico se so odporne proti boleznim, a na pla-zaračuna lastne stroške.	ininski paši tudi proti vremenskim
Pri dodelitvi se bo v prvi vrsti neprilikam. Plemenske svinje so upoštevalo vinogradnike in sadjar-; jako mirne, nerazvajene, zelo roje mariborske oblasti, potem še le j dovitne in mlečne. Pujski dosežejo ostalo.	■ ob 8 tedenskem sesanju povprečno
Naročila morajo biti kolekovana j težo od 16 do 18 kg. Povprečna te-(5 Din na vlogo) in se imajo vložiti I ža eno leto starega kastriranca zna-najkasneje do 25. novembra 1926 ša okrog 150 kg, pri starejših pita-«j
Dva Ribničana pred sodiščem.
Sodnik: »No, Luka, da vas ne bom zaprisegal, povejte mi pošteno, zakaj ste pretepli svojega prija-
Fino se mu je odrezal.
Luka: »Vejo, gnadljevi gosput rihtar, ta rejč je bla taku-le. Kakor vijo, jast in tale vongava ldeštra od tega-le Stričnovega Jožeta leži-
Po Krasu je hodil fašistovski agitator in se ustavil tudi v hiši dobričine zavednega Slovenca, ko si je ravno po kosilu pred hišo pipo s tobakom basal, in ga vprašal: »Povej mi, ljubi Krašovec, ali je res to, da izpregledate Krašovci šele deseti dan po rojstvu?«
Krašovec stopi pokonci in se odreže: »Res je! A kadar izpregle-damo, vidimo kar deset ur daleč takega taljanskega makaronarja.«
Narodni gospodar.
Kmetovalcem gorenjskega okraja!
Ker mi je nemogoče, posloviti se od vsakega posameznika osebno, sporočam tem potom vsem kmetovalcem, s katerimi me je družilo naše kmetijsko pospeševalno delo, da sem menjal moje službeno mesto in nisem več v Gornjemgradu. Zahvaljujem se najprisrčneje za vso prijaznost, ki ste mi jo izkazali glede mojih gospodarskih prizadevanj, zahvaljujem se tudi za to stvarno razumevanje, kakoršnega nisem našel v vsej dobi mojega službovanja na Štajerskem.
. Nisem šel sprva rad v Vaš okraj, ko pa sem spoznal vrline prebivalstva, lepoto in gospodarske možnosti gornje Savinjske doline, sem se čutil povsem domačega med Vami in — s prav težkim srcem sem odhajal od Vas. Želim, da bi ledina, ki sta jo nekoč z vidnim uspehom orala v Vašem okraju gg. Jelovšek in Zupane in sva potem nadaljevala Lap in moja malenkost, postala še kedaj prav rodovitno in plodovitno polje v blagor gornje Savinjske doline in v blagor njenega marljivega in dobrega kmečkega prebivalstva. Z Bogom, srečno!
Fr. Wernik, kmetijski referent — Laško.
Razglas.
Oddaja vinskih trt in sadnih dreves iz državnih trtnic in drevesnic mariborske oblasti.
Prihodnjo spomlad se bo oddajalo iz državnih trtnic in drevesnic v mariborski oblasti trtne in drevesne sadike najbolj upeljanih vrst, kakor: laške gi-aševine, muškatne-ga silvanca (sovinjona), belega burgundca, rumenega šipona (posipa), zelenega silvanca, žlahtnino i. dr., cepljenih na rip. port., rupe-stris št. 9, solonis in rip. 1616: nadalje od jablan: štajerske mošan-cike, renskega bobovca i. dr. po sledečih znižanih cenah in sicer:
Cepljenko la po 1500 Din 1000 komadov.
Korenjaki Ia po 250 Din, Ila po 75 Din 1000 komadov.
Ključi Ia po 100 Din, Ila po 35 dinarjev 1000 komadov.
Drevesa (visokodebelna) Ia po 15 Din, Ila po 10 Din komad.
To blago se razdeli med manj imovite posestnike, ki doprinesejo cd pristojne občine tozadevno potrdilo. Eventualni preostanek se ! dodeli imovitejšim posestnikom, I katerim se pa zaračunajo trte in ! drevesa po dnevnih cenah. Nadalje | veljajo le cene le na oddajnem me-Utu v dotični trtnici ali drevesnici.
m sicer:
1.	Na trto iz območja srezkih poglavarjev Ljutomef, Ptuj, Dolnja Lendava, Murska Sobota, Čakovec in Prelog pri »Upravniku drž. loz-nega in ovočnega nasada v Kapoli, pošta Slatina - Radenci«.
