265ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
N a d j a  M a g a n j a
Lavo ^ermelj in njegova knjiga o {kofu Santinu
Moj referat1  se nana{a na ^ermeljevo knjigo Il vescovo Antonio Santin e gli Sloveni e Croati delle
Diocesi di Fiume e Trieste-Capodistria ([kof Anton Santin in Slovenci ter Hrvati v re{ki in tr‘a{ko-
koprski {kofiji), ki je iz{la v Ljubljani leta 1953.2
Zakaj je ̂ ermelj napisal to delo? Vemo, da je ‘e zelo zgodaj za~el sistemati~no zbirati dokumente in
podatke o zatiranju Slovencev in Hrvatov pod Italijo. Tako se je zelo intenzivno ukvarjal tudi z narodnimi
pravicami na cerkvenem podro~ju. Pobudo za to knjigo, kot pravi ^ermelj v uvodu, mu je dal sam {kof
Santin, ko je vlo‘il to‘bo proti znanemu italijanskemu zgodovinarju Gaetanu Salveminiju, ker ga je ta v
knjigi Mussolini diplomatico3  obto‘il sodelovanja s fa{izmom. Isto~asno je Santin vlo‘il to‘bo tudi proti
urednikoma listov Primorski dnevnik in Il Corriere della Sera, ~e{ da sta objavila la‘i glede njegovega
{kofovskega pastirovanja.
Ker je Salvemini v svoji knjigi uporabil proti Santinu dva dokumenta, ki ju je bil ^ermelj objavil v
knjigi Life and Death Struggle of a National Minority, The Jugoslavs in Italy, ki jo je izdalo Dru{tvo za
Ligo narodov v Ljubljani leta 1936,4  je ^ermelj menil, da je to‘ba, ki jo je vlo‘il msgr. Santin proti
Salveminiju, v bistvu to‘ba proti njemu in njegovi knjigi. Zato je zbral {e druge dokumente in dokaze. Tako
je nastala knjiga v italijan{~ini, o kateri je tu govor.
Naj {e povem, da je zaradi te to‘be tudi {kof Santin za~el zbirati dokumente in si uredil osebni arhiv,
lo~en od {kofijskega, ki ga sedaj hrani njegov nekdanji tajnik, duhovnik Ettore Malnati. Leta 1996 je prof.
Sergio Galimberti izdal izbor 100 dokumentov iz te zbirke v knjigi z naslovom Santin – Testimonianze
dall’archivio privato (Santin – pri~evanja iz zasebnega arhiva),5  ki pa po mojem mnenju ne izpodbija
^ermeljevih in Salveminijevih kritik.
^ermeljeva knjiga obravnava obdobje, ki gre od leta 1933, ko je bil Santin imenovan za re{kega {kofa,
do decembra 1952, in se deli na dva dela: Msgr. Anton Santin kot {kof re{ke {kofije in Santin kot {kof
tr‘a{ke-koprske {kofije. V knjigi je zbranih predvsem veliko dokumentov. Le tu pa tam jih avtor pove‘e s
kraj{im komentarjem.
Kje je avtor na{el dokumente, ne pove. Lahko le domnevamo, da so jih jugoslovanske oblasti kje
zasegle, nekaj pa jih je, neposredno ali posredno, verjetno dobil od slovenskih in hrva{kih duhovnikov.
Kratko bom povzela sklope vpra{anj, ki jih obravnava knjiga. [kof Santin je ‘e v svojem prvem
pozdravnem pismu vernikom re{ke {kofije, pod katero je takrat spadalo tudi ve~ slovenskih ‘upnij, dal
razumeti, da ima vse kraje, ki so po letu 1924 pri{li pod italijansko upravo, za naravni del italijanske
dr‘ave.6  In ‘e takoj so med {kofom in slovenskimi ter hrva{kimi duhovniki nastala prva trenja, ker je {kof
zahteval, naj se duhovniki vrnejo v {ole in nudijo verouk slovenskim in hrva{kim otrokom v italijan{~ini,
~eprav otroci niso razumeli ene italijanske besede. Kot vemo, so slovenski in hrva{ki duhovniki, potem ko
1 Avtorica je referat prebrala na posvetu Lavo ^ermelj, ‘ivljenje in delo, ki so ga ob 110-letnici rojstva
in 20-letnici smrti dr. Lava ^ermelja 28. januarja 2000 priredili v Trstu Dru{tvo TIGR, Narodna in {tudijska
knji‘nica ter Dru{tvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko.
2 Knjiga, ki jo je v Ljubljani izdal “In{titut za narodnostna vpra{anja pri univerzi”, je imela, kot bomo
videli, nenavadno usodo, saj je brez kakih pojasnil in oznak istega leta iz{la v dveh delno razli~nih izdajah.
3 Bari 1952.
4 Knjiga je leta 1936 do‘ivela francosko izdajo, leta 1945 dopolnjeno angle{ko, leta 1946 pa {e
dopolnjeno francosko izdajo. Predelana in dopolnjena slovenska izdaja je iz{la {ele leta 1965 pri Slovenski
matici v Ljubljani pod naslovom Slovenci in Hrvatje pod Italijo med obema vojnama.
5 Sergio Galimberti, Santin. Testimonianze dall’archivio privato, MGS Press, Trst 1996.
6 L. ^ermelj, Il vescovo Antonio Santin e gli Sloveni e Croati delle Diocesi di Fiume e Trieste-Capodi-
stria, Ljubljana 1953, neozna~ena druga izdaja (odslej: ^ermelj), str. 12–13.
