In tu prihajamo do jedra vsega humorja: vse šale morajo iti na račun neke osebe ali stvari. Nekaj se mora raniti ali uničiti, da nas spravi v smeh — dostojanstvo kakega moža, neka ideja, neka beseda ali sama logika. Nekaj, karkoli že se zgubi in največkrat je to smisel, ki najprej propade — zaradi tega zadenemo, kakor sem že dejal, na nesmisel. Pojdemo n. pr. v cirkus in vidimo tam klovna, ki se vname in se sam poliva z vodo. To je zabavno, smejati se moramo klovnovemu trudu saj vemo, da se Gustav Mahler Leonard Bernstein HUMOR \l GLASBI V sebi morda najbolj protislovno delo je ustvaril Gustav Mahler, ki je cel stavek svoje Prve simfonije zgra- Veselo dil iz tudi vam znanega kanona ..Mojster Jaka": el c. n—1—1—n—1—l—i fr-M J J J J lj J ■ Postavil je namreč melodijo v 1 mol, tako da zveni vesela pesmica 1 Mračno nenadoma zelo mračno in turobno: | — m - “r m O i P etc. Potem mu postaja pesmica še otožnejša in žalostnejša (in tako še bolj protislovna) s tem, da jo je treba igrati v tempu žalne koračnice in sicer najprej kot solo mračno donečega kontrabasa, nato pa v skupni igri vseh otožno donečih instrumentov, ki se jih je le mogel domisliti. Morda se sliši čudno, če rečemo da doni žalna koračnica veselo, ven- dar je veselo, če vemo, da se za to črno, mračno glasbo skriva v resnici naš razposajeni ..Mojster Jaka". Zdaj pa smuknimo počasi od satire v parodijo - v glasbeno šalo zaradi glasbene šale same. Zate so Gil-bertove in Sullivanove operete tako vesele; karikirajo slog resne opere, toda ker njune opere niso resnobne, osebe v njih pa so po vrsti nekakšne bedaste figure, se nam njun resnobni operni slog s temi ne zdi v skladu, in učinkujejo zato veselo. Pričeli smo pogovor o humorju v glasbi na prav visoki ravni — pri Haydnu, Prokofjevu in Mahlerju, najpomembnejših zastopnikih satire. Pa pojdimo na manj zahtevno področje glasbenega humorja — k pa- rodiji in karikaturi — in še dalje navzdol v burlesko, ki ni nič drugega kot klovnovska igra. To vrsto humorja imajo nekateri izmed nas najrajši: če morda kdo spodrsne na bananinem olupku. To je pri kakšni predstavi še vedno najboljša šala. Kako to? Kako se moremo smejati, če kdo pade na tla? Še bolj vesela postane skladba tedaj, ko zaigrajo kukavičine tone zelo pretirano doneči instrumenti; globoka basovska tuba, visoka mala flavta (pikolo) in ksilofon. S tem je to slišati vse drugače kot pravo ku' kavico. ^ kor logika v cirkusu ali v kinu. Mozart je storil nekaj takega pred dav-nim časom v svoji znani skladb' ..Glasbena šala", ki se konča s terri/ da igrajo vsi instrumenti strahotno napačne note. Za tem Mozartovi!” delcem so poskušali tudi drugi skladatelji. Napačne note so najbolj^ sredstvo, da spravimo v glasbo šalo; toda moramo jih igrati hkrati s pr8' vilnimi, da zvene potem napačno-Kot primer se spomnite našega p°' skusa z melodijo ..Briti in striči " dvoje!". Spet gre tu za nasprotje. Ime*1 morate pravi smisel za humor, da s« to posreči in postane resnična šala-Moderni ruski skladatelj Šostakovič je mojster v tej vrsti glasbe z napač' nimi notami. V znani polki v njeg°' vem baletu Zlata doba imate obil® takšnih nenavadnih melodij kakor n> pr. tale: vse godi samo na videz in da klovn ni v resni nevarnosti. Ali pa vidim v areni majčken avto, iz njega izstopi klovn, za njim drugi, tretji, nato zlezejo iz njega še trije, pa še dvanajst — da ni videti konca. Kako je bilo v avtu prostora za vse? To vendar ni mogoče. Toliko bolj se smejemo, kolikor več klovnov izstopa iz avta — to je že preveč komično, vendar se spet smejimo na rovaš logike. Zato se smejimo že dolga leta Stanu Laurelu in Oliveru Hardyju, Charliju Chaplinu in bratom Marx. Iz logike delajo traparije, prezirajo zdravo človeško pamet in nas spravljajo v smeh kakor tisti možakar, ki mu spodrsne na bananinem olupku. Kako pa lahko uporabljamo ta uničujoči element v glasbi? Smisel glasbe je prav tako lahk o uničlj iv ka- Veselo Spoštovani bralci, s številko, ki je pred vami, se je tet/iik revije GM prevesil v dru-9o polovico, čeprav se nam zdi, smo ga komaj začeli. To pot *»o vam spet pripravili ..običaj-n°" vsebino in v zvezi z njo bi Uas radi opozorili na nekaj pridevkov. Najprej na naš nagrad-n' razpis za mlade dopisnike, v katerem objavljamo prvi izbor Prispevkov in podeljujemo prve nagrade, pa seveda ponovno ^bimo k sodelovanju. Prav go-r°i'o ni naključje, da velik del Vsebine te številke posvečamo 0r9anizaciji. Novembra je bila Programsko-volilna konferenca &MS in ta pomembni dogodek Srno osvetlili z več strani. V Prejšnjih številkah se nam je prikradlo nekaj neljubih napak, za katere sodimo, da jih ne smemo zanemariti, zato na popravke, jih objavljamo, posebej' opozarjamo. Drugače pa je vsebina številke razporejena po stalnih pbrikah in na običajni način, ako smo pregnali skrbi Dragana Miklavčiča iz Cerknega, ki nam /e pisal, da debele črne črte in 'Javpični naslovi, s kakršnimi je °ila opremljena prejšnja, tematika številka revije, bralcev ne °odo pritegnile, marveč odtegnile od branja. Meni, da bi bilo "°lje, če bi ostala revija takšna kot v prvih dveh številkah. Posedati moram, da smo grafično Podobo revije nekoliko spremeniti le v tematski številki, hoteč 11 dati s tem poseben poudarek. Čeprav je januar že skoraj naokoli, je prva številka revije v novem letu priložnost, da sporočim v imenu uredništva in v "Venu glasbene mladine Slove-n,ie vsem bralcem in sodelav-°em kar najlepše želje za čim UsPešnejše leto 1978. VAŠ UREDNIK k 5 2. PROGRAMSKO-VOLILNA SEJA RK G MS 6 S KAMERO NA SEJI 10 SODOBNA GLASBA V OPATIJI 12 BEDRICH SMETANA 14 JAZZ 18 VELIKI ROMANTIK NEMŠKE GLASBE 21 PISMA MLADIH BRALCEV 24 GLASBA MED MARIBORSKIMI GIMNAZIJCI NASLOVNA STRAN Spet je imel poštar veliko dela in nam vsak dan v uredništvo prinesel šop dopisnic, na katerih je pisalo — glasbene vilice. Ob rešitvah, ki so bile skoraj brez izjeme pravilne, smo dobili mnogo prijetnih voščil ob Novem letu, pa tudi nekaj zabavnih sporočil. Nekdo nam je celo voščil dober tek z glasbenimi vilicami! Vsem reševalcem se zahvaljujemo za čestitke in jim želimo veliko volje za reševanje in mnogo prijetnega branja v tem letu. Veliko ploščo z glasbo za klavir prejmejo tile reševalci prejšnje uganke: Marjetka Lužnik, Prešernova 7, Slovenj Gradec Cvetka Bagoroš, Petanjci 53, Tišina Damjan Pavlič, Tržaška 13, Postojna Tokrat naloga ne bo najlažja, vendar poznavalci glasbil, ki jih med vami po rešitvah sodeč ni malo, ne bodo v zadregi. Rešitve pošljite na naslov: Uredništvo revije GM, Ljubljana, Krekov trg 2/II do 10. februarja. Izdaja Glasbena mladina Slovenije Ureja uredniški odbor: dr. Janez Hoefler (glavni urednik), Igor Longyka (odgovorni urednik), Anton Janežič (lektor), Miloš Bašin (tehnični urednik in oblikovalec) in Kaja Šivic (sekretarka uredništva). Naslov uredništva: Ljubljana, Krekov trg 2—11, telefon 322—367. Tekoči račun pri SDK Ljubljana, št 50101-678-t49381. Izhaja sedemkrat v šolskem letu, celoletna naročnina 25 din, cena posameznega izvoda 4 din. Grafična priprava: Dolenjski list. Novo mesto. Tiska tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Oproščena temeljnega davka od prometa proizvodov po sklepu republiškega sekretariata za informacije 412—1—72, z dne 22. oktobra 1973. Uredniški svet; Mirko Vaupotič (RK ZSMS), Tone Lotrič (ZKOS), Dušan Vodišek (ZDGPS), Jože Stabej (DGU), Dane Škerl (DSS), Sonja Cigan in Silvester Mihelčič (GMS), delegacija uredništva: glavni in odgovorni urednik ter sekretar uredništva Revijo sofinancirata kulturna 'skupnost Slovenije in izobraževalna skupnost Slovenije. DRUGA PROGRAM SKO-VOLILNA SEJA RK GMS Delegati glasbene mladine iz vse Slovenije so se 19. novembra zbrali v svojem klubu v Ljubljani in skupaj pregledali dosežke, prizadevanja želje, in težave zadnjih dveh let. Da bi srečanje ne izzvenelo predaleč od glasbe same, saj zaradi nje se pravzaprav zbiramo, je z enournim predavanjem o razvoju popularne glasbe pri nas poskrbel muzikolog dr. Andrej Rijavec. Prisotni so z velikim zanimanjem sledili besedam in glasbenim posnetkom. Do živahnejše razprave ni prišlo,' saj je to glasbeno področje tako široko in njegove vrednote tako relativne in nedorečene, da bi za sproščen pogovor potrebovali mnogo večjo pripravljenost in tudi več časa. Seja se je začela, kot je to v navadi, s poročili. Dosedanji predsednik GMS Miloš Poljanšek je na kratko orisal pot in smernice organizacije v zadnjem času, tajnik Franc Križnar pa se je vsake načrtovane akcije lotil posebej in podrobno obrazložil, zakaj so določene med njimi uspele bolje od drugih, zakaj nekatere izpadle. Kratko in pohvalno poročilo o poslovanju strokovne službe RK GMS je podal predsednik samoupravnega nadzora, o svojem delu pa je poročalo tudi uredništvo revije GM. Živahna razprava, ki je sledila poročilom, je dopolnila stališča glasbene mladine z republiškega vidika s tistimi željami, težavami in uspehi, ki jih poznajo delavci glasbene mladine na terenu. Tako smo slišali mnenja osnovnošolskih pedagoginj in mentorjev Bronke Sax iz Ljubljane in Mirjane Bonin iz Kopra, ljubljanskega srednješolskega pedagoga Josipa Korošca in gimnazijca Marka Košnika iz Kranja, ki se je opiral na rezultate ankete, izvedene med njegovimi vrstniki. Ta mnenja so pokazala, kako vsak posameznik drugače pojmuje in uporablja programe glasbene mladine pa tudi revijo GM, ki jo imajo učenci in dijaki ponekod za obvezni učni pripomoček, to pa pomeni, da je ne berejo z veseljem. Oglasil se je tudi predstavnik študentske mladine Igor Kramberger in delegat zveze socialistične mladine Branko Jurgec, k razpravi sta s svojimi izkušnjami prispevala dva izvajalca programov — čelist Matija Lorenz iz Ljubljane in dirigent Kristijan Ukmar iz Maribora. Zanimiva sta bila prispevka glasbene mladine Bele krajine in Kozjega, ki imata vsaka svoje izkušnje in način dela z mladimi, saj se področji v marsičem razlikujeta, zato je uspešno animi-ranje članov različno. V razpravi so glasbeni mladini Slovenije izrekli tople želje za delo v prihodnje nekateri gosti — častni predsednik glasbene mladine Jugoslavije Ivo Vuljevič iz Zagreba, predsednik glasbene mladine Srbije Miodrag Pavlovič, predstavnica glas- bene mladine Hrvatske Renata Go-dek in predsednik zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Humer. Po razpravi se je glasbena mladina sedemnajstim posameznikom in ustanovam oddolžila za prizadevanja za plodno sodelovanje s prizadevanji, osemnajsto pa je podpredsednik Tone Žjraj predal dosedanjemu predsedniku naše organizacije, ki je z letošnjim letom postal predsednik glasbene mladine Jugoslavije, Milošu Poljanšku. Seja se je končala z izvolitvijo novega vodstva in nekaj besed o načrtih in novi usmeritvi GMS je spregovoril novi predsednik Boris Bavdek. Delegati so soglasno potrdili predlog statuta in predlog sklepov seje, prav tega pa v skrajšani obliki in dopolnjenega z mislimi iz razprave objavljamo v tej številki. Ta predlog je razposlan skupaj z akcijskim planom glasbene mladine Jugoslavije vsem podpisnicam sporazuma o prostovoljni združitvi medobčinskih, občinskih in mestnih društev glasbene mladine v zvezo društev glasbene mladine Slovenije in o njem naj bi razpravljali na terenu ter plan izboljšali in priredili s pripombami in predlogi. KAJA ŠIVIC POROČILO 0 2. SEJI MK GML Devetnajstega novembra je bila v Ljubljani 2. seja mestne konference! oziroma 1. občni zbor glasbene ml*" dine Ljubljana. Žal udeležencev tega občnega zbora ni bilo pretirano mnogo; morda je bila temu kriva sobota ali P® zgodnja osma ura. Kakorkoli že, v pičli uri in pol smo zvedeli iz ust predsednika Tomaža Lorenza in dosedanjega tajnika Marka Studena mnogo resnic, vznemirljivih pa tudi manj veselih. Sprejeli smo več skl®” pov, ki bodo utrdili in razširili delo-vanje GM. Močno je naraslo zanimanje za abonma Mladi mladim in Junijske serenade so imele med mladino velik odmev. Res pa je, da si želimo med koncertnimi poslušalci tudi več sta-rejših ljudi in pedagogov, in med izvajalci naše najboljše umetnike. Finančno poročilo nam je povedalo, da smo za leto 77 dobil' 280.000 din, kar je mnogo, mnog0 premalo, pa tudi sanacija, za katero je ljubljansko kulturno skupnost zaprosil 10 MK GML na svoji 3. seji, j® zadostovala komaj za funkcionalno poslovanje. Prav gotovo je eden najbolj važnih podatkov ta, da so vsi prisotni soglasno sprejeli statut GML in predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v GMS oziroma GMJ. Zelo smo ponosni, da smo lahko podelili priznanja GML. Dobili s0 jih Bronka Sax, Slovenska filharmonija in Trubarjev antikvariat. Za častnega predsednika je bil imenovan dolgoletni predsednik Cvetko Budkovič, za novega tajnika pa ie bil izvoljen Mitja Gregorač. Razprava po številu prijavljenih n' bila obsežna, zato pa toliko boli bogata po vsebini in načrtih. Tako je bilo sklenjeno, da bomo nadaljevali z Junijskimi serenadami v drugem preddverju Magistrata, s tako-imenovanimi brezplačnimi koncert' v krajih, ki so bele lise v delovanju GM, z zavzetim delom v otroški^ vrtcih in s pomočjo pri organizacij' novih aktivov GM. In da bo n8Š* delo še bolj uspešno, se bomo povezali z Društvom glasbenih pedagogov, s pomočjo Društva slovenskih skladateljev in Akademije za glasbo pa bomo priredili večer ml*-dih slovenskih skladateljev. MITJA GREGORAČ DOBITNIKI PRIZNANJ GMS ZA LETO 1977 Mirjana Bonin (Koper), Festival Ljubljana, dr. Janez Hoefler (Ljubljana), Anica lljaš (Slovenj Gradec), Uroš Lajovic (Ljubljana), Tomaž Lorenz (Ljubljana), Agata in Edi Majaron (Ljubljana), Tea Marn (Novo mesto), Silvester Mihelčič (Črnomelj), France Modic (Ljubljana), Miloš Poljanšek (Ljubljana), RK ZSMS, RTV Ljubljana, Bronka Sax (Ljubljana), Slovenska filharmonija, Trubarjev antikvariat v Ljubljani, Lojze Veberič (Murska Sobota), Metka Zupančič (Koper). Za dobitnike Zlate značke GMJ so bili predlagani: dr. Janez Hoefler, Uroš Lajovic, Tomaž Lorenz, Miloš Poljanšek in Metka Zupančič. PREDSEDSTVO GMS V MANDATU 1977-1979 Na novembrski programsko volilni seji so bili v organe GMS izvoljeni: IZVRŠNI ODBOR PREDSEDSTVA GMS: Boris Bavdek (predsednik), Uroš Lajovic, Igor Longyka, Tone Žuraj (podpredsedniki), Franc Križnar (tajnik), Metka Čurman, Lea Jagodič, Marko Studen, Danica Supovec (člani). PREDSEDSTVO GMS: Celoten izvršni odbor in Mirjana Bonin, Stane Fux, Mira Korošec, Vid Marčen, Tea Marn, Slavko Mežek in Franc Župančič. SAMOUPRAVNEGA ODBOR NADZORA: Jurče Vreže (predsednik), Ger-hard Angleitner, Franc Černelč, Jože ,Fuerst, Tatjana Luthar, Ciril Vertačnik (člani). KOMISIJE: — za program in koordinacijo: predsednik Uroš Lajovic, — za statut, organizacijski razvoj in kadrovska vprašanja: predsednik Tone Žuraj, — za ljudsko obrambo; predsednik Franc Križnar. SAMOUPRAVNO SODIŠČE: Franc Može (predsednik), Nena Požun, Borut Logar (člana), Božena Hren, Mitja Gregorač, Karel Ahačič (namestniki). , POGOVOR Z BORISOM BAVDKOM - NOVIM PREDSEDNIKOM GMS IZ SKLEPOV 2. PROGRAMSKO VOLILNE SEJE Kako ocenjuješ zadnjo pro-9ramsko-volilno sejo glasbene mladine Slovenije? Predvsem je pokazala, da je Pred nami veliko nalog. Na dosežene uspehe je gl&sbena mladina lahko ponosna, toda ti jo hkrati zavezujejo, da takšno delovno zavzetost in uspešnost ohrani tudi v bodoče. Kako bi na kratko opisal usmeritev