269. številka.
Ljubljana, v petek 23. novembra.
XVI. leto, 1883.
[shaja vsak dan *v*>4er, umiti nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstrij sko-ogerske dežele za »so leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., ta Jacien mosec l *rld. 40 kr. — £a '.- j n bij a no brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jelen mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina Bna£a Za oz uatii ia plačuje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.  če se dvakrat, in po * kr., če »c trikrat ali večkrat tiska, "opisi "ftj ■» izvole franki rati.       Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljnhijapi * terana Knlnviua hiši „(Uedaliftka stol ha". D pravništvu naj sc blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. v ne fvd ministra trt ne M-vari.
Stara naredba,
izdana pred dobrimi 14 leti, prihaja nam na misel, kadarkoli čitamo dopise in pritožbe, kako se e. kr. uradniki udeležujejo javnih shodov na dolenjem Štajerskem in kako oblastno in izzivajoče se nekater-niki pri teb shodih vedo.
Ta, po nekdanjem predsedniku Graške nad-sodnije, baronu Latermann-u, ki si je v nas ohranil najboljši spomin, izdana naredba slove: Z. 4272.
Bei Errichtung der neuen Bezirksgerichte habe ich mit der Verordnung vom 9. Miirz 1867 Z. 873 den Herrn Bezirksrichtern uud ihren Hilfsbeamten empfoblen, sic h von nationalen Parteiungen fem zu halten, vveil die Richter tlber den Parteien stehen mtissen und vveil dieselben dureh ibre Detheiligung an diesen bedauer-lichen Z wist igke iten ihre richterliche Unabhangigkeit und ihre Stellung in ihrem Bezirke untergraben.
Die Ereignisse, welcbe in einem Theile des Sprengels diesen Oberlandesgerichtes vorgofallen sind, verunla88en mieb, ihnen diese Verorduuug in Erinnerung zu brin gen und insbesondere den leb-haften "VVunsch auszUBpreehen, dass die Herren Be-zirksrichter und ihre, Hilfsbeamten s ich unter k einem Vorwande an VolksversammlungHn be-theiligen.
Graz am 3. Juli 18C9.
Latermann m /p. Ta naredba ni bila Še nikdar preklicana, tudi so razmere ostale Se take, kakeršne so bile pred 14 leti, k večjemu, da so nekateri vročekrvni gospodje čutili potrebo, siliti in riniti svojo osobo na površje in igrati politično ulogo. A ker ima sodu j
ski stan še vedno jednako nad strankami vzvišeno mesto, ker mora vsak pusami'nik vestno in dosledno čuvati stanovsko čast, za tega delj priobčili smo stat o naredbo, da jc ohranimo pozabljenja, da se čita in uvažu, kaki nazori so prevladali pred mulo leti v merodajnih krogih in da potihne krik, ako z višjega mesta temu ali onemu uradniku dojde blagohotno svarilo, naj ae^ preveč ne razpostavlja.
Miklošičeva slavnost.
Dunaj 22. nov. [Izv. dop.J (Dalje.)
Ko je slavnostni odbor z dr. Leciejewskim na čelu svečaru slovesno izročil srebrn  lovorjev venec in velik album s preko 100 fotografijami Miklošičevih učencev, kojih posamični  že slove kot slavni ur lijaki, kojega albuma prvi list nosi podobi sv. blagn-vestnikov Cirila iu Metoda s  slovensko dedikucijo, stopila je pred  svečara maioruska deputacija, pri-šedša navlašti k tej slavnosti i/. Lvova, na čelu njej prof. Wachnianin, '.dpos'ar cf.l maloruBkcga pro fesorskega kolegija. Wuchnianin je s  sonornim gla som dolgo in prekrasno govoril o zaslugah Miklošičevih za maloruski narod in   slednjič i/ročil adreso ruskih profesorjev in domoljubov iz Lvova. Sedaj so prihajale druge deputacije m sicer akudemiških dru štev „Sie/a", „Bukovine" in „Slovenije".  Njih načelniki govorili so na slavo Miklošičevo  ter poveličevali v izbranih besedah  jubilarjevo   delovanje za Slovanstvo v obče kakor  (udi  za posamezna poko-lenja, koja so zastopale deputacije. „Sic/." in „Bukovina" izročila sta  jubilarju   adresi,   „Slovenija" pa diplomo cestnega članstva, z naslednjim nagovorom gospod predsedn ka  Murka: „ Akademn-no društvo Vaših rojakov m Dunaji, „Slovenija", ki  nosi isto lepo ime kakor ono društvo, kateremu  ste I. 1848
bili Vi na Dunaji predsednik, prosi, da blagovolite vzprejeti od Pjfga častno Menstvo v znak velikega Spoštovanja in hvaležnosti. Z bre/primerno marljivostjo in mnogoletnim trudom neumornega znanstvenega delovanja proslavili ste Vi naše ime, nas jezik. Zategadelj je Vaša s*deindesetlenica velik prarnik posebno za Slovence. Akad. slovenska mladež, zbrana iz vseh slovenskih pokrajin, izraža Vam danes v imenu celega našega naroda našu čuvstva veselja in hvaležnosti; prinaša Vam pozdrav Vaše in naše mile domovine, čestita k Vaši slavi z gorečo željo: Božja previdnost ohrani Vas čilega iu zdravega kakor ste zdaj Se mnoga leta na korist znanosti, slovenskemu narodu v slavo!**
Na čelu deputaciji Srbov bil je slavni srbski že sivolas pesnik dr. Jovan Zmaj Jovanović, ki je v srbskem govoru izrazil jubilaru hvaležnost iu občudovanje, ki jo goji srbski narod za slavnega učenjaka.
Na čelu poljske deputacije bil je dr. Lecie-jewski, ki je v poljskem jezika v imenu poljskega naroda jubilaru čestital na ogromnem uspehu njegovega delovanja. V imenu pruskih Poljakov, živečih v pruskej Slesiji, izročil je potem udre-io uda* nosti.
Miklošič je ves čas, ko so se poklanjale deputacije, stal kot krepak, čil mož ter vsakemu članu deputacije čvrsto stisnil roko, eah Val je vaje se za toliko udauosti in hvaležno ti
Žetem nadaljeval se je program akademije. Nastopil jo maloruski pevec is Lvova, g Wachni-anin. Pel |e dve pesni Lisenka tu sir. *r: „Oj Ciobož ty poczornlto zelenoj e pole" in Mvnajut dni, mynajut noezi". Obe pesni so prav maloruskega enačaja, melanholično turobne. Gospića Frida Zvvier-žina Igrala je  na  glasoviru  Schubert-IIeller-jevo:
LISTEK.
Dubrovski.
(Povest A. S. Puškina, poslovenil J. P.) Petnajsto poglavje.
(Dalje.)
— Še je upanje, jaz se nadejam ganiti ga z svojimi solzami in svojo obupnostjo. On je sicer trdovraten, pa me jako ljubi.