ZGODOVINSK  ̂ ASOPI  • 54 • 2000 • 2 (119) • 265–272
266 N. MAGANJA: LAVO ̂ ERMELJ IN NJEGOVA KNJIGA O [KOFU SANTINU
so fa{isti~ne oblasti zaprle vse slovenske in hrva{ke {ole, prenesli verouk v cerkve in ‘upni{~a. Enako so
ravnali tudi nem{ki duhovniki na Ju‘nem Tirolskem. To so storili s privoljenjem svojih {kofov in samega
pape‘a Pija XI. ^ermelj navaja v zvezi s tem pismo, ki ga je poslal leta 1924 dr‘avni tajnik sv. sede‘a
kardinal Gasparri takratnemu tr‘a{kemu {kofu Fogarju. V njem med drugim priporo~a, naj v krajih, kjer
‘ivi prebivalstvo razli~nih ali pa samo slovanskih jezikov, potekajo kateheza in pridige v slovanskih
jezikih.7
[kof Santin je bil 3. marca 1934 v Rimu pri pape‘u, kateremu je predo~il ko~ljivi problem odsotnosti
duhovnikov v {oli, ~e{ da so tako otroci prikraj{ani za verouk. Namesto dveh ur {olskega verouka imajo
le eno uro nauka v ‘upniji, in to ne vsi, ker pa~ vsi ne hodijo v cerkev. Pape‘a je ta novica globoko
raz‘alostila, je zapisal {kof Santin, ki je dodal, da je pape‘ duhovnike opozoril, da morajo vedno skrbeti za
du{e, tam pa~, kjer so. Pri tem jih morajo voditi nadnaravni, in ne nacionalisti~ni vzgibi. Duhovniki naj se
ravnajo po Kristusu, ki ni nikoli izrekel ‘al besede ali kaj storil proti rimskim osvajalcem.8  Z razgovorom
s pape‘em je Santin seznanil tudi druge {kofe obmejnih {kofij, ki pa so izrazili pomisleke v zvezi s
Santinovo zahtevo, naj se duhovniki vrnejo v {olo u~it otroke v italijan{~ini. Tako se je puljsko-pore{ki
{kof Pederzolli distanciral od teh zahtev.9
[e ve~jo napetost, nezadovoljstvo in odpor pri slovenskih in hrva{kih duhovnikih je ustvaril dekret
z dne 1. junija 1934, s katerim je {kof Santin prepovedal rabo slovenskega jezika pri verskih obredih,
~e{ da je treba vedno uporabljati le vesoljno govorico katoli{ke Cerkve, to je latin{~ino.10  Z okro‘nico
{t. 130/1934 z dne 23. avgusta 1934 je prepovedal {e uporabo “slaveta” in hrva{kega jezika.11  Slovenski
in hrva{ki duhovniki so zaman razlagali {kofu, da raba narodnih jezikov ni nobena zloraba.
Tu je treba povedati nekaj besed o glagolici, ki je bila kot dedi{~ina svetih bratov Cirila in Metoda
prisotna tudi v na{ih krajih vse do prej{njega stoletja. O tem nam pri~ajo napisi v glagolici po raznih
cerkvah, a tudi nekateri cerkveni rokopisi-urbarji cerkva v Zabre‘cu, Prebenegu, Boljuncu in na Socerbu.
Nekatere glagolske rokopise iz na{ih krajev hranijo v Ljubljani, nekatere v Zagrebu, kamor jih je poslal
istrski duhovnik in javni delavec Bo‘o Milanovi}, ker se je bal, da jih bodo fa{isti~ne oblasti uni~ile. O tem
lahko na primer beremo v novej{i razpravi ekumenskega delavca in ‘upnika v Ricmanjih dr. Angela
Kosma~a o staroslovanskem bogoslu‘ju na Primorskem.12  V njej je veliko zanimivih podatkov, ki do-
kazujejo, da je bila glagolica prisotna ne le v cerkvah, ampak tudi med ljudmi, in to zelo zgodaj. Upravi~eno
se avtor spra{uje, kam naj postavimo vse to kulturno bogastvo, ~e trdimo, da so za~etki slovenske
knji‘evnosti v protestantizmu.
Glagolske misale so uporabljali v na{ih krajih vse do za~etka 19. stoletja. Na Koprskem se je glagol-
sko staroslovansko bogoslu‘je ohranilo do leta 1830, ~eprav je bil {tudij glagolice prisoten v semeni{~ih
do konca 19. stoletja. Iz ve~ razlogov je glagolico postopoma izpodrinil “sklavet” ali “slavet”, to je
hrva{~ina iz prve polovice 19. stoletja. V slovenskih vaseh pa je izpodrinila glagolsko staroslovan{~ino
sloven{~ina. Tako so duhovniki in verniki molili v doma~em jeziku slavo, evangelij, vero, prefacij (to so
razne uvodne molitve), uporabljali so ga pri delitvi zakramentov in blagoslovov ter na procesijah.
“Zanimivo,” ugotavlja dr. Kosma~, “da je pape` Pij XII. po 2. vojni izrecno dovolil vsem jugoslovan-
skim {kofom, da lahko povsod obnovijo glagolsko bogoslu`je. Ponekod v Istri so to prednost tudi
izkoristili, vsaj za~asno. Vendar je kmalu pri{lo do 2. Vatikanskega koncila (1962–1965), ki je vpeljal v
Cerkvi bogoslu`je v doma~em jeziku. S tem je bilo konec ve~ kot tiso~letnega prizadevanja za staroslovan-
ski jezik v bogoslu`ju, ki ga {e danes imenujemo glagolsko bogoslu`je in ima za za~etnike solunska brata
in njune u~ence.”
Iz navedenega je razvidno, kako globoko je bila zasidrana v slovenski in hrva{ki Cerkvi ter ljudstvu
raba doma~ega jezika pri verskih obredih. Proti tem ustaljenim, od svetega sede‘a potrjenim obi~ajem se
je Santin postavil s svojim napa~nim pojmovanjem katoli{kega univerzalizma. Zaman so mu slovenski in
7 ^ermelj, str. 15.
8 ^ermelj, str. 17.
9 ^ermelj, str. 18–19.