Glasbene mladine za naslednja leta? Načrte bi razdelili na dve Področji, ki se seveda tesno prepletata. Na eni strani je organiziranost, vključenost v naš samoupravni družbeni sistem, na drugi strani pa je izvajanje Programov — uresničevanje tistih interesov, zaradi katerih se združujemo. Na naslednji tematski konferenci bomo obdelali problematiko organiziranosti v G M. Takoj pa moramo statutarno-pravno legalizirati naša društva po Sloveniji. Pomembno je tudi povezovanje Glasbene mladine z drugimi društvi in družbenimi organizacijami, kulturnimi ustanovami in predvsem s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. V vseh teh potrebujemo delegate, ki bodo sposobni predstavljati dejo in program Glasbene mladine 'n kreativno sooblikovati kulturno politiko. Pri tem naj omenim, da bi morala GM po- stati odločilnejši dejavnik v Zvezi socalistične mladine in si pridobiti več vpliva na načrtovanje njene kulturne politike, obenem pa si kot kolektivni član ZSMS pomagati z dobro organiziranostjo Zveze socialistične mladine pri ustanavljanju novih društev GM. Kar zadeva izvajanje programa, smo lahko zadovoljni, saj so poročila z razpravo na konferenci pokazala, da je G M že mnogo storila za glasbeno vzgojo mladih. Število glasbenih prireditev naj še raste, saj s tem pridobivamo mlade poslušalce in dajemo možnost za uveljavitev mladim ustvarjalcem in poustvarjalcem. Nadaljujmo s kvizom in dnevom GMS, spodbujajmo še druge kulturne dneve v Sloveniji ter vztrajajmo pri glasbenem taboru; tudi na ta način bomo pridobili nove mlade ljubitelje glasbe in animatorje. Poleg tega poskušajmo pomnožiti številke letnika revije GM, ki s stalnim porastom naročnikov dokazuje pravilno usmeritev. . Še mnogo bi lahko našteval, vendar bi raje vsem zaželel, da nam v prihodnjih letih ne bi zmanjkalo moči in kadrov za naloge, ki nas čakajo. KAJAŠIVIC Foto: FRANCE MODIC — GMS naj poglablja podruž-bljanje glasbene kulture in s svojim delom aktivira vse generacije mladih; s programi naj izraža socialistično usmerjene interese, omogoča ustvarjalnost mladih ter njihov razvoj v socialistične samoupravne osebnosti; — moto organizacije naj postane samoupravno vključevanje GM v organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, — do X. kongresa ZSMS naj GMS kot kolektivni član ZSMS uskladi programska načela, statutarna določila, akcijski program in druge dokumente GM z dokumenti ZSMS; — programi in delovanje občinskih društev GM naj čim-prej postanejo sestavni del programov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za kulturo, izobraževanje in otroško varstvo, delegati GM naj si izborijo delegatska mesta v navedenih skupnostih in si prizadevajo tudi za ustrezno materialno ovrednotenje programov svojih društev, zato je njihova naloga, da čimprej izvedejo včlanjevanje mladih v GM; — program GMS naj se uresničuje tudi z vključevanjem delegatov GM v programske svete kulturnih in posebej glasbenih organizacij združenega dela; — GMS naj si prizadeva ustanoviti čimveč občinskih, medobčinskih in mestnih društev GM v SR Sloveniji in izven meja domovine; — GMS naj krepi sodelovanje z mladimi Slovenci izven meja domovine; — program GM naj se vključi v programe usmerjenega izobraževanja, pospešeno pa tudi v programe vzgoje predšolskega otroka in v učni proces prvih razredov osnovne šole; — GMS naj spodbuja izvedbo kulturnih dnevov v SR Sloveniji (8. februar, 25. maj, 27. junij, 29. september); — poletni glasbeni tabor GMS naj se kot posebna oblika študijske dejavnosti razmahne tako po številu udeležencev kot po programu; — GM naj se na vseh ravneh še močneje vključi v radijske in televizijske programe; — GM naj si prizadeva za vsebinsko vključitev v tekmovanje „Naš klub", ki ga pripravljata ZSMS in ZKOS, ta korak pa naj pomeni oživljanje klubov GM v vseh sredinah; — v prihodnjih letih naj GMS poskuša revijo GM še bolj razširiti in pomnožiti številke letnika; uredništvo naj si prizadeva pisati tudi o tistih zvrsteh glasbe, ki jih do zdaj ni omenjalo; — občinska in medobčinska društva GM naj v večji meri kot doslej uporabljajo revijo GM za svojo tribuno; — GMS naj izda posebno brošuro o organiziranosti in delovanju G M ter si prizadeva za snemanje kratkometražnega filma o delovanju GM; — v 4etu 1978 naj GMS organizira tematsko konferenco, ki naj osvetli samoupravno organiziranost GM; — do bližnje 10. obletnice GMS naj organizacija izvede močno animacijsko akcijo, ki bo vključevala vsebinsko ovrednotenje članstva; — na področju medrepubliškega in medpokrajinskega sodelovanja naj GMS daje prednost predvsem solidarnostnim akcijam in pa tekmovanjem, glasbenim taborom in prireditvam zveze mladine ter akcijam J RT, v zameno pa naj vključuje ostale republiške in pokrajinske organizacije v slovenske akcije; — pospešijo naj se prizadevanja za okrepitev kadrov strokovne službe GM v SR Sloveniji. Foto: France Modic S KAMERO NA 2. PROGRAMSKO - VOLILNI SEJI 3. IVO VULJEVIČ, ČASTNI PREDSEDNIK GMJ 4. DRAGIŠA OGNJANOVIČ, DIREKTOR SLOVENSKE FILHARMONIJE PREJEMA PRIZNANJE GMS V IMENU SVOJE USTANOVE 5. GLASOVANJE JE BILO JAVNO 1. DELOVNO PREDSEDSTVO 2. SILVESTER MIHELČIČ PREJEMA PRIZNANJE GMS ZA PRIZADEVNO DELO V GLASBENI MLADINI BELE KRAJINE DVANAJSTLETNICA NA VISOKI GLASBENI ŠOLI ABONMA mladi MLADIM Drugi koncertni večer abonmaja 50 izvedli mezzosopranistka Eva Novšak—Houška; harfistka Ruda Javnik—Kosi in pianist Ljubo Ran-*'9aj. Škoda le, da se mladi poslušalci tega koncerta niso udeležili v večjem številu, kajti enotno ubran sPored je z visoko kvalitetno ravnijo 'bajanja pomenil pravi vrhunec letošnjega abonmaja. Že napovedani tolkalist Darko Gorenc je svoj nastop moral odpo-vedati zaradi poškodbe roke. Tako le breme celotnega tretjega koncerta abonmaja prevzela komaj dvanajstina pianistka Tadeja Perkavec. Svojo nalogo je opravila več kot odlično, saj je pokazala presenetljivo raven obvladovanja svojega instrumenta in dokajšnjo mero interpre-tacijske zrelosti. Mlado pianistko Posebej predstavljamo v sosednjem članku Za nami je tudi že 4. abonmajski koncert — izvajalci so bili Lidija pfeifer, klavir, Uroš Lajevec, klari-net in Nada Oman, klavir. Več o °jih v prihodnji številki. Radi bi vas povabili na komorni yečer violončelista Tomaža Severja ln kitarista Marinka Opaliča. Oba sta trenutno na/ izpopolnjevanju v ino-zemstvu, Tomaž v Moskvi, Marinko Pa v Benetkah. Razen solističnih del Ja vsako glasbilo bo za poslušalce Prava poslastica tisti del programa, v katerem bodo izvedena dela z obema instrumentoma. MARKO STUDEN V Brežicah te začnem poročilo kot izvaja-ec. potem naj povem, da je bila Prva točka dnevnega reda koncert -Tomaž Lorenz, Mitja Gregorač in 9or Saje, ki ga je Občinski konfe-renci GM Brežice poklonila GMS, in 56 mi zdi, da je bil prav prijeten uvod v delo. te nadaljujem kot gledalec, ^Oram ugotoviti, da je bila pionirska soba osnovne šole bratov Ribar '®Po zasedena. Kakih 35 mladih in n®kaj starejših udeležencev je bilo in Zagotovili so mi, da je to prav rekordno število. Kot poslušalec naj zapišem, da so V!l prisotni živahno sodelovali v raz-Pfavi o statutu, ki so ga potem z tanjšimi, skoraj nepomembnimi Popravki, tudi sprejeli. Ko so se po-^anilj še 0 bodočem delu, so ^legati občine Brežice in okoliških °bčin zaključili konferenco, ki res n' bila dolga, zato pa plodna in °betavna. MITJA GREGORAČ Solistka nedavnega tretjega abonmajskega koncerta MLADI MLADIM v Slovenski filharmoniji je bila komaj dvanajstletna pianistka Tadeja Perkavec, Slovenka, ki živi in študira v 2R Nemčiji. Čas po koncertu smo izkoristili za kratek razgovor. Kdaj si začela z igranjem klavirja? Ko sem bila stara 7 let, smo se iz bloka preselili v manjšo vrstno hišo in takrat je oče starejši sestri in meni kupil pianino. Obenem naju je kar on začel tudi poučevati. Že po enem letu pa sem tudi prvič javno nastopila — igrala sem variacije D. Kabalevskega. Skladba se mi je že takrat zelo priljubila in je poleg uspeha na javnem nastopu pripomogla, da sem začela resneje razmišljati o glasbenem študiju. Iz radovednosti sem začela preigravati tudi težja deta, tako da sva po dveh letih z očetom začela študirati že Beethovnove sonate. Kje študiraš zdaj? Leta 1974 sva se z očetom odločila, da se prijaviva za sprejemni izpit na Visoki šoli za glasbo v Duisburgu. Izpit sem sicer uspešno opravila, vendar na šolo nisem bila sprejeta, ker sem bila še premlada — morala bi imeti najmanj 12 let. V izpitni komisiji je bila tudi koncertna pianistka in pedagoginja Doris Konradova, ki me je začela poučevati najprej privatno, leto dni pozneje pa sem bila izjemoma, čeprav še ne 12 let stara, sprejeta v njen razred na visoki šoli za glasbo. Kako usklajuješ šolanje na gimnaziji in študij na visoki šoli za glasbo? Redno sem vpisana na gimnazijo, na visoki šoli pa študiram izredno. Tam delam le klavir kot glavni predmet, predavanj iz stranskih predmetov pa ne obiskujem. Izpite iz teh stranskih predmetov bom morala opraviti še pred( zaključkom študija — torej do pomladi 1979. Kakšen je tvoj urnik dela? Ko pridem od pouka, opravim najprej šolsko delo. Redno vadim od 15. do 17. ure, potem skupaj s starši, ki pridejo iz službe, kosimo. Po obedu lahko še vadim, vendar največ do osmih zvečer, po dogovoru s sosedi. Večkrat v tem času s sestro, ki igra violončelo in očetom, ki igra tudi violino, sestavimo klavirski trio in igramo za lastno zabavo. Ob sobotah, nedeljah in seveda pred koncertnimi nastopi je potrebno vaditi tudi precej več. Imela si že vrsto samostojnih recitalov in sodelovala na več tekmovanjih. Ali imaš pred nastopi hudo tremo? V začetku se poslušalcev sploh nisem bala, pozneje pa me je postalo strah odgovornosti, tako da bi včasih najraje kar ušla. Trema je zelo odvisna od začetnega odziva publike — če dobro sprejme prvo izvajano delo, se sprostim in brez težav odigram koncert ali tekmovalni program do konca. Ves spored izvajaš na pamet. Ali imaš dober spomin? Precej dobro berem a prima vista (z lista) in si tudi kar hitro zapomnim posamezne skladbe. Žal tudi zelo hitro pozabljam in pred nastopi moram program temeljito obnavljati. Načrti v prihodnje? Predvsem bi rada uspešno končala študij pri prof. Konradovi. Rada bi pripravila še več koncertov. V sredini februarja bom prvič nastopila kot solistka z orkestrom visoke šole in izvajala koncerta za klavir in godala J. Chr. Bacha in VValterja Leeja. Obenem pripravljam • koncerte za klavir in orkester L. van Beethovna, Franza Liszta in P. Iljiča Čajkovskega. Naštudirala sem že koncert v a-molu Edvarda Griega, ki se mi je od vseh najbolj priljubil. Verjetno bom nekaj teh koncertov izvajala že konec leta 1978. Ali se nameravaš povsem posvetiti glasbi? O tem se še nisem trdno odločila; mislim tudi na medicino. Vendar me glasba zelo veseli, rada imam koncertiranje, poslušalce, rada pa bi tudi poučevala. Kaj delaš v prostem času? Pravzaprav mi prostega časa ostaja le zelo malo. Rada se ukvarjam s športom, redno plavam, včasih ujamem čas tudi za jahanje in kotalkanje. V pogovoru z mlado pianistko smo izvedeli še marsikaj zanimivega. Že skoraj vse življenje živi v Nemčiji, zato ji slovenščina včasih dela majhne težave. Rada bi se čimprej vrnila v domovino, kamor zaenkrat prihaja le na obisk. MARKOSTUDEN PISMO GM VELENJE Prvi dan decembra sta v Velenju v okviru kulturnega sodelovanja med pobratenima mestoma Velenjem in Subotico gostovala subotiški komorni zbor ,,Pro mušica" in kvartet za staro glasbo. Umetniki so v kulturnem domu opravili dva nastopa. Prvi je bil namenjen članom glasbene mladine Velenje, ki se jih je zbra- lo okrog 300. Mladi poslušalci so z zanimanjem in zbranostjo sledili programu, v katerem jim je ansambel za staro glasbo izvedel plese francoskih, holandskih, madžarskih in poljskih mojstrov XVI. in XVII. stoletja, komorni zbor „Pro mušica" pa nekaj zborovskih skladb od Hasslerja do Slavonskega in Bardoša. Izvajalci so bili veselo presenečeni nad prijetnim vzdušjem in so po koncertu govorili o mladih poslušalcih — članih glasbene mladine Velenje zelo pohvalno. V imenu vseh izvajalcev, ki smo sodelovali na tem koncertu, želim glasbeni mladini Velenje še mnogo uspešnih srečanj z umetniki in prepričan sem, da bodo mnogi od teh poslušalcev, ko odrastejo, postali stalni obiskovalci in ljubitelji kulturnih prireditev. MIRKO MOLNAR POLETNI TABOR GMS 1978 Lani smo že drugo leto zapovrstjo organizirali poletni glasbeni tabor GMS, ki se je odvijal v Veberičevi galeriji DOMAČIJA v Seliščih pri Vidmu ob Ščavnici. Morda ste v decembru videli dve televizijski oddaji o lanskem delu tabora? Na podlagi dosedanjih uspehov želijo v Gornji Radgoni, kjer od lani finančno pomagajo taboru, da Glasbena mladina Slovenije nadaljuje z akcijo. Okvirni termini in ostale tehnične podrobnosti za tabor v prihodnji sezoni so že znani. Program glasbenega tabora GMS 1978 bo imel tečaje komorne opere, vokalnega okteta, animacije in komorne glasbe. Udeležilo se ga bo lahko 40 tečajnikov — 4 vokalni solisti, 8 pevcev v oktetu, 20 animatorjev in 8 instrumentalistov. Tabor bo deloval od 9. do 30. julija. Člani GM bodo o podrobnostih seznanjeni tudi z biltenom. Prijave pošljite svojim občinskim, medobčinskim in mestnemu društvu GM, v kolikor pa teh ni, na OK ZSMS ali ZKOS v občinskem merilu. Pri kandidiranju ansamblov bomo ob večjem številu prijav uved- li avdicijo. FRANC KRIŽNAR MATUA. BRAVNIČAR V letu, ki se je pravkar izteklo, je Matija Bravničar, skladatelj in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, praznoval visok jubilej — 80-letnico življenja. Ob tej priložnosti smo ga v aprilski številki našega časopisa predstavili mladim bralcem — kot skladatelja in človeka. V razgovoru je mnogo povedal o svoji življenjski in umetniški poti in o svojih nazorih, omenil pa je- tudi, da ima še mnogo načrtov, ki bi jih rad uresničil, čev mu bo le zdravje dopuščalo. Ž\ je bolezen premagala močno voljo in vedrino in konec novembra prekinila plodno življenje skladatelja Matije Bravničarja, ki je z glasbeno zapuščino prispeval mnoga kvalitetna komorna in simfonična dela, poleg tega pa operi na Cankarjeva besedila „Pohuj-šanje v dolini Šentflorjanski" in „Hlapec Jernej". Foto: MARKO ALJANČIČ V SPOMIN RAFAELA AJLECA Sredi decembra nas je zapustil muzikolog Rafael Ajlec. Do poslednjega daha je spremljal glasbena dogajanja v naši kulturi in bogatil glasbeni program Ljubljanskega radia. Njegova vestnost, natančnost in premišljenost je postala med nami že kar pregovor. Vsi skladatelji, izvajalci in glasbeni pisci, ki smo se z njim kot redaktorjem za solistično in komorno glasbo na RTV Ljubljana srečevali, smo čutili njegov vpliv klasične izobrazbe, ki si jo je pridobil v šolskih letih, temeljitega znanja večine svetovnih jezikov in pa ogromne razgledanosti v svetu glasbe, ki si jo je pridobil z nenehno prizadevnostjo. Bil je zelo disciplinirana in vase zaprta osebnost. Kadar pa se jee razgovoril, si čutil, da brez vsakršne osebne mržnje in z velikim razumevanjem razpravlja tudi o danostih, ki mu niso bile pri srcu. Znal je ubirati akademsko raven občevanja. Vsi, ki smo ga poznali po teh strokovnih in človeških lastnostih, ga bomo odslej občutno pogrešali. PAVEL ŠIVIC NAGRAJE NEC DSS1977 Minulo jesen je Društvo slovenskih skladateljev že