,,Ne gojite praznega upanja: v tem bode on videl samo navadno bojazljivost :n neušečnost, ki sti lastni vsem mladim dekletom, ki se ne može po ljubezni, a po modrem proračunenji. Kaj, če on trdno sklene, osrečiti vas, kljubu vam samim V Če vas po sili peljejo k poroki ter vas izroči osoda onemoglemu možu V ..."
— Tedaj ui moči ničesar storiti, — tedaj pridite vi po me — iu jaz bodem vaša žena.
Dubrovski se je stresel; bled obraz je zarudel kakor škrlat, in ravno tisti trenutek je zopet obledel Še bolj, kakor prej.
„Zberite vse mofi svoje duše, prosite očeta, padite k njegovim nogam; predstavite mu grozuo in žalostno bodočnost, vašo mladost, venečo zraven
onemoglega in r.e/.uzdanega moža; povejte mu, da vam bogastvo ne prinese niti jedne minute srečo; ue odjenjajte, ne bojte se njegova j1'450 i" žugunja, dokler le ostane seuca upanja; za Boga, ne. od-jenjajte. Ko ze ue bo drugega sredstva — odloeite se za strašno izjavo: povejte mu, če se ne da spro-siti ... da se nadejate na strašno zaštito ..."
Tu je Dubrovski zakril svoj obraz z rokama, najbrž posilile so so mu solze. Marlčka je plakala . . .
„Oh, grenka in bridka moja osoda!" rekel je vzdihujoč. „Za vas bi dal življenje; gledati vas iz daljave iu dotikati se vaših rok, bilo bi ta me blaženstvo; a ko se mi odpira možnost, pritisniti \as na razburjeno moje srce in reči: na veke sem tvoj ! moram se braniti te blaženosti; moram jo suvati od sebe z vsemi silami ! Jaz ne smem pasti k valim nogam in zahvaliti se m-besom za nerazumljivo m nezasluženo nagrado. Ob, kako bi moral Bovražiti onega ... pa čutim, da zdaj v mojem srci ui mesta za sovraštvo."
In tiho je objel njen vitki život ter pritisnil jo na svoje srce. Ona je zaupljivo pripognila glavo na ramo mladega razbojnika — oba sta molčala.
Čas je hitel. „Čas je," rekla je nazadnje Ma-rička.   Dubrovskemu se je zdelo, kakor  bi se bil
j prebudil iz spanja. Piijel je njeno roko in nataknil prstan oa njo.   „Kadar sklenete prihežati k meni, j rekel je on:  tedaj   prinesite  ta   prstan  se n kaj in spustite ga v duplo tega hrasta; jaz bodeni že vede!, kaj storiti."
Dutrovt>ki je  poljubil  njeno roko iu skril se je za drevjem.
Šestnajsto poglavje.
Snubitev kneza Veivjskega ni bila več tajnost za sosede.   Kirila Petrovič dobival je čestitke; pripravljali so za svatbo.    V tem je njeno obnašanje proti staremu ženinu bi 'o hladno in posiljeno. Kn ez se zato ni brigal: on ni eahteval n|ene ljubezni, za-dovcljen je bil z njenim molčečim soglasjem.
Čas je tekel.  Marička se je na/udnje odločila delovati in pisala je knezu   VerejsktĐDU. Prizadevala se je v/buditi v njegovem srci velikodušna čuvstva; odkritosrčno mu je povedala,  da ne čuti do njega najmanjše ljubezni;   prosila ga je,   da naj   o sam odreče   njenej   roki,   in jo tako  sam   vaiuje pred oblastjo njenega  ofetH.   Na  skrivnem   ie izročila pismo knezu Verejsken u.   Ta je ie prečital na samem,   pa  nič   ga  ni  ^.auila rdkritusrfino.-t DJegOVC neveste. Ttmveč Čutil je neobhoono potreb'*, pospe-š.ti svatbo (o zdelo se   mu je  potrebno, pokazati pismo svojemu tastu. (I aijo prlb«)
aDie Forelle", ter si z veščim igranjem pridobila mnogo simpatij.
Nastopilo je zopet slovansko pevsko društvo ter pelo dr. B. I pa v če v: »Kdo je mar", zbor b tenor in bariton solom; tenor je pel g. J. Vi lini ek, bas g. K. Freund, a slednjega solo spev „Kdo je mar" prevzel je g. A. Buchta, pevo vodja Blovaoskega pevskega društva. Za to slavnost pač nobeuu pesen ui primernejša bila, kot »Kdo je mar" Pela se je tudi toli krasno, da je občiustvo bilo zamakneno.
V zbor učenih, vedi slava,
Stopi moder, bistra glava,
Vse jezike sveta zna; . . .
Svet posluša modro v. ne, Se začudi koncu tmine, Kdo je mar? Taka glava korenino Je slovenski oratar!
Kd<> ni bil prepričan, da je ta pesen zložena kakor nalašč za Miklošičevo sedemdesetletnico? Zbor donel je veličastno; gospod Buchta in Vdimek sta krasuim svojim glasom sama sebe presegla. Neopis ljivo lepo slišala se je duet partija gg. Vilimka in Freuuda.
Ko ie zbor b 1 končan, gromela sta od vseh stranij buren plosk in silno živahna pohvala. Potem je nastopil c. kr. dvorne opere član, ojen najboljši tenorist g. Bron lik; zavladala je silna tihota. Pel je iz Bendlovih rKvety lasky": a) „Modlitba* b) „Tušnui" in Em. Cbvale: „Jarni pisen". KraB-oejšega in dovršenejšega pevca si pač človek lehko ne more misliti, kot je g. Broulik, češkega naioda sin Nn unci ran je glasu, modulacija v vseh stopnjah, njegov crescendo in dimiuuendo — izraževanje vseh Človeških čutov — sploh njegovo petje je nepre kosljivo. Ko je koučal, moral je nastopiti trikrat iu štirikrat in zopet peti, tako, da smo od njega culi četiri pesni. In še ni bilo ploska konec \
Zelo prikupil seje tudi g. Ko ch an o w s k i, umetnik na gosli, po narodnosti Poljak. Igral je M. Hauser je.vo I. rapsodijo: „La Hougroise" s tako dovršenostjo, da je, vse občinstvo o aral. Dolgotra-jajoča burna pohvala primorala ga je, da je igral še jeden komad, s kojim je zopet dosegel vseobče priznanje.
Poslednja točka bil je venec narodnih pesnij slovanskih, skladba neumrljivega Fbrektgott-Tovaiovskega. Slovansko pevsko društvo doseglo je tudi s to točko ogromen uspeh in zado- j voljilo tudi navzoče od onih slovanskih narodnostij, katere niso imele svoih pesnij na programu. Pevo-vodja g. A. Buchta moral je po burnem ploskanji večkrat na oder.
Vse produkcije bile so od kraja do konca dovršene in lepše akademije slovansko dijaštvo skoro ne more prirediti.