10 ^ermelj, str. 22.
11 ^ermelj, str. 28.
12 Angel Kosma~, Prisotnost sv. Cirila in Metoda na Primorskem, Koledar Gori{ke Mohorjeve dru‘be za
leto 1999, Gorica 1998, str. 55–69.
267ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
hrva{ki duhovniki razlagali, da bi odprava doma~ega jezika v trenutku, ko slovenska in hrva{ka manj{ina
vodita te‘ak boj za obstanek, vzbudila pri ljudeh odpor in globoko nezadovoljstvo s hudimi posledicami,
odpadom od katoli{ke vere in vstopom v protestantsko ali pravoslavno Cerkev. Dne 1. novembra 1936 je
Santin objavil dekret v vestniku za duhovnike, v katerem je re~eno, da bodo vsi duhovniki, ki ne bodo
spo{tovali njegove odredbe glede latin{~ine pri verskih obredih, suspendirani “ipso facto”.13
[kof Santin je bil, druga~e kot {kof Fogar in nad{kof Sedej, v marsi~em izrazito predkoncilski. Pre‘et
je bil z vizijo “romanizirane Cerkve”, ki se je takrat {irila ne le v Italiji, ampak tudi v drugih de‘elah. Poleg
tega je bilo njegovo pojmovanje {kofovske slu‘be dokaj avtoritarno, kar je pomenilo, da je {kof nesporni
voditelj, ki se lahko poslu‘uje tudi strogih ukrepov in ostrih besed, in da slonijo odnosi v Cerkvi predvsem
na pokor{~ini do nadrejenih. Zelo dale~ od duha, ki je zavel v Cerkvi po koncilu, ki je poudaril, da so
predstavniki Cerkve predvsem slu‘abniki. Mirno pa lahko trdimo, da so bili na{i primorski duhovniki ‘e
pred vojno koncilsko usmerjeni. Menili so, da je narodno ~utenje ena izmed temeljnih ~lovekovih pravic,
tako kot verska svoboda, in da je Cerkev tista institucija, ki mora po svojem poslanstvu braniti ~lovekove
temeljne pravice. Kak{na druga~na vizija katoli{kega univerzalizma se odra‘a v znani pridigi Jakoba
Ukmarja iz leta 1931 o so‘itju med narodi!14
Tr‘a{ki zgodovinar Paolo Blasina v knjigi Vescovo e clero nella diocesi di Trieste-Capodistria 1938–
1945 ([kof in duhov{~ina v tr‘a{ko-koprski {kofiji 1938–1945)15  trdi, da je Santin hotel s svojimi ukrepi
uvesti v ‘ivljenje krajevne Cerkve pravila, ki bi odstranila vsako trenje iz verskega ‘ivljenja in bi ne dala
povoda politi~nim oblastem, da bi se vme{avale v delo cerkvenih predstavnikov. Zato je bilo treba za~rtati
to~ne smernice v pastorali in liturgiji, ki bi bile v skladu s kanonskim pravom in rimskimi dekreti in ki bi
v nobenem oziru ne postale jabolko spora.16
Iz dokumentov, ki jih navaja ^ermelj, pa lahko jasno razberemo, da {kofa Santina niso vodili le zgoraj
omenjeni vzgibi. Tako je zapisal v pismu, ki ga je 20. februarja 1934 poslal Kongregaciji za obrede v Rim v
utemeljitev svojih zahtev po uvajanju latin{~ine in odpravi sloven{~ine in hrva{~ine: “Drugo dejstvo je, da se
nahajamo v Italiji in na obmo~ju, ki je izredno ob~utljivo, kjer narodno zavest zaradi bli`njih mej in preteklih
bojev do`ivljajo izredno mo~no. Italijanske prebivalce in predstavnike oblasti, ki so prisotni v teh ̀ upnijah,
moti slovansko bogoslu`je, zato stalno izra`ajo svoje negodovanje tukaj{njim oblastem in ordinariatu.”17
To misel je ponovil v drugem pismu Kongregaciji za obrede v Rimu naslednje leto. Takole je zapisal:
“Ker sem tukaj na{el grobe zlorabe, kar se ti~e uporabe jezika v liturgiji, zlorabe, ki so ustvarjale nelagodje
v {kofiji zaradi stalnih prito`b italijanskih funkcionarjev, sem z dopisom dne 20. 11. 1935, {t. 103/34
obrazlo`il nastali polo`aj v svojem poro~ilu Sveti kongregaciji, ki je z dopisom {t. F9/934 z dne 10. 3.
1934 odgovorila in ukazala, naj se zlorabe nehajo.”18
V obeh primerih pride jasno do izraza, da {kof zelo upo{teva prito‘be predstavnikov italijanskih
oblasti, medtem ko spregleduje zahteve in prito‘be slovenskih in hrva{kih duhovnikov ter ljudstva. Pri
tem ga vodi nacionalisti~ni duh, ki smo ga tolikokrat sre~ali v izjavah razli~nih politi~nih predstavnikov na
obravnavanem obmo~ju. V istem pismu, a tudi pozneje, je msgr. Santin izrazil misel, da zahteva po uporabi
slovenskega in hrva{kega jezika “ni stvar vernikov, ampak le duhovnikov in {e to le nekaterih”.19  To
pomeni, da je ubogo slovensko in hrva{ko ljudstvo zlorabljala pe{~ica prenapetih duhovnikov…
^eprav se je {kof postavil proti nasilnemu raznarodovanju, je sprejemal postopno asimilacijo. Tako
gledanje je izrazil v pismu, ki ga je poslal re{kemu prefektu. “Na{ jezik,” pravi, “bo gotovo dobil v teh
krajih mesto, ki mu priti~e, ampak le ~ez nekaj generacij, ~e ne bodo napa~ne izbire ustvarile ~ustev odpora,
ki upo~asnjujejo, ne pa pospe{ujejo spojitev obeh narodov.”20
13 ^ermelj, str. 57.
