Miscellanea EUROPEAN SUMMER SCHOOL OFCLASSICS (Trst, 23.-28. 9. 2002) Z izrazom »SUmmer school« označu­ jemo seminar, ki zaključuje poletne počitnice in uvaja novo akademsko leto. Tako študijsko srečanje je letos organiziral Oddelek za študij antike (Dipartimento Scienze dell'antichita) tržaške leposlovne fakultete. Pobuda je nastala iz potrebe, da bi utrdili vezi med univerzo in tržaškimi klasičnimi liceji, pa tudi da bi vzpostavili tesnej- še sodelovanje s fakultetami sosednjih pokrajin. Organizatorji so k sodelova- nju povabili dijake in profesorje vseh treh tržaških klasičnih licejev (Dante, Petrarca in klasični oddelek liceja F. Prešerna) ter predstavnike oddelkov za klasično filologijo univerz v Ljub- ljani in v Zagrebu, pa tudi licejev in univerz v Vidmu, Padovi, Benetkah in Linzu. Dijaki, ki so želeli prisostvovati pobu- di, so že junija polagali vstopni izpit, ki je predvideval prevod ter jezikov- no, stilno in retorično analizo latin- skega besedila. V komentarju so kan- didati morali tudi orisati zgodovino žanra, kateremu je pripadal tekst (epi- ka, lirika, elegija, zgodovina). Nasled- nje leto pa se bodo dijaki predvido- ma ubadali z grškim besedilom. Srečanje European Summer School oj Classics se je pričelo v ponedeljek, 23. septembra, z okroglo mizo: beseda je tekla o modernih metodoloških pri- stopih k proučevanju antike, o tradi- cionalnih in inovativnih didaktičnih prijemih pri pouku latinščine, zlasti pa o formativnem pomenu klasičnih jezikov in kulture v sodobnem šol- skem sistemu. Zelo spodbudno je na publiko učinkovalo poročilo prof. dr. Olge Perič, ki je poudarila, da zani- 179 manje za latinščino na Hrvaškem iz leta v leto narašča. O poučevanju la- tinščine v šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji je spregovoril prof. Tomaž Simčič, ki je številni publiki orisal tudi zgodovino slovenskih lice- jev na Tržaškem in na Goriškem. V naslednjih dneh so udeleženci pri- sluhnili pestremu programu, ki je odražal bogato ponudbo tržaškega oddelka za klasično filologijo; s števil- nimi predavanji in delavnicami, pri katerih je prišla do izraza raznovrst- nost možnih pristopov k proučevanju antike, so organizatorji skušali ugodi- ti okusu in pričakovanjem tako dija- kov kot študentov in strokovnjakov. Predavanja, posvečena grški književ- nosti, so kot rdečo nit imela doživlja- nje erotike v starogrški kulturi (L'eros in Grecia: mi to, letteratura e societa), proučevalci latinske književnosti pa so si kot vezno temo izbrali prepletanje originalnosti in tradicije v latinskih be- sedilih (Originalita e tradizione nel- la letteratura latina). V torek, 24. 9.,je prof. Filippo Casso- la očrtal razvoj mita o Evropi, prof. Ezio Pellizer, predstojnik tržaškega Oddelka za študij antike,je spregovo- ril o erotiki v starogrški poeziji sim- pozijev, prof. Marco Fernandelli pa je svoje predavanje posvetil proučevanju fenomena imitacije v latinskem pe- sništvu. Sledil je laboratorij o paleo- graftji, ki ga je vodila prof. Maria Rosa Formentin, in predavanje doc. dr. Marka Marinčiča o homerskih mode- lih v Vergilijevih Bukolikah ter Geor- gikah. Prof. Giampiero Rosa ti je v sre- do, 25. 9., razkril stilne, metrične, je- zikovne in svetovnonazorske razsežno- sti Horacijeve Ode III 12, nato pa je· prof. Linda Napolitano Valditara pre- davala o teoriji spekularnosti kot du- hovno-teološke iniciacije v grških fi- 180 lozofskih spisih. Dan se je zaključil z informatičnim laboratorijem pod vodstvom prof. Nevia Zorzettija; o po- menu in vlogi informatike, kije lah- ko klasičnim filologom koristna zavez- nica, je bil vsekakor spregovoril med okroglo mizo že prof. Paolo Mastan- drea, soavtor zgoščenk Poesis fin II ter Poetria nova. V četrtek, 26. 9.,je prof. Franco Serpa v predavanju z naslovom Arvorum cultus et sidera caeli primerjal besedila Hezioda, Arata in Vergilija, prof. Paolo Scarpi pa je poročal o koz- moloških dogodivščinah boga Erosa. Popoldanski laboratorij, ki ga je vo- dil prof. Andrea Tessier,je bil posve- čen grški metriki in ritmiki. Nasled- njega dne je prof. Luci o Cristan te po- slušalce povedel v večkrat zanemarje- ni svet poznoantične latinščine in poudaril tesno povezanost teh bese- dil s tistimi, kijih - morda ne povsem upravičeno - imenujemo klasična. Prof. Deana Chirassi Colom bo je svo- je predavanje posvetila nimfam, piti- jam in sibilam ter njihovim vedeževal- skim sposobnostim. Med zadnjim la- ERNST ROBERT CURTIUS: EVROPSKA LITERATURA IN LATINSKI SREDNJI VEK. Prevedel Tomo Virk, latinske in grške citate prevedla Nada Grošelj. Ljubljana: Literarno-umetniško druš- tvo Literatura, 2002. (Zbirka Labirin- ti) 582 strani. Recenzija. Po več kot pol stoletja smo dočakali slovenski prevod enega temeljnih li- Keria V - 1 • 2003 boratorijem, kije potekal ob soprisot- nosti filologa prof. Gennara Tedeschi- ja in papirologa prof. Sergia Darisa, je prišla do izraza povezanost vseh dis- ciplin, ki proučujejo antiko, in nuj- nost sodelovanja med strokovnjaki po- sameznih panog. Pobuda, ki naj bi jo ponovili na začet­ ku vsakega akademskega leta, se je za- ključila v soboto, 28. septembra, z eks- kurzijo po rimskem Trstu. Organizatorjem se zahvaljujemo za pozornost, ki so jo izkazali slovenske- mu klasičnemu liceju; s tem, da so nam poverili nalogo, da poskrbimo za stike z univerzama v Ljubljani in Za- grebu, so nedvomno konstruktivno ovrednotili povezovalno vlogo sloven- ske manjšine v Italiji. Za sodelovanje in prijetno družbo pa se v imenu orga- nizacijskega odbora zahvaljujemo predstavnikom ljubljanskega Oddelka za klasično filologijo, doc. dr. Marku Marinčiču, asist. Sonji Capuder in Tini Silič, ter predstavnikoma zagrebškega Oddelka za klasično filologijo, prof. dr. Olgi Peric in Vinku Kovačieu. Barbara Zlobec, predstavnica klasičnega oddelka liceja F. Prešerna in članica organizacijskega odbora EUSSC terarnovednih del 20. stoletja, Eu- ropaische Literatur und lateinisches Mit- telalter (1948). Njegov avtor Ernst Ro- bert Curtius (1886-1956) je bil v prvi vrsti romanist, vendar sta mu širina in- telektualnih zanimanj in erudicija omogočali, daje v svoje interpretaci- je zajemal poleg romanskih tudi an- gloameriške in nemške sodobnike ter srednjeveške in antične pisce. V svo- jih nazorih - te je izražal v mnogo-