Po akademiji zapustil je gospod jubilar dvorano; mnogo občinstva je odšlo, veliko število pa še ostalo, posebno pa vse dijaštvo, kajti v drugem delu večera, pri komersu. razviti se je imela prava dijaška zabava; uajeta je bila godba iu petje in govori v raznih slovanskih jez cib, kakor navadno pri dijaških komersih, bili so tudi danes na dnevnem redu. (Daljo prib.)
Brnskega n nemškega društva", ondukaj bo mu besede s silo uhajale iz prepolnega srca. Dejal je mej drugim, da ima mesto Brno že več stoletij veliko kulturno in politično misijo. Brno, glavno mesto Moravske, je bila najskrajnija predstraža nemškega rodu proti severnemu slovanskemu jezikovnemu otoku; Moravska in nje prestolica odločiti definitivno o se* stavi iu razvoji naše državne oblike. (Klici: Tako je!) Torej je lahko umeti, zakaj je boj v Moravskej in Brnu tako strasten. To je jez velikega zgodovinskega pomena, katerega branimo, in Brno je najboljša trdnjava v njem. Dajte slovanskemu navalu preplaviti Moravsko in Brno, in nobeden ne vzdrži več v A v striji federalizma. Torej bojujemo v Moravskej za usodo Avstrije in naravno je, da si narodna, federalna in fevdalna stranka pod a de" roke v dosego tega cilja. Ako pa moravska deželna uprava kdaj pride trajno v slovanske roke, potem je privlačilna moč k Pragi tako silna, da smo za zmiraj odrinjeni od naravnega središča, za katerim težimo. Ohranitev nemškega zastopa Brnskega je v eminentno avstrijskem pridu itd. — „Politiku nj. ekscelenco prav dobro vpraša, kaj si je mislila pod „naravnim sredotočjem avstrijskih Nemcev", li Berolin po prepričanji dr. Schonerer-ja, ali pa Dunaj po izpovedbi dr. Herbst-a? V ostalem pa zatrjuje, da se bode boj za pravico tudi v Moravskej jedenkrat zmagovalno izvojeval, če tudi za ceno abstinence le-vične stranke.
V zadnjej konferenci hrvatske vlade pod predsedstvom kraljevega komisarja obravnavalo se je poročilo mešanega ltomisijona, ki je bil odposlan v Krajino in Zagorje, da odkrije neprilike pri pobiranji davkov po občinskih nredstojništvih. Dokaza nim nedostatkom se bode baje po možnosti odpo-moglo potom naredbe. — Poštanski uradni list pri-občuje upokojitev sekcijskega načelnika hrvatsko-slavonske deželne vlade, barona Jovana Živ kovica. — so sklenil
svoje maudate, ako se do Novega Leta ne dovede zopet konstitucijonalno razmerje.
%'isanj** države.
Iz nrb«ke prestolnice se poroča v 21. dan t. m., da zadnje tri dni ni bilo nobeuega sukoba ve«1; z uporniki. Zadnje vojaško delo da je bilo po sedenje K ruše v ca. Ujeti insurg<mti izpovedajo, da so se zanašali na to ka noben srbski vojak ue bode streljal na srbskega kmeta Izmej ustašev se jih je šest že umorilo, pa je še pričakovati smrtnh obso-deb. Članovi radikalnega odbora pridejo pred vojni sod. -- Profesorja velike šole Nikola j evič in Đosković prosila sta pri kralji za avdijenco. Mej meščani se nabirajo podpisi za prošnjo pomiloščenja. — Uradni list javlja, da se je dal bivši minister-prvomestnik Piročanac upisati v listo Belgrajskih odvetnikov.
Nemški csarjevič je včeraj opoludne pri-plul v Valencijo ter je bil jako simpatično na-zdravljan; zvečer se je podal na pot v Madrid. — „Po* t" javlja oficijozno, da cesarjevič iz. Španije ne bode šel v Portugal, nego da se bode po ravno istem potu zopet vrnil v Berolin. Ob jednem zatrjuje, da so od noša j i mej Nemčijo in Portugalom jako prijazni ter da se bode portugalski preštelo naslednik, ki je ob svojej navzočnosti v Homburgu vzbudil prisrčno sočutje, v začetku decembra, ko se bode iz Angleške vračal skozi Španijo, v Madridu sešel z nemškim cesarjevičem.
Politični razgled.
V Ljubljani 23 novembra.
Trž&nkl župan odgovoril je na posebno vprašanje slovenskih mestnih odbornikov o peticiji za ustanovitev slovenske ljudske šole v Trstu, katero so že v 23. dan maja t. 1 s 142!) podpisi opravljeno izročili, da se bode ta zadeva v jednej prihodnjih sej obravnavala. Na dotične debati smo zelo radovedui. — Začetkom decembra vrše se volitve v trgovinsko zbornico.
Iz Mouakovega se br/ojavlja, da je avNftriJ-■ka nadvojvodinja Gizela, soproga bavarskega princa Luitpolda, včeraj srečno povila pnnca.
V redutnej dvorani morav«k«e prestolnice imel je vitez Chluroeckv pred svojimi volilci državniški govor jako plitvega in nejasnega značaja, s katerim ueso zadovoljni niti njega srčni prijatelji. Bolj jasno je govoril po volilnem shodu pri komersu
vimi, hudobnimi (naštel bi lahko še celo vrsto jednakih pridevnikov) sredstvi so si nasprotniki priborili to „zmago".
Priznati moramo, da ste bili obe stranki marljivi; nad marljivostjo v agitaciji pa se uikdo ne za« more izpodtikati, pač pa nad sredstvi, kateri se porabljajo.
Nastopil je 1. oktober, začetni dan reklamacij. G. W. Pisk — bodoči načelnik okrajnemu zastopu Ptujskemu in optima spe, ako to častno mesto ne prepusti znanemu grškemu Hanzelnu — poda se najprvo k gospodu glavarju, ter tega — glavno podporo naših nemčurjev — prav milo v prisotnosti pisca teh vrstic poprosi, naj bi se vršile volitve v Muršičevej gostilni, kajti kje drugej bati se je poraza. Po malem odmoru čul sem bolj negativne nego afirmativne besede, skratka: zaključek je bil ta, da se imajo volitve z ozirom na to, da so sedanji prostori pri okrajnem zastopu premajhni, vršiti v naveden«') gostil ui, kjer se shajajo prvi in zadnji naši nemškutarji, kajti nemška stranka to želi in basta! To je bila prva koncesija, učinjena nemškutarjem na ljubo; kajti stari slovenski pregovor pravi: da ima pes na domačem dvorišči največ „korajže". Ali res v ceh m Ptuji ni bilo možno najti bolj i.epristan-skega prostora? Jaz bi nasvetoval, da bi si pri bodočih volitvah izbrali prostor, kjer bi naš pošten slovenski kmet in duhovnik ne bila samo zasramo-vana in insultirana — tudi o tem dalje nadrobneje, — temveč da bi bo jim zgodilo še kaj hujšega.