14 Ve~krat objavljeno besedilo, ki ga je Ukmar prebral v italijan{~ini, po vojni pa izdal v slovenskem
prevodu, se zdaj dobi tudi v dvojezi~ni bro{uri: Jakob Ukmar, Kr{~ansko so‘itje med narodi – Per una
convivenza cristiana dei popoli, izdal Dom Jakoba Ukmarja v [kednju, Trst 1991.
15 Iz{la je v Trstu leta 1993 v zbirki De‘elnega zavoda za zgodovino osvobodilnega gibanja I Quaderni
di Qualestoria.
16 P. Blasina, n. d., str. 15–16.
17 ^ermelj, str. 21.
18 ^ermelj, str. 44.
19 ^ermelj, str. 45.
20 ^ermelj, str. 72.
268 N. MAGANJA: LAVO ̂ ERMELJ IN NJEGOVA KNJIGA O [KOFU SANTINU
Msgr. Santin pa ni zahteval le uveljavljanja latin{~ine, temve~ tudi italijan{~ine. Slovanski duhovniki
so izrazili ‘eljo, da bi bil {kofijski vestnik za duhovnike v latin{~ini, da bi ga tako lahko razumeli vsi
duhovniki. Santin je ta predlog zavrnil, ~e{ da je to branje lahko dobra vaja za u~enje italijanskega jezika.21
Istega leta je {kof objavil v vestniku za duhovnike pro{njo, naj bodo vsi dopisi, naslovljeni na {kofijo,
napisani ne v latin{~ini, ampak le v italijan{~ini, tako bodo {kofijo razbremenili odve~nega dela.22  30. mar-
ca 1934 bi moralo biti na Reki pastoralno sre~anje. [kof je dolo~il, naj bodo vsi predlogi (soluzioni)
oddani v pisni obliki: v italijan{~ini ali v latin{~ini in nem{~ini.23  Tudi vse uradno dopisovanje med {kofijo
oz. {kofom ter slovanskimi dekanijami in duhovniki je takrat in pozneje potekalo le v italijan{~ini.24  Take
sklepe v zvezi z rabo narodnih jezikov v liturgiji in pri pou~evanju verouka v {oli je {kof Santin uvedel tudi
v tr‘a{ki-koprski {kofiji, potem ko je jeseni 1938 prevzel to {kofijo.
Iz tega lahko jasno razberemo, da sta bili sloven{~ina in hrva{~ina popolnoma zapostavljeni. Veliko
kriti~nih pripomb, protestov in zahtev po spremembi je zadevalo tudi ‘ivljenje v semeni{~ih na Reki in nato
v Kopru. V semeni{~ih so mladim gojencem prepovedali, da bi se med sabo svobodno pogovarjali v
sloven{~ini ali hrva{~ini.25  Tudi peti niso smeli v svojem jeziku. Proteste slovenskih in hrva{kih duhov-
nikov je vzbudila {kofova odlo~itev, da odstrani iz koprskega semeni{~a {e zadnjega slovanskega duho-
vnika Brumni}a, kot tudi dejstvo, da je Santin ponovno sprejel v semeni{~e tiste gojence, ki jih je bil zaradi
njihovega {~uvanja ter upornih dejanj proti predstojnikom {kof Fogar izklju~il. Ravno njim je pozneje
{kof Santin dodelil pomembne cerkvene slu‘be. Tudi dejstvo, da je {kof imenoval msgr. Giovannija
Sirottija, ki je veljal za tesnega sodelavca fa{isti~nih oblasti, za kanonika v Kopru, je izzval val protestov.
56 slovenskih in hrva{kih duhovnikov je novembra 1938 izro~ilo msgr. Santinu spomenico, v kateri so
navedli svoje prito‘be v zvezi z njegovimi odredbami in delovanjem.
Tukaj pa bi navedla zahteve, ki so jih slovenski in hrva{ki duhovniki predstavili {kofu Santinu julija
1938 ob njegovem imenovanju za tr‘a{ko-koprskega {kofa. Spomenica, ki je popolnej{a od tiste, ki jo
omenja ̂ ermelj, je objavljena v knjigi Toma‘a Sim~i~a o Jakobu Ukmarju26  in na {iroko opisuje krivice,
‘alitve, sumni~enje, sovra{tvo ter obrekovanje, ki so jih bili dele‘ni semeni{~niki slovenske in hrva{ke
narodnosti, in zapostavljanje slovanskih jezikov ter duhovnikov v krajevni Cerkvi. Med drugim beremo:
“Kaj lahko pri~akujemo od bodo~ih duhovnikov, ~e jih v semeni{~u na~rtno {~uvajo k sovra{tvu in preziru
do drugega naroda, ~e sku{ajo slovanske gojence na vse na~ine odtujiti od njihovega ljudstva, ~e jim ne
dovolijo se pogovarjati v njihovem jeziku, ~e se celo branje slovenske, pa ~eprav odli~ne knjige, {teje za
zlo~in, ~e slovanske gojence javno sramotijo, ~e slovanske duhovnike, ki ‘e desetletja po‘rtvovalno delajo
v Gospodovem vinogradu, pred gojenci sumni~ijo nezvestobe? Ker pa sklepamo, da je to Va{i Prevzvi{enosti
‘e vse znano iz pisma gori{kemu nad{kofu, se ne bomo ve~ ob tem zaustavljali in bomo brez nadaljnjega
povedali, kaj od na{ega {kofa zahtevamo:
a) Najprej je potrebno, da so semeni{ki predstojniki pravi katoli~ani, popolnoma imuni pred strupom
nacionalizma.
b) Krivi~no je, da je slovanskim duhovnikom na~elno zabranjeno opravljati slu‘bo rektorja ali profe-
sorja v semeni{~u. V vodstvo semeni{~a naj se vklju~i vsaj en Slovan, ki naj opravlja slu‘bo podravnatelja
(vicerektorja) ali spirituala. Pre~. g. Brumni}, ki se je v teh sporih izkazal za povsem nepristranskega
~loveka, naj bo potrjen v svoji slu‘bi profesorja hrva{kega jezika.
c) [tevilo u~nih ur hrva{kega jezika naj se pove~a na tri ure tedensko v vsakem razredu. Paziti je treba,
da se bodo slovenski gojenci v Kopru in hrva{ki gojenci v Gorici pravilno u~ili vsak svojega jezika.