2.	Iz območja srezkega poglavarja Celje pri »Upravniku drž. lozne-ga in ovočnega nasada v Sv. Uršuli, p. Dramlje pri Celju«.
3.	Iz območja vseh ostalih srezkih poglavarstev pri »Upravniku drž. loznega in ovočnega nasada v Pekrah, p. Limbuš pri Mariboru«.
4.	Naročila na drevesa pa iz območja vseh srezkih poglavarstev mariborske oblasti pri »Upravniku drž. ovočnega nasada v Ptuju«.
Enemu naročniku se zamore dodeliti za enkrat po največ le do 1000 komadov cepljenk,' 2000 komadov korenjakov, 5000 komadov ključev in do 100 dreves. Za slučaj neizčrpanja zalog pri tej razdelitvi i bo razdelitev vršila tudi po navedenem roku.
Naročila so obvezna in mora vsak naročnik naročeno blago v slučaju dodelitve prevzeti oziroma plačati.
Veliki župan: Dr. Pirkmajer s. r.
Gorenjski črnolisasti prašič.
Ob akciji radovljiškega okrajnega živinorejskega odbora za preskrbo okraja z dobrimi merjasci se je pred par leti izsledilo v nekate rih rejah radovljiškega in kamniškega okraja tipe prašičev, na katere je obrnil odbor takoj vso pozornost. Značilni za te živali so dolg život, dolgi, ohlapno viseči uhlji ter črnolisasta oziroma pikasta barva. Živali niso debelih a tudi ne prefi-nih, pač pa čvrstih kosti. Zasledovanje njihovega uspevanja ter v vseh ozirih izredno zboljševalnega upliva pri križanju z drugimi rejami je prekosilo najboljše nade. Fotografije merjascev in svinj te sorte ter eno lobanjo je odbor poslal špecijalistu na dunajski poljedelski visoki šoli, dr. Staffe-ju, v svrho študija. Mnenje g. dr. Staffe-ja se
nih prašičih pa se je dognalo že do nad 300 kg žive teže. V par slučajih je dala pitana žival samega špeha in masti nad 120 kg.
Opisani tip gorenjskih prašičev je nastal nedvomno potom križanja podeželske pasme mediteranskega izvora z jorširci in deloma prašiči Hoeschovega tipa. Podeželska stara kri vsekakor prevladuje nad tujo krvjo, kar moramo le želeti, ker to nam jamči za finost mesa (sve-' tovno znana kranjska klobasa!), ki bi brez dvoma zelo trpela ob na-daljni primesi za naše razmere pre-žlahtne jorširske krvi. Odbor je seveda najbolj tipične reje takoj zasegel s tem, da je dal pravilno vzrediti od odbranih svinj čimveč merjascev, katere je dodelil svojim postajam. Živali kamniškega črnopikasiega tipa /e odbor družil z živalmi sVu-noga tipa v raoovIjV škem okraju; njihovo potomstvo v par generacijah je zelo zjednačeno v oblikah in lastnostih. Tako se je ta tip povečini okolišev okraja razširil, a v enem do dveh let bo obvladal celi srez.
Iz rejskih in gospodarskih razlogov se priporoča to vrsto prašičev osobito našim malim in srednjim kmetijam, ker je kot zelo hasnovi-ta, nerazvajena in odporna — vredna, da se v Sloveniji čimbolj razširi in ustali.
Tajništvo okrajnih živinorejskih
odborov v Radovljici.
O postajah za čiščenje deteljnega semena.
Ker bo marsikateremu bralcu našega časopisa povsem neznano, da imamo v naši oblasti postajo za čiščenje deteljnega semena, hočem v naslednjem obrazložiti njen pomen. To tembolj, ker imamo sedaj končno veljavna določila od ministrstva za poljedelstvo, ki urejajo delovanje takih postaj. S tem so ukinjena začasna določila, ki so veljala letos spomladi.
Postajo za čiščenje deteljnega semena imamo v Mariboru, Vrbanova ulica 33 pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji.
