KATOLJgK CKRKTEN LJgT. _
:n4k P6*6k ?eli Poii»in P° Poiti " cel° leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., aa eetert leta 1 gl. 30 kr. ¥ tttgarmei gprejemana «a eelo loto 4 gl., za pol leta 2 gl., za Čertert leta 1 gl. ako zadene na to dan praznik, izide ,.Daniea" dan popi*
Tečaj XXXIX.
V Ljubljani, 15. prosenca 1886.
Ust 3.
Sveto leto.
Z encikliko od 22. grud. 1885 so sv. Oče Leon XIII napovedali čas velike milosti, namreč -sveto leto" za 1886.
V tej encikliki namestnik Kristusov omenja posebni vzrok, zavolj kterega je ravno pravi Čas za aveto leto. V poprejšnjih okrožnicah namreč 80 sedanji papež obravnavali to, kako tehtno in potrebno je, da se deržave bližajo keršanaki resnici, keršanski šegi in omiki; zdaj pa se je z vsimi pomočki treba prizadevati, da se ljudje povernejo k keršanski čednosti. Zskaj to? Znto, ker deržava je taka, kakoršni so ljudje (to je, kakoršne deržave in vlade so ljudje vredni). Poslopje je le takrat dobro, če so terdni in dobri posamezni deli tega poslopja; tako so tudi očitne deržavne zadeve le tako prave in dobre, če so deržav]jani na pravem potu (sej vladovni in postavodsjavni ljudje se jemljejo izmed ljudstva, zlasti zdaj o vstavnih časih). Delati tedaj se mora na to, da posamezni postanejo dobri kristjani, da keršanstvo kažejo v osebnem in očitnem življenji.	^
Na to pa je treba toliko bolj gnati, kolikor veči oo nevarnosti dan danes, in sicer nevarnosti od vseb strani. (Kakošne pošastne pregrehe se godijo med pri-prostimi po deželi, kolika vnčmarnost do naj svetejših reči in dolžoosti v višjih stanovih!) Mnogo kreposti nsših očetov so jo sgubilo. Poželjivost in razuzdanost gospoduje, pa ji še ni dosti svobode — prostosti! Lsž-njivi nauki, nszori se razširjajo. Še celo boljši ai ne upajo očitno kazati avojega boljšega prepričanja. Nove društva, ki se anujeijo, no napeljujejo ljudstva k Bogu, ampak ga od Boga, vero in čednosti odvrsčsjo.
Ker so hudo tako močno, kopiči in rszširjs, sv. Oče keršenstvs no morejo molčati, temuč morajo iakati pomočkov, da. se budo odpravi, kar koli je moč. Iz tega .namena oznanujejo sveto leto. In zato vse opominjajo, mfžb0f6 svoje misli, jih odtergujejo od zemlje in ober-nejo kriško, k višjim namenom. To bo pomagalo vsakemu samemu za-se, pomagalo bo celi deržavi. Od posa-meznih se bode poštenost, čednost preoeljevala v očitno (javno) življenje.
veliko je ležeče na gorečnoeti škofov in vitjih, da ee sveto leto koristno obhaja in doverši. Potreben je goduk in pojaenovanje od dekovnov do ljudstva, potrebno
radovoljnemu zatajevanju, ker mnogi želč živeti le v mehkužnosti in se jim neče nič storiti, kar aerce kviško povzdiguje. Zato imajo tudi polno izgovorov in pretvez zoper cerkvene postne naredbe in aploh zoper pomočke sv. Cerkve, omehkuženi pa toliko prej zabredejo v pregrehe, ker se ne znajo vojskovati zoper strasti. Treba in primčrno je toraj, da se svet kliče nazaj k zmernosti. Vediti morajo, da ne le evangeljski svetje, ampak tudi pamet sama zaht?\a, da je človek gospodar samega sebe, da ne privoli v poželenje, pa da brez pokore so greh ne odpusti.
Sv. Oče priporočajo škofom, da naj ohranujejo in pospešujejo med svojimi včrniki tretji red sv. Frančiška. Izgled in prošnja tega svetnika prav veliko pripomore, da se poživlja duh pokore. V naj veči nedolžnosti je bil ta svetnik naj veči spokornik in kazal je s svojim življenjem in čednostmi nad seboj podobo križanega Zveličarja, zato so mu bile tudi vtisnjene Zveličaijeve rane. Pravila toga reda so tehtne aa keršansko čednost
(Konec naaL)
Za novo leto 1886.
Pridiga, ki so ie imeli aa aovega lete dan si prošt Peter Urh v kapiteljski cerkvi v Novem
mil gosp.
Jut tvoj varhbom
28, 13. 15.)
Gospod m m (I. Moj*.
Solnce gre za božjo gnado, pa se zopet poverne. Vse drugač je zastran časa. Odkar je leto 1885 minulo in v morje neskončne večnosti zatonilo, so no bo nikdar več povernilo. Le zgodovina bo še pripovedoval^ kaj da se je vso v pretočenem letu zgodilo, tudi ljudje bodo sem ter tje od njega govorili, posebno po nekterih krajih, kjer se ga bo z grozo in strahom spominjal sedanji rod, tako poatavimo na Španjskem, kjer ao hudi potresi veliko škodo naredili, ps ko je tudi strsšns kolera tako hudo razsajala, da jih je na en dan po 5, 6, 7,8 še celo 900 pomerio. Na zadnjo je umeri še ojik krsJj. Zares hudi udarci!
Po drugih krajih so bili strašanski viharji, so veliko škode napravili, pa tudi mnogo ljudi pokončali*. Na mnogih krajik je toča hudo bila in veliko
eoje k pokori, ki je vsakdanja kasen za greh, in k uničila. Brali smo pe tudi od velikih povodenj,

napravile na milijone ftkode. Tndi dolgo deževje in zopet huda suša je na mnogih krajih pridelkom zelo Škodovala. Bres vojske še tadi ni bilo. Na več krajih sveta so se bojevali in pctyjali. Tjfi irwnft P" in okoli nas je
doh^tljivi Bng nafte kraie ^vaake poa«hne naareča ph-varoval. Raznn nevihte 4. avgusta ni bilo pri n*a nič posebno hudega. Pridelalo se je sicer belega žita bolj malo, ali prav dobra letina je bila za koruzo in ajdo. Tudi drugih pridelkov je bilo toliko, da ne bo treba stradati, velikoveč, kdor bo varčno ravnal, ostalo mu bo fie kaj za prihodnje leto. Kar n^ vino zadene, ga tadi ni bilo ravno veliko, ali zato je pa toliko boljše. Tako vidite, da je bil gospod Bog zares dobrotljiv proti nam in zato mislim, da se je slehern včeraj prizadeval Boga se zahvaliti za prejete dobrote, in če tega še nisi storil, opravi danes dolžno zahvalo, saj vemo, da zahvala nam še novih dobrot nakloni.
Tako preljubi! je bilo pretočeno leto.
Kakšno bo pa leto 1886?
To Vam pa hočem zdaj razložiti.
Kakšno bo leto 1886? Kakšno da bo to leto, ali dobro ali hado, srečno ali nesrečno, veselo ali žalostno, tega nihče ne vč, kakor Bog sam. On, ki je vse vstvaril, ki vse ohranoje in vlada, on govori sam od sebe: Nebesa so moj sedež, in zemlja je podnožje mojih nog (Izaija 66, 1.), zato pa tudi vpraša: Mar jest ne napol-nujem neba in zemlje? (Jerem. 23, 23.) Ker Bog vse stvari in vse ljudi vidi, zato pa tudi pravi Sirah: Vse njih dela so pred Božjim obličjem kakor solnce; in njegove oči brez nehanja gledajo na njih pota (17,16). Ali Bogu ni znano samo to, kar se zdaj godi. Sirah tadi piše: Gospod Bogu je bilo vse znano, preden je bilo vstvar-jeno, in tako on tudi potem vse pregleduje, ko je stvar-jeno. (Sirah. 23, 29.) Bogu tedaj ni samo znana sedanjost, temuč tudi pretečeuost io prihodnost, na kar nas ravno sv. Avguštin opominja, ko piše: „Kteri človek zamore to modrost zapopasti, po kteri Bog vse vč; to, kar je bilo in kar še le bo, kakor tudi to, kar je zdaj.. vse je pred njegovimi očmi.* Ako je pa vse pred njegovimi očmi, znana mu je tedaj vsa prihodnost, tedaj tudi znano vse, kar se bo v tem letu zgodilo.