~) Tudi v bogoslovnem semeni{~u naj se ponovno uvedejo ure sloven{~ine in hrva{~ine (kar se je
zgodilo v zadrskem semeni{~u).
d) Slovenskim in hrva{kim gojencem naj bo v koprskem semeni{~u dovoljeno se prosto pogovarjati
v lastnem maternem jeziku. Prav tako naj jim bo dovoljeno brati v materin{~ini knjige, ki jih bodo lahko po
mnenju semeni{kih predstojnikov ali profesorja hrva{~ine smeli brati brez kakr{nekoli du{ne {kode.”27
21 ^ermelj, str. 62.
22 ^ermelj, str. 60.
23 ^ermelj, str. 60.
24 ^ermelj, str. 121.
25 ^ermelj, str. 92.
26 Toma‘ Sim~i~, Jakob Ukmar (1878–1971). Sto let slovenstva in kr{~anstva v Trstu, Gori{ka Mohorjeva
dru‘ba, Gorica 1986 (odslej: Sim~i~).
27 Sim~i~, str. 199–200.
269ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
Vendar {e tem skromnim zahtevam {kof ni ugodil. Tudi po vojni, ko se je ustanavljalo semeni{~e v
Trstu, {kof ni dovolil, da bi slovenski gojenci obiskovali slovensko gimnazijo, ~eprav so {kofu stalno
razlagali, kako je va‘no, da slovenski gojenci temeljito {tudirajo svoj jezik in literaturo, da se ne odtujijo
svojemu ljudstvu. Tako so morali slovenski semeni{~niki obiskovati notranjo italijansko gimnazijo in so
bili dele‘ni le nekaj ur pouka slovenskega jezika na teden.
Naj navedem {e nekaj stavkov iz ‘e omenjene spomenice, ki se sedanjemu bralcu zdijo neverjetni,
posebno {e, ~e pomislimo, da so jih podpisali vsi slovenski in hrva{ki dekani tr‘a{ko-koprske {kofije,
napisal pa jih je dr. Jakob Ukmar, torej ~lovek, ki je bil po srcu izredno krotak in ves predan Cerkvi.
“Grozno in neverjetno je, koliko so slovanski duhovniki pretrpeli zaradi pridigovanja v maternem
jeziku in zaradi doma~ega petja. In, nota bene, pri tem jih je tako {kofijska kot osrednja cerkvena oblast
vedno ali skoraj vedno pustila na cedilu. Kolikokrat smo se obrnili na Rim, da bi vendarle izdal navodila
{kofom in duhov{~ini: zaman. Tako va`ne zadeve niti z besedico ne omenja ne Zakonik cerkvenega prava
ne Konkordat. Je potem kaj ~udnega, ~e vlada na tem podro~ju nerazveseljiva raznoli~nost? V nekaterih
`upnijah je bila slovanska pridiga v veliko du{evno {kodo vernikov ukinjena. Drugod duhovnik pridiga
v dveh jezikih, najprej v enem, potem v drugem. To ljudstvo tako razburja, da ogor~eno zapu{~a cerkev,
posebno tam, kjer `upnik pridiga italijansko samo za tri ali {tiri osebe. Imamo tudi `upnije, kjer je
dovoljeno slovansko petje na ulici in celo v “Dopolavoro”, ne pa v cerkvi!”28
V omenjenem kratkem odlomku je Ukmar ugotovil, kako je v dolo~enih pogledih Zakonik cerkvenega
prava pomanjkljiv. Kot ~lan cerkvenega sodi{~a v Benetkah je Ukmar pri{el v stik s poznej{im pape‘em
Janezom XXIII. in to poznanstvo je pozneje obrodilo tudi sadove. Toma‘ Sim~i~ je v ‘e omenjeni knjigi
zapisal: “Verjetno je tudi Ukmarjeva zasluga, da je pape‘ Janez XXIII. v svoji encikliki “Pacem in terris”
vklju~il znameniti odstavek o ‘ivljenjski pravici narodnih manj{in. ̂ leni 93–96 tretjega poglavja omenjene
okro‘nice odlo~no obsojajo kakr{nokoli zatiranje narodnih manj{in, opominjajo oblastnike, naj podpirajo
njih svoboden razmah, obenem pa vabijo manj{ine, naj se ne zapirajo vase, ampak naj postanejo most med
razli~nimi narodi in kulturami. Ko je okro‘nica iz{la, se je Ukmar v imenu slovenske manj{ine v Italiji
pape‘u Janezu XXIII. zanjo s posebnim pismom zahvalil.”29
Lavo ̂ ermelj v svoji knjigi o {kofu Santinu navaja tudi znano spomenico iz leta 1946, ki jo je sestavil
Jakob Ukmar na osnovi prito‘b in zahtev slovenskih in hrva{kih duhovnikov, ki so se zbrali 2. julija na
Montuci v Trstu. Kot je bilo ‘e ve~krat opisano, je {kof sklical na Montuco slovanske in italijanske
duhovnike, da bi po kon~ani vojni raz~istili in izbolj{ali odnose. Vendar se nekateri slovenski in hrva{ki
duhovniki sestanka niso udele‘ili, ker so se zbali, da bo {kof sre~anje politi~no izrabil. V spomenici so
slovanski duhovniki ob‘alovali, da letijo na Cerkev in cerkveno hierarhijo ostri napadi in proticerkveno
hujskanje levi~arjev, obsodili so nasilne demonstracije proti {kofu, isto~asno pa povedali, da z nekateri