Tudi o reklamacijah bi se dala  katera reči.
Tako mi je znan slučaj, da je mlad nemškutarček Hrvatski  poslanci  državne zbornice reUamiral nekaj za       kar dobro        da Je dol
i, da se ne udeleže zborovanj in da odlože .     -     ,        , . .        ., ,
nema  več,   „fur das gehabte gibt aber selbst der
Jude nichts", — ali volil je veudtr.
Volilnih „manifestov" pa po našem okraji vse mrgoli, in glejte, ne le nemški se nahajajo, ampak tudi v Glančnikovej sloveuščini. Najprvo pa navedem od g. W. Piska lastnoročno pisanega v izviru, kateri kaže, da je ta mož mej svojimi pristaši iznašel „liberalne Slovence". Pismo se glasi na priprostega kmeta :
„S"hr geebrter herr! Itn falle sie die absicht haben, s ich bei der am 19. november stattfiadenden bezirksvertretuogsvvahl zu betheiligen, erlauben wir uns (kdo je ta „uusa ?) sie zu bitten (einen win-disehen bauer ein herr voii Pisk bitten ?!), sich dem program me der liberalen Slovenen a n-z u sc h 1 ie 88 en (te zadnje stavke je mož podčrtal; rad bi vedel zakaj) uud die auf beiligeudem vvahl-zettel verzeicbaeteu 10 mauner (?) zu vvahlen itd. Mit achtung VV. Pisk m. p."
Velikan Pisk, pa se pred ubogim slovenskim kmetom toli ponižal   Da, g. Pisk, vi zaslužite, da j vas volijo  vaši pristaši načelnikom okrajnemu zastopu. Habeant sibi!
Drugi rmanifest" v blaženej Glančnikovej slovenščini pa napada osobito duhovnike in glejte, čudom bo čudite, doktorje. „Pazite tedaj in ne dajajte v ponedeljek vašib glasov duhovnikom, kateri naj rajši za cerkev in službo božjo (o hinavstvo!) skrbijo in se naj ne vtikajo v naše reči."
„Da tudi doktorji neso naši prijatelji (ubogi dr. Glančnik, dr. Mihelič, dr. Bresnigg, dr. Strafella), to pa že vender vsaki mej vami vć; tudi teh ne volite." Ali ni to pravo pravcato furizejstvo? In vender so vsemu temu grdemu početju sami doktorji
Dopisi.
Iz Ptuja 22. novembra. [Izv. dop.] Graška tetka je v svoje listu št. 303 od 8. t. m. glede volitev v naš okrajni zastop vskliknila: „ganz Steier-mark blickt mit spannung aut den ausfall der vvahlen". Tudi mi smo smatrali te volitve važne; toda ue iz tega stališča kakor naši nasprotniki, kajti ti so mislili, da pridobijo s to zmago tudi okrajni šolski na čelu. Doktorje navedeni „manifest" Bestavil, svet, a ta ostane še, kakor je, t. j. po večini na-1 doktor je njega prelagatelj, in v okrajni zastop vo-
rodeo, in sedanji zastopniki ne bodo še veselja imeli ga sestaviti.
Propali smo za sedaj v skupini velicega posestva, toda ta volitev uaa je osvedočila, da ste mo-ralična zmaga in bodočnost naši. Nad to „zmago" so naši fanatični uemčurji, nemčurčki in „liberalni Slovenci" (?) (o katerej eksistenci mej našimi nemškutarji hočemo pozneje govoriti) silno vesele, ako-pram je to pravcata Pyrrhus-ova zmaga. Tudi „Ta-gespost" se te zmage iz dna srca raduje in po-sebuo se jej dopada to, da so bili naši nemčurji složni in da bode ta zmaga „nemškej" stranki prinesla lep sad, posebno v šoli. Treba pa je vedeti, s kakimi nesramnimi, umazanimi, pivii luimi, lažnji-
1 i li so nemčurji vse Bvoje doktorje-pristaše. Se ve, da je bila ta os obrnena le proti slovenskim doktorjem, kajti pred temi imajo strah.
Kamor si prišel, povsodi si videl polno tacih manifestov. Nek kmet mi je porogljivo rekel: „go-spodje v mestu menda mislijo, da mi papirja potrebujemo". — O daljnih nemčurskih nesramnih „sredstvih" prihodnjič.
s t. Maribora 21. novembra. [Izv. dop.] Kdor zajemlje svoje zoanje o razmerah na slovenskem Štajerskem samo iz nemških listov, moral bi pač misliti, da tukaj, in posebuo v okolici Mariborskoj, ni več sledu o Slovencih. Čita se vedno v židovskih listih, kako se kmetje odpovedujejo našej
stranki in kupoma pristopajo v nasprotni tabor. Dokazuje bo to a tem, da pristopa vedno toliko kmetov k nemškemu šolskemu društvu in da se kar trgajo za priložnost, da postanejo udje tega občno koristnega društva.
AJi vender to ni nič druzega, nego velika sleparija. Spisovalec vseh teb poročil je znani privau-drani profesor Nagele, — o katerem je zadnjič „Stid-steierische Postu jako dobro opomnila, da je pobti-kujoč profesor največje zlo — ki se sam baha, da mu dopisovanje v razne liste več nese, kakor profesorska služba. In zares trud ni velik. Kaka nesramnost se koj skuje in potem v tolikih izvodih prepiše, kolikim listom dopisuje; vsak list mu pa plača dopis, kakor originalen. Zares mož zna svojo sposobnost fruktifieiraii; Tako se morajo tolmačiti brezštevilni dopisi o Mariborskih in v obče južno-štajerskih razmerah, posebno pa o šolskem društvu ▼ Dunajskih, Graških iu drugih manjših listib.
Vender bodi temu, kakor hoče; pogledat je sedaj še treba, ali je res, kar se poroča o pristopu kmetov k šolskemu društvu? V tem oziru je stvar taka: Precej kmetov v okolici Mariborskoj je bilo, ker so gmotno od meščanov odvisni, že od nekdaj v nasprotnem taboru. Dokaz temu so hudi volilni boji, koje smo imeli v Mariborskej okolici. Bili ho vedno naši nasprotniki in morajo ostati. Te uporablja znani agitator v tukajšnjej okolici in njih ■družuje v razne „ortsgruppe". Glavna garda pa so vedno Mariborski kričači, ki so pri vsakej „ortsgruppe" udje in imajo par kmetov le za štafažo.
Tako 8e je zadnjič pisalo, da bodo v Unčah in v It a z vanj i sami slovenski kmetje „ortsgruppe" osnovali. In kje je ležala pola za naenanjenje pristopa ? V mestu Mariboru v nekej lekarni. Iu kdo se je udeležil v Hočah ustanovljenja te „ortsgruppe" ? Večinoma pnstaši Nagele-jevi iz Maribora, kater.m je to ,.Iletz", da napravijo izlet iu zamo rejo ob jednem piti in nekoliko politizirati. Saj je pravila „Marb. Ztg.u, vabeča mestjane, naj se ude ležijo svečanosti, da zamorejo ob jednem „das Au-genebme mit dem NUtzkichen verbinden."