J« n« lj Rnfi	tudi ^il)?^«* ^ffl"
zodel ? Sv. pismo nam služi v dokaz, da je Bog to storil. Ko je Adam zagledal Evo in rekel: Zavoljo tega bo zapustil človek svojega očeta in svojo mater, in se bo deržal svoje žene in bota dva v enem mesu (L Mojz. 2, 24). Bog bi tega ne bil mogel reči, ako bi sam ne bil njemu pokazal prihodnosti. Ravno tako nam spričuje blagoslov Izakov, besede Jakopove na smertni postelji in razlaganje sanj egiptovskega Jožefa, da ti očaki so zamogli le zato tako govoriti, ker jim je Bog odkril prihodnost. In kar nam pripoveduje sv. pismo od Mojzesa, Jozveta, Samuvela, Debore in Judite, vse to nam dokazuje, da vsi ti so bili od Boga razsvetljeni, ko so prerokovali.
Razodeval je pa Bog prihodnost posebno jpgEfikfilP' ktere «n j^i« im«nnvftli vidr«. zato ker so svoje naznanila t prikaznih vidili. Kakor vidi spijoč človek v sanjah mnoge reči, tako so tudi preroki v duhu gledali prikazni, ktere so potem ljudem pripovedovali io tako prihodnje dogodke naznanovali. Imenovali so pa judje preroke tudi navdihnjene, od Boga podučene. Bog sam jih je razsvitljeval in jim na misel dajal, da so govorili in naznanovali prihodqje reči. In taki posebni preroki so UftgtOjpli z vpeljavo k^ljA?* YiftVA *n t*™*1*' v spolnovanji postave Božje zanikarniši in je bila deržava v nevarnosti priti ob tesno zvezo z Bogom. Od tega časa do razganja judovskega kraljostvffie vstajale med iz-
voljenim ljudstvom mnogo prerokov, kteri so se namreč prizadevali po eni strani potegovati zavezo izvoljenega ljudstva z Bogom, njegovim kraljem, in ob času nadlog v ljudstvu obudovati zaupanje v Boga, njega edinega pomočnika, po dragi strani pa so se trudili hudobije odpravljati, sveto vero razširjati, malikovanje zatirati, in ljudstvo k zvestemu spolnovanju postave Božje opominjati. Da bi pa nauki prerokov ljudstvu tolikanj bolj do serca segali, so oni nepokornežem in nespokornikom napovedovali strahovite sodbe Božje, pobožnim in v stiskah zdihajočim judom pa so oznanovali vesele obljube, zlasti pa in naj bolj pogostoma prihod Odrešenika in njegovega božjega kraljestva na zemlji.
Tako je Bog v stari zavezi naznanjeval prihodnost. Pa tudi Kristus je prerokoval od sebe, svojega terpljenja in smerti, in napovedal je razdjanje tempeljna, da kamen na kamnu ne bo o »tal. Ravno tako se bere v življenju mnogih svetnjkov in svetničTčlsrso od Boga navdihnjeni naznanovali, kaj se ima tu ali tam, tema ali unemu zgoditi. In ker se je vse to zgodilo, je bil dokaz, da so resnico govorili.
bilo kaj pKgrokovano? So neke majhne bukvicez napisom: Prerokovanj* od Ludvika Roka, o. frančiška nt gori Si naj. Bile so te prerokovanja natisnjene v Terstu 1. 1885 :n kramarji so jih po kmetih razprodajali. 04 . tod je prišlo, da so ljudje po kmetih začeli strašne reči J od leta 1886 pripovedovati; pripovedovalo se je še, da bodo » nastopili tako strašni dnevi, da še luč ne bo gorela razun blagoslovljene sveče. Ni čuda, da ste se začeli strašiti ) in novega leta bati. Ali povšm Vam, da sem te bukvice » prebral, da si druzega nisem mislil, kakor to je sama ; sleparija in vse kaže na to, da jih je spisal kak Lah, 1 ker le od laške dežele vse dobro govori, drugim pa vso : hudo napoveduje. Zato Vam očitno rečem, nikar tega t ne verjemite; ni li škoda, da se take neumnosti prestav- \ ljajo v naš jezik, ker druzega se s tem ne doseže, kakor : da se ljudstvo bega.
rje pa še neko drugo prerokovanje, ktero se tudi na to leto obrača. Malahija, nadškof Armaghski, je namreč v podobah popisal vse papeže, tako pravi postavimo od Pija IX., da bo Križ od križa, in to se je zares zgodilo. Zakaj naj veči križ je prišel čez Pija od kralja Sardinskega, kteri ima v svojem gerbu križ in kteri je s silo vzel papežu njegove dežele in Rim. Od sedanjega papeža pa pravi, da boUi^č	jji
vjema z Leonom XIII. Za k	auč en o7t in modrJsf?
ktera se kaže v vsih njegovih okrožnicah (enciklikah), je tako velika, da se zares smč reči, z nebes mu je podeljena. Posebno je papež pokazal svojo modrost, ko ste pruska in španjska vlade ga naprosile za razsodbo o Upom prepiru za pravice do Karolinških otokov. Sv. oče s7 vprašanje Karolinških otokov tako razsodili, da ste obe stranki s to razsodbo zadovoljni. In ravno to nam spričuje veliko modrost sv. očeta. Oni so zares, kakor da bi bila luč prišla z neba. Malahija je tedaj zadel, kar je pisal o dosedanjih papežih; vendar za ka-cega preroka ga ne moremo razglasiti, ker v tem ima le sv. Cerkev govoriti.J
Neko drugo napovedovanje prihodnost pravi: Ifo bo sv. Marka Alelujo pel, Antnn Pinknštp? pravde 1,janeg obhajal na presv. K. Telesa dan gpcl svoi. ftel avet im umi gdrje m ioj. in ravno letos padejo ti prazniki na ravno te dneve. Zato se nekteri tega leta toliko bojč. Ali preljubi! to ni nič nenavadnega, da ti trije godovi zadenejo na ravno te praznike. To se je že zgodilo v prejšnjih stoletjih in se bo zopet zgodilo 1. 1943. Zato rečem: Otroci! zapomnite si, če boste dolgo živeli, boste kakor starčiki 1.
1943 ravno tako praznike obhajali, kakor letos. Pa tudi, ko se bo pisalo 2038 in 2190, bodo se ti svetniki o ravno teh praznikih obhajali, kakor letos. Če bi tedaj oni napovedovalec tndi imel prav, če - bi bile njegove besede zares pravo prerokovanje, še vodno se smemo s tem tolažiti, da se morebiti to goriš ne bo že letos spolnilo, ampak še le kdaj v poznejših časih. In če bi se tudi kaj hudega zgodilo, ali ni Bog še vedno nad nami v nebesih? Nas li ni bo^ja roka vedno varovala — od rojstva do zdaj? Ali ni ves čas dobrotljivi Bog čul nad nami in nas varoval, kakor zerklo svojega očesa? In mar ni pripravljen nas todi še nadalje varovati? Sej smo njegovi otroci t zaupajmo, in naše zaupanje ne bo osramotpno. Le to je vprašanje; Smn r " ^fifllpgP^firnt™ {n	blagoslova tudi
vredni? Na to vprašanje pa, ako hočemo resnico govoriti, moiamo_rečiiNe! StLpa£~x?*te in 8^gaj_^idite, kako da se po>^etu_god!.