{kofovimi ukrepi ne sogla{ajo. V spomenici z naslovom Gravamina cleri slavi (linguae slovenae et
croatae) circa regimen Dioecesis Tergestinae et Justinopolitanae obto‘ujejo {kofa, da je bil s svojimi
duhovniki grob in neobziren; da je sprejel pod svojo za{~ito bogoslovce, ki jih je bila v ~asu kampanje proti
{kofu Fogarju Kongregacija za semeni{~a izklju~ila iz gori{kega bogoslovja; da se je strankarsko in
politi~no izpostavljal; da so ga obdajali tajni svetovalci; da je ve~krat proglasil tr‘a{ko-koprsko {kofijo za
italijansko; da ni nikoli govoril slovensko slovenskim vernikom mestnega dekanata; da ni dovolil obnovi-
tve slovenskih {marnic pri Sv. Antonu; da se je bal prevelika {tevila slovenskih duhovnikov v {kofiji; da
ni pridr‘al Slovencem niti enega kanonikata ne v Trstu ne v Kopru; da ni ni~esar ukrenil proti narodni
diskriminaciji v koprskem semeni{~u; da je tudi po nedavnih politi~nih spremembah pustil, da je italijan{~ina
ostala uradni jezik {kofijskega lista, in da je sokriv za pristransko pisanje italijanskega verskega tednika.30
[kof Santin je na vsako to~ko ob{irno odgovoril in sku{al izpodbiti vsako trditev. Lavo ^ermelj pa
objavlja tudi osnutek odgovora slovanskih duhovnikov, ki pa ga {kofu niso nikoli izro~ili, ker so se
zavedali, pi{e ^ermelj, da je vsako tako pisanje zaman. Osnutek odgovora je v drugi izdaji ^ermeljeve
knjige veliko bolj ob{iren in vsebuje tudi {ir{e odlomke s politi~no analizo takratnih dogodkov,31  ki
zagotovo niso sad Ukmarjevega pisanja.
28 Sim~i~, str. 200.
29 Sim~i~, str. 168.
30 ^ermelj, str. 93–99.
31 ^ermelj, str. 107–119.
270 N. MAGANJA: LAVO ̂ ERMELJ IN NJEGOVA KNJIGA O [KOFU SANTINU
Knjiga o {kofu Santinu je namre~ do‘ivela dve izdaji, kar ni splo{no znano, saj se to na zunaj skoraj
ne pozna in ni nikjer zabele‘eno. V drugem delu knjige, ki govori o tr‘a{kem obdobju, se razlikujeta v
nekaterih poglavjih. O dvojni izdaji in o govorici, da je pri knjigi sodeloval dr. Jakob Ukmar, pi{e Sim~i~,
ki omenja, da je ̂ ermeljeva knjiga najprej iz{la januarja 1953. “Kot ka‘e,” pi{e Sim~i~, “so tedaj en izvod
pokazali Ukmarju, ki je pa zaradi raznih neto~nosti in nepopolno prikazanih dokumentov odlo~no nastopil
in dosegel, da je ̂ ermelj knjigo umaknil s trga. Septembra istega leta je ̂ ermelj pripravil novo, izpopol-
njeno in na nekaterih mestih spremenjeno izdajo. [ele v tej izdaji je v celoti objavljena dokumentacija, ki
jo je v imenu vseh slovenskih duhovnikov zbral ‘upnik J. Macarol, ki pa je, kot ‘e omenjeno v tekstu, niso
nikoli odposlali. Ka‘e torej, da je del dokumentacije za to knjigo ̂ ermelju res izro~il Ukmar.”32
S tem Sim~i~ komentira podatke, ki mu jih je dal Stanislav Renko o Ukmarjevi vlogi pri nastanku
knjige. Ohranjena pa je {e ena Renkova izjava, po kateri sta pri sestavljanju ̂ ermeljeve knjige sodelovala
tudi odv. Jo‘e Dekleva in on. Po tem pri~evanju33  je Ukmar izro~il Macarolov Osnutek odgovora Deklevi,
ta pa ̂ ermelju, ki ga je za objavo skraj{al. “Ko je bila knjiga ̀ e tiskana in vezana, so en izvod dali Jakobu
Ukmarju, ki pa zaradi omenjenih okraj{av ni dovolil, da bi knjigo poslali na trg. Zato jo je ̂ ermelj umaknil
in ponovno natisnil s celotnim Macarolovim besedilom.”
Vendar pa se izdaji ne razlikujeta le glede Macarolovega spisa. Sim~i~ pravi: “Besedilo ^ermeljeve
knjige je bilo v drugi izdaji tudi na nekaterih drugih mestih spremenjeno. Pri navedbi Ukmarjevih izjav na
procesu po izgredih v Lani{}u je recimo izpu{~ena najostrej{a sodba na ra~un {kofa Santina, ki je Ukmar
v resnici najbr` nikoli ni izrekel.”34
Nekatere spomenice so v drugem delu dalj{e in bralec ima vtis, da jih je sam ̂ ermelj raz{iril in tu pa
tam dopolnil, ker je slog nekoliko druga~en. Le v prvi izdaji je objavljeno pismo, ki ga je {kof napisal junija
1946 kot zagovor svojega dela in ki so ga morali vsi duhovniki prebrati pri ma{i.
V drugi izdaji je avtor opisal tudi trenja med {kofom in urednikom tr‘a{kega katoli{kega tednika Teden
Andrejem Gabrov{kom, ki so nastala po objavi nekrologa ob smrti duhovnika in politika Virgila [~eka.