sedmič po vrsti podelilo nagrado najzaslužnejšemu poustvarjalcu leta. Tokrat je bil nagrajenec hornist Jože Falout, eden naših najvidnejših glasbenikov, ki že dolga leta uspešno deluje kot solist, član komornih skupin, orkestrov in kot pedagog. Na slovesnosti v prostorih Društva slovenskih skladateljev je razloge za podelitev nagrade podal muzikolog dr. Andrej Rijavec in dejal: ,,Že drugo desetletje se je prevesilo, odkar Jože Falout oplaja slovensko glasbeno kulturo. Naravni talent, trdo delo in izkušnje, ki si jih je pridobil na izpopolnjevanju v Parizu, so ga izbolikovale v kultiviranega mojstra-virtuoza na njegovem glasbilu. Poustvarjalna moč, ki jo je pokazal že ob svojih prvih nastopih, je dvignila ugled domače pihalne reprodukcije na mednarodno raven; in to ne samo na rogu, ampak posredno tudi na drugih pihalih in trobilih. Doslej je doma in na tujem solistično izvajal več kot 80 slovenskih kompozicij, prsv toliko z ansamblom „Slavko Osterc" in okoli 20 skladb s pihalnim kvintetom RTV—Ljubljana . . ." Foto: FRANCE MODIC POPRAVKI V vsako od letošnjih številk revije se nam je vrinilo nekaj napak, zato tokrat objavljamo popravke tistih, ki motijo razumevanje vsebine ali bralca prikrajšajo za informacijo: PRVA ŠTEVILKA: na strani 3 je Izpadel pripis k naslovnici Foto: Lado Jakša, na strani 5 je pravilen naslov prvega članka PROGRAMSKA KNJIŽICA GMS, na strani 12 pa sta zamenjani prva in druga slika. DRUGA ŠTEVILKA: očitna napaka je že na strani 2, kjer pri tretjem in četrtem notnem primeru končni akord ni viden, zato primera z besedilom ponavljamo: ,,Tu, vidite, nas spravi do tega, da pričakuje mo naslednje: Namesto tega pa nam jo zagode takole: TRETJA ŠTEVILKA:, na strani 6je v drugem stolpcu pravilna letnica 1924—27, na strani 9 v prvem stolpcu pravilen naslov ..Teharski plemiči", v drugem stolpcu pa bi moralo namesto „priložno" pisati „približ-no". Na strani 10 v drugem stolpcu ni pravilna beseda „njunost" ampak ,,nujnost" in na strani 13 je treba v četrtem stolpcu „dvorane opere popraviti v „dvorne opere", skladatelju Straussu pa dodati ime Richard. Nazadnje naj opozorimo še na zamenjana podpisa k slikama Marija Kogoja na strani 20. V začetku decembra je mladinski pevski zbor osnovne šole Trnovo v Ljubljani s koncertom v Slovenski filharmoniji proslavil 15 let svojega obstoja. Pod vodstvom stalne dirigentke Majde Hauptma-nove je izvedel vrsto skladb iz vse bolj bogate domače ustvarjalnosti. Med njimi so mladi pevci zelo uspešno zapeli odlične pesmi Marija Kogoja (Holadrijo, Cicifuj in Zelehi Jurij), ki so zaradi zahtevnosti malokdaj izvajane. Trnovčane bi radi prav kmalu spet poslušali na koncertnem odru! 8 GLASBENA RAZISKOVALNA NALOGA V PIONIRJU Peta, januarska številka revije Pionir prinaša zanimivo raziskovalno nalogo, na katero posebej opozarjamo bralce naše revije. Njen naslov je LJUDSKA GLASBILA IN OTROŠKA ZVOČILA. V nalogi lahko sodelujejo krožki in posamezniki, njihovo delo pa bo zbiranje in popisovanje starih ljudskih glasbil in godcev ter opisovanje in izdelovanje otroških zvočnih igrač. Naloga ni težavna in glasbenim pedagogom priporočamo, da se vključijo v raziskovanje. Razpis naloge v 5. številki Pionirja vsebuje tudi prižnico. GLAVNA LJUBEZEN GALLUS Petje pri nas še ne bo izumrlo, še je veliko mladih, ki 1'm je petje v veliko veselje in uteho. Zanj so pripravljeni tvovati veliko prostega časa. Tudi na gimnaziji Kočev-je prepevajo že vsa leta po vojni. A še nekaj drugega 'majo. Cesar najbrž ni na nobeni drugi gimnaziji ne v °veniji ne drugod: dekliški oktet, ki seje odločil gojiti Predvsem polifono vokalno glasbo. Tudi ime si je ta v°kalna skupina nadela tako, da o namenih in ciljih ni n°benega dvoma: POLYPHONIA. Že ob odločitvi in ločitvi temeljne usmerjenosti okteta jih je opozoril Prof. Miloš Humek, ki skupino vodi na velikanske težave ” 2ahteve takega petja. Toda dekleta se niso dala preplašiti. Sklenila so vztrajati pri cilju, ki so si ga zadala pa *ati odkrivati sebi in poslušalcem lepote predvsem r®nesančne vokalne glasbe. Lansko zimo so začele z rednimi vajami. Težko je šlo *ačetku. A že majhni uspehi, kot je dobro zapet odstavek madrigala Luka Marenziaali Gallusa, jim je vlil n°ve moči za delo naprej. Da, predvsem Gallus! Kako ^alo pravzaprav poznamo tega velikega moža. Res anteva veliko pevsko izurjenost in obvladovanje glasu v iaPletenem spletu samostojnih glasov, a ravno v prema-90vanju težav je posebne vrste užitek. In v začetku junija je dekliški oktet že stopil na oder. Polovica sporeda je ležala na njegovih ramah, drugo polovico so pa izpolnili učenci glasbene šole Kočevje z renesančnimi in baročnimi skladbami. Od točk okteta je bila polovica motetov Jakoba Gallusa, polovica pa madrigalov drugih renesančnih skladateljev. Poslušalci so dojeli ob njihovem izvajanju lepoto melodij, ki se prepletajo med seboj, pa čar harmonij v bolj homofonih skladbah. Led je bil prebit. Že pred začetkom pouka v letošnjem avgustu je pevska vnema prignala pevke z vseh koncev k prvi vaji. S kakšnim navdušenjem so vzele v roke madrigale Jakoba Gallusa, ki jih do sedaj sploh niso poznale. Porodila se je misel, da bi v letošnji sezoni obdelali sploh samo Gallusa in izvedli njegov večer, popestren s odlomki iz baročnih pesnikov. To je tvegan podvig, a ob dobri organizaciji in seveda dostojnem izvajanju Gallusovih skladb bi mogoče uspel. Vsekakor edinstvena volja in navdušenje. Zdi se, kot da je ‘udi med mladimi nastopila renesansa renesanse. Predvsem pa: MUSIČA NOSTER AMORI M. H. REVOLUCIJA IN GLASBA 1977 V minulem letu je festival Revolucija in glasba praz-n°val mali jubilej — peto obletnico. Za njegovo osnova-nie je dala leta 1973 pobudo Zveza kulturno prosvetnih 0rganizacij Slovenije, ki je pritegnila v akcijo tudi Zvezo ^'ndikatov, Zvezo borcev, SZDL, RTV Ljubljana in Pkalne organizacije ter Kulturno skupnost Slovenije, amen festivala je gojiti in negovati tradicije glasbenega sPoročila jz NOB ter spodbujati nastanek novih del na Udobno delavsko in socialno tematiko ter tako obogati slovensko glasbeno literaturo. V letu 1973 so prire-ltve potekale v Ajdovščini, kjer je nastopilo 15 zborov; et° kasneje spet v Ajdovščini pa tudi v Brežicah in v '-agorju ob Savi. Takrat se je dejavnost razširila na komorne skupine, soliste in orkester SF. Leta 1975 je spet Potekal samo vokalni del v Ajdovščini, nato pa 1976 v mestih ob sodelovanju opere in orkestra RTV Ljub-lana. Lani so tudi prvič nastopili mladinski zbori. Na letošnjem festivalu (odvijal se je v novembru) so nova vokalna dela prispevali Rado Simoniti, Peter Lipar, Radovan Gobec in Vilko Ukmar. Ta festival je bil doslej tudi nejuspešnejši: 11 mladinskih in odraslih zborov je nastopilo v Ajdovščini, orkester in komorni zbor RTV Ljubljana s V. simfonijo L. van Beethovna in ,,Vem za pomlad" Iva Petriča v Krškem, Ljubljanska opera s Hlapcem Jernejem" Matije Bravničarja v Zagorju ob Savi ter Slovenska filharmonija s IV. simfonijo P. I. Čajkovskega in „Rdečimi oblaki" Pavla Šivica v Velenju. Gostitelji prireditev so bile občinske kulturne skupnosti, občinske zveze kulturnih organizacij in močnejše organizacije združenega dela. V vseh navedenih mestih so bile festivalske prireditve obenem svečane manifestacije praznika republike in kulturni prispevek v letu velikih partijskih in Titovih jubilejev. TONE LOTRIČ IDRUSKA NAŠA PESEM V Idriji je bila letos prvič organizirana občinska revija vskih zborov. Za krajevno kulturo ima velik pomen, to 2b°rovstvo je na idrijskem področju močno razvi-Revija pomeni živ stik s publiko, pa tudi priložnost, lj® * n°vi zbori predstavijo javnosti. Pred približno 400 oitelji zborovske glasbe (razprodana so bila tudi vsa oj^ča, kar je za rudniško dvorano velika redkost) jev eurnem programu nastopilo kar 9 pevskih skupin, od sk 6^a.do članskega zbora. Omeniti moramo vsaj dve Ppini, ki sta izrazito izstopali iz povprečja. Sn rV'.*e rno*ki oktet KUD „Janko Premrl—Vojko" iz °dni® Idrije, ki ga vodi Doris Žakelj. Predstavil se je z laht pr'**ubljeno ..Ribniško". Poleg glasovne zlitošti se om vselelji na improvizaciji, h!9*0 tUC*' '9ro in p'eS- ^aka Pr'" ^adevanja so vsekakor razveseljiva. Prav z nastopom morda niso podali dovolj umetniške prefinjeno-8,1 'n moči. 'Kr- 56 je glasbi z besedo težko ^ '“ližati in tudi zaradi količine °ncertov sem se omejila le na nekaj asr!i°V' ^ so * m' 'z določenih oIk t0.V zdel' zanimivejši. Vrednejši ^.a . ni dogodki so bili bolj redki. ° ie pri tolikšni množici izvajanih I razmeroma kratkega pretekli?8 obdobja po eni strani razum-razen te9a pa so razmeroma Jhen delež prispevali najkvalitet- • 1 priznani skladatelji. Trije predstavniki mlade hrvatske (Marko Saje, Kiril Ribarski, Vlasta Doležal— Rus, Igor Karlin, Aci Bertoncelj ter komorni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovca. Le-ta je zaključil opatijsko srečanje s koncertom, ki je programsko in izvedbeno segel morda najviše. Koncert je prinesel tudi večino slovenskih praizvedb. Zato naj o njem povem nekaj več. Jani Golob je skladatelj iz tako pogrešane mlajše generacije, predstavil se je s skladbo Nokturno, ki je napisana sicer v tradicionalnem glasbenem jeziku, vendar kvalitetno, logično ter dosledno, tako, da ima delo svojo vrednost. Božidar Kantušer je skladatelj srednje generacije, ki kot ustvarjalec pri nas ni izrazito prisoten. Izvedli so njegovo skladbo Coexistence No. 1 s solistom na tolkalih, Borisom Šuberkom. Sledila je Merkujeva Rapsodija za godala (Ali sijaj, sijaj sonce) s citati narodnih pesmi ter skladno zvočno obravnavo tega materiala. Se en Nokturno, Ramov- (Vu^lak- ^avorin Kempf) in srbske tel Kulenovič) generacije sklada-s *®v so se doma že lepo uveljavili, s _ l'mi cteii so jg predstavili tudi v PjPf.t')'- Zlasti razveseljivo je, da vsi ok 10 .avantgardno, z veliko mero usa in domiselnosti. ed ^?09rajski elektronski studio, tel'0' V Ju3°slav'l'. vodita ga sklada-p.,a Vladan Radovanovič in Paul de?n°n' *e Predstavil tam nastala s(^a na svojem koncertu. Elektronih glasba si je v svetu že utrla pot P^nanje _ ljubitelji glasbe se ne „1 a uiei° več, ali jim je elektronska ka! . vžeC a|i ne, temveč tehtajo, ji ,r' ^ladatelj in katera skladba raz 16 .bo1' pri srcu> kar tudi na nolikost in bogatstvo zvočnega v el 8^iala' ki 9a skladatelji odkrivajo 'ektronskih aparaturah. ^or^600' 50 ® zel° izkazal'* ne s *okimntLizvedb' temveč z dokaj vi-naših alitetnim nivojem. Imena iy,6 , skladateljev zavzemajo pobi 3?° mesto v jugoslovanski glas-nolik' IZ0^likovane osebnosti z raz-Svoi lm' glasbenimi govoricami. Boži* adbe 50 prispevali Ramovš, Merk ' ^eingerl, Sivic, Petrič, Krek, Je* £ *-ebič, Srebotnjak, Golob In tudj . velia za skladatelje, velja vetjn*a izvajalce. V Opatijo so prišli Torna"**18 ren°mirani umetniki — njinia . Lorenz, Mitja Gregorač, z I® nastopil mladi kitarist Igor šev, vendar zelo različen od prvega, v sodobni glasbeni govorici, zanimiva in kvalitetna skladba. Jež je v skladbi Strune milo se glasite presenetil z novimi barvnimi efekti godal, ki jih je dosegel z uporabo različnih predmetov za igranje. To je bila edina skladba v Opatiji, v kateri se je skladatelj spoprijel z odkrivanjem novih izraznih možnosti na tak način. Novi zvoki so se izredno ujemali z lirskim razpoloženjem in sporočilom skladbe, „... ki vabi k prisluškovanju dogajanj zvoka in ne k prepričevanju z zvokom.'* Lebičev Tangram je izvrstna skladba. Kot smo pri skladatelju že navajeni, je tudi to delo pretehtano,' skladno,, brez vsakršne navlake ali klišejev, ki razveseljuje tudi s polnimi in nenavadnimi zvočnimi barvami. Vsako dopoldne se je odvijala umetniško sociološka tribuna, kjer so sodelovali glasbeniki in drugi kulturniki ter sociologi. Marsikatera tehtna misel je bila izrečena o položaju umetnosti in posebej glasbe v svetu in pri nas, o medsebojnem odnosu umetnosti in družbe, o njunih nalogah, dolžnostih, pravicah, smernicah in poteh. BRINA JEŽ Slika: ..OGENJ" ALOJZ SREBOTNJAK NAIF ..Skladba je nastala februarja 1977 in je napisana za zagrebški ansambel ACEZANTEZ. Spodbudo za to moje delo sem dobil v slikarstvu Josipa Generaliča, odtod tudi naslov skladbe. Kompozicijo sestavlja 5 zvočnih slik, ki si sledijo brez prekinitve. Partitura temelji na grafičnih elementih, vzetih iz Generali-čevih slik in na zvočnih fragmetnih narodnega melosa Podravine. Iz teh elementov sem ustvaril glasbeno grafiko, ki s svojo vizualno koncepcijo stimulira improvizacijo ansambla in sugerira zvočno realizacijo skladbe." Kakor avtor v tem pojasnilu že sam pove, je uporabil za zapis skladbe risbo, enega izmed načinov grafične notacije. Tako notacijo so JE . jtg. ravunl' mo, da je skladba nedoločena glede na svojo izvedbo, njen izid je neznan. Skladba se uresniči v svoji izvedbi, izvedba skladbe je skladba sama. „Naif" pa prinaša poleg nedoločenosti glede na izvedbo in odprtosti za izvajalčevo ustvarjalno dejanje še neko drugo kvaliteto. Posamezne slike so sicer označene z zaporednimi številkami 1 — 5, vendar avtor v navodilu pove, da je vrstni red lahko poljubno izbran. Ne gre za partituro, ki bi kot zaključena celota vnaprej določala organizacijo zaporedja elementov in s tem predvidevala odnose med zvoki. Edina vizualna poteza, ki nakazuje to ..dinamiko", je zgoščenost in raz- začeli v petdesetih letih razvijati ameriški skladatelji (Morton Feld-man, Earle Brovvn), v Evropi se s tem precej ukvarja Italijan Sylvano Bussotti, pri nas pa zagrebški skladatelj Milko Kelemen. „Naif" pa je, kolikor vemo, prava slovenska dosledno izvedena grafična skladba. Naj dodamo še to, da je bila skladba doživela prvo izvedbo na letošnji jugoslovanski glasbeni tribuni v Opatij i. Prva pomembna razlika med klasičnim pa tudi modernim notnim zapisom in glasbeno grafiko je, da zadnja izhaja iz slike, to je organizacije likovnega materiala, ne pa iz vnaprej izbrane zvočne predstave o skladbi. Ko skladatelj skladbo komponira, ne ve o njeni zvočni podobi pravzaprav ničesar, ali vsaj ne dosti več kot izvajalec. Na eni strani pomeni to popolno emancipacijo glasbenega zapisa od njegove zvočne realizacije, z drugimi besedami dokončen razpad „identitete" glasbenega dela: skladatelj (njegova „gla»-bena" misel, ideja, predstava) — izvedba (realizacija te zamisli na podlagi zapisa) — poslušalčeva percepcija skladbe. Na drugi strani pa pomeni veliko večjo angažiranost izvajalca ali izvajalcev, ki ponavadi skozi improvizacijo prevzamejo vlogo ..komponista" ali pa so vsaj enakovredni soustvarjalci skladbe. Pravi- redčenost lik-^nih elementov na posameznih slikah. Skladba je sestavljena iz ..partov", delov, med katerimi ni nibene ..funkcional-nosti", medsebojne soodvisnosti, ki bi določala smer, v kateri naj bi se skladba gibala. Hkrati pa je ta princip dosledno izveden tudi znotraj vsakega dela (kar je lepo razvidno iz slike). Elementi niso postavljeni eden za drugim, stojijo drug ob drugem. To pe pomeni, da ustvarjajo svet, v katerem ni prioritetnih razlik med njimi, niso medsebojno podrejeni in hierarharično urejeni. So enakovredni in ..enakopravni", kakor so enakopravni izvajalci pri izvedbi, izvedbi kot izbiranju in ustvarjanju zvoka. Zato tudi beseda, ki zapisuje te misli, ne more seči dlje, kot sega njeno območje informacije ali v najboljšem primem