TCe ze oTroCT>— še enkrat rečem — če otroci take pregrehe doprioašajo, kakor odrašeni; če so mladi, ki noč in dan na drugo ne mialijo, kakor kako da bi drugi spol motili in v greh zapeljevali; če so mlade osebe druzega 8pola, kterim za Čistost in nedolžnost nič ni mar, ktere se leta in leta pečajo z zapeljivci; če še celo zakonski v svojem svetem stanu na Boga pozabijo in žive po besedah angela Rafaela kakor konj in mezeg, da, šegerje kot neumna žival: bi bilo potem le čudo, ako bi Bog tudi nad sedaojim človeškim rodom tožil in rekel: Žal mi je, da sem ga vstvaril! Potrebil bom človeka z zemlje! in če bi Bog tudi sedanji svet strahoval kakor ljudi ob času vesoljnega potopa?
In če človek, po Božji podobi vstvarjen, kterega t&fio je bilo posvečeno pri sv. kerstu in je tako po-, stalo tempelj Božji, odločeno da enkrat od mertvih vstane in v nebesa pride, se da pa od svoje strasti tako premotiti, da svoje lastno truplo oskrunjs, in da še sam sebe, svoj spol ali neumno žival zlorabi, to celo ponavlja: bi bilo li čudo, ako bi se Bog tudi nad takimi maševal, kakor nekdaj nad Sodomo in Gomoro, ker tudi njih pregrehe kličejo k Bogu na maševanje? 1
Če so katoličani, ki očitno kažejo, da jim za sv. vero ni nič več mar; če so taki, da se ne sramujejo čez svojo la8tno vero zabavljati, kar ne stori ne jud, ne turk, ne staroverec in ne protestant, da bi gerdil in skrunil svojo vero; da! če je že tako da!eč prišlo, da sinovi katoliške cerkve pišejo in svoje liste ljudstvu vrivajo, v kterih jim je malo mar za papeža, za sv. Cerkev in se tako prizadevajo še druge premotiti in jih od spoštovanja sv. vere odverniti; če katoličani tako zapušajo Boga in Kristusa, bi bilo li čuda, če bi se Bog tudi nad takimi maševal, kakor nad Koreom, Datanom in Abironom, ktere je zemlja žive požerla, in ogenj pokončal 250 mož? Preljubi! če se duhovni, opominvani od sv. očeta in škofov, prizadevajo, da se božja služba na naj slovesniši način opravlja, mnoge pobožnosti, postavimo šmarnice, rožni venec, križev pot, z vso pobožnostjo obhajajo, da se vpeljejo bratovšine in verni zanje vnemajo; če so pa taki, kterim še za eno tiho mašo ni mar, če se zgodi, da se kdo še celo hvali, da ni bil pri sv. maši (v Gospodov dan ter se s storjenim smertnim grehom baha); če se naši gospodje zares prizadevajo, in lepe pridige imajo/Ha" jih še cglo tu i i hvalilo in	rnaTn5af *Mfh j«
. pa mnogo, kteri se enkrat na leto kapitelske cerkve ne ; vidijo od znotraj, kteri še ene same pridige nočejo sli-tšati: bi bilo li čuda, če bi Jezus užaljen zaklical: Jeruzalem! Jeruzalem! kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor koklja zbira svoje pišeta pod peruti, in in nisi hotel: Glejte! vaša hiša vam bo pusta pušena (Mat 23, 37, 38); če bi se moglo reči: Zastonj čujejo,
ker Gospod ne čnje, zastonj zidajo, ker Gospod ne zida?
Če se otrokom v šoli priporoča, da naj gledajo, da c bodo vsako nedeljo in praznik pri sv. maši, pridigi in / keršanskem nauku in če otroci starše prosijo, da naj S jih v cerkev pustč, če pa so taki starši, da sami otrokom/, brsnijo iti v cerkev; in če oo zopet starši in gospodarji,r * kterim nič ni mar, 80 li njih otroci, odrsšeni sinovi in hčere, hlspci in dekle, so le njih podložui in delavci bili pri božji slnžbi? vprašamo: se bodo li taki starši, taki gospodarji čudili, če bodo njih otroci, njih poeli sprideui, neubogljivi in hudobni, če taki starši nad svojimi otroci namesto veselja, le sramoto in žalost doživč, če bo njih starost in konec tako žilosteu kakor, je bil Helijev?
Preljubi! Ce so taki, od ktftrih j* gfltnn »n>nnr ▼ kakšnih pregrehah da živč, v kakšni nevarnosti da se znajde njih duša, in Če takim že leta in leta ni mar, da bi se z Bogom spravili, če vun in vun velikonočno spoved opušajo in tako greh na greh na svojo vest na-kladsjo; če so zopet drugi, kteri grejo k spovedi, če jim pa ni toliko mar, da bi jo dobro — temuč, da bi jo le hitro in lahko opravili; če pri spovedih le navadne grehe povejo, naj veči in naj gerši pa zamolčč, in če tudi vso grehe povejo, pa nimajo ne keaanja, ne resnične volje poboljšati se, če ostanejo v velikih pregrehah leta iu leta in se nič ne prizadevajo, da bi se hudih nap&k znebili, da bi en ali drugi greh zapustili in če vender, to je res gotovo, da jim taka spoved nič ne pomaga, ker je Jezus sam rekel prešestnici: Glej! da ne boš več grešila; in hromovemu: Glej, da ne boš več grešil, da se ti še kaj hujšega ne bo zgodilo... se prederznejo in pristopajo leto za letom k Božji mizi, in tako sami sebi jezo, sodbo in pogubljenje nakopavajo, ker se pregrešč nad Telesom in Kervjo Jezusa Kristusa: o ljubi Jezus, če taki grešniki tebe leto za letom na noviČ križajo, če tvoja presveta Kri kliče k Bogu na maševanje. bi bilo li čuda, če bi se Bog od takih odvernil in jib prepustil žalostni osodi, kakor Judeža Iškarijota?
Če so katoličani, kteri nič ne deržč do posta, in n še celo svoje otroke in posle silijo ob petkih meso jesti; ^ če se po kmetih vedno bolj razširja navada, da se ob postnih dnevih z nepostno zabelo zabeluje, čeravno za to nimajo nobenega privoljenja; če se Gospodovi dnevi vedno bolj skrunijo in se prodaja kakor vsak teržni dan; če človek božjih darov ne vživa po pameti, temuč da hodi tako dolgo v zidanico, dokler ni zadnja kapljica izpita in še v svoji pijanosti pregrehe doprinaša, da je strašno in pridši domu druzega ne zna kakor preklinjati, ženo in otroke pretepati — sploh Boga žaliti: bi se le potem čudili, če bi se tudi nebo zaperlo, suša nastala ali nevihte prišle, da bi zemlja več ne rodila, kakor ob času preroka Elija?
Preljubi! ako hočemo tedaj, da bo novo leto zdravo, srečno in veselo, naša dolžnost je pred vsim k Bogu so oberniti. Sej zato beremo, da je Samuvel sklical Izraelce in jim je njih pregrehe očital, potem pa rekel: Ako se iz vsega serca vernete k Gospodu, vas bo otčl iz filistej-skih rok; in Izraelci so se postili in spoznali, rekoč: Grešili smo zoper Gospoda... in Gospod se jih je usmilil. In zopet ko ob času £l^a ni deževalo tri leta in šest mescev, kakor hitro je ljudstvo klicati začelo: Gospod sam je Bog! jim je Bog poslal potrebnega dežja in zemlja je zopet rodila. Iu ko je prerok Jona šel v Ninive in klical: Se 40 dni in Nioiv ne bo več! in je kralj zapovedal: Slehern naj se spreoborne od svojih hudobnih potov: kdo vč, morebiti se Bog potolaži in nam odpusti, da ne poginemo, in se je ljudstvo postilo in k Bogu obernilo, se je ps ravno zato tudi Bog Ni-nivljanov usmilil in odvernil od njih nesrečo, ktero jim je bil zažugal.