^lanek sicer priznava, da ve~ina slovenskih duhovnikov ni odobravala njegovega delovanja proti cerkveni
hierarhiji, a ne navaja {kofovega disciplinskega postopka proti [~eku, zato je Santin od urednika zahteval,
naj zapi{e dodatek k nekrologu, iz katerega naj jasno izhaja, da uredni{tvo ne odobrava vsega, kar je
pokojnik storil, in da posebno zadnjega obdobja njegovega ‘ivljenja, ko je pri{el v spor s svojimi predstoj-
niki, in njegovih ~lankov v krajevnih ~asopisih katoli~an ne more odobravati. Ker Gabrov{ek ni hotel
izpolniti {kofovih zahtev, ~e{ da bi tako dodatno pojasnilo med bralci le vzbudilo {e ve~je zanimanje in
poglabljanje preteklih sporov, kar bi ne koristilo ugledu cerkvenih oblasti, mu je {kof odvzel cerkveno
dovoljenje za urejanje ~asopisa in mu prepovedal pisanje za ~asopis. Posledica vsega tega je bila, da je
Teden le po enem letu ‘ivljenja prenehal izhajati.35
V knjigi so objavljeni, kot sem omenila, tudi odlomki iz zapisnika s politi~nega procesa, ki ga je imel
Ukmar v Pazinu po napadu v Lani{}u, v katerem je izgubil ‘ivljenje njegov spremljevalec duhovnik Miro
Bule{i}. Zanj so na Hrva{kem za~eli postopek za beatifikacijo.
Naj tukaj na kratko obnovim dogodek. Junija 1947, na dan koprskega zavetnika, je {kofa Santina
napadla nahujskana mno‘ica, da je moral pod oboro‘enim spremstvom zapustiti Koper. [kof Santin, ki se
ga jugoslovanske oblasti v Trstu sicer maja in junija 1945 niso dotaknile, je bil tar~a hudih in ostrih
napadov, ki so jih povojni levi~arski ~asopisi objavljali skoraj dnevno. Vsi ti napadi so slovanske duhov-
nike postavljali v zelo neprijeten polo‘aj. Po eni strani jim je duhovni{ka poslu{nost narekovala, da
svojega predstojnika branijo, tudi zato ker so napadi velikokrat zadevali katoli{ko Cerkev nasploh, po
drugi strani pa so se ~utili dol‘ne, da izrazijo svojemu {kofu kritike in nesoglasje, ko z njegovimi ukrepi
niso sogla{ali. Te kritike so zato iz razumljivih razlogov ostajale prikrite javnosti. Javno so {kofa kritizirali
le [~ek in redki drugi duhovniki.
32 Sim~i~, str. 224. Kot je zapisala Tatjana Rejec (Dr. Lavo ^ermelj kot ~lovek, Primorska sre~anja, leto
2000, {t. 233, str. 664–665), je ^ermelj, ki ga je spoznala po vojni, ~eprav prepri~an agnostik , z najve~jim
spo{tovanjem govoril o Ukmarju. V nem{kih {olah v Trstu je bil ‘e na tem, da ga potuj~ijo, a ga je za
slovenstvo re{il ravno – Ukmar.
33 Prilo‘eno je izvodu ^ermeljeve knjige, ki ima v Narodni in {tudijski knji‘nici v Trstu signaturo
25530. Za opozorilo nanj se zahvaljujem knji‘ni~arki Kseniji Majowski.
34 Sim~i~, str. 224.
35 ^ermelj, 123–130.
271ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
Avgusta 1947 bi morala biti v 34 razli~nih istrskih ‘upnijah birma. Zadnji trenutek je Santin dobil od
Vatikana dovoljenje, da birmo v Istri podeli njegov delegat Jakob Ukmar. Ta je bil tudi dolo~en, da s 15.
septembrom v Pazinu nastopi slu‘bo apostolskega administratorja tistih delov tr‘a{ko-koprske {kofije, ki
so pri{li pod jugoslovansko upravo. Za to pa sta takrat, kot pi{e Sim~i~,36  verjetno vedela le Santin in
Ukmar in je {e danes malo znano, saj zaradi Lani{}a Ukmar sploh ni nastopil pomembne slu‘be. V Istri so
vsekakor vsi pri~akovali {kofov prihod.
Prva dva dneva je birma potekala mirno. V Lani{}u pa so se demonstracije tako izrodile, da je pri{lo
do umora. Ukmarjev spremljevalec Bule{i} je v napadu oble‘al mrtev na tleh, Jakob Ukmar pa v mlaki
krvi. Re{il se je, ker so bili njegovi napadalci prepri~ani, da je mrtev. Zna{el se je v bolni{nici, potem pa v
zaporu. Lani{ki ‘upnik [tefan Cek pa se je re{il, ker ga je njegova mama pravo~asno skrila.
Dober mesec pozneje je bil v Pazinu proces, vendar ne proti napadalcem, temve~ proti pre‘ivelima
‘rtvama napada, proti Ukmarju in Ceku, katerima so o~itali protidr‘avno delovanje. Nekateri ~asnikarji, ki
so bili pripu{~eni v sodnijsko dvorano, so zapisali, da je Ukmar obto‘il {kofa in ‘upnika Ceka za nerede
in tragi~ni umor in izjavil, da vlada v Jugoslaviji verska svoboda ter da ga je {kof poslal v Istro, ker se ga
je hotel znebiti. ̂ isto druga~no poro~ilo o dogodkih v Lani{}u je Ukmar poslal vatikanskemu dr‘avnemu
tajniku. @upnik [tefan Cek je bil obsojen na 6 let prisilnega dela, Ukmarja so obsodili na mesec zapora, a
so ga takoj izpustili, ker so upo{tevali prestani preiskovalni zapor. Resni~ne napadalce je doletela zelo mila
kazen.