pomenskih izpeljav, ki pa se kaj kaj hitro lahko izgubijo v teoretiziranju in padejo v spekulacijo. Glasba je domena zvoka Beseda je ne more vrednotiti, še manj pa soditi (kar se nemalokrat dogaja v naši glasbeni kritiki). Zato tudi ta zapis ne more spregovoriti o zvoku glasbe Srebotnjakove skladbe; ta mora spregovoriti sama zase, kajti njena moč in njeno sporočilo sta v zvoku dogodka, v dogodku zvoka. BOR TUREL Slika: „VIRIUSOVA SMRT' K- BEDRICH SMETANA (18 Bedrich Smetana se je rodil 2. marca 1824 v Litomyšlu v družini očeta pivovarja in matere nemškega rodu, rojene Link. Kakor pri številnih pomembnih glasbenikih in skladateljih, je bilo tudi za Bedricha Smetano odločilno ozračje, ki ga je v otroških letih obdajalo v domači hiši. Oče, trezen in posloven mož, je bil velik ljubitelj glasbe in celo delček pravega violinista. Ob njem je Bedrich že štirileten napravil prve korake v violinski igri, kmalu pa se je oprijel tudi klavirja, ki je postal njegov najljubši instrument. S sedmimi leti je prvič nastopal pred javnostjo, osemleten pa se je poskušal v najpreprostejših skladbah. V šolskih letih je Smetana obredel razna češka mesta; pot ga je vodila preko Jindrichovega Hradca, Jihlave, Nemškega Broda, Prage in Plzna, kjer je leta 1843 končal gimnazijo. Sprva sploh ni kazalo, da bo kdaj uspešno zapustil šolske klopi, saj se je ves prosti čas prepuščal klavirju in komponiranju — resda še nerodnih — polk, četvork, galopov in drugih napol zabavnih družabnih skladb, in oče je s strahom spoznaval, kam vodi sina njegovo neustavljivo življenjsko hotenje. Tako je rad ali nerad privolil, da se je Bedfich po končani gimnaziji vpisal v glasbeno šolo slepega mojstra Josefa Prokša v Pragi. V velikih gmotnih težavah — osiromašeni oče mu namreč ni mogel dajati dovolj podpore za študij — je bil Bedfich prisiljen, da se je preživljal kot privatni učitelj klavirja. Kljub temu je v strogi Prokševi šoli dozorel v pravega klavirskega virtuoza in zaslovel zlasti z interpretacijami Chopinovih del, hkrati pa se je seznanjal z naprednim glasbenim svetom evropske romantike. Ko je ob neki priložnosti tedaj že slavni Robert Schumann potoval skozi Prago, mu je mladi komponist pokazal eno svojih klavirskih skladb. „Ne v svojo korist izdaja Berliozov vpliv", si je v svoj dnevnik zapisala Schumannova žena Clara. . Tudi Smetano je zajel vrtinec revolucionarnega leta 1848. Takrat se je odpovedal službi privatnega učitelja glasbe — štiri leta jo je opravljal pri grofovski družini Thun — in se odločil, da ustanovi lastno glasbeno šolo. Tvegal je drzno dejanje: posvetil je sv°i^ ^ opus, šest „karakterističnih skladb za klavir" Franzu Lisztu, v ” nju, da si pridobi naklonjenost prvaka takratne glasbene E',r"i Imel je srečo. Veliki Liszt mu je podaril 400 goldinarjev, in v bilo dovolj, da je Smetana jeseni leta 1848 v Pragi odprl glasbeno šolo. .J Skladatelj je dosegel, kar je hotel — samostojno glasbeniškooj Vendar okoliščine za njegovo umetniško rast niso bile ugo Bachov absolutizem je zatiral komaj prebujene mlade moči & J | ljudstva in naroda. Smetana Je bil prisiljen, da leta 1856 vabilo mesta Goeteborg na Švedskem, kjer mu je usoda j vlogo osrednje glasbene osebnosti. To je bilo zanj in za nje!!^ j razvojno pot nadvse odločilno. Osvobojen tesnih domačih ra*, j še je prepustil valu evropske nove romantike: Chopin, Schu^fj ( VVagner, Liszt — imena, katerih umetniškega duha se je na Ce» j komaj začel zavedati, so postala vodilo na njegovi skladate^ poti. Z Lisztom se je osebno spoznal že tik pred svojim odho% iz Prage in ga zatem leta 1857 in 1858 tudi obiskal na nie9° ji domu v VVeimarju na Nemškem; Lisztove simfonične pesnitve Smetano napravile močan vtis in v njihovem duhu je v Goeteo®^ ustvaril prva svoja dela te vrste, med njimi tudi simfonično pes(1 na temo iz češke zgodovine „Wallensteinov tabor". J«i Švedska je gostila Smetano le štiri leta. Leta 1860 so se P°*'% razmere v Avstriji in na Češkem izboljšale. Z ukinitvijo absolut1 ^ in z uvedbo ustavnih reform so nastopili nekoliko boljši j nacionalno kulturno življenje. Skladatelj se je na prigovarjanj*^ jateljev vrnil v Prago in se posvetil razvoju češke glasbene ko j ^ Postal je vodja znamenitega praškega zbora Hlahol, se uve11’1'1 dirigent simfoničnih koncertov, kot glasbeni pedagog, pisec in kritik. Iz pretežno svetovljanske osebnosti se je tako po umetniški miselnosti kot z ustvarjalnostjo razvil v valca češke nacionalne glasbe. Zavedajoč se pomena, ki cionalno po izpovedni misli in po spojitvi češkega ljudskega izraza z načeli evropske nove romantike. Dve leti zatem je začel nastajati Smetanov najveličastnejši simfonični opus, cikel „Moja domovina", s katerim se je skladatelj vpisal v železni repertoar svetovnih koncertnih odrov; ni nam treba posebej opozoriti na najslavnejšo kompozicijo tega cikla, na „Vltavo", na pravcato lirično pesem „lz čeških logov in gajev", na zgodovinske freske „Vyšehrad", „Tabor", „Blanik", na ljudsko neugnano „Šarko". Tudi na opernem odru ni utihnil: „Libuši" so sledila še štiri operna dela, deloma v smeri „Prodane neveste", deloma v smeri „Libuše". Ustvaril pa je še dragocena klavirska in komorna dela. A hkrati s tem se je oglašala tudi neizprosna usoda, usoda Beethovna in Schumanna: oglušelost in težka duševna bolezen. Krstne izvedbe „Libuše" leta 1881, ob slovesnem odprtju Češkega Narodnega gledališča, zaradi oglušelosti ni mogel več dirigirati. Leta 1883 se mu je naglo omračil um. Umrl je v praški bolnišnici za duševno bolne 12. maja 1884. JANEZ HOEFLER Podpisi k slikam in pismu Sedrich Smetana Z ljubljanske uprizoritve najbolj priljubljene Smetanove opere Prodana nevesta: Ladko Korošec kot mešetar Kecal (desno), Vekoslav Janko v vlogi kmeta Krušine in Bogdana Stritarjeva kot njegova žena Ljudmila. Smetanovo pismo priča o veliki tragediji, ki je zadela skladatelja podobno kot Beethovna. Opero Poljub, ki jo omenja, je uglasbil že potem, ko je oglušel, in tudi njegovo najpomembnejše simfonično delo, ciklus pesnitev Moja domovina je napisal popolnoma gluh! .. Vzrok, da se tako redko oglasim, je strah, da bi bil Vam in drugim prijateljem nadležen. Kajti človek, ki mu je usoda naklonila samo žalost v življenju, je za srečnejše na tem svetu gotovo težaven ali vsaj neprijeten. Le kdo bi prenašal njegove tožbe? In jaz sem sedaj v takem stanju, da bi se lahko pritoževal. Gluh sem in bom najbrž gluh tudi ostal. Mnogi zdravniki in vsa mogoča zdravljenja mi niso nič pomagala. Ohromelih živcev se ne da več oživiti... Omenili ste navdušenje, ki ga je vzbudila prva izvedba moje najnovejše opere „Hubička" (Poljub). Takih ovacij res še nisem doživel. Občinstvo je moja prizadevanja, da bi tudi v opero uvedel nacionalno glasbo, poplačala na način, ki daleč presega moje zasluge. Neštetokrat so me poklicali na oder in svečano oblečene delegacije so me obsipale z venci vseh vrst, z naslovi in pesmimi. Kot omamljen od ganjenosti sem komaj vedel, kaj naj storim. Dobil sem na stotine telegramov iz vseh krajev. Nekatere občine so me imenovale za svojega častnega člana. Imenujejo me utemeljitelja nacionalne glasbe in mi izkazujejo vse mogoče časti. — Žal sem bil v nabito polni dvorani EDINI, ki od vse glasbe — povrh moje lastne! — nisem slišal niti enega tona . ." Hz Smetanovega nemško pisanega pisma Charlotti Valentin v Goeteborgu, 1877). ^4-1884) °Pera v nacionalnem glasbenem življenju, se je lotil tudi te glasbe-°'9ledališke zvrsti. Prva je bila opera na zgodovinsko snov: „Bran-|*nburžani na Češkem" („Branibori u Čechach"), leta 1863. Sle-' a.je „Prodana nevesta", največji Smetanov uspeh, izrazito delo v I s^°ionalni smeri, polno zmagoslavja ljudske radoživosti in Ijud-; **9a melosa. Tega leta — 1866 — je Smetana postal dirigent začas- na češkega narodnega gledališča v Pragi, ki so mu dve leti pozne-i .'1868) postavili temeljni kamen za lastno gledališko hišo. Ob tej bor°*nost' )e skladate|i krstil svoje tretje delo te vrste, opero „Dali- ^soda ni hotela, da bi Smetana brez grenkobe užival uspehe I^Jfiga ustvarjalskega napora. „Dalibor" ni doživel tistega odmeva, l. J! 9a je skladatelj želel. Žvahni, a vendar po svoje lahkotni in o*?0 sPrejemljivi „Prodani nevesti" je sledilo delo, ki je doživelo ?itP0r pri večini češkega občinstva. „Dalibor" mu je bil kljub izra-i |J Nacionalni zgodovinski snovi pretežak, preveč vvagnerjanski, na ' nj® * Preveč nemški. V resnici se Smetana tudi v svoji novi vlogi . 'Zneveril vzorom iz mladosti. Že prva njegova opera, „Branden-l w ani na Češkem", je kazala kali vvagnerjanske širine in teže, ki ' "^al'borju" še okrepile. Napravili bi mu krivico, če bi moža l^amovali kot posnemovalca Letečega Holandca, Lohengrina in nnhaeuserja, vendar je vnašal v svoj opus tisto tehtnost napredne nove romantike, ki se je zdela širokemu češkehiu občin-navajenemu preprostih spevoiger in operet, neužitna, saj ga je k doživljanju in razmišljanju višje vrste. Tako se je tudi na pokazala znana dvojnost mladih nacionalnih kultur: odpor tujemu lahko včasih pomeni tudi odpor proti takšnim velikim i ^arjalskim vrednotam, ki od občinstva zahtevajo več kot zgolj j Vedrilo in zabavo. f |(/0c*a skladatelja to ni vrglo iz tira; vztrajal je na začrtani poti laik1 tve9aniu' da za'de v osamljenost. Leta 1872 je končal svoje ^°lj ..nacionalno" glasbeno-dramsko delo, opero „Libuša", na- * './/F.v KONCERT KVARTETA MAXA ROACHA Žepna državica San Marino leži prav blizu Riminija, mondenega obmorskega letovišča, ki je bilo tudi letos polno nemško govorečih turistov. Široka avtocesta te pripelje od obale naravnost v San Marino, mestece, polno kiča, restavracij in tradicije. Prebivalci uživajo prekrasen razgled, občudujejo vile someščanov, skrbijo za turiste in pazijo na čistočo. Policaji so odeti v svetlo modre uniforme z belimi trakci. vanja v big bandu Gila Evansa, vendar je njegova želja ustvarjati z malo skupino, kar tudi sicer uspešno počne. Zvok njegovega saksofona je poln, močan, specifičen, brez kakršnihkoli okraskov. Vedno znova so me presenetile Billyjeve glasbene ideje. Sa drobne, iskrive, a pomembne za ustvarjanje celote. Cecil Brid-gewater s svojim nastopom ni zaostajal; tu in tam sem imela občutek, da bi moralo biti več poslu- AACM V UNIONU Ljubljanski poslušalci so se v novembrskem jazz koncertu seznanili z improvizacijami dueta vrhunskih ustvarjalcev: ANTHONVJA BRAX-TONA, pihala, in MUHALA RICHARDA ABRAMSA, klavir. Oba sta dostopna, prav nič zvezdniška (takšni so vsi pravi ustvarjalci kreativne glasbe); prišla sta na oder, preizkusila zvok in v dveh delih koncerta predstavila zaključeni glasbeni celoti. Del vsake je bil zapisan, do- potrjujejo poslušalčeva pričakovanja. Nekje se zdi, da zveni eno od pihal (Anthony igra klarinet, flavto, sopran, alt saksofon . . . posebnost je skoraj tri metre visok subkontra-bas saksofon) prav ekscentrično, čudno, sam pravi, da igra iz potrebe, predvsem zase. Ljudem je to všeč ali ne! Anthony se sporazumeva (komunicira) z množico ljudi; če njegovo glasbo sprejmejo, so sposobni iz nje izluščiti izkušnjo. Ljubljanski aplavz je to potrdil. Anthony se je vedno znova vračal na izraziti temi v dveh celotah, tako so se ustvarjale oprijemljive skupne točke obeh kreativ-cev. Izvrstni pianist Muhal Richard Abrams je z energijo zaostajal za Anthonvjem, a z mnogo občutka dopolnjeval, razvijal nakazane improvizacije. Vsi jazz pianisti morajo biti nujno prav genialni v klavirski tehniki. Razdeljeni so v tiste s popolno klasično izobrazbo in one s prirojenim talentom (običajno so samouki). Šele popolnost igranja je osnova za prve korake v improvizacijo. Muhal Richard Abrams je. v Chicagu (60. leta) vodil eksperimentalno skupino, ki se je 1965 preoblikovala v AACM (združenje za napredek kreativnih glasbenikov). V tem okviru se je 1969 izoblikoval The Art Ensemble of Chicago. Med glasbeniki AACM je sodelovala Creative Construction Company (sestavljali so jo Anthony Braxton, Leo Smith, Steve McCall, Leroy Jen-kins). V zasedbi je ustvarjal tudi Abrams. To so bili začetki oblikovanja širše scene; vsi ti glasbeniki so danes vodilni v kreiranju improvizirane glasbe. Prav Anthony Braxton in Muhal Richard Abrams sta najbolj neposredno predstavila glasbo, ki se ustvarja danes, tisto, ki jo zahteva čas in ljudje. šalcev, da bi se bolj razdal. Reggie VVorkman je na basu ustvaril nepozaben nastop, ki bi ga lahko primerjala le z igranjem Garyja Peacocka. Toliko izpovedne moči premore le malo basistov, naj bo z lokom ali brez, pod njegovimi prsti je postal bas popolnoma enakovreden instrument. Max je pustil soglasbenikom, da so se naigrali, nato je pokazal, da je še vedno sposoben ustvarjati nekaj svežega, sodobnega. Ne piše zaman v kritikah, da je največji bobnar, skladatelj in vodja skupin v sodobnem jazzu. Bobni so zanj ritmični, a tudi melodični instrument. To je dokazoval v sodelovanjih s Kennyjem Clarkom, Dizzijem Gille-spijem, Charliem Parkerjem, Mile-som Davisom, Cliffordom Brow-nom, Sonnyjem Rollinsom. Druga skladba je zvenjla uvodoma umirjeno, kolikor bolj so se kopičile vibracije med nastopajočimi, toliko bolj je rasla dinamika. Cecil je zdaj pokazal, kako bogata je njegove invencija. P/o odmoru so zaigrali Billyjevo ,,Call of the vvild and peacefull heart", ž albuma Black Saint za istoimensko italijansko gramofonsko družbo. Skladba je zvenela novo, sveže. Efektno vračanje na glavno temo, variiranje le-te, spontane improvizacije, vse to je ustvarilo vzdušje pravega, velikega koncerta. Meščani so prisluhnili samo glasbi, prej takšne niso poznati, želeli so jo slišati še več. Z® konec, okoli polnoči so zaigrali „Around Midnight" Theloniousa Monka. Foto: Brane Rončel URŠKA ČOP 1 polnjevale so ju spontane improvizacije. To je bilo glasbeno oblikovanje, podajanje odnosa dveh ustvarjalcev med seboj, odnosa glasbenika—poslušalci. Ustvarjanje v duetu je le ena oblika, v kateri sodeluje Anthony; sam sklada, improvizira na solo nastopih, v večji zasedbi (kvartet, kvintet), z godalnim orkestrom. To dokazuje njegovo vsestransko ustvarjalnost. Tako se vedno znajde v novem zvočnem odnosu, iz njega izčrpa vse izrazne možnosti. Klasična glasbena izobrazba (od zgodnje do sodobne), kompozicija, tradicionalni jazz, glasba 60. let: John Coltrane, Eric Dolphy sestavljajo njegov glasbeni razvoj, zato ni presenetljivo, če ga poslušamo v dialogu s sintesizerjem ali v veliki zasedbi ob strogo zapisani skladbi (na primer po matematičnih pravilih), ki je zvočno zelo blizu eksperimentalni glasbi. Antho-ny Braxton z izredno natančnostjo vodi celotno glasbeno dogajanje: poda osnovno temo (melodijo), nakaže tempo, dinamiko, usmerja, kam naj se stvar razvija. Njegov pristop je oseben, včasih humoristično zafrkljiv, zlahka razpoznaven. Zazveni enostavna fraza, prekine jo z improvizirano medigro. Popolnoma nepredvidljivo oblikuje tonski material, zdaj svobodno, drugič vezano v obliko. Z globokim notranjim j občutkom usklaja vse te prvine, ki 14 Max Roach straže pred pomembnimi zgradbami so še bolj našemljene. Najbolj spodbuden je bil krvavo rdeč plakat, ki je vabil na večerni koncert skupine Maxa Roacha. Mestni očetje pridno skrbijo za kulturne prireditve, torej ne smejo zanemariti jazza. Pozno smo ugotovili, da bo koncert na glavnem trgu kraja