Čistilni stroj je vsakemu proiz-
studija. ivjnenie g. ur. otane-ia se ^l&uuu »nuj ^	,
popolnoma ujema z izkustvi, kate- vajalcu semena, vsaki kmetijski za- | re ima odbor s temi prašiči. Živali; drugi in vsakemu trgovcu na raz-se ob količkaj dobri reji naglo polago in sicer ob času, ko imeno-razvijajo in rastejo, se rade pitajo, vani zavod uraduje to je od 8. do dajejo izborno meso (šunka!) ter 12. in od 14. do 17. ure.
J&T Pridfeivajte naročnikov »EMETSKEMU LISTU«!
9
čiščenje deteljnega semena ne j ravno vsled tega, ker je videti zelo J cestni odbori, kmetijske in sadjar-
• w	■	i	. _ JI_____ Y ? ___n a a ' / - ^ , .	I -	^rv / J mi i it v\;i n /\ m n rprvi atvimta i r a t A
stane nič gotovine, ker se mora pustiti postaji 1% množine prečišče-ga semena v svrho poravnave ekočih stroškov, ki so v zvezi z vzdrževanjem stroja in postaje. Pač pa mora nositi vsak posameznik vse dovozne in odvozne stroške s postaje, kjer se mu bo seme čistilo. Če se pomisli, da je pridržavanje i% množine prečiščenega semena namenjeno v prvi vrsti za vzdrža-lanje postaje odnosno za otvarja-fnje takih postaj za čiščenje semena v vsakem srezu, moramo priznati, da je zamišljena cela akcija od strani ministrstva za poljedelstvo, zelo dobro in racionelno, kajti država kot taka ne trati nobenega držav nega denarja za one postaje, ki ni majo življenske moči, to se pravi za one, za katere se posestniki nične brigajo. Če pa se nabere večji fond, tedaj dobi oni srez, ki je izkazal največje zanimanje in potrebo, tudi tako postajo brezplačno.
Odpadki pri čiščenju deteljnega semena zapadejo v celoti in se mo rajo sežgati. S tem hoče ministrstvo za poljedelstvo povzdigniti naše kmetijstvo in preprečiti, da bo naše deteljno seme polno plevela in tako škodljive predenice.
Sedaj se pač ne more nikdo več izgovarjati, da ni dobiti čistega de teljnega semena. Ko se bo v krat kem započelo izvajati povsod i v ce li oblasti zakon o kontroli semena se bo kmalu videlo, v kakem za lostnem stanju se nahaja pri nas trgovina s semeni in kako brezbrižni smo za vsak napredek. Saj ni mogoče, da bi bili samo le štirje proizvajalci deteljnega semena v celi mariborski oblasti, ki so skupno izčistili tekom celega leta le 245 kg semena, kakor izkazuje dosedanja zavodova statistika.
Inž. Henrik Moliorčič.
Zasadimo ceste in pota s sadnim drevjem.
Če le pride k nam v naše kraje kakšen bolj uvideven in gospodarsko čuteč tujec, vidi na prvi pogled, da je tako malo sadnega drevja v obče zasajenega. Vse se mu zdi nekam prazno. Razun okoli domov in gospodarskih poslopij ter na bližnjih travnikih, ni videti nikjer, ali vsaj zelo redko večje nasade. Pota in ceste so prazne. 0 pašnikih in njivah pa ni niti govora. Pred kratkim me je opozoril starejši kmetijski strokovnjak iz južnih krajev nase države na to praznoto, omenjajoč žalostno istino, da kako pusto in dolgočasno je naše podeželje
redko večje nasade. Zares ves oko-iš, kjer ni sadnega drevja, zgleda nekam zaostal in zaspam. Že v sosedni Štajerski je v tem oziru bolje. O Bosni in Srbiji pa niti ne govo-im. Tu v teh krajih se dobe večji nasadi zlasti skupni slivniki, ki se razprostirajo na uro hoda v daljavo. Poznana je tudi vsled tega bo-senska sliva, ker se v takih ogromnih količinah pridela, širom sveta. Zakaj? — Zato, ker jo sade povsod, kjerokli se le da. To je posnemanja vredna kultura svoje vrste! Bodoča naloga nas vseh, ki se zanimamo za povzdigo našega kmetijstva je, da pripravimo naša jabolka, ki uživajo svetoven sloves, do istega viška in do iste razširjenosti. Brez-dvomno, jabolka so za naše kraje isto, kar so za južne kraje slive!