TSko preljubi! — fndi mi k Boftfl obernimo in Bog 00 nMj h« jam^l- Dft so pa bo Bog 86 toliko gOtOV Še naa usmilil, prizadevajmo si, do bomo z božjo pomočjo todi druge apreobernilL Žene trudite ae z vso poterpež-ljivos^jo in molitvijo, da spreobernete svoje može, gospodarji svoje podložno, storži svoje otroke, znanci svoje prjjatle, da vssk izmed nas pripravi na pravo pot vso te, kteri so nam ljubi in dragi. Zakaj ako se bomo vsi resnično k Bogu obernili in začeli igemu služiti, potem so smemo zanesti, da bodo tudi nam veljale besede, ktere je Gospod Bog enkrst govoril Jakopu: In tvoj varh bom! (L Mojz. 28,15.) Da 1 vresničile se bodo besede, ktere je govoril Jezus sv. Margariti Alakok: »Jest bom njih varstvo v življenju in smerti." In ravno zavoljo tega, ker jo danes pervi dan leta, pa tudi pervi potek v mescu, ko bogoljubne duše opravljajo svojo po-božnojt na čast Jezusovemu presv. Sercu, zatecimo se tudi mi danea k Jezusovemu Sercu in prosimo, naj naa vzame v svoje varatvo. Na današnji dan je pervikrat tekla njegova preeveta kri, ko je bil obrezan in Jezus imenoval; tekla je pa tudi, ko je umiral na lesu av. križa in ko jo bilo njegovo Serce prebodeno. V življenju in amerti nam je zato Jezus tudi pripravljen na strani atati. Priporočujmo ao mu zato poaebno danes v začetku L 1886, naj naa akoz celo leto varuje na telesu in na duši, da bi nobenega greha ne atorili, temuč vedno Bogu alužili, da bi preživeli novo leto Bogu na čast, sobi in drugim pa v sveličanje. Amen
dofsk In živaL
Nadaljevanje tega premišljevanja g. V. Žitnika od lanskega leta.
Vernimo ae aedaj k živali. Ali tudi onč govore, pišejo li tudi onč knjige? Do aedaj ae še nikomur in poarečilo, da bi bil pri živalih kaj enacega opazil, dasi-ravno ao učeni mo^je že na vse strani živalsko življenje opazovali. In zakaj ne znajo živali govoriti? Nato imamo prav kratek odgovor: Žat6, ker ne mislijo in nič ne umejo, toraj tudi nimajo kaj povedati. Žival toraj ne potrebuje jezika; ona je bila in bode ostala »neumna" žival.
Sicer ae navadi kaka žival, n. pr. papagaj, da izgovarja kako beeedo. Ali žival izgovarja, nevedč kaj in zakaj, ona le vedno blebeče, kar jo je človek naučil.
Morda pa žival nima tacega gerla, kakor človek? Pač da? Možje, ki ao tudi to preiakavali, terdijo, da bi živali zarad gerla lahko govorile. Stvarnik bi bil živalim gotovo tudi dar jezika (govora) podelil, ko bi one bile človeku enake. In ko bi živali le zat6 ne znalo govoriti, ker nimajo tako vatvarjenega gerla kakor človek, bi morale vaaj človeka govorečega razumeti. Pa tudi tega pri nobenk živali ne opazimo. Tako n. pr. ameš pesa zmčijati in grajati, kolikor hočeš, da ga bodeš le z roko prijazno pogladil, pa dobrovoljno ao deržal, on bode mialil, da ga hvališ Ltd. Vae živalska znamenja go-vorjenja in medaobojnega pogovora ao le naravna, pri-siljena po nagonu, toraj tolik razloček med živalijo in človekom.
Najvažnejši razloček med človekom in Živaljo je pa ta, da človek apozni, da mora še neko vi$je bitje biti, ki vlada ves avet Če se namreč človek zunaj v naravi okoli sebe ozrč ter premišljuje, kako polna da je zemlja vadi stvari, mora se gotovo vprašati, od kod pa je vender vae to? Kedo je vatvaril solnce, luno, zvezde, brezštevilno živali, drevje, zelišča Ltd.? In od kod jo človek aam? Kedo vlada tako modro vee avet? Taka vprašanja in še veliko druzih pride človeku na misel, ko opazuje avet In gotovo tudi človek apoznš, da avete
ni vstvaril človek. Še bolj neumna pa bi bila miael, da bi bil avet sam od sebe iz nič postal. Toraj mora gotovo nekdo biti, ki je mogočneji, kakor človek. To vsemogočno bitje pa je Bog. Zato pa tudi ne najdemo nikjer nobenega naroda, ki ne bi častil nekega višjega bilja. • In tako pravi poganski Plutarh: »Če obideš ves svet, našel bodeš mesta, ki nimajo zidovja, ne knjig, ne kraljev, ne bogastva, ne deoarja, ki tudi ne poznajo šol in- gledišč: mest pa nobeden nikoli ni videl, ki ne bi imela tempeljnov in bogov, ki ne bi poznala molitve, prisege
in prerokovanja--Dalje pravi, da bi bilo morda .
lo$je, zidati mesto brez tšl, kakor da bi bila kaka der-žava brez bogov. Se v6, da ne amemo misliti, da so vai narodi častili pravega Boga. Molili so tudi solnce, luno in zvezde, narejene malike, da, celo živali in ogeqj. Vzrok pa je bil, ker niso poznali pravega Boga, ker pravega Boga spoznavati uči nas le sv. Jezusova vera. Vendar pa moramo iz tega sklepati, da je Človeku prirojeno častiti Bitje, katero je ves svet stvarilo iz nič. Človeške strasti so omračile um, da nima pravega spoznanja, da začne malikovati itd. Zgodovina nas uči, da skoro vsak narod veruje v neumerjočnost duše, in da mertve z muogoverstnimi obredi iu šegami poko-pujejo. Pri vsakem narodu je vera v tako tesni zvezi z njegovim življenjem, da se po njej ravnš ves napredek naroda. In na r bolj bilo je ljudstvo razdraženo, kedar so mu hoteli staro vero uzeti ter mu novo dati. In kaj nam to kaže? To nas uči, da ima človek dušo, ki išče pomoči in zavetja pri Stvarniku. Le njemu hoče biti človek hvaležen in pri njem hoče po smerti počivati ter vži-vati veselje.
Če pa pogledamo neumno žival, ali tudi ona čaati kakega boga ? Gotovo ni še nobeden videl, da bi katosa žival molila tudi le sploh kakega malika. Ali je morda že slišal kedo, da bi katera žival drugo mertvo zakopala in potem za-njo molila? Toraj je tudi v tem silno velik razloček med človekom in živalijo.
Ali oni brezverniki, ki terdijo, da človek nima duše in da je živali enak, imajo še druge izgovore. Pravijo namreč, da so živali zveste, hvaležne, dobrohotne, in kdo si vč, kake lepe lastnosti njim dalje še prištevajo, kar pri človeku ne najdejo. Je pa li to ris? Pes je sicer res prav zvesta in hvaležna žival, jagnje je zgled po-hlevnosti, in osel jo celo bolj poterpežljiv, kakor marsikateri človek; vender ne moremo reči, da so to njih čednosti. Žival namreč mora taka biti, ker jo je Bog tako vstvaril. Ona nima proste volje, da bi bila sedaj taka, jutri drugačna. Lev je bil in bo roparska žival, in golob bo vedno zgled nedolžnosti. Človek pa ima prosto voljo, on dela, kakor hoče. Ce je dober, spolnuje dolžnosti in postave, ki mu jih je Bog dal, ter premaguje svoje strasti in slabo nagnjenje; če je pa hudoben, vd& se pregreham in hudodelnostim. Toraj žival tudi nobenega zaslužka ne more imeti za dobro dejanje, ker ona mora po naravi tako delati. Le človek zamore od Boga plačilo pričakovati, ker je prostovoljno Bogu služil. Bučela n. pr. ves bo^ji dan marljivo nabira medu po cvetlicah; di morda ona pričakuje od človeka ali celo od Boga kakega plačila za svoje delo? Kaj še! Bučela to dela po nagonu, ker druzega ne zn& in ne more.
(Dalje sledi.)
Kolttsv spokornika (po av. Bernardu). 3
Za četertek.