Serravalle. Sredi trga so postavili lesen oder, ga olepšali z zavesami, nanj postavili reflektorje in ozvočenje, ki bi bilo pravšnje za našo dnevno soba Na eni strani trga je bila gostilna, na drugi strani so balinali. Meščani so vzorno pripravili stole, blagajno (vstopnina 500 lir) in zaprli ulice zaradi prometa. Zbralo se nas je 200 radovednih, ni nam bilo žal. Z glasbeniki smo živ sli od preizkusa ozvočenja do konca, okoli polnoči. Kvartet Maxa Roacha sestavljajo: MAX ROACH, bobni, REGGIE VVORKMAN, bas, CECIL BRIDGE-VVATER, trobenta, BILLY HAR-PER, tenor saksofon. Glasbeniki ustvarjajo v tej ali lastni skupini, sposobni so zaigrati koncert, ki ti da dovolj energije, da jih prideš poslušat tudi iz Jugoslavije. Fantje so začeli s primerno skladbo za ogrevanje „Longsome Lover" (Osamljeni ljubimec). Nekateri poslušalci so bili v gostilni, drugi so balinali, glasba jih je privlačila kot magnet. Glasbeniki imajo profesionalen nastop; popolnoma so uigrani in vsakdo je pokazal, kaj zmore. Najprej so prepustili solo mlademu teksaškemu saksofonistu Bil lyju Harperju. Vsi ga poznajo iz sodelo- kreativna GLASBA IN PLES Zvočne vibracije prodrejo v človeka neposredno, če jih je pripravljen sprejemati, če je odprt. Dovolj lr|tenzivne prebudijo vsa čutila, telo ^ odzove z gibanjem. Veliko vaj, discipline, kreativne fantazije je potrebno, da izraziš bistvo, glasbeno sporočilo. Vse to je dano le nekaterim. Nov pristop približevanja kreativ-ne glasbe ljudem — z njeno intenziv-n°stjo, energijo — je izražanje, njena sestavlja baletna skupina M KUD dr. Franjo Crnek s I. gimnazije. MAJA MILENOVIČ, koreografinja, plesalka, je zbrala o >co O -1 Q_ NAMESTO UVODA Septembra 1977, ko sem natančneje prebiral prispevke o zgodovini plošče in nosilcev zvoka, sem se odločil pripraviti pet prevodov, ki sem jim dodal še svoj tekst in tako zaokrožil delo ter si potrdil, da sem prebrano tudi razumel. Leto 1977 je razglasila industrija nosilcev zvoka in za njihovo predvajanje potrebnih naprav, za leto praznovanj stoletnice zvoka. Pregled dogodkov izpred stotih let nam sicer pove, da Edisonov uspešni poskus zapisa zvoka še ne pomeni tudi pričetka razcveta produkcije plošč (kasneje trakov, kaset in zanje potrebnih naprav). To nas opozarja, da je industrija razglasila leto 1977 kot leto proslavljanja zaradi sebe (v Zahodni Nemčiji z željo, da bi jo oprostili nekaterih davkov) in ne zato, da bi nas opozorila na izumitelje in na zgodovino. Prav zato se mi je zahotelo pripraviti te prispevke, da bi opozoril na tisto, kar je bilo v govorih in priložnostnih publikacijah pozabljeno. Prepričan sem, da je vsakdo v minulem letu prebral vsaj eno besedilo, posvečeno nosilcem zvoka, in moje delo bo uspešno, če vas bom prepričal, da je potrebno vse te tekste brati previdno (tudi mojega), zelo previdno, jim verjeti šele po drugem branju, ali pa sploh ne. Vseh pet prevodov, ki jih bomo tu objavili, je prevzetih iz revije Hi-Fi—Stereophonie, ene najresnejših svetovnih revij o glasbi, ploščah in kakovostnem predvajanju.. Prvi prevod je posvečen plošči kot sredstvu za ohranjanje in ponovno predvajanje zvoka, pomenu plošče in njeni verjetni usodi. Ta sestavek opozarja bolj na tehnično plat, medtem ko so naslednji trije prevodi povezani pod naslovom „Kritika plošč — kritika glasbe" in zastavljajo vprašanje kritike plošč, še posebej pa govore o nalogah kritika plošč v primerjavi s koncertnim ali opernim kritikom. Dodajam: ta premišljanja so tudi spodbuda za premislek o vlogi koncertnega ali opernega kritika. Še več, lahko so odlična spodbuda za razmišljanje ali pogovor o oblikah poslušanja, o tem, kako se spreminja poslušanje glede na kraj, čas, osebo (v zvezi z osebo upoštevati starost, izobrazbo, kraj in način življenja, psihično stanje pred poslušanjem in njegovo spreminjanje med poslušanjem) — kar razumem dvojno: zgodovinsko in posamično/enkratno. Poslednja zapisa povezuje želja po pojasnjevanju. Prvi je primerjava ..plošče" in ..posnete kasete", drugi pa je tekst, ki sem ga napisal kot razjasnilo: kritika knjige Gramofoni in magnetofoni, ki je izšla pri Državni založbi Slovenije. V primerjavi plošče in posnete kasete je avtor zavestno upošteval poleg tehničnih meril tudi estetska, saj je odločilno merilo pri ocenjevanju obeh nosilcev zvoka prav možnost ustreznega poslušanja oziroma interpretiranja. Ustavil se bom za hip, ozreti se moramo na prehojeno pot. Neprenehoma govorimo o tehničnih in estetskih vprašanjih z gledišča poslušalca. Povsem pa smo zanemarili zgodovinski sklop, v katerem se je ekonomska struktura družbe usmerila cgai t LJ I( h / ' t ■tecpB**«!Mm' » /II i/A VEks”” '(Sili prav v produkcijo nosilcev zvoka in vtisnila nepripravljenemu sprejemniku določen način odzivanja in pozornosti. (V središču pozornosti je ali zgolj tehnično-proizvodni vidik ali pa tehnika zgolj kot sredstvo za estetski užitek.) Predočiti si moramo ta zgodovinski sklop: kako pride do snemanja, kako snemanje poteka, kako nastane izdelek in kako se razširi med ljudmi. Ta proces namreč s svojimi dogajanji določa tudi sprejemnika. In nanj sem se omejil, ko malce razjasnjujem pogled na stvari, da bi jih znali ustrezno povezovati in z njimi ravnati. Ne bilo bi umno zanikovati proizvode za kakovostno predvajanje in vse tisto, kar je z njimi povezano, zaradi nekaterih asketskih vzorov. Nujneje je, da odpremo oči, da se ne bi s kakovostnim predvajanjem srečali nepripravljeni. IGOR KRAMBERGER STOLETNA Leta 1960 je nekaj inženirjev sedelo v zasebnem krogu po srečanju AES (Audio Engineering Society) — Združenja tonskih tehnikov in inženirjev. V trenutnem razpoloženju so se odločili, da zapišejo na list papirja s podpisom svoje mnenje o vprašanju: „Bo čez desetletje še obstajala plošča v nam znani obliki? f‘ (Eden od udeležencev je bil med drugim oče slikovhe plošče.) Večina jih je bila mnenja, kolikor se lahko spomnim, da plošča v obliki, ki se je takrat uporabljala, leta 1970 ne bo več obstajala . Spodbuda za takšno sodbo je bila hitrost, s katero se je takrat širila množica tehničnih novosti. No, zdaj smo že bliže menjavi stoletij, in vsem dobro znana plošča se še kar vrti, glede na dohodek precej pogosteje kot leta 1970. Njena mlajša in modernejša konkurentka, posneta kaseta, je do zdaj še ni zmogla potisniti v stran. Razumljivo je, da se zdi inženirju zaostal nosilec zvoka, s katerim posredujemo drobceni igli na težavni poti z upoštevanja vrednimi pospeški še zmerom dvajsettisoč Hertzev in več, ko je vsa informacija že odlično shranjena po elektronski poti. Vsak nov način pa se bo moral meriti s ploščo glede priročnosti in kratkega časa iskanja, kajti plošča predstavlja — kot piše Ernst Pfau v „Funkschau" — pretresljiv primer človeške resignacije in S, n / Vik S j j ■P* JlA l*1;,,,,!«!!!! potrpežljivosti. Zanimivo bo v prihodnosti opazovati, v kolikor se bo na tehničnem obzorju pojavil nov, idealen ohranjevalec informacij, če se bo človeštvo uspelo znova dogovoriti za tako vseobsežno poenotenje . Plošča se je razširila hkrati z idejo, da bi za večno ohranili zvok. No, ideja nam je že dolgo domača. Težave pri uvajanju avdiovizualnih medijev pa so nastale ne nazadnje zato, ker se nam je odprlo več poti z različnimi gospodarskimi vidiki in ker se je tehnika razvila naprej že ob vpeljavi prvega uporabnega izdelka. Ne poskakujmo od sreče, če se pojavi možnost novega nosilca zvoka, ker bi nas lahko razrešil stoletnega Zbirke plošč pač ne moremo zavreči tako zlahka kot črno-beli televizor. DIETER THOMSON Hi—Fi—Stereophonie 7/1977, stran 802 opombe prevajalca: 1. Ko so inženirji pisali svoja mnenja, long-play plošča ni bila stara niti deset let. 2. Poenoteno je bilo: hitrost 33/3 o/min, premer 30 cm, hitrost snemanja merske frekvence (1000 Hz), sprememba frekvenčne krivulje pri izdelavi plošče in irealni obrat pri predvajanju, da nastane znova linearna frekvenčna krivulja (omogoča zapis celotnega slušnega območja) — RIAA — označevalna krivulja s časovnimi konstantami, izdelava in nastavitev diamanta, ki vreže zvok v lak-foli-jo. KLAVIRSKI DRUGI/KONCERT V G-DURU OP. 44 P. I. ČAJKOVSKEGA Skladateljev brat Modest Čajkovski je imel prav, ko je zapisal, da bi bilo le težko odločiti, komu je bolj veljalo priznanje ob prvi izvedbi, skladatelju ali interpretu. Glasba drugega klavirskega koncerta vsebuje vse tiste značilnosti, zoper katere je nastopila „ruska peterica". Povrh gradnja glasbenega stavka in klavirski part ne moreta zatajiti lisztov-skih vzorov s svojo nabuhlo govorico in samovščeno briljanco. Intimna, prisrčna mesta so kaj redk duhovitosti je malo. Plošča bo razveselila vsakogar, ki rad uživa v vrhunski pianistiki-Dubravka Tomšič namreč z občudovanja vredno brezhibnostjo in muzikalno zanesljivostjo mojstru je tudi vsa tista mesta, ki so za dobrega pianista tvegana. Tonski mojster S. Dolenc je skrbel predvsem za jasnost klavirskega parta, medtem ko je zvok orkestra pogosto nekoliko moten ali zabrisan. Simfoničnemu orkestru RTV—Ljubljana dirigira Samo Hubad. Izid plošče je podprla Kulturna skupnost Slovenije. SIMFONIJA ŠT. 9 OP. 95 ANT0-NINA DVORAKA Izvedba in posnetek Dvorakove simfonije „lz novega sveta" spada med vrhunske dosežke naše gramofonske produkcije. Do kraja premi' šljena in vendar spontano delujoča tehnična in muzikalna poustvaritev partiture pod taktirko Antona Kolarja s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije prepričuje od prvega do zadnjega takta. Tonski mojster Sergej Dolenc pa je dosegel ne le zgledno plastiko pri tonski osvetlitvi izstopajočih instrumentalnih skupin, ampak tudi nepopačeno barvo posameznih -instrumentov * njihovih solih. Zvok orkestra 111 uglašen na bučnost, zato igra m nikjer nasilno glasna. Obe plošči (produkcija RT'/ Ljubljana) sta opremljeni z dragocenima ovitkoma (Borut Bučar " Matjaž Vipotnik). D. Cvetko in A> Rijavec sta prispevala komentarja, k' nista le opremljena z najpotrebnejšimi zgodovinskimi podatki, ampak prinašata zelo oprijemljivo, tud' vzgojno pomembno razlago del. Na pobudo Društva glasbenih umetnikov in s podporo RTV Ljubljana je mariborska Založba Obzorja izdala plošči, ki imata dvojni P0" men, umetniškega in dokumentarnega. Na PRVI PLOŠČI so posnetki Prvi fonograf iz leta 1877: W — jekleni valj, m — ustnik, o — membrana, K ročica, S - vztrajnik. 16 12 operne in koncertne literature solistke VERE LACIČEVE, ki je *ot solistka ljubljanske opere umrla ”a samem začetku svoje nagle ariere. Njen glas, ki sega od lirične-® značaja preko dramatskega do oloraturnega, s plošče zelo neposredno odmeva in bo razveselil pred-^sem ljubitelje romantične glasbe, pored sestavljajo poleg Mozarta Donizettija, Bizeta, Rimske-9a—Korsakova, Leoncavalla in ahmaninova. Romance ahmaninova spremlja Trio Lorenz, Operne arije pa simfonični orkester Ljubljana, ki ga vodi Samo Hubad. Na DRUGI PLOŠČI so OPERNE ''RIJE iz svetovne operne literature, ° ogatene za dve slovenski deli: riavljevo pripoved iz ,,Desetega Frata" skladatelja Mirka Poliča in r|derikovo arijo iz ..Veronike De-niŠke" Danila Švare. Izvajalca sta 113 Prvi strani basist Ladko Korošec, na drugi tenorist Rudolf Franci. Ker ivt 28 matrice, napravljene iz arhiv-'l1 posnetkov RTV Ljubljana, dinama in barva tona od prve do zad-*e točke sporeda nista enaki. Ven-r sta glasova obeh solistov tako ern° reproducirana, da pri obeh ?fnehno izstopa tisti lošč, ki je zna-en za slovensko petje in ga prevrtamo že pri prvih taktih. Oba 'sta povrh tega vzgledno izgovarja besedilo. ohJ°nSki *nsmalec ie S. Dolenc, plošči je izdelal Helidon, sofi-anciraia ju je Kulturna skupnost 01 oveni j e. k- TRETJO PLOŠČO je v isti založ-■'n izdelavi izdalo Društvo sloven-skladateljev v svoji zbirki ■^IJSICA SLOVENICA". Prinaša 0 eno orkestralno skladbo Marjana ^°zine, Demetrija Žebreta in Blaža rr>iča. Medtem ko sta slednji dve ^fonični pesnitvi (..Svobodi na-yr°ti" in ..Gozdovi pojejo"), pa v ^Ozinovi ,,Baladi Petriče Kerempu-pa sodeluje solist-basist (Franjo u6tru^anec). Tudi ta plošča ima T ®tniški in dokumentarni pomen. °Pusa Pa ne le kot tehten primer iz 53 navedenih skladateljev, k P.a*< zaradi svoje puntarske, osvo-a|lne, socialne ideje, ki preveva Vsa tri dela. U K>ran' s'm^on'^n' orkester RTV <5 u“ijana tudi v teh delih mojstruje Sari1o Hubad. tr*'^u se je pojavila „SLO-*NSKA ZBOROVSKA PESEM jo • *3rvo P|o^°- Izdala in založila 16 Produkcija RTV Ljubljana in ,^e*a kulturnih organizacij Sloveni Slo P°dprla Pa kulturna skupnost ^ v®nije. Plošča je vsestransko zani- * DOll^no IM L/ /\mio Inn* n i -* o 2bor, od Poučna in komercialna: niza ovsko pesem za razne sestave ..aufkIT'etni5ko tehtne do zabavne pret ksars*ce"; nudi pogled v internet] aC'*° ocl strokovno neoporeč-Pet' d° PreProstega fantovskega *ahto’ po'riuie> da se da tudi kakšen p*v"°i*i zbor oblikovati s pov-p0 nir^*' nešolanimi glasovi. Povrh Ij^ ®ni zadoščenje za vse Ijub-sj e in izvenljubljanske zbore, ki np~. nawdušenjem in požrtvoval-Petj*° trudiio za lepo skupinsko Cjgji* *zt>or je oskrbel Zvonimir skj ’ Vdelovali so vsi znani radij-ju a^alci, izdelal pa je ploščo nen, '90* Zagreb. Posnetki so v glav-lasni in nepopačeni, tako da posredujejo verno sliko zmogljivosti izvajalcev. Upajmo, da se bo začeta akcija ugodno nadaljevalal Založba Obzorja je poskrbela za ploščo ..HIMNE, SVEČANE PESMI IN ŽALOSTINKE", dobrodošlo za proslave vseh vrst. Zbore, ki so večinoma napisani enoglasno in jih poje Partizanski pevski zbor, spremlja pa Godba milice, segajo od Internacionale do pesmi partizanskih skladateljev v priredbi V. Štrucla, A. Persija, S. Dleska, J. Bruna in F. Bernarda. Vse skladbe dirigira R. Gobec; posnetkom pa se pozna, da so bili napravljeni v Slovenski filharmoniji pod izkušenim tonskim mojstrom S. Dolencem. Urednik in producent je V. Avsenik, zanimivo opremo pa je prispeval M. Vipotnik. PAVEL ŠIVIC JONI MITCHELL/HEJIRA SUZY Joni Mitchell že dolgo prodajajo kot rock ali folk, čeprav na njenih ploščah prevladuje jazz. Nikjer ne pozabijo besedil njenih skladb, ki mejijo na poezijo in ko jih bereš na ovitku, težko verjameš, da jih je mogoče tudi zapeti. Brez neumnih in ponavljajočih rim, ki so drugače kar edina značilnost besedil izvajalcev rocka, skromna instrumentalna sestava skupine, ki jo spremlja (kitara, bas in bobni — kako vsakdanje), je v nekaterih skladbah dopolnjena z vibrafonom, klarinetom, rogovi, tolkali in orglicami. Ko poslušaš plošče Joni, vse do zadnje, je jasno, da ustvarjalne možnosti v tej sestavi še niso izčrpane. Enotno poslušanje ni dovolj, veliko najdemo šele po nekajkratnem poslušanju. Novih pomenov v besedilu in glasbi z razumevanjem besedil ali brez, zadostuje tudi glas Joni in glasovi glasbil, glasbil, ki govorijo. TOMAŽ DOMICELJ/V ŽIVO RTV LJUBLJANA Izid je, lahko rečem, najbolj težko čakal Tomaž sam. Kajti kje se še lahko zgodi, da nekdo, ki dvanajst let dela, dobi ..osebni dohodek", prvo veliko ploščo, ki je v tej zvrsti glasbe drugod običajna že po nekaj letih, šele zdaj? Tu. In: še ta mora biti posneta ,,na živo", mora, ker drugače skoraj ne gre. Podatki o plošči: skoraj sedeminštirideset minut glasbe, štirinajst skladb, od tega dve instrumentalni (Začetek in Blues na deževni dan), razen nekaterih (Stara mama in Živela je deklica) so mlajšega nastanka. Med njimi izstopajo: Mlada