Eno izmed najbolj aktualnih vprašanj v bodočem našem sadjarstvu, jej da zasadimo po možnosti vse ceste in občinska pota s sadnim drevjem. Ni to samo gospodarska ampak tudi kulturna potreba. V Nemčiji in na Češkem n. pr. vživa ta veja sadjarstva največjo podporo predvsem od države, pa tudi od prebivalstva samega. Razne kmetijske korporacije in društva vpli vajo s strokovnimi nasveti in praktičnimi primeri na razvoj obcestne ga sadjarstva. Kaj pa pri nas? — Na Nemškem gledajo sploh na to, da se vzdržujejo ceste v veliki izmeri iz dohodkov obcestnih nasadov. Kaj bi pa tudi ne? Kratek račun nam to dejstvo takoj pojasni.
V mirnih časih se je računalo, da prinaša 10 do 15 let staro sadno drevo 1 do 1.20 K letnih dohodkov. V današnjih razmerah računano, bi odgovarjalo približno 10 do 15 Din letnih (pol do 1 mernika jabolk). Če bi n. pr. zasadili ob cesti 1000 dreves na 15 metrov razdalje i. s. pozna zimska jabolka, bi nam ista vrgla povprečno čez leta gotovo toliko dohodkov, kolikor potrebujemo za stroške pri vzdrževanju cest. Ta vsota gre v visoke tisoče. V današnji razmerah bi n. pr. imeli za vsak i in pol km ceste približno 10 do 15.000 Din letnih dohodkov samo od sadnega drevja. Lepa vsota! Seveda odvisi to več ali manj od letine same, kakor pač pride letina; vendar pa naj vsaj ta kratek račun zadostuje za enkrat. Klic pa je poln: »Zasadimo vse ceste in občinska pota, kjerkoli je le sposoben svet za to, s sadnim drevjem!« Res za uspeh je zelo važno vprašanje sort in način sajenja samega. To pa drugič.
Sedaj nastopa zimski čas, čas gospodarskega premisleka, čas gospodarskih načrtov. Občinski in
ske podružnice, razmotrivajte to vprašanje, kajti ravno s temi nasadi si bodete postavili dolgoleten spomenik v vašem okraju.
F. Kafol.
Proslava 40-letnice kmetijske šole na Grmu se vsled splošno izražene želje preloži na nedeljo, dne 21. t. m. Spored proslave bo: ob 8 uri zjutraj šolska maša, ob 9.10 sprejem gostov na novomeškem kolodvoru, ob 9.30 položitev venca na grob prvega ravnatelja šole g. R. Dolenca na novomeškem pokopališču, ob 10. slavnostni govor na zavodu, ob 11. do 13. ogled zavoda in njegovega gospodarstva, ob 13. skupni obed na zavodu. — Ravnateljstvo.
Tržne cene v Ljubljani, dne 30 oktobra 1926. Kilogram govejega mesa 15 do 18, vampov 8 do 10, te-letine 18 do 20, prašičjega mesa 19 do 22.50, glave 7.50, parkljev 6, slanine 18 do 21, masti 25, prekaje-nega mesa 30 do 32, koštrunovega mesa 13 do 14, jagnjetine 20, konjskega 6 do 8, kranjskih klobas 67, prekajene slanine 28 do 30. Piščanec 15 do 25, kokoš 25 do 35, petelin 25 do 30, raca 20 do 25, domač zajec 10 do 30. Liter mleka 2.50 do 3, kg surovega masla 40, čajnega 55, masla 45, bohinjskega sira 36 do 44, sirčka 9 do 10, eno jajce 1.75. Kilogram belega kruha 6, črnega in rženega 5, Kilogram jabolk 2 do 8, hrušk 3 do 10, kostanja domačega 3, orehov 12, luščenih 34, su-
Sejem za živino se bo vršil dne 18. novembra v Senožetih ob Savi (žel. postaja Laze ali Kresnice). Ker so^ejmi v tem kraju letos novi in ker je že prvi, ki se je vršil 20. maja t. 1. zelo dobro uspel, opozarjamo tem potom tudi na drugega vse živinorejce iz bližnje in daljne okolice.
* * *
Za gospodinje.
Gobove juhe.
Gobova juha navadna. Najna-vadnejša gobova juha se napravi na sledeči način, da se dobro osna-žene in lepo razrezane gobe kar skupno kuhajo s krompirjem, ri-žem, kašo ali grahom. Napravi se lepo zarumenelo krežganje in asoli po okusu in juha je gotova. Tako juho delamo seveda samo takrat, kadar imamo malo gob na razpolago.