Iz odlomkov zapisnika, ki jih je ̂ ermelj objavil v knjigi, je jasno razvidno, da Ukmar ni ‘elel iti v Istro,
ker je podeljevanje birme v 34 ‘upnijah v 15 dneh predstavljalo zanj preveliko breme. Razvidno je tudi, da
ni nih~e vedel, da bo birmoval on, in ne {kof, saj je {kof Santin sam obvestil razne dekane in ‘upnike o
svojem prihodu. Zato je bil Ukmar mnenja, da je novica o Santinovem prihodu spro‘ila veliko negodo-
vanja in razdra‘ila mno‘ice. Tudi {kofova prepoved, da bi lahko bili ~lani jugoslovanske armade birmanski
botri, je bila razlog za napetost.
O vsem tem so izkrivljeno poro~ali ~asopisi. [kof je v sporo~ilu za tisk vse obto‘be ozna~il za
neresni~ne in poudaril, da niso la‘nive le novice o procesu, ki so jih objavljali nekateri ~asnikarji, ampak
tudi Ukmarjeve izjave. Ukmar pa je po svojem prihodu v Trst izjavil, da so verodostojni le tisti podatki v
zapisniku, ki ga je sam podpisal. Ker ga je {kof obsodil, ne da bi mu dal mo‘nost, da bi mu razlo‘il ves
potek procesa, se je Ukmar zaprl vase in ni dal ve~ nobene izjave.
Naj navedem le en razlog za tak umik, ki odra‘a Ukmarjev odnos do hierarhije. “Msgr. Ukmar,” je sam
zapisal vatikanskemu dr‘avnemu tajni{tvu, “ki je v tej zadevi ‘e toliko hudega prestal, raje trpi na svojem
dobrem imenu, kakor da bi z resnicoljubno in odkritosr~no izjavo ranil ugled svojega {kofa.” [kof mu je
odvzel vse slu‘be na {kofiji. Zna~ilno pa je, da je Ukmar, ki je umrl leta 1971, hotel biti pokopan v svojem
talarju, prepojenem s krvjo iz Lani{}a.
Zato je toliko bolj nesprejemljiva oznaka o Ukmarju, ki si jo je zabele‘il Santin in ki je objavljena v
knjigi Santin – Testimonianze dall’archivio privato: “Mons. Ukmar si è mostrato uno dei più subdoli e
faziosi sacerdoti. Certo uno di coloro che più hanno rovinato la diocesi conservando la divisione degli
animi, rinfocolando astii, deprimendo l’autorità del vescovo.”37
Iz Galimbertijeve knjige ne izhaja, da bi bil msgr. Santin kaj odgovoril na ̂ ermeljevo knjigo, medtem
ko so ohranjeni njegovi zapiski, ki sku{ajo izpodbiti prej{nje ̂ ermeljeve trditve, na katere se je bil naslonil
Salvemini.
Na koncu mi dovolite, da povem {e nekaj misli. Morda si je kdo postavil vpra{anje, zakaj danes, ko so
se stvari bistveno spremenile, {e pogrevati te neljube dogodke. [e vedno so zelo malo znani in premalo
prisotni v na{i zgodovinski zavesti. Zgodovinopisje pri tem ni opravilo svoje dol‘nosti. Te dogodke je
potrebno nanovo ovrednotiti, ker so jih ves povojni ~as politi~no ali proticerkveno zlorabljali. Duhov-
nikom na Primorskem je treba priznati tisto mesto v zgodovini, ki jim pripada, saj so vedno ~utili z
ljudstvom in za to ljudstvo so se vpletli tudi v spore s svojimi predstojniki. Bili so preganjani pod
36 Sim~i~, str. 150.
37 “Msgr. Ukmar se je izkazal kot eden izmed najbolj zahrbtnih in hujska{kih duhovnikov. Gotovo je bil
eden izmed tistih, ki so najbolj {kodovali {kofiji, ker je ohranjal razdor, obujal sovra{tvo in ru{il {kofovo
avtoriteto.” (S. Galimberti, n. d., str. 82.)
272 N. MAGANJA: LAVO ̂ ERMELJ IN NJEGOVA KNJIGA O [KOFU SANTINU
fa{izmom, zatiral jih je del cerkvene oblasti, po vojni pa so spet postali ‘rtev sekta{kih in ideolo{kih bojev
takratnih komunisti~nih oblastnikov. Tudi to je pripomoglo, da se je veliko ljudi oddaljilo od Cerkve.
Kako prero{ko je v svoji znameniti pridigi o so‘itju leta 1931 zapisal Jakob Ukmar: “^e bi pa to
ljudstvo bilo kdaj tako nesre~no, da bi zapustilo Cerkev, ali {e huj{e, ~e bi ga spodili iz Cerkve, o, potem
pa vam re~em: bojte se ga, ker tako ljudstvo se bo pridru‘ilo vrstam tistega orkana, ki resno ogro‘a sedanji
socialni red, ne samo tu, ampak po vsej Evropi in po vsem svetu.”
KRONIKA
~asopis za slovensko krajevno zgodovino
Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije ‘e vse od leta 1953 izdaja svoje
glasilo “Kronika”. Revija je ilustrirana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz slovenske
zgodovine pogosto objavlja tudi razprave in ~lanke, ki po svoji problematiki presegajo ozke lokalne
okvire. “Kronika” ima namen popularizirati zgodovino in zato poro~a o delu zgodovinskih ustanov
in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje.
“Kroniko” lahko naro~ite na sede`u Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, 1000 Ljubljana,
A{ker~eva 2/I. Po izredno ugodnih cenah je na razpolago tudi ve~ina starej{ih letnikov revije.
V seriji “Knji`nica Kronike” so iz{le naslednje publikacije:
Milko Kos, SREDNJEVE[KA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), 96 strani
Igor Vri{er, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMO^JU LJUBLJANE (1956), 72 strani
Vlado Valen~i~, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani
Sergij Vilfan – Josip ^ernivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MESTNE HI[E (1958), 128 strani
Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN [TIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), 104 strani