Anka, Preprost človek in Irena, lahko noč, vendar tudi druge ustvarjajo tok, ki ne poneha tudi po koncu. Posneta je bila na turneji Tomaž '77 po vsej Sloveniji. Domicelj poje, igra šest in dvanajst strunsko kitaro, orglice in kazu. Razen ene skladbe in besedila je vse druge napisal sam. Sproščenost, energija, izvedba brez napake, odprta, jasna besedila, z eno besedo „srečna“ glasba. Še nekaj: zdelo se bo nepomembno — podatki o turneji, kje in kdaj je nastopal. Tudi za vsako skladbo. ,,Tomaž, ali je mogoče, da boš imel svojo ploščo?" je stavek na drugi strani ovitka. Lahko bi bil tudi naslov plošče. ALEKSANDER MEŽEK/KJE SO TISTE STEZICE RTV LJUB Z velikim pričakovanjem sem čakal na izid, koliko subjektivnih faktorjev je vplivalo na to, kot se je pozneje izkazalo — angleški glasbeniki, napoved izida tudi v Veliki Britaniji, velika plošča, tudi tam, lanskoletna turneja po Sloveniji... Že ko sem videl ovitek, se mi je zdelo, da to ne bo „tisto". Prijetne pesmice, ki pa te obidejo, naj bi ugajale kar največ poslušalcem in to jim bo uspelo. Vendar se razblini izraz glasbeni individualist, predvsem zaradi površnih besedil. Tudi raznolikost skladb, kar bi bila lahko dobra stran plošče, je prevelika. „Sodobna" slovenska popevka z angleškimi glasbeniki". LEVENDER HILL RTV LJUBLJANA MOB Pri nas zagotovo ne bo uspela. Zakaj? Kanadska skupina v že tradicionalni zasedbi izvaja neprepričljivo pop glasbo, ki hoče biti še kaj drugega. Glede na to, da so brez prave uspešnice, s katero bi tudi veliko ploščo bolje prodajali, bi bilo bolje izdati glasbo katerega drugega izvajalca, ki izvaja naprednejšo. Tako je bila izdana brez vsake propagande, ki je pri neznanih izvajalcih še kako potrebna. Finančni rezultat gramofonske hiše bi bil isti. FATS DOMINO/2O GREATES1 HITS RTV LJUBLJANA Dvajset uspešnic bo za nekatere (starše) spomin in končno priložnost za njihove otroke, da jim kupijo njihov „rock" kot dokaz. Nastanek od konca štiridesetih, do začetka šestdesetih let ji ni vzel takratne svežine. Morala bi biti zgled današnjemu orkanu disco glasbe. DRAGO MLINAREC / NEGDJE POSTOJI NETKO JUGOTON Po treh zelo dobrih ploščah, predvsem v času, ko so izšle ter so bile odraz glasbenega stanja v naši in tuji pop glasbi, smo konec lanskega leta dobili četrto: Negdje postoji netko. Prva plošča, A ti se ne daj, iz leta 1971 s skupino 220, je bila splet rockVrollov in balad. Druga, Pjesme s planine, leta 1973, je že dala slutiti bodočo glasbeno usmeritev, čeprav je tudi na tej prevladoval rock: preprosto, ne preveč melodično temo glasbeniki z improvizacijami, vendar še v okviru zgradbe rock skladbe, razpredejo daljšo skladba Naslednja, Rodenje, iz leta 1975, je samo potrdila pot k iskanju novih možnosti zvoka skozi izkušnjo v rocku, iz nje k jazzu. S še tremi mladimi glasbeniki, ki igrajo tudi jazz. je Mlinarec v dokaj novem zvoku, idealno združil rock in jazz, akustična in električna glasbila ter lirični besedila, ki prav tako kot pri Jon Mitchell mejijo na poezijo. Po ža odlično tretji je bilo težko pričakovati še boljšo. Pa vendar. Lahko le ponovim besede, ki sem jih napisal za tretjo, le da je vse še bolj dognano, zmeraj boljše, najboljše, od glasbe do oblikovanja ovitka. Brez pretiravanja: to odlično ploščo jugoslovanske glasbe, ki bi jo, celo z uspehom, kot še kakšno ploščo naših godcev (glasbenika posameznika), morali izdati tudi v tujini. MILOŠ BAŠIN ¥ PETEK, a DECEMBRA 1977 Na koncertu oranžnega abonmaja smo slišali dve zelo zanimivi deli: najprej najnovejše delo slovenskega skladatelja VilkB Ukmarja Koncert za violončelo in orkester, nato pa še orkestralne odlomke iz VVagnerjevih del. Na začetku koncerta so Slovenski filharmoniki pod vodstvom dirigenta Antona Kolarja zaigrali Haydnovo Simfonijo št. 85 v B-duru. V izvedbi je manjkala tipična Hayd-nova ljubkost in pikantnost. V Ukmarjevem Koncertu se je predstavil mladi Miloš Mlejnik, ki je svojo nalogo odlično opravil, saj je igral ne le tehnično brezhibno, ampak tudi globoko muzikalno doživeto; Wag-nerju je bil orkester nedorasel. Mestoma sicer bleščeča in muzikalno doživeta interpretacija je bila večkrat neprecizna in površna. SREDA, 14. DECEMBRA 1977 Ob 100-letnici rojstva Emila Adamiča je orkester RTV Ljubljana na svojem rednem koncertu izvedel Tri skladbe za godalni orkester. V drugi točki je 3. koncert za klavir in orkester L. van Beethovna zaigral sovjetski pianist Dmitrij Baški-rov, od katerega smo pričakovali mnogo več. Drugi del koncerta je bil posvečen Straussovim delom: simfonični pesnitvi Smrt in poveličanje ter šopku valčkov iz opere Kavalir z rožo. PETEK, 16. DECEMBRA 197.7 Koncert je bil v celoti posvečen Franzu Schubertu. Slišali smo tri dela: uverturo Rosamun-de, Schubert/Lisztovo Veliko fantazijo v C-duru za klavir in orkester, tokrat prvič v Ljubljani (kot solist je nastopil solidni in natančni pianist iz Francije Francis Duchable), v tretji točki pa je orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Boga Leskovca zaigral še Simfonijo št. 9 (ali 7) v C-duru. Muzikalni koncept celotnega koncerta je bil izredno dognan in prepričljiv, izvedba pa žal prevečkrat površna. VELIKI ROMANTIK NEMŠKE GLASBE JOHANNES BRAHMS Johannes Brahms se je rodil 7. maja 1833 v Hamburgu v družini kontrabasista. Njegova mladost je potekala v skromnih, revnih razmerah: Po očetovi zaslugi se je že zelo zgodaj seznanil z glasbo. Kot mlad fant si je prvi denar zaslužil v ribiških krčmah, kjer je igral melodije za ples. Zaradi izredne nadarjenosti za glasbo so mu kmalu nudili solid-nejšo izobraz&o pri Eduardu Marxsenu, kateremu je v poznejših letih posvetil svoj 2. klavirski koncert Kot pianist je Brahms tako hitro napredoval, da je v domačem mestu kmalu izvajal samostojne kohcerte. Leta 1853 je odšel na prvo koncertno turnejo s takrat znanim madžarskim violinistom Reme-nyijem in v kovček spravil svoje skladbe — nekaj samospevov, klavirskih skladb, trio in kvartet. Potovanje je bilo za mladega Brahmsa odločilnega pomena. Srečal se je s takrat že slavnim Franzom Lisztom, ki ga je za več tednov povabil v VVeimar, in znani violinist Jospeh Joachim ga je s priporočilom poslal k Robertu Schumannu v Duesseldorf. Schumann in žena Clara sta bila prevzeta ob Brahmsovem talentu in Schumann je napisal o mladem skladatelju članek, v katerem ga imenuje ,,tistega, ki je moral priti". Tako so se mlademu mojstru odprla vsa vrata. Celo življenje je Brahmsa vezalo globoko prijateljstvo na Schumannove, posebno na Claro po moževi smrti. Pomagala mu je v najglobljih življenjskih krizah, ko je bil kot slaven mož poleg mnogih hval deležen tudi neštetih kritik. Po kratkem delovanju v Detmol-du, kjer je vodil ženski zbor in pisal prva orkestralna dela, in ponovnem bivanju v Htamburgu, kjer je bil prav tako vodja zbora, se je leta 1862 dokončno preselil na Dunaj, potem ko mu ni uspelo dobiti dirigentskega mesta v rodnem kraju. Nekaj časa je vodil dunajsko pevsko akademijo, nato koncerte društva prijateljev glasbe, nato pa se je od 1875 večinoma posvečal pisanju. Svoje skladbe je izvajal skoraj izključno sam, bodisi kot dirigent ali kot odličen pianist. Pri tem sta ga moralno podpirala Hans von Buelovv in Joseph Joachim. Toda njegova slava ni veljala le za orkestralna dela. Prav tako so bil& cenjene njegove vokalne skladbe, cela vrsta samospevov in zborovskih del in med njimi leta 1868 dokončani Nemški rekviem. Od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja je Brahms veljal za najbolj priljubljenega skladatelja na Dunaju. Njegovo mesto je postalo še trdnejše ob številnih zapisih kritika Eduarda Hanslicka, ki je Brahmsa ,,izrabil" v svoji ostri in neizprosni borbi proti Wagnerju in Brucknerju. Ko je Johannes Brahms 3. aprila 1897 umrl na Dunaju, je preminil skladatelj, ki je veljal za značilnega predstavnika humanistične tradicije nemškega meščanstva; človek, ki je sicer imel trden finančni položaj, ki pa je zelo dobro poznal mnoga nasprotja meščanske sredine. Za osnovno nalogo svoje umetnosti si je zastavil tolažbo in pomoč ljudem v težavah, ki jih je prinašal njegov čas. Brahmsi je bilo samo po sebi razumljivo, da so prava podlaga za kakršnokoli ustvarjanje ljudska pesem, ljudski plesi in velika dediščina klasikov Mozarta, Haydna, delno Beethovna. In prav v tem je bil Johannes Brahms izrazito in dosledno nov. Vendar je to le ena stran njegovega zgodovinskega poslanstva. Posegel je še mnogo dlje nazaj — v strogi, baročni svet Bacha, katerega kontrapunktično bogastvo je obvladal bolje kot kdorkoli drug v njegovem času. Koralne predigre, fuge, concerti grossi, chacone, celotna miselnost absolutnega glasbenega sveta iz 18. stoletja — vse to je Brahmsu predstavljalo osnovo za njegovo ustvarjanje. Mož, ki je bil pravzaprav otrok romantike z vsemi njenimi čustvenimi in subjektivnimi potezami, je uspel ustvariti enkratno glasbo: v stroge, izvenprogramske oblike je odlično vpletal svoja romantična čustva. Njegov čas ga ni razunel. Objektivno gradnjo skladb so imenovali pomanjkanje občutja. Njegova enkratna sposobnost — prepojiti dognanja Mozarta, Haydna in Beethovna z romantično obarvanimi čustvi mu je prinesla vzdevek „reakcio-nar". S sedemindvajsetimi leti je podpisal manifest proti „novonem-škemu" in tako je prišel v najostrejši spor z Wagnerjem, Lisztom, Bruck-nerjem in njihovimi zagovorniki. Tako so ga njihovi nasprotniki uporabili za najizrazitejšega predstavnika svojih idej, česar Brahms nikakor ni želel. To dokazujejo njegove številne pozitivne ocene VVagnerjeve umetnosti, njegova volja, da z Brucknerjem sklene prijateljstvo in še drugi poizkusi omiliti nasprotja. Zanimivo je, da velja Brahms — ..reakcionar" z zgodovinskega stališča za mnogo zanimivejšega in za razvoj celo pomembnejšega skladatelja kot njegovi nasprotniki. Kajti od njega, izrazito ,,absolutnega" glasbenika, vodijo poti k neoklasiki 20. stoletja. Johannes Brahms je tista trdna, pomembna in odločilna vez med klasicizmom in romantiko, med barokom in sedanjostjo. Brahms je zapustil pomembna dela na skoraj vseh področjih glasbenega ustvarjanja. Iz njegovih samospevov (prek 200) govori občutljivi romatnik, naslednik Schuberta in Schumanna; klavirska dela, komorne skladbe, serenade, instrumentalni koncerti in štiri simfonije sodijo v najdragocenejšo kulturno zapuščino 19. stoletja. Neizmerno veličino je dosegel kot skladatelj zborovskih del: šolal se je ob visoki zborovski umetnosti Schuetza in Bacha in nadaljeval njuno tradicijo z deli, katerih pomembnost do danes še ni bila presežena. Vrh njegovega vokalno instrumentalnega ustvarjanja je Nemški rekviem. Le področju opere je ostal oddaljen; nikoli mu ni prišel v roke tekst, ki bi mu omogočil izpovedati to, kar je želel. Kljub jasnim muzikalnim stvaritvam, kljub logično zgrajeni glasbi ostaja Brahms kot človek težko razumljiva osebnost. Mnoge značilnosti njegovega značaja se sicer dajo razložiti iz številnih ohranjenih pisem Clari Schumannovi in drugim sodobnikom. In vendar — če označimo Brahmsa kot severnjaka, smo presenečeni nad lahkotnostjo in vedrino njegovih madžarskih plesov, ljubeznijo do Dunaja in njegovega vzdušja. Čeprav je živel vedno ob strani in je bil po značaju zaprt, se je po drugi strani močno sprijateljil s kraljem valčkov — Johannom Straussom, zanimal se je za mlajše talentirane skladatelje in za probleme umetnosti in znanosti. Kontrasti se pojavljajo tudi v njegovi umetnosti. V delih stoji monumentalno poleg preprostega, ljudsko obarvanega, intimna lirika poleg nadosebne arhitekture, romantično poleg klasicističnega in baročnega. In vendar se pojavlja vse to, navidezno nezdružljivo, v njegovem življenju povezano v enotno sliko jasne, močne, genialne osebnosti l imenom Johannes Brahms. Med deli za orkester zavzemajo pomembno mesto štiri simfonije-Skladatelj se jih je lotil razmeroma pozno, saj je prva simfonija nastala šele leta 1876; tedaj je bil umetnik star že 43 let. Naslednje tri so bila napisane kmalu za njo. Dela so v umetniku dolgo dozorevala, kar lahko pripisujemo Brahmsovemu globokemu spoštovanju do Beethovnove simfonične umetnosti in njB' govi bojazni, da mu ne bo uspelo napisati enakovrednega dela. Vsa štiri dela so morda največja in najresničnejša izpoved kakšnega nemškega skladatelja na orkestra!' nem področju, izpoved, ki jo dopol' njuje konkretnost, širina in toplino izraza. Konkretnost v zgradbi stav' kov, v katerih se skladatelj strog0 naslanja na tradicionalna predhodna izročila, širina in toplina izraza v gradnji melodičnih linij. Najbolj optimistična in vedra med štirimi simfonijami je nedvorf' no druga. Mnogi so ji dali vzdevek ,.pastoralna". Nastala je le eno le<° za prvo, leta 1877. Brahms je pre" življal prijetne poletne mesece 0^ Vrbskem jezeru na Koroškem, kjar sta narava in vzdušje nanj vplivala« da ,,so melodije kar same vrele JJ* dan in se je nekaterih moral čuvati ' kot je sam pisal Hanslicku na Dunaj’ Oktobra istega leta je skladatelj de|0 končal v Lichtenthalu pri Bade°' Badnu. 