Gobova juha okisana. V dva in pol litra slane, malo okisane vode kuhaj košček čebule, malo popra in nekaj klinčkov. Istočasno praži osnažene gobe z dobrim presnim maslom. Ko so se osušile, potresi nanje par žlic moke in deni vse v precejeno juho. Ko že malo prevre dodaj vanjo par jajc in jo daj z malo opečenim kruhom na mizo.
Gobova juha s smetano. Gobe osnaži, dobro operi in popari. Zre-ži jih na kocke, še boljše pa je na listke in ne predrobno. Deni v kožico dve žlici masti ali presnega masla, drobno zrezane čebule, ko ta zarumeni, strtega česna, zelene-
hih češpelj 10, grozdja 12 do 16. ga peteršilja in gobe; pusti jih pra-Kg otrobov 2.50, koruzne moke , žiti, da bodo popile mokroto, ki so 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 5,' jo dale iz sebe; potem jih po-pšeničnega zdroba 6.50, ajdove mo-jtresi z moko, zali j z zelenjavino ju-ke 8 do 9, ržene moke 5. Žito: 1 . i ho, osoli in malo okisaj. Nekaj mi-pšenice 350 do 370, rži 270 do 250,! nut predno jih daš na mizo, pri-pšenice 350 do 370, rži 270 do 290,; deni malo kisle smetane in pusti, ječmena 240—260, ovsa 210—225,! da se še nekoliko prevre, nato jih koruze 225 do 240, ajde 310 do 340, fižola 400 do 425, graha 430 do 500. Kurivo: 1 q premoga 42, 1 kub. meter trdih drv 150, mehkih 75. Krma: 1 q slame 50, sladkega sena 100, polsladkega 80, kislega 75. Kg zelja 1 do 2, rdečega zelja 5, kislega 'zelja 3.50, krompirja 1.25 do 1.50, repe 1, kisle repe 3, korenja 1 do 3 Din.
daj z ajdovimi žganci ali polento na mizo in videla boš, da bo cela družina z njimi zadovoljna.
Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem v Mariboru, dne 29. oktobra t. 1. je bilo pripeljanih 222 svinj. Cene so bile sledeče: prašički 5 do 6 tednov stari 62—100, 7 do 9 tednov 125—150, 3 do 4 mesece 250 do 300, 5 do 7 mesecev 420—450, 8 do 50 mescev 525—550, 1 leto stari 900—1100. Za kilogram žive 15 do 17 Din. Prodanih je bilo 149 svinj.
IZJAVA.
Ker gospod Jakob Trobec, bivši načelnik »Električne zadruge« na Dobrovi, razširja govorice, češ, da sem izgubil vse pravde in moral plačati vse sodne stroške, izjavljam, da sem bil s sodbo okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 23. junija 1926, U VI 780/26/5, oproščen, ker sem izvršil dokaz resnice za .očitke, izgovorjene proti g. Jakobu Trobcu na občnem zboru »Električne zadruge na Dobrovi« dne 11. aprila t. 1.
Toliko v vednost vsem zadružnikom.
Na Dobrovi, dne 6. oktobra 1926.
Fran Bricelj,
posestnik, Dobrova 24.
IVAN JAX IN SIN
Ljubljana, Gosposvttska c. 2
Najboljši Šivalni ln pleillnl stroji.
Izboma konstrukcija ln elegantna Izvršitev iz tovarne v Uncu. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles tn šivalnih strojev. Desetletna garancija. PISALNI STROJI „Adlor"-Kolesa Iz prvih tovarn .DilSROPP", „STYR1A", „WAFFENH1D", „KAYSEB~
RESTAVRACIjA
Pod Skalco
Ljubljana, Mestni trgi U
toči vedno sveže pivo, pristna domača črna in bela vina ter po-streza z fino kuhin'o.
Za obilen poset se p. n. občinstvu toplo priporoča
Josip Oran.
Nad petdesetletni obstoj tvidke
fllMlUritt'
LJUBLJANA, Lingarjeva ulica
(v lastnih prostorih).
Vam zadostno pove o zanesljivi in dobri postrežbi. Blago za moške in ženske obleke, vse vrste kote-nine, blago za postelje, odeje ln garniture.