O gospod Jezus Kristus! Zavoljo Tvojega britkega terpljenja, ki ai ga nameato mene prevzel in za odpu-
- z
•Stanje mojih grehov sprejel, sklenjen z vsemi, ki svoje grehe zares obžalujejo in Te v resnici iščejo: spoznam jest pred Tabo vse grehe, ktere sem storil, vse dobro, kar sem opustil; ali kar sem zanikuno ali ne dosti čisto opravil, kakor Ti bolje veš, po številu, po velikosti in po meri — in zgubljene dnove mojega življenja, o kterih sem Te žalil ali Tvojo čast manjšal, in od Tebe, največi dobrote, odpadel in bljižnega za sabo v pogubljenje vlačil. — Sprejmi tedaj, o Gospod! od mojega revnega življenja še ostale lets, za te pa ktere sem s hudobnim življenjem zgubil, v kterih sem razuzdano iivel, potertega in skesanega serca ne zaničuj, o Bog! — Moji dnevi so se nagnili in minuli brez sadu, ni mogoče, da bi jih nazaj poklical, ampak naj Ti bo do-padljivo, če se jih vsaj v britkosti svoje duše spominjam. Gospod! Najglobokejše brezno moje revščine kliče brezno Tvojega najvišjega usmiljenja. Nikar v jezi ne zaderžuj svojega usmiljenja, in nikar ne pusti, da bi se studenec Tvojih milost posušil zavoljo mojih grehov, ki se vsih nsmilnješ in ničesar ne sovražiš, kar si vstvaril, in pregleduješ ljudem grehe zavoljo njih spokornosti. Tvoja oblast je, Gospod, da odpuščaš grehe in da se usmiluješ, dokler je še Čas milosti in odpuščenja, in dokler je čas poboljšan ja: dodeli meni revežu svoj blagoslov, da me ne zadene Tvoje preklestvo ob dnevu končanja! Stori, o Gospod! prosim Te, da priljubljene slabe navade •opustim, in to, kar je tebi všeč, delam; dodeli da, Kakor nem dozdaj bil uren v grehih, tako bom zanaprej s Tvojo milostjo uren v spolnovanji Tvoje volje; da kjer je hudobija do zdaj prevladala, zanaprej Tvoja milost prevladuje. Prosim Te, zavoljo Tebe samega, in zavoljo ljubezni Tvoje ljube Matere, častitljive Device Marije in na prošnjo vsih Tvojih svetnikov in svetnic, odpusti mi moje grehe, zanikernosti in nevednosti, ter me nikar ne pogubi z mojimi hudobijami, in nikar ne prihranuj v svoji jezi mojih grehov do konca.
Spomni se o Jezus, da Ti ni lastno, kterega tistih pogubiti, ktere Ti je Oče izročil, ampak da Ti je lastno vselej se usmiliti in prizanesti, nobenga ne zavreči, ampak vse zveličati. Ker Oče Tvoj Te ni poslal na evet, da bi svet sodil, ampak da bi življenje imeli po Tebi, da bi bil naša sprava in ne zoper nas! Ti si plačal, kar smo mi zadolžili; Ti ai dopolnil, kar smo mi zamudili! —
Naj mi toraj zaleže, o Gospod, zdaj in na mojo zadnjo uro v popolno in preobilno zadostenje Tvoja pregrenka smert in cena Tvoje prelite kervi in spomin tega zadostenja, namreč presveta skrivnost Tvojega Rešnjega Telesa in Tvoje Rešnje kervi, ki se Ti vsaki dan v cerkvi daruje za blagor Tvojih služabnikov, kjer ei Ti sam duhoven in daritev ob enem: tisti, ki sam daruje in kteremu se ob enem daruje, da nam služiš zdaj v tem življenji milost, ktere ne zaslužimo, v prihodnjem pa pokoj in čast, ktero nam je Tvoja britka smert dosegla. Tvoje oči, o Gospod Jezus! so videle mojo nepopolnost ; pa Ti, o usmiljeni in čez vse hudobije vzvišeni, mi nikar ne prištevaj k pogubljenju, Te prosim, ki si vse k naj veči in popolni dobroti naj bolje, popolnoma in naj modrejši naprej namenil; tudi ne pripusti,.da bi bil izbrisan iz bukev življenja, ampak dodeli mi doto, ki mi spada v podporo namreč predragega terpljenja, zavoro kterega si blagovolil imeti človeka sodediča v kraji večno živečih.
Tebe tedaj, o Gospod! naj gane in nagne k usmiljenju premišljevanje človeške alabosti, ki dobro veš, kaj je bitje človeško, in da nisi zastonj človeka postavil na zemljo ter me ohrani, delo Tvoje dobrote, da ne bo zaatoig Tvoj trud zavoljo mene, tudi ne zastonj Tvoja nedolžno prelita kri. Ti, o Gospod, ki grešnike očiščuješ,
I —
dodeli, da po opranih od Tebe grešnih madežih in po razsvitljenji mojega dušnega obraza Tebe spoznam in po tem spoznanji stanovitno po Tebi hrepenim, da tako po srečni smerti na zadnje zamorem priti k Tebi, o Jezus Kristus, moj Bog in moj Gospod, ki z Očetom in sv. Duhom živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.	(Dalje prih.)
Očetje frančiškani v Sveti deželL
Križarji so bili o svojem času prisiljeni zspustiti Sveto zemljo, ktero so že v oblasti imeli. Vnčl pa jo Bog v sercu priprostega, neučenega in od sveta z&niče-vanega moža ves drugi ogenj memo onega, ki je križarje za boj nauduševal. Tega moža poslužil se je Bog, da bi vero v onih deželah zopet oživil, kjer je bila po pustošenji vednih vojsk svojemu propadu blizo.
Kakor se je Gospod za vstanovljauje svoje Cerkve in za njeno razširjanje čez vesoljni svet posluževal ubogih ribičev, ki bi sami iz sebe ne bili sposobni ne enega človeka k veri v križauega Boga-človeka spreo-berniti; tako posluževal se je zdaj pri žalostnih razmerah ubogega meniha, kateri bi sam iz sebe ne bil nič premogel, ko ne bi bil z močjo božje milosti napolnjen. Sej vselej je res, kar je sv. apostelj Pavel pisal Korin-čanom: „Zakaj poglejte svoj poklic, bratje, ker jih ni veliko modrih po mesu (poklicanih), ne veliko mogočnih, ne veliko imenitnih; ampak kar je nespametno pred svetom, je Bog izvolil, da bi osramotil modre; in kar je slabo pred svetom, je izvolil Bog, da bi osramotil, kar je mogočnega; in kar je neimenitno in zaničljivo prod svetom, je izvolil Bog, in kar nič ni, da bi razdjal, kar je; da se noben človek ne hvali pred njegovim obljičjem." (Kor. I, 26—29.)
Mož, katerega je Bog izvolil, da bi svoje usmiljenje zopet čez Jeruzalem razlil, bil je sv. Frančišek Asiski.
Bilo je leta 1219, ko je Frančišek, poln hrepenenja obhoditi one pokrajine, moliti na onih krajih, katere je Jezus storil tako častitljive in svete s svojimi solzami, s svojim potom, s svojim grenkim terpljenjem in s svojo v rešenje sveta prelito kervjo. Nastopil je nevarno in težko pot Srečno dospel je v Egipt in tu poda se brez strahu na pot v sovražnikovo šotorišče, če tudi se mu je povedalo, da je sultan na glavo slehernega kriatjana postavil precejšno plačilo. Na potu srečati ga dve ov-čici; oveseljen nad tem pogledom pravi sv. mož svojemu tovarišu, ki ga je spremljal: ^Zaupaj, moj brat! kajti nad nama spolnuje se evangeljski izrek: Glej, jaz vas pošiljam kakor ovce med volkove!" Serčno stopala sta dalje; toda kmalu napadejo ju saracenski vojaki a psovkami in udarci in še celo vklenili so ju ter hudo z njima delali. Še le po dolgem mučenji peljali so Božja moža pred svojega sultana. Na njegovo Vprašanje, kdo da ju je posljal in po kaj sta prišla, odgovoril je Frančišek neprestrajeno. Ne človek, ampak najvišji Bog me je poslal, da bi tebi in tvojemu ljudstvu kazal pot v zveličanje in oznanoval evangelij resnice.