Jednako je v Kamci. Tudi od tod pisalo je ono človeče, da je 20 kmetov pristopilo. In me) temi se uahajajo imena, kakor n. pr. dr. Lorber, zloglasni Seidl, Zvvettler itd. Take kmete jim z veseljem pustimo.
In kaka sredstva se uporabljajo, da še teh par kmetov dobijo, ki jih zares imajo? Plača se pijača, smodke, kar si srce poželi, samo da se podpišejo; na društvenino se ue gleda. Nabiralci udov imajo nagrade, kakor n. pr. v Kamci za vsakega uda po 1 gold. Čem m se pa v Kamci posebno čudimo, je to, da si še Seidl, kateri je že davno mej politično in — akoro bi rekli — moralično mrtvim", ki je sedaj le po milosti Schmiedererjevi faktotum tukajšnjega okrajuega zastopa, in kateremu so računi o upravi tukajšnjega kresijskega poslopja marsikatero bridko uro prizadeli, — da Bi še ta mož upa v javnost! Zagovarjal je namreč zadnjič v Kamci šolsko društvo, da ni prusko, da ni res, kar hudobni „prvaki* o njem pravijo itd., in prigovarjal kmete k pristopu. Cela stvar se pač ue bi mogla kakor da jo tu mož zagovarja.
Pravi se vedno, da mi mir in meščani. Spomina nas to na jagnjetu. Tujec, iz Tirolskega privandran kričač iu c. kr. profesor je, ki ima časa dovolj, da ruje in ščuva. Nekdaj je vlada v Novem Mestu profesorja, ki je telegram o rusko-turškej vojui javno čital, prestavila v Šlezijo, daleč od domovine.
Tukaj pa trpi, da se ta pritlikovec, ki pod krinko učenosti iu odgoje skriva svoje sebične in agitatončne namene in svojo nevednost, ki Bi upa naravnost reči, da Slovencev ni, da jih ne pozna, — da ta „odgojitelj" v okolici Mariborskej ščuje in ruje, da zaničuje naš narod, jezik in najzaslužnejše naše može. Ako se to strinja s poklicem učitelja, potem pa ne vemo, česar še učitelj ne bi smel storili.
In kaj zamoremo mi uasproti tem razmeram storiti v Ako se branimo v naših domačih listih, obsodijo nas. Ako si upa kdo odločno nasprotovati tem kričačem, se spravijo vsi pobalini,  kar jih premore
nemško-liberalna stranka, nad njega in ga psujejo v svojih listih, brez da bi bilo pod razmerami, kakor jih je zadnjič razjasnil „Slovenski Narod", mogoče, svoje ime in poštenje braniti ter zadosten j a dobiti. Vrana vrani oči ne izkljuje!
Vlada pa idilično počiva in gleda, kako Bi njeni nasprotniki pod izgovorom, da podpirajo šolstvo, ustanovijajo politično društvo proti njej, kateremu političnemu društvu so glavni agitatorji c kr. uradniki in profesorji. Videant con-sules! Y.
Iz Borovnice 21. novembra. [Izv. dop.] Ker je gospo i dopisnik iz »občine Borovniške" s svojim dopisom z dne 21. t. m. opisoval mali nedostatak na tukajšnj* šoli, tudi nekaj ne povsem resničnega prideja), ue bo odveč, da spregovorimo par besed. —
V prvej vrsti se nam zdi jako čudno, da oni oče, ki plačuje šolske doklade, pa skoraj ne  ve za kaj,  poleg svojega zanimanja za  šolsko  stvar ni toliko resnicoljuben, da  bi sebi   v tolažbo pisal le toliko, kar ie res in bi zamogel   v vsakem slučaji dokazati.   Vprašamo le:  kdaj je bila šola zaprta 5 (beri   „pet") dnij zaradi  pomanjkanja drv? Naše mnenje je, da ima cel teden 5 šolskih dnij ; a 6e je bil v soboto 10. t. m. šh ves dau pouk in se je v petek 16. t. m. zopet poučevalo,  tedaj  odpadli so le 3 (berite trije) šolski dnevi! In kje more dopisnik dokazati, da bi se bil kratil šolski čas s početkom šolskega leta z belenjem šole in popravljanjem peči, da  bi  Be bilo potratilo v to 8 ali celo 14 dnij? Vsak prav misleč človek je uverjen, da se kaj ta-cega goditi ne more, pa da bi služboval učitelj mej j ljudmi, kjer si je svest, da ga nihče ne ovadi zbog tega, ue pa v Borovnici,  kjer se itak vsaka stvar na veliki zvon obesi. — G. dopisnik pa poleg tega, da je  neresidco poročal,   kaže,  da  nema pravega pojma v Šolstvu. — Kako bi bilo drugače mogoče trditi:  vse to se godi,  brez da bi  vedele o tem višje šolke gosposke, ali da se z gospodom dopisni kom  izrazimo:  da smo jih v  Ljubljani  že zopet „opehanli".
Da se pa gospod dopisnik podpiše: „Oče. k' plačuje Šolske doklade, pa skoraj ne ve, za kaj", vzbudilo nam je dvojno sumnjo : ali je pi»č on toliko zanikern oče, da svoje dece spoli v šolo ne pošilja, ali pa tudi v tem resnice govoril ni. Kako bi bilo inače mogoče, da so Be okrajni in deželni šolski nadzorniki vsikdar povoljno izrekali o našej šoli, da so vsi drugi šolske doklade plačujoči očetje zadovoljni z napredkom svojih otrok?!
Toliko v pojasnilo; inače bi svet utegnil misliti: oni molče, tedaj ima skrbni, a po nemarnosti učiteljstva in šolskih organov jako vznemirjeni oče vender le prav. — (Ta dopis vzprejeli smo ? ozirotn na običajni „Audiatur et altera pars" in z nado, da je ta zadeva zdaj dognana. Uredn.)
Učitelj stvo
bolj diskreditirati,
kalimo mej kmeti basen o volku in
descb, Ivan Luckman, c. k r. ritmajster Wild, dr. Schindler, c. kr. major Rudolf in J. Per-dan. Obširneje poročamo
— (Prihodnjo nedeljo) 25. t. m. bode mnogo veselic na Slovenskem, kakor je razvidno iz raznih vabil; tudi rokodelsko društvo v Šent Vidu nad Ljubljano priredi tombolo. Najbolj originalno zabavo pa so si omislili Ljubljanski mesarji, ki bodo baje v Doljnicah (Pod Utikom) celega prašička na prostem pekli in seveda primerno zalivali.