30. decembra je bilo prv' izvedeno na Dunaju pod taktirk0 takrat znanega dirigenta Han** Richterja. Simfonija je vzbudila navdušenja in ni se ji bilo težko Prl' boriti mesta na koncertnih prog^-, mih do današnjih dni. Obsega St« stavke, ki oblikovno ne presega)0 tedanje prakse, pač pa so vsebinsk0 izredno bogati. Posebno zanimiv i? tretji stavek, v katerem uporab Brahms ritmično posebnost-sink0" piranje, ki nas nehote spominja ciganske melodije, ki so takrat n® pačno veljale za izvirno madžarsk0 glasbo. Tudi drugi trije stavki so vedrl' prisrčni in polni globoko prežflt topline, ki je bila Brahmsu ta^° blizu. Po teh značilnostih je druflj’ simfonija drugačna od ostalih in je odsev skladateljevega trenU* nega veselega notranjega razpoloi®’ nja v prijazni koroški deželi. j MONIKA KARTIN - DUm BOGATO GLASBENO ŽIVLJENJE PISMO IZ ŠMARTNA PRI LITUI dejo, kadarkoli jih povabimo. Pozabili nismo tudi na nastope glasbenih šol, saj so dvakrat gostovali pri nas gojenci litijske glasbene šole, svojevrstno doživetje pa je bilo srečanje z gojenci glasbene šole Ljubljana—Vič—Rudnik. Mislili smo še na vokalne glasbene prireditve. Pevci Slovenskega okteta so bili v tem času dvakrat naši gostje, po enkrat pa oktet Gallus in Študentski oktet. Poleg teh ansamblov smo pripravili še štiri koncerte amaterskih pevskih zborov. Šmarski šolarji pa so tudi redno obiskovali ljubljansko Opero. V petih letih so si vsi učenci višje stopnje ogledali Savinovega „Matijo Gubca", Verdijevi operi „Nabucco" in ..Trubadur", Leoncavallove ..Glumače", Smetanovo „Pro-dano nevesto", Rossinijevega „Seviljskeba brivca", Ferrari-jeve „Štiri grobijane" ter Foer-sterjevega .»Gorenjskega slavčka". Tudi letošnji program je raznovrsten, vendar še ni popoln. Gostje ..Zvončka" bodo pevci in pevke mešanega zbora ..Slavček" iz Trbovelj, Tambu-raški orkester iz Škofič na Koroškem, operna solista Milka Evtimova ter Dimitar Damjanov in Koroški akademski oktet Nisem še zapisal, koliko mladih je poslušalo navedene koncerte ali operne predstave; zanesljivo lahko trdim, da je bilo vsakokrat v povprečju 150 mladih ljubiteljev glasbe, kar je za naš kraj več kot zadovoljivo. Pri nas torej poteka glasbeno življenje brez organizacije Glasbene mladine. Že večkrat smo jo nameravali postaviti na noge, a se je vedno zataknilo pri kadrih. Morda bomo uspeli letos? Kljub temu neuspehu pa teče glasbeno življenje, s katerim smo začeli pred dobrimi petimi leti, svojo pot BORIS ŽUŽEK V litijski občini, od koder se vašemu časopisu prvič oglašamo, nimamo organizacije Glasbene mladine, vendar je glasbeno življenje mladih, predvsem pa šolarjev, kljub temu zelo razgibano. Poteka v okviru šolskih kulturnih društev, ki delujejo na vseh treh matičnih osnovnih šolah: v Litiji, Šmartnem ter Gabrovki. Najdaljšo tradicijo in največ izkušenj ima ŠKD „Zvonček" iz Šmartna, saj privablja v avlo šole mlade obiskovalce že šesto leto. V tem obdobju je organiziral čez 100 prireditev; tu se bom omejil le na glasbene, ki jih je namenil predvem mladim, čeprav moram dodati, da društvo skrbi tudi za kulturno življenje odraslih. Šmarski in tudi drugi šolarji so že poslušali več znanih domačih in tujih instrumentalistov: pianiste Oksano Jablon-sko, Dubravko Tomšič — Sre-botnjakovo, Igorja Deklevo, Acija Bertonclja in Marijana Lipovška, klarinetista Igorja Karlina, violinista Igorja Ozima, harfistko Pavlo Uršič — Kune-jevo, kitarista Jovana Jovičiča ter jugoslovanskega jarvaka v harmoniki Francija Žiberta; v Šmartnem pa sta koncertirala še trio Lorenz ter kvintet trobil Slovenske filharmonije. Tem koncertom naj dodam še obiske opernih solistov Zlate Ognjanovičeve, Vilme Bukovčeve, Sonje Hočevarjeve, Vande Gerlovičeve, Bogdane Stritarjeve, Božene Glavakove, Anice Pusarjeve, Rudolfa Francla, Draga Čudna, Marcela Ostašev-skega, Jožeta Stabeja, Ladka Korošca, Staneta Koritnika, Milana Breznika in Karla Jeriča, ki so izvajali operne in operetne odlomke, narodne in partizanske skladbe ter samospeve ob spremljavi Zdenke Cudnove, Milene Trostove, Silve Hrašov-čeve, Cirila Cvetka in Andreja Jarca. Nekateri solisti so postali že vsakoletni gostje, saj radi pri- hannes Brahms v mladih letih u|ngentski drži P^UGA SIMFONIJA J. BRAHMSA NA RADIU LJUB LJANA ®°lomke iz druge simfonije johannesa brahmsa f°STE LAHKO POSLUŠALI NA PRVEM PROGRAMU LJUBLJANSKEGA RADIA 21. JANUARJA IN SICER V ODDAJI IZ UELA GLASBENE MLADINE. DRUŠTVO SLOVENSKIH SKLADATELJEV Društvo, ki združuje takorekoč vse slovenske skladatelje, gre v trideseto leto delovanja. Skladatelji so že pred vojno imeli svoje jugoslovansko združenje, vendar se je društvo leta 1948 organiziralo na novih osnovah. Danes pomeni predvsem strokovno združenje, v katerega je včlanjenih 100 skladateljev vseh smeri in glasbenih piscev. Društvo je sestavni del Zveze organizacij komponistov Jugoslavije (SAKOJ); preko zveze dosega avtorsko zaščito v 30 državah — kar obenem pomeni, da so skladatelji iz teh držav zaščiteni tudi pri nas. V republiki društvo posega v oblikovanje kulturne politike preko delegatov v družbenih organizacijah in društvih; je kolektivni član SZDL. Društvo, ki ob družbenopolitičnem delovanju skrbi tudi za strokovna in socialna vprašanja, skuša preko delegatov uveljavljati ustavne pravice skladateljev. Vse doslej so bili v najemnem položaju; o njih so odločali posredniki, agencije, radijske hiše, vsi, ki so skladbe naročati, ne da bi skladatelji sami imeli pravico do soodločanja. Kako skladatelj postane član društva? Za različne zvrsti glasbe so kriteriji različni, vendar je osnovno merilo kvaliteta in celo formalna izobrazba ni bistvena. O sprejemu odloča verifikacijska komisija. Torej člani društva niso samo skladatelji ..klasične" glasbe, temveč tudi predstavniki jazza, zabavne in kvalitetne narodnozabavne glasbe. Sedanji predsednik je Bojan Adamič, podpredsednik pa Dane Škerl. Društvo se v javnosti pojavlja predvsem z dvema oblikama delovanja: s svojim koncertnim ateljejem in z izdajateljsko dejavnostjo. V obeh primerih gre pravzaprav iz- 20 ključno za klasično glasbo. Društvo ima svojo cfrorano, ki jo ob koncertih sodobne glasbe že dvanajsto sezono zapored poslušalci redno zapolnjujejo. Namen Koncertnega ateljeja je predstavitev glasbe dvajsetega stoletja. Na programu naj bi bila vedno vsaj polovica skladb domačih avtorjev; mnoge od njih so na teh koncertih tudi prvič izvedene. Od lanske sezone dalje koncerte snema ljubljanski radio in posnetke predvaja teden dni pozneje. Letos so uvedli novost: koncertom prisostvujejo nekateri skladatelji ali kritiki, ki govore o izvedenih delih. To je gotovo izvrstna priložnost, da se sodobna glasba še bolj približa poslušalcem. Koncerte redno spremljajo razstav* sodobnega slikarstva, kar je nedvomno dobra zamisel. Pri društvu je posebno močno izdajateljsko delovanje. V ..Edicijah DSS" je doslej izšlo že približno 850 zvezkov, kar pomeni, da so zajeti praktično vsi slovenski skladatelji. To je tudi namen: tiskali naj bi vse slovenske kvalitetne skladbe, tako da naše kultijrno blago ne bi odhajalo v tujino in bi nato morali tujim založbam drago plačevati za vsako izvedbo slovenskih del. ..Edicija" je samostojna storitvena enota v okviru društva. Ima svoje uredništvo, vlogo založniškega sveta pa opravlja upravni odbor Društva slovenskih skladateljev. Če naj bo delo objavljeno, mora biti poprej izvajano. Gre izključno za klasično glasbo, in sicer za instrumentalna, vokalno-instrumentalna, scenska, komorna, solistična dela. S financerji je bil dosežen dogovor, da je izdajanje zborovskih skladb prevzela Zveza kulturnih organizacij Slovenije, vse drugo sodi torej med edicije društva. Na leto tako izide od dvajset do trideset skladb, kar je odvisno od družbene podpore, saj sodobna klasična glasba ni zvrst, ki bi se v obliki notnega gradiva dobro prodajala. Vendar je društvu prav preko založbe uspelo prodreti v svet. Tudi mnogo večji narodi se ne morejo pohvaliti s tolikšnim številom kvalitetnih skladateljev, torej uživa naša glasba v tujini velik ugled. Najuspešnejše je sodelovanje društva z založbo Hans Gerig iz Koelna, s katero vsako leto izide skupno povprečno deset del, vse objavljane skladbe DSS pa so v podzaložbi pri Hansu Gerigu. Kaže, da bo podobno sodelovanje mogoče vzpostaviti tudi z založbo Peters. Društvo razen tega zelo plodno sodeluje z dvema založbama iz Leipziga, ki sta za klasični program najmočnejši na svetu. Posredujeta naše note v zahodnih državah, enako pa DSS zastopa njihove v Jugoslaviji. Pri založbi DSS izdelujejo tudi izvedbene materiale za večje domače skladbe, ki jih nato posojajo orkestrom. Zastopajo edicije Slovenske akademije znanosti in umetnosti, torej naše skladatelje — akademike, Škerjanca, Kozino, Bravničarja, Lajovca. So prva tako organizirana založba v Jugoslaviji. Društvo je nosilec akcije za izdajo gramofonskih plošč serije Musiča slovenica, ki izhajajo pri Helidonu pod okriljem naših glasbenih ustanov. Na leto izideta največ dve plo- šči, kar je glede na zaostanek slovenske glasbe na ploščah občutno premalo. Vendar je izdajanje odvisno od subvencij, ki za širšo dejavnost ne zadoščajo. Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje na edinstven način: avtorji se odpovedujejo desetim odstotkom svojih honorarjev. Približno tretjino sredstev pa prispeva naša skupnost; ta so v glavnem namenjena izdajateljski dejavnosti. METKA ZUPANČIČ SKLADATELJEVANJE ZAHTEVA CELEGA ČLOVEKA Otroška ali mladostniška želja po pisanju skladb je čisto nekaj drugega, kot je skladateljski poklic, za katerega je potrebno še mnogo več kot samo nadarjenost. Najprej šolanje: srednja glasbena šola — teoretični oddelek, kjer so glavni predmeti harmonija, kontrapunkt in drugi. Nato akademija za glasbo na oddelku za kompozicijo. Marsikdaj je nujno še izpopolnjevanje v tujini. Potem šele se prične ..učenje", nam je povedal Darijan Božič, ki smo ga zaprosili, naj opiše poklic, kateremu se v celoti posvečajo le štirje člani Društva slovenskih skladateljev. Skladateljevanje je zahtevno delo, enako zavezujoče kot recimo igranje instrumenta. Kot je potrebno vsakodnevno vračanje k tehničnim vajam in lestvicam na instrumentu, tako se mora skladatelj, če hoče ohraniti kontinuiteto svojega dela. pravzaprav vsak dan posvečati kompoziciji. Če že ne piše. mora o njej vsaj razmišljati, delati skice. Večina skladateljev, pravi Darijan Božič, piše na enak način kot Beethoven: Isto skladbo večkrat. Od osnutka preko popravkov, se pravi zorenja same skladbe ob prečiščevanju skladateljeve zamisli. Seveda so tudi takšni skladatelji, ki zasnovo skladbe dolgo oblikujejo v mislih, nakar jo naglo napišejo — popravke torej opravijo v svoji glavi, še predno je delo na papirju. Vendar je jasno, da se tudi pri teh skladbah ne porodi kar čez noč in da zavezanost delu pri tem ni nič manjša. Darijan Božič je svoboden skladatelj, kar pomeni, da je skladateljevanje njegova ..služba". Obvezujejo ga roki, na katere je pristal, in odgo- voren je predvsem lebi. Tako, pravi, mora svoje delo nfttančno planirati, razporediti obveznosti in naloge, če ga k hitrejšemu delu ne silijo roki za oddajo skladbe, najraje dela nekaj ur dnevno, saj je pri pretiranih naporih težko dalj časa ohraniti zbranost. Vendar se njegovo delo ne omejuje samo na samo skladateljevanje: tu so še snemanja, korekture pri natisih skladb, zraven pa še dirigiranje, ki ga močno privlači. Tri leta se Darijan Božič posveča torej izključno poklicu, za katerega je bil usposobljen. . Darijan Božič Če bi ga moral usklajevati z drugimi delovnimi obveznostmi, bi mu za skladateljevanje ostalo premalo časa, saj po njegovem edino Akad«-mija za glasbo nudi možnosti ** obojestransko aktivnost. Zato ie tako malo skladateljev, ki se preživ-Ijajo izključno s svojim pisanjem-Pogosto so tudi usmerjeni v en sam način pisanja, v svoj glasbeni izraz. ki redkeje zanima naročnike skladb. Darijan Božič pogosto piše scensko glasbo — za gledališča, radio, tele-vizijo. To vsekakor zahteva seznanjanje z dramaturškimi zakonitostmi in prilagajanje celotni zasnov1 odrskega dela. Nj dovolj biti samo skladatelj, predvsem tak, ki je izS®1 iz naših glasbenih šol. Darijan Božič namreč meni, da akademija nudi mnogo premalo znanja o sodobnih glasbenih tokovih, o sodobnih načinih dela; študenti ničesar n« izvedo o elektronskih in snemalnih napravah, ki so v današnji glasb1 enako potrebne kot poznavani* klavirja. Kdor bi se torej želel P° končanem študiju lotiti kakršnega1 koli dela, povezanega z glasbo, snemanja, urednikovanja, se mor* novim nalogam šele priučiti. Zato. nadalje pravi Božič, tako malo s^ Šimo o mladih skladateljih. Če naj povzamemo: človek n« postane skladatelj, ko dobi diplom® akademije za glasbo, ki je vsekak°f potrebna, pač pa šele takrat, ko 93 prizna sredina, v kateri deluje 1,1 živi. Zato je potrebno vztrajno dolgoletno delo in zorenje. Pf*? osebni poudarek v skladateljevan) pride šele z leti. In vedno ni mogo4 pisati prav tega, kar bi skladat« I želel, pač pa se je treba prilagaj8 zahtevam — tudi različnim 9last^ nim izrazom in stilom — pri tem r ohraniti svojo glasbeno misel in Pre” pričanje. » METKA ZUPANC'1' DraS» mladi bralci v tej številki objavljamo prva prispevka iz letošnjega nagradna dopisniškega natečaja. Razmišljanje o glasbi Mirjam Stanonik smo nagradili s knjigo L- Bernsteina Srečne ure ob tfasbi, Mateja pa bo kot tolažilno nagrado dobila knjižico o 'pavcih, Lisinskem in Mokranj-cu. Tudi v prihodnje velja, da “Orno najboljši prispevek mladih dopisnikov v vsaki številki nagradili z Bernsteinovo knjigo, Vs' drugi objavljeni pa bodo dobili tolažilne nagrade. Pri-*Pevke pošiljajte na naslov: Uredništvo revije GM, Krekov tr9 2, 61000 Ljubljana. UREDNIŠTVO V primeri s pesmijo drugih južno-*j°vanskih narodov se zdi slovenska l^dska pesem marsikomu nezanimiva, češ da ne pozna drugega kot ter 2/4 in 3/4 takt. Če poslujmo razne priredbe, v katerih so P^nii nategnjene na ritem polke in v®lčka, bi temu skoraj verjeli. V resnici pa naša pesem ni tako enolič-|Ja> niti po melodiki niti po ritmu. “Bveda je treba poznati kaj več kot cat obrabljenih, povsod znanih in neštetokrat prirejenih pesmi. Čeprav je večina slovenskega pe*emskega izročila zares v duru, pa * tudi v osrednji Sloveniji, ne le v °*3r°bnih, malo bolj odročnih krajih °glaiaj0 pesmi z ozkim obsegom, ler niz tonov ne pomeni odlomka *Ur°v«ke lestvice, marveč pripada • malo tonskim lestvicam, torej ^*vojno najstarejši obliki tonalitete. nekaterih pokrajinah, npr. v Prek-j riu, najdemo melodije v penta-Molovske so redkejše, prav ! *° so srednjeveške t.i. cerkvene !tvice le izjema. Zgled malotonske ^recimo belokranjska jurjevska ^*®ni, spomladanska kolednica, s KONCERT ZA 29. NOVEMBER Rada bi na kratko opisala, kako smo učenci glasbene šole v Radovljici proslavili 34. rojstni dan naše republike. Imeli smo koncert, na katerega so nas skrbno pripravili naši tovariši in tovarišice. Ker je bil koncert namenjen domovini, osnovani sredi težkih vojnih dni, so bile v prvem delu na sporedu skladbe, ki so bile za instrumentalno izvedbo prirejene po znanih partizanskih pesmih. Tako so kitaristi Matjaž, Roko in Maruša zaigrali pesem „Ko v ranem jutru ptički so zapeli", flavtistki Helena in Ivica pa „V gori zeleni". Poslušalci so zelo ploskali Matjažu in Alešu, ki sta na flavtici izvedla Kozinovo „Mladi pionirji", prav tako Jožetu, Tomažu in Jurju po Gobčevi ,,Moj očka je v hosti partizan". Sama sem z bratom Alešem štiriročno zaigrala „Pesem 9. brigade". Kot vedno so tudi na tem nastopu poslušalce posebno razveselili pevci predšolskega zbora, ki so zapeli tri pesmi pod vodstvom tovarišice Marije Kolar. V nadaljevanju koncerta so solisti na razna glasbila zaigrali še celo vrsto skladb, med katerimi je bilo največ slovenskih. Poslušalci so po koncertu pohvalili mlade glasbenike, tovariši in tovarišice pa so rekli, da se bo treba drugič še bolj potruditi. MATEJA GAŠPERŠIČ Glasbena šola, Radovljica RAZMIŠLJANJE O GLASBI Pozen večer je. Sedim na robu postelje. .Od nekod daleč prihaja svetloba. V sobi klavir, note, prijazne drobnarije in tihi zvok Beethovnove mojstrovine. Ob vsem tem se mi porodi misel: kaj je sploh glasba? Kaj mi pomeni glasba? Mar ni glasba kot knjiga? Pri knjigi presediš toliko in toliko ur, dni; knjiga te prevzame ali pretrese. S knjigo se pogovarjaš, ji verjameš. Sprašuješ jo in vedno najde odgovor zate. Je z glasbo tudi tako? Seveda je. Tudi ob njej živiš vse življenje. Spremlja te na vsakem koraku in ti hodiš z njo. Zna se pogovarjati s tabo in ko ti je najbolj hudo, je glasba tista uteha, ki uravna dušni mir. Nikoli se je ne naveličaš, le sprejeti jo moraš in ii nakloniti dovolj časai ,in prostpra v svojem srcu. Zakaj tudi sama nosi svoje srce široko odprto na dlani in čaka, da na sprejmeš. Glasba se je preselila vame. Večer je zazvenel z zvoki Ludvviga van Beethovna pod Toscaninijevo taktirko. Po nevidnih frekvencah se 'stapljam z glasbo in hrup dneva v meni se umirja. Na tenkih krilih glasbe prihajajo nešteti obrazi in njihove boleče otroške duše, ki še ne poznajo glasbe. Bolščim v skrivnostno pajčevino, ki so ji tanke nitke spletli akordi Beethovnove Devete. V valovanju vonjev in spevu reke, ki jo obuja oživljajoči dih glasbe, zagledam lotosov cvet, ognjeni cvet trpljenja in upanja, cvet, ki je zrasel iz plemenitega trpljenja. V nerešljiv vozel me zaplete večer z Beethovnovo Deveta Spreletava me srh, ker se bo jutri začel nov dan, nova razodetja odtujene človečnosti, ljudi, ujetih v povprečnost našega vsakdanjega življenja. Dan z bolečino ali dan z ljubeznijo? A kljub temu ti glasba vedno znova govori, te prevzema. Vsaka melodija je bitje zase, ima svoj telesni obraz, svoj živ pogled, svojo besedo in kretnjo. Vsaka na stežaj odpre vrata mislim in spominom brez števila in vsaka pesem je doživetje, ki neizbrisljivo ostane v duši. Zato pa vedi: TAM, KJER NEHA GOVORICA, SE ZAČENJA GLASBA! MIRJAM STANONIK, Ljubljana SLOVENSKA LJUDSKA GLASBA 3 katero so včasih fantiči-pastirji izra- j žali voščilo za dobro letino, ko so ] J = pred vsako hišo pripeljali Zelenega Jurija: P-ro -iti je 1 pro -jtl pi Tako sestavljenih ritmov kot so npr. v Makedoniji, slovenska ljudska pesem ne pozna, toda povsem preprosta tudi ni. Zelo močna je pri nas nagnjenost do petdelnega ritma, ki nastopa pogosto kot kombinacija sot-ni vu- l«m( jt clo-S«i r dvodelnega in tridelnega. V Reziji, ki je glasbeno najbolj starinska, ta ritem prevladuje in plesne melodije, ki pogosto izhajajo iz pevskih, sploh ne poznajo drugačnega, npr.: punktirano prvo osminko: 3/4 namesto 5/8 Tudi spreminjanje ritma v okviru ene melodije ni tuje naši pesmi. Sprememba lahko nastopi med dvema frazama in to ne morda kot pomota pevca, marveč kot zakonitost, ki se pojavlja v vseh kiticah. še posebej je značilno, da so nekatere pesmi v giusto ritmu, se pravi ves čas strogo ritmično urejene, druge pa v rubato ritmu, kar pomeni, da je neki ritmični obrazec samo osnova, ogrodje, sicer pa melodija svobodno pohiteva in zaostaja. Dokaz, da gre tudi tu za zakonitost in ne morda za pomanjkljivost, vidimo v tem, da more peti v rubato ritmu več pevcev hkrati, ne da bi občutili tako petje kot neurejeno. Med otroškimi pesmimi so ritmično zanimive izštevalnice, besedila, ki nimajo melodije, marveč je pri njih glavno ritem, ker so v zvezi z gibanjem (z izštevanjem otroci določijo prvega v igri), podobno kot besedila za razne rajalne igre. Nazadnje je treba omeniti še, da se pri isti pesmi (besedilu) ritem melodije lahko popolnoma spremeni, če se spremeni ritmični obrazec verzov. Sestavine pesmi — melodija, ritem, oblika — namreč niso nekaj togega in njihovo spreminjanje je dostikrat znamenje razvoja, podobno kot se razvija živ organizem; značilnost torej, ki je umetna glasba ne pozna. U.tia X. rry Da, U-ii-T*. lia.