Na to je govoril tako živo in s tako močjo pred sultanom o trojedinem Bogu, da ga ta ni le z veseljem poslušal, ampak je sv. moža celo silil, da nsj pri njem ostane. Frančišek pa je odgovoril ves navdušea: r Ako se hočeS s svojim ljudstvom spreoberniti, ostanem rad pri vae. Ce pa pomišljuješ, zaradi Jezusa zapustiti nauk tvojega Mohameda, potem tedaj zapali veliko gromado, in jest hočem s tvojimi duhovni v ogenj iti, da apoznaš, ktere vere se je treba deržati kot prave iu resnične."
Pri teh besedah je eden mobamedanskih duhovnov iz strahu, da ne bi sultan v resnici sprejel od Frančiška nasvetovane skušnje v ognji, ves preplašen jo popihal. Ko sultan to opazi, reče svetniku, da ne verjame, da bi kateri njegovih duhovnov vesele imel, zaradi vere v ogenj iti, ali sicer kake muke prestati. Tu ponudi se svetnik poln gorečnosti, za resnico sv. vere sam v ogenj iti. »Zgorim li v ognju," rekel je sultanu, »potem moraš to mojim grehom pripisovati; pridem pa nepoškodovan iz ogcja, tedaj moraš ti z vsim svojim ljudstvom Kristusa za pravega Boga spoznati." Sultan si vendar iz strahu pred puntanjem svojega ljudstva ne upa ponudbe svetnikove sprejeti, temveč odkazal mu je bogata darila, katerih pa Frančišk, ljubimec svete ubožnosti, ni sprejel. Zastonj je silil Frančiška mobamedanski knez, poln začudenja nad popolnim zaničevanjem vsega pozemeljskegs, in prigovarjal, da naj ponudene darila med uboge kristjane ali cerkve razdeli; Frančišk se ni dal ganiti, temveč vernil se je, ko se je prepričal o brezvspešnosti svojega truda, v šotorišče križarskih vitezov v Damiet nazaj, kamor ga je sultan častno in dobro straženega ukazal spremljati, da se ne bi kateri mohamedanov od Frančiška dal pregovoriti, da prestopi h Kristusovi veri. Kmalu na to napotil se je svetnik na čelu dvanajsterih ubogih menihov na svete kraje. Srečno dospel je v Ptolemaiido in tu si je vstanovil kraljestvo, ki je pač delj časa ter-pelo, ko ono križaijev, katerim je pobitje kristjanov pre-čudno že prej napovedal.
Ko je kraje, koder je Sin Božji hodil, kolikor mogoče obhcdil, po Palestini potoval, in evangelij oznanoval, smel je o svoji smerti potolaien viditi, da izmed njegovih številnih učencev, kateri so mu v uboštvu sledili, so se v Ptolomaiidi in Jeruzalem že naselili.
Prečudno bilo je razširjanje tega reda, potem ko je v deželi našega odrešeuja dobil stanoviten sedež. Ne samo veliko medsvetnih duhovnov in več drugih svet-Djakov. temveč tudi predsedniki drugih redov, pač da, cele redovake občine poprgele so se življenja ubogega Asiščana in pristopile v njegov red, kakor med drugimi benediktinci neke opatije, ki seje imenovala čeruogorska, pri Antiohiji, kakor nam Vadingo v letnih poročilih nižjih bratov pred letom 1219 pripoveduje. £nako storili so tudi različni drugi samostani in opatije orgentalkih menihov. Tako je bila v manj ko 25 letih v Siriji že ena cela provincija frančiškanskih napr&v, kateri so zarad svoje obširnosti bili razdeljeni pod dvojno kusto-dijo, namreč Cipersko in Sirsko.
Kaj je bila med tem osoda mož, katere je božja previdnost si izbrala, da bi zgubljene svetišča zopet zadobili in obvarovali, v dneh take revščine in nadloge, kateri so pri pravih vernikih zbudile veliko solza? Ne bom popisoval, kako je s keršanskim kraljestvom v Palestini propadel tudi patrgarhat v Jeruzalemu in kmalu na to škofje, mnogo opatij, moških in ženskih samostanov padlo, in kako so bili vsi, redovni in svetni duhovni, vsi pregnani iz dežele. Tndi preskočim slovesno zoper-vanje sultanovo, da bi zanaprej v svojih pokrajinah terpel kake druge vernike razun frančiškanov, od katerih uboštva in ostrega življenja ae mu nič ni bilo bati. Tu naj le mimogredč omenim, da kralj Robert iz Sicilije in njegova žena Sanha sta bila sv. kraje od egiptovskega sultana kupila za 17 milijonov cekinov in sv. prestolu odstobils, kateri je nadzorovanje v njih po buli Klemena IV (Nuper charissima) od 12. listopada 1342 oo. frančiškanom prepustil. Tega, pravim, ne bom popisoval ; kajti vsem jo dobro znano, da so frančiškani oni, po katerih jo bo^ja previdnost kiaje našega odrešenja zopet kristjanstvu podelila in ohranila. Ako bi kdo ne verjel, naj bere 64 papeških bul, ki apričujejo to resnico.
Prerok Sofonija je gotovo v duhu vidil naseljevanje ubogega Asiščana in njegovih sinov, kajti, ko je prihod-njost Jeruzalemsko prerokoval, zaklical je navdušeno: Takrat pobral bom izmed tebe bahače tvoje ošabnosti, in se ne boš nič več povzdigoval zavoljo moje sveto Gore. In pustil bom v sredi tebe ubogo in revno ljudstvo; in oni bodo zaupali v ime Gospodovo." (Sof. 3r 11. 12). Toda kako drago da je manjše brate ta čast stala, to nam pripovedujejo njih redovska kronologična poročila, v katerih je skoraj vsak list s kervjo zaznam-njan. „Incredibile dictu est, quot difficultates pro po* sessione acquirenda superaverint Minores; quot aerumnao pro conservanda sustinuerint.* „Neverjetno je, koliko težav so manjši bratje prestali, da so svetišča v posest dobili, koliko pritežnost, da so posest tudi obderžali." Tako piše P. Didacus Celjski v knjigi Thesaurus Terrao sanctae. „ln farne, in siti. in frigoreet nuditate sollicitas pro thesauri inaestimabilis conservatione excubias in-deficienter exercent.u Da bi svete kraje, te neprecenljivo zaklade obderžali, se niso bali ne lakote, ne žeje, ne mraza in siromaščine prenašati, in očitnim nevarnostim, celo smertnim izpostavljati se. „A Saracenis opprobria, irrisiones, flaggella, carceres sustinent." Saraceni so jih psovali, zasramovali, tepli in v ječe zapirali; in to no samo eno leto, ampak več ko šest stoletg. Kar jih je bilo v Jeruzalemu, bili so z ondotnimi redovnicami, otroci in starčki vred v cerkvi Božjega groba in na stopnjicab altarjev, kamor so pribežali, od grozovitih Karezmijanov pokončani. (Glej poročilo o mesarjenji Karezmijanov v pismu velikega mojstra Johanitarjev od Matija Pariš-a 1. 1244.)
Kakor poroča Marija Sanuti, razdjali so leta 1263 Saraceni samostan botlehemski in pomorili vse frančiškane.
Kakor piše Calaorra, pretepali so leta 1266 dva manjša brata neusmiljeno s ternjevimi palicami, ter potem živa derli za to, ker sta v Safedu kristijane k mučeništvu navduševala. Enaka osoda zadela je tudi sedem drugih v okolici.
Leta 1268 bili so vsi, ki so v antiohijskih dveh konventih prebivali, z mečem pokončani.
P. Marija Marone Maleonski pripoveduje, da so leta 1288 dvema redovnikoma glavo razklali, ki sta v Damijetu kristjansko vero oznanovala. P. Calaorra pripoveduje, kako so leta 1289 nekemu frančiškanu perste pri posameznih členih posekali, potem kožo do ledji z njega potegnili, mu jezik iztergali, in slednjič glavo odsekali.
Pri Vadingu in različnih drugih pisateljih se bere, da je v letu 1291, ko je bilo mesto Akri z ognjem io mečem pokončano, od 50 vernikov, ki so takrat v mestu bivali, komaj 10 si življenje rešilo, vsi drugi bili so usmerteni.