— (Nova šolska knjiga.) Ravnokar prišla je na svetlo šolska knjiga: Prirodopis rud-niuBtva ali Mineralogija. V porabo nižjim razredom gimnazije in realke. Spisal Fran Erjavec, c. kr. profesor. V knjigo utisnenih je 37 podob. V Ljubljani. Založila in tiskala Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1883. — Ker smo knjigo še le danes dobili, ne moremo takoj obširneje poročati o njej, sigurno pa se zgodi v kratkem času. Toliko pa smo po površnem pregledu posneli, da je osobito terminologija kaj posebaega, tako dovršena, da se je bode brez vsacega ugovora poprijeti.
— („Ueber Danas lJ ar va tipa ri navali atak a.u) To je naslov knjigi, katero je spisal in i/dal naš rojak g. profesor K. G laser in ki se dobiva na Dunaji pri „Carl Gerold's Sohu". Piirvatt-parimivaitataka je igrokaz, ki se pripisuje pesniku Dani. ki je živel v 7. stoletji p. K. Ireni naš rojak dokazuje v tej knjigi, kako je na vstal omenjeni igrokaz in v kakej zvezi je z bajkama „Nataka" in Kumnrasambhava". Več o tej knjigi morejo govoriti le učenjaki, ki poznajo indijsko slovstvo.
— (Vabilo k Veselici), katero priredi Ptujska Čitalnica v svojih prostorih „Narodnem Domu" dne 25. nov. t. 1. Vspored: 1. Fr. Grbic: „Kolo", moški zbor. 2. Igii na goslih s spremljevanjem na glasovirji: a) Hauser: 27. op. „Rožica", pesem brez besedi, b) Hermann: „D'Elisir d'Amore" 8 Fieiš-man: „Prava ljuba", mešani zbor. 4. Dr. G. Ipavec: „Mornarska", moški zbor. 5. J Leban: „Ostani mu, ostani zvesta", samospev za mezzosoprau s spremljevanjem na glasovirji 6 Gounod i Potpourri iz (»pere „Faust", čveteroročna igra na glasovirji. 7. O Kumpf: „Ruža u pust nji", čveterospev. 8. Dr. B. Ipavec: s) „Na tujem", b) „Narodna" mešani zbor. 9 Dr. G. Ipavec: „Slovenec sem", moški zbor. 10. Ples. Začetek točno ob 8. uri Odbor.
— (Razpisani službi.) Učitelja na jeduo-raz red niči v Škocijanu pri Turjaku. Plača 4f>0 gld. in stanovanje. Prošnje do 10. decembra t. 1. na okr šolski svet v Ljubljani. — Učitelja na jedno-razrednici v Šenčurji. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. dec. t. 1. na okrajni šolski svet v Kranji.
Domače stvari.
— (Umrl) je včeraj zjutraj ob 4. uri gosp Fran SorčiČ, infuliran stolni prost v Mariboru Pogreb je danes. P. v m!
— (G.Henrik p 1. Premerstein) utegne, kakor porota „Dauica", sredi meseca svečana nastopiti avoj kanonikat v Olomuci.
— (Kraljevski poverjenik) za Hrvatsko in Slavonijo ter bivšo Vojno-Krajino, general Ram-berg, imenoval je Slovenca g Ivana Mače k-a, kr. inženirskega pristava i. razreda v Jaški, kr. in-ženirom II. razreda, ter določil ga ob jednem kot tehničnega referenta k podžupani ji v Jaški.
— (Odsek c. k r. kmetijske družbe za konjerejo na Kranjskem) imel je včeraj ob 3. uri popoludne pod načelništvom g. Ivana Luck-mana občni zbor, kateri je bil dobro obiskan. Načelnik pričel je zborovanje b pozdravom udov in g. vladnega komisarja, vladnega svetnika pl. VVurzbacha. O delovanji odbora za konjerejo na Kranjskem in kako se je konjereja pospeševala, poročal je jako razločno in na veliko veselje društvenikov odbornik g. dr. Theodor Rudež. Potem se je vršila volitev odbora.   Iivoljeni so bili gg : J. Seunig, dr. Ru-
kateri se zvečer
Na zdravje!
Podpisani odbor usoja si čč. «g. pevce Ljubljanske Čitalnice iu člane „Sokola" najuljudneje vabiti
¥ SoMoy „jour-flxe",
priredi jutri v soboto v 24. dan t. m. ob Va9. uri, vsled občne želje zopet v salonu Srajner-jeve pivnice na Sv. Petra cesti.
Reditelja večera sta gg. člana Š ta ni car in lirgaut, katera sta se po moči potrudila, sestaviti za ta večer primeren program. Taistemu sledi tudi porodio deputacije .Sokola" o potovanji v Prago in o slavnosti otvorenja češkega narodnega divadla.
Nadejamo se tedaj zanesljive in obilne udeležbe od strani gg. pevcev in „Sokolov".
V Ljubljani, v 23 dan novembra 1883.
Odbor „Sokola".
Zahvala.
Preblagorodnl gosp. c. kr. deželni predsednik Andrej
baron NVinkler mi ju povodom dvojne svečanosti, ki hojo tlum-H praznovala v preeastiti njegovi otiitulji, poslal pet-<l«*Het goldinarjev, da jih razdeiim mej uboge.
U šojam so v imeni ubogi n za velikodušno to darilo javno izrekati najtoplejšo zalivalo.
V Ljubljani 22. dan novembra 1883.
M. -t m župan :
ChrauMMlllt
Avstrijska specijalitet«. Tridesetletna izkuvstva so dokazala, da se je „Mollov Seidlitz-prašek* pri vsakeršnem slabem prebavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal. Cena Skatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založn k r a Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. (oho—1)
Tujci:
dne 22. novembra.
Pri Nloon; Altman z Dunaja. — Kodjek iz Maribora. — Biencnstok iz Gradca. — Sondim is Trsta. — Dolenc iz Slapa.
Pri OTsIlcI: Dr. llofmann z Dunaja. — Keillng iz Monakova.
Meteorologično poročilo.
S
0Stanje M °Ptt- barometra
/ovanja
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mo krina v mm.
> o
7. zjutraj 744 G6«m. — 0-4"C 2. pop.  74.3-14mm. -f 06°C 9. zvečer! 7422G ««. I      00" C
brezv. brezv. brezv.
megla megla megla
000 nun. dežja.
Srednja temperatura -f- 01°, za 2-9° pod normalom.
ZD-u-r^a^sfea. borza
dne" 23. novembra t. 1.
(Izvirno telegrafično poroci In
Papirna renta..........
Srebrna renta ....
Zlata renta........ .
5u/0 marčna renta....... .
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije......
London   . . .....
Srebro ... ........
Napol............
C. kr. cekini.........
Nemške marke .....
4°/0 državno srečke iz 1. 1854   250 gld. Državne Brečke iz I. I8«i4.         100 gld. 4° o avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata tenta 68/0......
jI o I
f» »» n        -.. .....
„     papirna renta 5n/.......