-f-i.U-wo-, 4» ci-ti K*-fo-lo-w‘S Da to ni le neka izjemna arhaič- I varianta splošno znane ljubezenske nost, dokazujejo nekatere osrednje- j Jaz pa pojdem na Gorenjsko": slovenske pesmi, kot je recimo I 3. J«.1 p*, poj-cte« t*<. GoGo - re*j-Sko/ 3E j«.l -poj-dletr. lun. &o-nnj-skoi Jot na. C-ur-njt iU-Jtr - sk6. Drugačna vrsta petdelnega ritma I osminko v sredi. Starejši zapisovalci je 5/8, sestavljen iz dveh četrtink z I so ga največkrat slišali kot 3/4 s KONJUGA-CIJA. PREGIBANJE GLAGOLOV PLINAST OGLJIKO- VODIK OSTER GORSKI GRFBEN SESTAVIL IGOR LONGYKA OGNJENIK NA FILIPINIH UREJEVALKA IZLOŽB FRANCOSKI FILOZOF IN ORAMATIK (JEAN PAUL) ZORAMA. PREPIR AMER. FILM. IGRALKA (PATRICIA) KEMIČNI SIMBOL ZA TELUR PEVEC NAT KING; HLOD NEKDANJI ITALIJANSKI SREBRNIK LUTKICA ANTONIO VIVALDI POŠLJITE rešitev KRIŽANKE BODEČ NJIVSKI PLEVEL RIBIŠKA MREŽA ŽIVALSK MAŠČOB, ŠIRITE GLASBENO MLADINOI IME VEC REK V ANGLIJI PLAČA UMETNIKOV NARISAL MILOŠ BAŠIN ŽLAHTNI PLIN ŽLEBIČ V DESKI DOGI MEDNARODNO ZDRUŽENJE KNJIŽEVNI- KOV JESENSKA ŽITARICA ČRTEŽ ŽIVAL Z BODICAMI POŠKOOBA DOLŽINSKE MERE Sl ŽE ČLAN GLASBENE MLADINE? VSAKDANJE ORODJE S KLINASTIM REZILOM STARORIMSKA JEDIL NICA SLIKAR ŠUBIC Dragi mladi reševalci, lepo ste se odrezali. Veseli smo bili velikega kupa dopisnic in pisemc, z rešitvami križanke v 2. številki, ki so bile skoraj vse pravilne. Za točne odgovore smo izžrebali naslednje nagrajence: ELZA KMETIČ, Šlandrov trg 8, Celje, dobi knjigo Leonarda Bernsteina „Srečne ure ob glasbi"; VANJA MARZIDOVŠEK, Cesta na Ježah 26 b, Ljubljana—Polje, BOŠTJAN ŠKRAB, Kranjska 14, Radovljica, KSENIJA NOVAK, Gotna vas 25, Novo mesto in SABINA GAČNIK, Ragovska 10, Novo mesto, prejmejo veliko ploščo. Vs^jn veliko uspeha pri reševanju v novem letul Rešitve spodnje križanke nam pošljite do zadnjega januarja 1978. Nagrade so take kot doslej' 1. nagrada knjiga Srečne ure ob glasbi, 2—5. nagrada štiri velike plošče! REŠITVE UGANK IZ 2. ŠTEVILKE SLIKOVNA KRIŽANKA - Vodoravno: Makso Pirnik, obreko- valka, Lem, Atik, AP, uran, ec, B, Karol Pahor, IC, Rea, Obir, Irian, srne, ujec, jetika, rane, era, Al. KOMBINACIJA Z NOTAMI: 1. beda, 2. bes, 3. bas, 4. dedec, 5. gad, 6. baba. Na poljih s krogci: BESEDA. POSETNICA: Janko Ropret. KOMBINIRANA IZPOLNJEVANKA PRVI LIK: 1. muren, cvrček, 2. trušč, 3. neprijeten občutek krivde, 4. zemlja, 5. mesto pod Velebitom, znano po hudi burji, 6. krajši izraz za desetinko litra. DRUGI LIK: 1. ime najuspešnejše jugoslovanske športnice Jaušov-čeve, 2. poškodba, 3. ameriški fizik (1855—1938), ki je odkril pojav, da nastane v tokovodniku pod vplivom magnetnega polja električna napetost, 4. ime slovenske pisateljice Vaštetove, 5. konec molitve, 6. okvara. TRETJI LIK: 1. tisočinka grama, 2. lovec s harpuno, 3. ameriški general in politik, tvorec plana ameriške pomoči Evropi po drugi svetovni vojni, 4. priprava za osvetljevanje, 5. izdelovanje posnetkov, 6. zgodnja spomladanska zelenjava z majhnimi rdečimi gomolji. Na poljih s krogci dobiš v prvem liku priimek znamenite družine skladateljev iz Šmarja pri Jelšah, v drugem priimek pomembnega avstrijskega romantičnega skladatelja, v tretjem pa ime, ki je skupno enemu od skladateljev iz prvega lika in skladatelju iz drugega lika. NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA »SLOVENSKA MLADINSKA SKLADATELJA” 3 22 NENAVADNAGLASBILA POJOČA ŽAGA IN PERILNIK OBLETNICA KVIZ DA-NE Za navedene trditve sta na voljo samo dve možnosti: da držijo ali pa 50 napačne. Odločite se z odgovori DA ali NE. Rešitve bodo objavljene prihodnjič! Znano partizansko pesem „Jutri gremo v napad" je uglasbil Janez Kuhar. 2- Frekvenca normalnega ali komornega tona, po katerem uglašujejo glasbila v orkestru, je 435 hertzov. Fidelio, glavna oseba istoimenske Beethovnove opere, je ženska. Balkansko ljudsko godalo — gusle imajo štiri strune. 5- Najslavnejši jazz glasbenik Louis Armstrong, imenovan Satchmo, je bil trobentač. Rešitev iz druge številke*. ti da' ^a’ ne' kvinta), 4. ne 'koncertna pevka), 5. ne (dobila je nagrado strokovne žirije). Ž-DUR Človek je že od nekdaj številne uporabne predmete imel tudi za glasbila. Zabrenkal je na tetivo loka in iz orožja kasneje razvil harfo. Udaril je po kovinskem sodu in iz posebej prirejenih sodov sestavil cel orkester. Večino uporabnih predmetov je za glasbeno rabo nekoliko preuredil. Glasbili, ki ju opisujemo danes, pa za izvedbo glasbe služita takšni, kot za svoj osnovni namen. POJOČA ŽAGA je navaden „lisičji rep", kakor imenujemo listno žago trapezaste oblike z ročajem. Zvoke iz žage izvablja izvajalec tako, da z violinskim lokom ali palico poteza po topem robu,višino zvoka pa spreminja z upogibanjem kovinskega lista, kakor kaže slika. Danes je to glasbilo skoraj pozabljeno, čeprav so še pred leti na radiu izvajali skladbe s pojočo žago. Če poznate koga, ki se ukvarja z igranjem na ta instrument, sporočite uredništvu I Tudi navaden PERILNIK je mogoče uporabiti za glasbilo. Izvajalec po valoviti kovinski plošči brenka s prsti, na katerih so nataknjeni kovinski jezički. V današnjem času pralnih strojev bo perilnik kmalu izgubil svoj osnovni namen, morda pa se bo obdržal kot priročno ljudsko glasbilo. IGOR LONGVKA SLOVARČEK BOURREE — (francosko) star klasični francoski dvorski ples, podoben gavoti; naziv obstaja še danes za ljudski ples, ki pa klasičnemu ni soroden GAVOTA — poleg menueta glavni dvorski ples 17. in 18. stoletja v zmernem dvodelnem metrumu; v umetni glasbi neobvezni del klasične suite M^NUET — francoski dvorski ples 17. in 18. stoletja vtrodelni meri (italijansko: minuetto;) kasneje stavek v sonati ali simfoniji PAVANA — dvorski ples 16. stoletja v dvodelni meri in svečanega značaja POLKA — češki ljudski ples v dvodelni meri; Smetana in Dvoržak sta ga uvedla v umetno glasbo NAJ Boben, ki so ga izdelali v Holly-vvoodu leta 1961 za neki filmski spektakel, lahko prevaža iz študija v studio samo traktor. Tehta skoraj 430 kilogramov in ima v premeru 3,2 metra. 70 LET PAVLA ŠIVICA 2. februarja letos slavi 70-let-nico eden najvidnejših slovenskih glasbenikov, ustvarjalec, poustvarjalec, pedagog in publicist Pavel Sivic. Visoka številka je to in vredno se je ozreti na prehojeno pot in pregledati njegovo delo, saj skoraj ni področja v slovenski glasbi, kamor ne bi posegel Po končanem študiju kompozicije in klavirja in po izpopolnjevanju v tujini se je Sivic med vojno pridružil osvobodilnemu gibanju, kjer je mnogo prispeval v partizansko glasbeno zakladnico. Po vojni se je razen komponiranju posvetil pedagoškemu delu in problemom glasbenega šolstva. Iz njegove šole so izšle cele generacije mladih pedagogov. Umetnik širokega obzorja in vsestranske izobrazbe je že od nekdaj zagovarjal vse novo, kar se je v glasbenem svetu porajalo irt se je tega novega tudi v lastnih skladbah vedno znova loteval Najprej v manjših oblikah, nato v vedno večjih. Ustvarjal je v skoraj vseh kompozicijskih zvrsteh. Vrhunec njegove ustvarjalnosti pomeni opera ,,Cortesova vrnitev“ (1974), za katero je dobil /ii-pančičevo nagrado mesta Ljubljane. Za svoje delo je leta 1975 prejel tudi najvišje slovensko kulturno priznanje - Prešernovo nagrado. Ne nazadnje pa je treba prav v naši reviji poudariti, da ima jubilant izreden posluh za delovanje in razvijanje organizacije Glasbene mladine. Je zvest in ploden sodelavec revije, podpira in spodbuja delo naše organizacije, nesebično pomaga s svojimi bogatimi izkušnjami in dragocenimi nasveti in se z nami veseli vsakega uspeha. Zato je prav, da se tudi v tem kratkem zapisu Pavlu Šivicu iskreno zahvalimo za sodelovanje in mu v imenu bralcev in sodelavcev revije GM prisrčno čestitamo k visokemu jubileju. V eni od prihodnjih številk pa bomo jubilanta predstavili z daljšim člankom. MONIKA KARTIN-DUH Oswa!d KOberl GLASBA MED MARIBORSKIMI GIMNAZIJCI ESTETSKA VZGOJA, PRIREDITVE, PROBLEMI, GLASBENA MLADINA Z magnetofonom in fotoaparatom smo prav uradno obiskali obe mariborski gimnaziji. V vsaki se je zbrala družba tistih dijakov, ki jim je glasba blizu; nekateri med njimi igrajo klavir, kitaro, pomagajo pri organizaciji, hodijo na koncerte. Pričakovali so, da jih bomo intervju-vali, a razvil se je sproščen pogovor, ki je prinesel mnogo zanimivega. V srednji Soli človeka glasbeno vzgajajo, vendar le v prvem in drugem letniku. Šola naj bi dijakom pomenila tisto osnovo, iz katere bi začeli graditi sami — poslušati glasbo, hoditi na koncerte. Mladi pa želijo spoznavati umetnost poglobljeno, ne površno, zato sta ti dve leti najbrž občutno premalo. Prav neverjetno je dejstvo, da se je na obeh gimnazijah v pogovorih o glasbeni vzgoji pojavila beseda prisila. Kaže, da mnogi hodijo na koncerte, da bi dobili boljšo oceno, ali poslušajo Bacha pač zato, da ura čimprej mine. Rekli so: „Če bo nekdo trdil, da je ta glasba dobra, bo drugi pritegnil. Ljudje ne vedo, kaj je dobro in kaj ne, zato posluSajo tisto, kar kdo hvali. In ko kritizirajo, ne zastopajo svojega mnenja." Na gimnaziji Miloša Zidanška so pred leti uredili večnamensko dvorano z množico raznobarvnih reflektorjev in zelo uporabnim sestavljivim odrom. Dvorana je samevala neizrabljena, včasih so jo napolnili mladi ob komentiranih koncertih Glasbene mladine. Letos so si dijaki ..priborili" ta prostor in uvedli nekaj novosti., prj cjk|usu M|acja glasba" vabijo pomembne ustvarjalce akustične, zabavno kritične glasbe. Rock je preglasen in predrag. Organizatorji skrbijo za čim manjšo vstopnino, na prireditve pa vabijo z obvestili, plakati, po šolskem radiu, pri pouku glasbene vzgoje. Profesor Tone Žuraj, ki je mentor mladinskega kulturno-umetn iškega društva M KUD, skrbi predvsem za koncerte klasične glasbe. Na Zidanškovi gimnaziji ni trdne skupine, nekaj zavzetih sodeluje v okviru MKUD s komisijo za prireditve. Ti bodo do konca leta mlajše, ki že sodelujejo, pripravili na nadaljevanje dela v širšem okviru, z rtovimi oblikami. Dijaki prihajajo v gimnazijo iz raz- ličnih sredin, nekateri že glasbeno vzgojeni, drugi se šele osveščajo. Prav tem je potrebna pomoč sošolcev, ki bi jih seznanjali in navduševali za poslušanje glasbe. Za mlade tolkalce je bila na gimnaziji avdicija. vendar so se oglasili le štirje. Je bila to trema, strah? Da je teh instrumentalistov na šoli več, se je pokazalo na četrtkovem večeru mladih ustvarjalcev, organiziranem v okviru kulturnega tedna Četrtki so sicer namenjeni rednim jazzovskim večerom v organizaciji jazzovske sekcije Glasbene mladine Maribor. Dijaki vedo, da Glasbena mladina obstaja, premalo pa so seznanjeni z njenimi cilji, delovanjem in programi. Ozvočenje po razredih daje možnost za delovanje šolskega radia. Med odmori dijaki pripravljajo oddaje, v katerih je zajetih kar največ glasbenih zvrsti. Vendar komentar zožijo zgolj na najavljanje izvajalcev. Danes mlade strašansko priteguje iz tujine privzeta disco glasba. Pojem disco je povsem jasen: zabava, sprostitev, čimbolj glasna in tembolj enostavna glasba. Na gimnaziji zato poskušajo s kvalitetno.rock glasba Aktivno glasbeno življenje na tej šoli bi lahko pomenilo dobro podlago za mariborsko osnovno organizacijo Glasbene mladine, ki bi se povezovala z drugimi šolami in gostovala s pripravljenim programom. Na I. gimnaziji je mentor MKUD likovni pedagog, profesor Marjan Remec, tako da za glasbo skrbijo dijaki sami. Nova profesorica glasbene vzgoje jim daje pri pouku širše možnosti za sodelovanje, za samostojno delo — v obliki referatov. Poslušajo, seznanjajo se tudi z moderno glasbo. Kljub temu je glasbeni vzgoji namenjena postranska vloga, saj že tako majhno zanimanje izgine ob cviljenju starega magnetofona. Z glasbo je najbolj povezana plesna sekcija, natančneje baletna skupina, ki pod vodstvom Maje Milenovič ustvarja ob glasbi. Dramska sekcija in literarni krožek se ob proslavah, literarnih večerih in recitalih povezujeta s plesno skupino predvsem pri izbiri glasbe ki naj bi ustrezala širšemu krogu poslušalcev. Med dijaki se številni izpopolnjujejo na glasbeni šoli. Pripravljajo magnetofonske posnetke, ki so dragocen pripomoček za analizo glasbenih del pri pouku. Ostajajo neizkoriščene možnosti: mladi ustvarjalci bi lahko veliko pomagali pri prireditvah, vendar potrebujejo nekoga, ki bi jih vodil, usmerjal. Enako neizkoriščeni so glasovi: zbora na šoli ni. Šolski radio je namenjen le uradnim obvestilom. Tako ostajajo dijakom le obiski koncertov Glasbene mladine, večernega abonmaja in pa prireditve, ki jih pripravlja gimnazija Miloša Zidanška. Le peščica dijakov I. gimnazije ve kaj več o Glasbeni mladini, redki prebirajo revijo GM. Ko jih bo med aktivnimi dijaki nekaj več, ki bodo pripravljeni žrtvovati del prostega časa za glasbo in za osveščanje nepoučenih sošolcev, bo I. gimnazija našla pot do novih oblik glasbene dejavnosti. Besedilo in sliki URŠKA ČOP mmm šTuim I. gimnazija — Polona, Irena in Štefka — jazzovska sekcija GM Maribor povezuje dijake obeh gimnazij Gimnazija Miloša Zidanška — med pogovorom z glasbeno aktivnimi; Borutom, Ester, Vasjo in Metko (od leve proti desni)