P. Frančišek Gonzaga, bivši general-minister manjših bratov, potem škof v Man to vi, toži, da je bilo ? onih časih mnogo drugih frančiškanov na različnih krajih Sveto dežele s krono mučeništva ovenčanih, kterih spomin je pa zaradi neskerbjjivosti njih ostalih sobratov izginil.
(Dajje nasL)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Žganjepivstvo v ljubljanskem deželnem zboru.) V deseti seji deželnega zbora kranjskega jo poslanec g. kanonik Klun govoril o žganjepivstvu ter o naredbah, ktere naj bi io kugo omejile. Omenil je, da med vzroki, zakaj da kmetiški stan čedalje huje propada,
je tadi žgan j epi vat? o. Gospod Klun med drugim go-?vorf tako-le:
Kosejetertna uš prikazala, soatavila je -slavna vlada nemudoma komisije, ki so imele preiskovati »dctične okraje in potrebne pripomočke rabiti, ne gledš na to, da so vsled tega nekteri vinorejci terpeli veliko škodo. In kaj je ta škoda v primeri z dušnim in telesnim zlom, ki ga žganjepivatvo napravlja, ki je vir raznoterih bolezen, dušne in telesne propalosti, čedalje večjega uboštva in raznih in dragih slabih nasledkov.
Kadar se kje oglasi živinska kuga, kako hude in ostre ukaze izdaja vlada, da bi svoje dežele obdarovala pred pošastjo, ki s poginom preti živinčetom našega kmetL Ali ni toraj tembolj potrebno in opravičeno, da bi enako ostre, da, najostrejše pripomočke in ukaze obernila proti kugi, ki ne mori živinčet, ampak ljudi same? (Dobro, dobrot)
Ko je bil te dni počil glas, da se kolera bliža našim deželam, kako je slavna vlada takoj zaukazala raznotere naredbe, sostavljala komisije, ki so morale preiskovati došle tujce, občinam naročala potrebne reči itd. In se je li kdo pritoževal, da vse to prizadeva razne stroške in sitnosti? Ne, ljudje bi bili marveč vlado po pravici dolžili, da ni storila svoje dolžnosti, ko bi bila potrebno previdnost opuščala. In vendar si upam te rdi ti, da škoda, ki jo kolera napravlja, nikakor ni primčrjati škodi, ki jo dela, žganjepivatvo. (Dobro, dobro!) Kolera pride in obišče posamezne kraje, uduši nekoliko ljudi, potem pa zopet zgine. Žgaigepivstvo pa se razširja po vseh deželah, in da-siravno ljudi ne mori hitro., ampak le počasno, je vendar konečna škoda te strasti veliko večja, kakor vsake kužne bolezni, in vojska in kuga ne uničujete toliko ljudi, kakor žganje, ki pogublja cele narode. {Dobro!) Indijance v Ameriki in prebivalce v zahod nji Afriki, ki jih z vojskami in boji niso mogli zatreti, uničili so z žganjem in ti nekdaj tolikanj krepki rodovi so zdaj skoraj popolnoma izmerli. Tudi pri nas je videti žalostna prikazen, da po krajih, kjer je žganjepivatvo prišlo v navado, ljudje kakor senca lazijo okoli, in. ako pojde tako naprej, bode slavna vlada gledala, kje dobiti potrebno število za brambo in varstvo deržave potrebnih vojakov. Ako bi je toraj že moralična beda teh ubogih ljudi ne ganila, morala bi jo vsaj lastna korist in ozir na varstvo deržave priganjati k ostrim in brezobzirnim vkrepom zoper žganjepivatvo.
Tudi v drugih deržavah so začeli misliti na to, kako bi žganjepivatvo zaterli in te dni bilo je brati v časnikih, da na Nemškem razmotravajo vprašanje, bi li ne bilo koristno, ko bi žganje oklicali za deržavni monopol, kakor sta pri nas sol in tabak. Naj bi toraj naša slavna vlada te reči ne izpustila izpred oči, ampak jo vzela v resen prevdarek in postavodajalnim zborom izročila v ta namen potrebne postavne načerte, da se tudi v tem oziru enkrat ne bode reklo, da je prepozno. (Dobro, dobro!)
Novo mesto, v dan sv. treh kraljev. Pretečeno leto so kramam med naše ljudstvo raznesli male bukvice. imenovane: „Prerokovanje za prihodnje čase od častivrednega oče^Luaovika Koka* i. t.~d. To in kar so nekteri še pristavili, je Dolenjce in Belokranjce tako znemirilo, da so od vsih strani popraševali, bo li res tako hudo v novem letu? To je mil. gosp. prošta naklonilo, da so na dan sv. Štefana po pridigi oznanili, da hočejo novega leta dan ob 6 zjutraj o ti reči pridigovati. In akoravno je zadnji dan nov sneg padel in napravil pota slabe in težavne, prišlo je k ti pridigi toliko ljudi, da se je zares vse terlo. Bila je cerkev v vsih prostorih tako natlačena, da ni bilo mogoče ne vun in ne noter
več priti. Še celo gospod, ki so o !/t6 pri velikem altarju maševali, so le z veliko težavo prerili v žagred. _ In vender še jih je bilo mnogo, ki so mogli zunsj cerkve ostati. To in ker je pridiga zares ljudi potolažila, kakor tudi podučila, je naklonilo mil. gosp. prošta, da so blagovolili za natis izročiti pridigo, 8 ktero zn& vstreženo biti tudi Gorenjcem in Notranjcem, in morebiti še kje drugod. (Gl. v današnjem listu.)
Razgled po svetu.
V Pragi je društvo CCC, to je, društvo 300 udov, kteri se zavežejo za umerlega družbenika opraviti ali pa najčti sv. mašo; vravnano je tako, da vsak umerli člen dobi 300 sv. maš. Vsacega polletja daje društvo izkaz umerlih družnikov, kaj posebnega pa je, kakor piše »Blahovčst," da v poslednjem polletju nobeden udov ni umeri, ter jim ta pot ui treba maševati. — Marsikdo se je že pritožil, kako da v ljubljanski škofiji dozdaj še nimamo podobnega društva.
Nova Palestina. Judovska družba Pašah v San-FraoČišku v Kaliforniji namerja v južnem delu te dežele V8tanov:ti novo deržavo. V ta namen je že kupila 1,250.000 oralov zemlje. Razpošilja menda oklic do svojih sovercev v nemško-judovskem, hebrejskem, poljskem, ruskem, madjarskem, turškem in v druzih jezikih in jim prigovarja, da naj se podajo v novo Palestino, kjer bojo v nedolgem času počivali na lastnem domu, pod senco vinske terte, smreke in oljke. Ako se jim to posreči, namerjajo boje zidati si tempelj, krasniši od nekdanjega Salomonovega hrama, voliti si velikega duhovna in bi v tem tempeljnu opravljali vse po starem zavetu, darovali kervave in nekervave daritve. — Toda ako tudi bi se ne ozirali na nasprotne prerokovanja, ljudje nas kristjane — to je, naš keršanski denar — imajo tako radi, da jih nobena zemeljska moč ne bo zedinila v južni Ameriki.
Pokoršina. Ko so odkopavali zasuto mesto Pompej na Neapolitanskem, našli so na straži 38 okostij rimskih vojšakov. Stotnik s svojim moštvom kljubu novsr-nosti in vseobčnem begu ni zapustil svojega mesta. Dali so se ti vojaki rajši žerjavčnemu dežju popolnoma pokopati, kakor da bi bili brez povelja zapustili svoje mesto. — Taka vestna pokoršina, taki občutek dolžnosti, taka vernost in zvestoba do Boga in njegovih svetih zapovedi bi morala navdajati nas kristjane.
Kako podpirajo naši nasprotniki svoje tiskarstvo ? Framasoni ali prostozidarji darujejo vsako leto 2000 milijonov frankov za tiskanje spisov, bukev in časnikov, ki so sovražni katoliški Cerkvi; tako tudi protesiantje vsako leto nad 184 milijonov! Kaj pa katoličani? . . . Veči del podpirajo naši sv. veri m Cerkvi sovražno knjige, časnike itd. To je za nas velika sramota, ne manj gorka bode šiba za tako izdajstvo!