5V„ štajerske zemljišč., odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke o°/€ . . 100 gld. Zcmlj. obč. avBt-. 4l/»n/0 »lati zast. listi . Prior, ohlig. Eluabotine zapad. železnice Pri-ir. oblig. Ferdinandove sov. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke  .... 10 „
Ak< i je anglo avstr. banke .        120 „ Tramuivvav-društ. velj.  170 gld. a. v.
Št. 730S.
Razpis.
n.,			
78	gld.	85	kl
79		25	
9-<		—	n
93	■	30	
*37	k	—	»
280	■	50	
120	n	35	n
—	1		i
			m
	„	70	n
59		10	n
119		50	i
171	n	—	n
98	t	20	n
119	n	85	n
87	f»	15	•
85	n	20	
104	•	—	n
115		75	I
119	-	50	n
102		80	n
104	n	75	n
172		—	TI
19		—	
107		80	n
217	n	20	
		1752-	-D
V de?elnej bolnici v Ljubljani je slufcba se-kundarija z adjutom letnih 40O gld in z začasno letno nagrado 150 gld. za službena opravila na blaz-ničnem oddelku, s piostim stanovanjem v bolniei, z letno odškodnino 35 gld. zu kurjavo in 7 gld. 20 kr. za svečavo, na rifibo 2 let za oddati, ki se pa po zadovolilnem ^lužhovnnji lehko Se dvakri.t in sicer vselej vn 1 leto podaljša
Prošnje /a to službo z. dokazili 0 zdravniškem doktoratu ali vsaj o dovršeni medieinični fakulteti in slučajno o dosedanjem su/.bovanji in o zmožnosti slovenskega ali kacega drusega slovanskega j»ziku naj se
d o 1.». decembra ■
pošljejo vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljub ljani.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljui i, dne 17. novembra 1883
Deželni glava r: T b uro.
Najnovejša iznajfllia.
Ure, kalooe datum,  Idoče na
sidro 'glej podobo), pri kojih mc vsak dati datum sam   n;ir;i\       .s čudovitim
kazal iščem, ki se še celo po noči sveti, i pristnimi zlatimi številkami, Te nova, v Triebergu pri Genfu v
najnovejši  čas   Izumljene on; Imajo
ploščnnto   steklo,   v   ognji pozlačen ok'ir, lepo graviran, koleBišče je inedno z jeklenim gonilom.
Ka/.pošiljajo se te ure, oskrbljen« /. verižico in pripadki, za poskušajo po 2 gld. 90 kr., dvanajsto-riea za 30 gld. — Za točni tek, mesečno svetlobo kaza-1'šča prfdejaua je v take] uri pismena garancija.
K'a/ven tega so v zalogi Goniske retuontoir-ure pO 25 do 75 gld., kakor tudi vsake druge bate nove in staronemske ure v tisočerih izvodih.
Za 15 kr. v markah pošilja so album h 300 uzorci zastonj. _
Dovoljujejo se tudi plačila na obroke.
Naslov: (i;H7_10)
Uhren-Allianz aus Genf, Hafuerstei^ 3, Wien.
Zđ.a,tno znižane cene.
Kava
neposredno lm Hamburga
razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti
Karol Fr. Burghardt, Hamburg,
v žakljih po 43/4 kg. notto, poštnine prosto z zavitkom vred nemudoma po postnem povzetji.
5 kg. av. v. gld.
Mocca, pristno arabska, plemenita „ „ „ , (i.30 Menado, izvrstnega okusa . . . „ „ „ n 5 40 Porl-Coylon, jako fina in mila . „ „ „ „ 5.40 Mclange (zmes), posebno priporočati „ „ _ 5.30 Ceylon Plantation, jako slastna „ „ „ „5.— Java, zlatorumena, jako fina „   „    „   „ 4.70
Guba, uiodroz dena, briljantna . . „ „ „ „ 4.70 Afrik. Moooa, fina in zdatna .   .   „   „    „   „ 3.90
Santos, lina in močna.....„   „    „   „ 3.55
Rio, okusna........„„    „   n 3.25
CaJ v izvrstnej izberi, '/a kile od av. v. gld. 1.— (318—26) do gld. 6.—.
Gospodu
G. PICCOLI-jtt,
lekarju v Ljubljani,
Dunajska cesta.
Veliko let ozdravljam razno bolezni jedino le z Vašo „Francovo eaenoo" in to z najboljšim uspehom.   Prosim Vas še za 12 steklenic.
Trst, meseca septembra 1883.
Dr. PardO, praktičen zdravnik.
Vaša „Franoova esenca" oprostila me je izvrstno popolnem hude, nad dve leti trajajočo bolezni. I rekam Vam kakor izumniku tega zdravila svojo najtoplejšo zahvalo.
Kak ovac na Hrvatskem blizu Karlovca.
Ivan PiiHč.
Podpisani potrjujem, da je „Franoova eienoa"
gosp. Gabrijela Piccoli-ja moje župljane od raarsi-kake bolezni temeljito ozdravila iu se je ljudje z najboljšim uspehom poslužujejo.
Fianona v Istri, meseca oktobra 1882.
Anton Vlassieli, župnik-kanonik.
Prosim Vas /.opet sa 24 steklenic Vale „Franoova esence", ki je za bolezni v želodcu boljša od vsakega dru/.ega zdravila. Tudi naš tovarniški zdravnik jo priporoča.
A. Augesthaler,
monter v tovarni za stroj*' g- Korosi (291 —P v (iradci.
„Franoova esenca" je pomagala že tisočerim ljudem, kakor j«' razvidno iz zalnalnib pisem, ki jih izdelovale'- dobiva. Ta esenca ozdra\i bolezni v žo-lodeu in trebuhu, kre, hožjiiBt, trebušno in prehajalno
mrzlico, labasanje, bemerojfde, zlatenico Itd., ići so
vse nevarne, ako se o pravem ča u no ozdravijo. Steklenica -veljet ZLO lcr.
Najgotovejše zdravilo
je samo prava
anatfaerinina ustna voda
zoper slabo dišečo sapo, /oper gobasto, iiitr(» krva-« eie zobno meso.
(i ispod «lr. .1, ii. l*o|i|i, e. kr. dvorni zobni
zdravnik nt Dunaji. Ker seni trpel več let za precejšno ustno boleznijo iu so vse poskusnje ostale bre/. uspeba, ker sem bolj in bolj zgubi val svoje zdrave zobe it je še V ustib Ottalfl i ■•/.: k labko omajal, — se Robno meso bolj iu bolj pobešalo in je pri dotiki z jezikom krvavelo In poleg tega v ustih zelo neprijeten duh prnuzrneevalo, meje napotilo Hploh prijjuidjeno unii-ili< i Hinio iiNiii<» \o«lo poskusiti. Ze pri prvi po-skušnji sem zapazil, da se neprijeten dub zgublja, pa tudi zobno meso se je k rep alo in sobjo so se polagoma bolj ukorcninili, - tako da nem p > malem času  svojti usta /.opet  ozdravljena čutil,  za  kar i/.