Cenik po poŠti zastonj i
HHHH
10
Samo ©In ©O*-
stane pri meni ena dobra budilka s triletnim pismenim jamstvom; tudi dobite že:
1 dobro nikel. anker-uro (dietno jamstvo) za 88 Din 1 dobro sreb. žepno uro (51etno jamstvo) za 277 Din 1 orig. nik. »Doxa«- uro (lOletno jamstvo) za 340 Din 1 orig. nik. »Omega«-uro (lOletno jamstvo) za 395 Din
Zahtevajte brezplačno najnovejši ilustrovani cenik od eksportne tvrdke švicarskih ur
,, Jupiter", F. KMESER
Maribor, Aleksandrova cesta št. 27 K.
Nabirajte naročnike za »KMETIJSKO MATICO«!
Dežni plašč
Iz močne angleške gumirane tkanine Din 216.—, dauble 350.—, Impregniran covercoat Din 500.—, fantovska pelerina Din rnoSka pelerina iz nepremoč-IJivega tirolskega ločina Din 380.—,
usnjata suknja Din 950___ fantovske
in moške obleke lastnega izdelka prodaja najceneje In v najbolj! kakovosti industrija konfekcije K. STERMECKI, CELJE St. 63. Pišite takoj po ilustrovani cenik z več tisoč predmeti. — železniška vožnja te nakupu primerno povrne.
Trgovci engro cene.

rs
IBI
v Ljubljani prodaja premog
is slovenskih premogovnikov
v»*h kakovosti, v eellh vagonih po orijlnabltk cenah premogovnika r za domačo uporabo kakor tudi sa industr. podjetja lu raipečava na debelo
inozemski premog in koks
viake Trde In vsakega Izvora ter priporoča čeiko-•lovaikt ln angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, čml premog la brlkota.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d.
▼ LJubljani, Miklošičeva cesta Štev. 15/0.
BLASNIKOVA
za navadno feto 1927,
ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini ia slikah. Opozarjamo na davčne spise, koje mora vsak citati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes slasti Slovenija.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 dinarjev. Kjer bi je ue bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J, BLASHIKA NASLEDNIKIH
tiskarna in litografični zavod Ljubljana, Breg št. 12,
e M E V A
vsakovrstna, po najugodnejši ceni, kakor vsako leto vedno v zalogi. — Kupim tudi
surovi i rs stoplf eni loj
in ga plačam po najvišji dnevni ceni.
JOS. BER6MRN, Ljubljana, Poljanska c.
Tako krasno se pers edino
milom
To res pravo gospoaii milo učinkuje temeljilo in časno blagodejno na vs tudi najfinejše perilo. Upo Ijajfe saimo to milo, ka njim prati je prava igi
Vedite pa tuši, da s@ v vsaH tisočem kosu nahaja sist^i
Ako ga najdeie, pomeni to za Vas dvojno srei V maierijaiu in izdelavi neprekosljivi šivalni strt
KOHLE1
dobivajo se po brezkonkurenčnih cen edino le as lO-tetnim jamstvu pri tprdki
Iv. Auerhamts»
Ljubljana, Kolodvorska
katere ima ta tvrdka vedno v naji dernejših opremah za rodbine, šivij krojače in čevljarje na zalogi. Prodaja tudi na obroke.
Eijubljana, Llngarjeva ulica
je
iiiniiiiiii
najbolj i
HlllIlIlHIilllllllllNIlllllllllllllllilllll
nakup
l!l!!inilll!llll!l!lllllllllll!l!l|j|||
dobrega jesenskega in zimskega blaga za ženske in moške obleke, za plašče ve-lur, pliš, žamet. Zimske rute ogrinjaike, pletene kocke, že-nilaste, svilnate, žametaste
volnene rute in šerpe. PERJE! za tuhne in blazine. Samo češko in amgleško blago.
Stanje hranilnih vlog nsd
Din 50,000.000
V lastni palači Narodni dom.
Stanje glavnice in rezerve
Din 4,000.000-
Sprejema hranilne vloge na tiranilne	__
Icnjislce lin telcocl račun ter jili izplačuje to eno in nudi za Iste najfeoljše obrestovanje In največfo -varnost« Izvršuje vse denarne, kreditne In posojilne posle. Kupuje In prodaja deviae ln valute.
PODRUŽNICA V ŠOŠTANJU NA GLAVNEM TRGU.
OdfovoTa! *r»dalk: MILA* MRAVLJE. - Zt Kon>or«!j >5me!ii9g« li*'jr IVA* PUCELJ, »arodai poilas« - Z* ti#Jurat> >M«rt«r<r AMD1EJ SIVE*-