Listek za raznoterosti
f Jak. Verbajs, večletni marljivi stavec »Zgodnje Danice", je po dolgem hiranji, previden s svetimi zakramenti, 12. t m. umeri v 29. letu svojega življenja. Svetla nebeška Zgodnja Danica naj mu zdaj po-vrača njegov blagi trud, — bodi pa tudi sorodnikom in prijateljem priporočen v molitev in blagi spomin!
Živele Avstrija. Ta predstava je bila v Marijaniša, boje zadnji pot za lotos, 7. t m. Stirnajsteri dečki, ki
■o Tttk t imena svoje dežele zredoma stopali na oder, ■o ae kaj čversto obnašali. Vsak je prišel z gerbom svoje dežele in hvalil jo je, da bi pri vsaki človek mislil, da je naj lepši in naj boljši. Madjar je kazal tndi še na svoje ciganske koderce. Vmesno petje z glasbo se je prav lepo podalo. Take predstave so kskor nalaš pri-mčrne aa bndenje avstnjanskega patrijotizma; samo roke bi si bili morali BUrnsjeteri junaki Se med seboj podati, ko so na odru tako moško stali; sej iz sirot so bili ta večer postali sami kralji, knezi in vojvodi svojih dežel in bili bi ksj opravili zoper^prenapeto* narodnost, ki se nahaja po več krajih v »odo lepi avstrijanski edinosti, ker napihojena narodnost drugim ne privoši, kar sama rada ima. Pričujoči so bili ta večer gg. deželni poslanci, bogoslovci in 4!2t6U5fl$i-
Katoliška dražba bo imela občni zbor 26. t m. (torek) ob 6 zvečer. Vabijo se priljudno njeni družbeniki in prijatelji.
Dnhovske spremembe.
Umerla sta čč. gg.: Rajm. Kalan in Šimen Vojvoda* R. J. P. — C. g. Lor. Gerjol je 7. t m. instaliran na faro Lašiče.
Bratovske zadeva.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnjo N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. HermagorainFortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
—	Bolnik za dušno in telesno pomoč. — Neka tatinska zaveržena stvar, ko bi bilo mogoče s prošnjami jo še rešiti. — Oče priporoča svojega sina, ki se je zgubil pred nekterimi dnevi, da bi se zopet našel, ali da bi se saj kaj zvedilo o njem. — Na oččh bolna deklica za pomoč. — Neki gospod v dušnih in telesnih hudih pri-težnostih. — Odvernjenje nesreče pri domaČi živinici. — Deklina, da bi od Jezusovega pres. Serca, na priprošnjo N. lj. G., in sv. Antona, v prehudi bolezni ljubo zdravje zadobila. Zahvala, ako ozdravi, se naznani. — Dijak, da bi mogel v šoli vspešno napredovati. — Bolan duhoven za zdnivje, ali saj zboljšanji na prošnje N. lj. G., sv. Jožefa in sv. Antona.
Koledar aa prikedaji teden:
18. prosinca. Stol sv. Petra v Rimu. — 19. 8. Kanut — 20. Ss. Fabijan in Sebastijan. — 21. S. Neža.
—	22. Ss. Vincencij in Anastazij. — 23. Poročanje B. M. D. — 24. Tretja nedelja po sv. 3. Kraljih. S. Timotej.
Iz rimskega zapisnika mučenikov.
30. prosinec.
Sv. Addgunda, devica, opatinja v nekem samostanu v Henegavu. V mladosti jo je snubil sin angleškega kralja, ali ona, ki si je bila že prej izvolila druzega ženina — Jezusa Kristusa, se ni hotla omožiti, temuč
* Ako kje ksk gospod umerje, bodi si t kteri koli naiih škofij, prosimo, naj bi kdo precej nsm naznanil, da prijatelji zanj molijo,	Vr.
je svet zapustila in kot nuna vstanovila samostan po pravilu sv. Benedikta. Imela je poseben dar molitve ia je prejela od Boga tndi več razodenj. Umerla jo leta
684.
Sv. Aleksander, mučenih v Edesi na Sirskem, je bil za čass ljutega cesarja Decija mnogo preganjan zavoljo sv. vere, pa je vse težave srečoo prestal. V visoki starosti je prejel še enkrat od Boga milost za Jezusa preganjanje terpeti; bil je po hudem mučenju umorjeu.
Sv. Barzen, škof v Edesi v Mezopotamiji, spozno-vavec, je bil čudodelnik in zavoljo stanovitnosti v veri mnogo preganjan od krivoverskega cesarja Valens-a, kteri ga je iz dežele pregnal, da je sveti škof v veliki revščini in v hudih stiskah umeri.
Sv. Barzimej, škof in mučeoik tudi v Edesi v Mezopotamiji v začetku 2. stoletja. Posrečilo se mu je e pomočjo milosti Božje mnogo nevernikov spreoberniti k pravi veri Kristusa Jezusa. Zarad tega ga je pa cesar Trajan dal šibati do smerti.
Sv. HtpolU, mašnik v Antijohiji, je bil postal kri-voverec, ali Bog mu je dal milost, da je svojo zmoto spoznal in se spreobernil. Odsihmal je bil tako stanoviten v veri, da je raji kri in življenje daroval, kakor da bi še enkrat vero zatajil. Ko so ga vprašali, ktera vera je najboljši, je odgovoril: Tista, ktero spoznava rimski papež, t j. katoliška vera. (To nsj si zapomnijo vsi učeni in neučeni, ki neumno terdijo, da je vsaka vera prava in dobra).
Sv. Hijacmta, devica, grofovskega rodu, je stopila v red sv. Frančiška. Imela je grozne skušnjave zoper nsjlepšo čednost, ali s božjo pomočjo je srečno premagala vse in zvesta ostala svojemu nebeškemu Ženinu, kteremu je vsikdar s ponižnostjo in apokornostjo služila.
Sv. Martina, devica in mučenica, je živela v Rimo in je ondi terpela tndi mučeniško smert Ko je namreč nastalo hudo preganjanje kristjanov za časa poganskega cesarja Aleksandra SevČr-a, je tudi ona morala preter-peti strašanske muke za sv. vero, ter je bila naposled ob glavo dejana.
Sv. Matija, škof v Jeruzalemu. Bere se o mnogih čudežih, ki jih je to svetnik storil. Mnogo je terpel za sv. vero.
Sv. Sovina, vdova v mestu Lodi-ju na Lombarškem. Ona je spoštljivo pokopala ostanke ss. mučenikov Na-bor-ja in Feliks-a, ter jih je poznajo na božjo povelje prenesla v Milan. Na grobu teh dveh mučenikov je odsihiaal preživela v molitvi in v premišljevanju vse svoje žive dni, dokler ni umerla leta 311 prav mirne in svete smerti.
Sv. Sertna, vdova v Spoleti na Laškem, je umerla kot mučenica za sv. vero za časa cesarja Dijoklecijanu.
Dobrotni darovi.
Za Uudmtovfko kuhinjo: Čast g. kapi. Mat Pintar 2 gld. 80 kr. »ubogim nadepolnim mladenčem za praznike." — Čast g. župnik M. Jereb Javorski 2 gld. — Blgr. g. svečar Oroslav Dolenec 5 gld. — Preč. g. dr. J. Sterbenc 5 gld. — Spoštovani mladeneč V. 2 gld. — Prečast g. župnik in zlatomašnik Karol Tedeechi & gld.
—	Čast g. d. kapi. Jož. Zalokar 1 gld. (za dij. B.) — Iz Tersta 3 gld. — P. n. g. kan. dr. A. Cebašek5 gld.
—	Neka dobrotna družina 15 gld. .za zobe pridnih dečkov." — M. G. 50 kr. — G. L. Šabec 1 gld. — G. dr. J. Zupanec 1 gld.
(Bregt dar. prih.)
Odgovorni vrednlk: Laka Jcraa. — Tiskarji in založniki: Jeief Blaznikevi nasledniki v Ljubljeni