žive hvalesnosti in Is sočutjii ta drugo' to javno spri•
i ujtm in ti sloveči ustni vodi zasluženo hvalo pri* poznani. (782—4)
Na Dunaji. lturon Jo«. Nteuzel.
Dobiva se t IJuhljani pri lekar jib J. S\vobotln, (i. Pic-eoli, V. M:tyr, .Inl. pl. Trnkoosv. M BirsobitS, <lalj»^ pri trgovcih Ant Erisper, 1'al. Ma.hr, .1. Karinger, F. M. Scnroitit, N'. Potrifilfi, L, Pirker, P. Lassnik, Terček &
Nek rep; v Fotk^ni: A. Lebau, lekar ^ v škofje} Itojei;
i'. Pabianl, lekar; r Koi-rrji: J. liraune, lekar; na Kr~ ih$tn; V. liouiches, lekar; v Idriji: J. Warta, lekiir; t- Kratiji: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J. benes, lekar; V Mvtlihi: Pr. \Vacha, lekar; S Novem mestu - D. KL-zob iu .1. Kcrgmsii, lekarja; v Trebnjem: .1 Kupreeht, lekar; v Itaiiorljiei: A. Uob>ek, l«kar; v Kamniku: Ji Močnik, lekar; P OrnomUii J. blazek, lekar; p \'i-pavi: V. Kordas, lekar; v Pontajht:  P. Osaria, lekar.
Slika pesnika S. Gregorčiča
dobiva se na fin in mof.en papir tiskana v Narodnoj tiskarni    — Cena 20 kr., po pošti 25 kr.
Jaz knpujcni raznovrstne
šahe orehove plohe,,
potem zdrave orehove Hex*lcl»e (hlode) od 18" naprej, invorjovo pa od 15" naprej. Plačujem jih dobro.   Prodajalci naj se mi naznanijo
Pod adreso -g-^ Hofbauer,
(593—22) fournierfabrika v Triiču na Gorenjskem.
Zoper jotiko!
Radgostski Mniver&atni vaj
in
rožiovsii maho-rastlinsfci celtlički,
priporočajo se p<»sebno
za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za su-Sico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Vodko število priznauskib pisem ra/.polagajo se v prepričanje _
Gospod J. Sefohert, d pl. lekar v Rožnavi. Prosiin, da mi pošljeto še 12 zavitkov Radgost-skega univerzalnega čaja in 12 šk .tljie Kožnovskih maho-rastlinskih coltličkitv. Učinek teh zdravil je v resnici pri vseh na prsih bolnih OHobah izvrsten, in odkar ji li upotrebljam sam, nič več ne ka.sljaiu, kakor sem dosle vsako zimo 4 — 6 tednov.
Z vsem spoštovanjem udani
»r. T»ut/. p I   Tane n Nt e I n, c. kr. štabni zdravnik.
V KromBi, dnć 2«. oktobra 1877.
Vašo blagorodje! Moja hčerka je uže več nego pol lota imela hud kašelj, kateri jej jo često prouzročoval tudi bruhanje; ker se jej niti nij jubilo jesti, je 'z»lo oslabela ter shujšala; v novinah čitavsi o vaših izvrstnih zdravilih, si naročim 1 zavilok čaja iu l fikat-ijiei oeltiiČRov. Jedva je ponžila bolnioa nekoliko teh zdravi', in uže jej je odleglo. V n-kolikh dneh poide druga škatljiea. Dete zdaj k v< ejemii vsakih 24 ur do Tedenkrat sakaida, ter je zopet krepko in se mu ljuhi jesti. Z ilivaljujoč stt vam uljiubio, prosim, <la mi vnovič pošljete 1 zavitek čaji in 3 škatljieo slavnih eoliličkov, ter se bolel m
z odličnim spoštovaniem A«loll' Kili I,
knei. Oolloredo Mannsfeldtki pivarnar.
V Opočuom, iln6 ll. januarja 1875.
Vaše blagorodje 1 Prosim  da mi pošljete za zdaj 2 zavitka svojega iiiuegoslu\Ijciicga KadgiHtsktga universanega čaja in o š Kat j i«*" ctiitliekov. potem tudi sklenico Rožnov-skega rasilnskega m!eka
S.Mišto vau jem
I«ik.ii Vevlć, zemijiščio-knjižri! vodja v Bošnjakih 3 ( Vojaška grai'ica).
Ud teg t po zdravmakej razložiti iu predpisih pripravljeni čaj. veja aa lufuevnorabo pripravljeni paket t u .k.izoiu u rab. 1 gl«l. »v. v. Jeilua originali: t š aija Rožnovsaili mah i-i asiliiiskib coiiiič-knv fto Itr. L i k'd.<k in /.avijanie pa lO kr. i>osobe.
lUttlgOStalt i uuiv»T*alnt čaj i ItožtiovNkl iikulto-rnMlliiiHki <• lili«-ki dobivajo ho vrduo le v .ekarni J. Seitlirrla . Ito/.ttovl na Motav-uh -m iti razpošilia.o m uarodiia u« v->e strani proti pošu itinu p"vz' tju.
Da jo pa i' ii ohei isl > u bolj p: rofiao, imajo tndi zal-go Blodeči .ekar.ii : VV. Mayr v I. jul»l jani, W. Ko ni g v ti uri ho in. H. Miitctlbacb in J. Cojbok k ZaKrcbu, B a r m h o r z i g e B r U d e r in A. Nođved \ <>ra«i«-i. A. M a rek in J Kupfer-s c h m i e U v i vi j i. O. ii u s s h e i m v i.i pnici, C a r 1 Grab a c h e r v Murau, J. 111 i n g v Kol -Umiiiihuii, W. T h ur n wa Id v C«lovel.
Z al o g1 e
nap tvile st^ bodu v vseh  lekarnah in večjih pro-dajalnieah uiatiu'ijalno^a blaga. Doktor i!<u'st<o.i Jedino prava voda
#.ai oei, (»iti j i,a na. aiku po staicm rodbiimkem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna J« ss okrepljonje in vsdriauje vida v vsa-ki\) stavos.i; v kratkem ozdravi no da bi bolmka motila v njegovem pokilou, tVišui ali stari prisad na očeh, poge   na  rožniki  in   kašo t>>r  odpravi sitno
Bolsonjc.
Izvii-na steklenica /. navotl no za rabo volja 70 kr.. za kt> i k iu zavoj IO kr. več
1'iiiTit se dobi Niiino iiHraviio»t i/, lekarne v kop'.išči Rožnavi
afBF KožuovMki cvet za sivoe, hitro in trajno o dravija putiko, trganje po miih in vaike vrste ■labost v živcih in kitah. Izvirna skleniea 70 kr. av. v., /a kolek in zavoj IO kr. već. 1'ravl an dobi nanio naravnost i/, lekarno v Kožna v; VM •-ravska.. (t>93—4)
lzdutelj iu odgovorni urednik Makso Ariuič.
Lastnina in tisk rNarodne Tiskarne"