URADNI VESTNIK
CELJE
LETO X	31. december 1965	št. 50
VSEBINA
Skupščina občine Brežice
900.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Brežice v I. tromesečju 1966
901.	Odlok o občinskem prometnem davku
902.	Odlok o komunalnih taksah
903.	Odlok o popisu stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti
904.	Odlok o spremembi statuta občine Brežice
905.	Odlok o ukinitvi določenih skladov
Skupščina občine Celje
906.	Odločba o ustanovitvi Mestnega muzeja v Celju
Skupščina občine Krško
907.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o določitvi zdravstvenega zavoda, ki bo opravljal naloge zdravstvenega centra
908.	Odlok o ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov ter o določitvi medsebojnih razmerij med občinami ustanoviteljicami in o njihovih razmerjih do komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Novo mesto
Skupščina občine Laško
909.	Odlok o spremembi odloka o določitvi organizacije za izvedbo revalorizacije stanovanjskih zgradb in stanovanj
910.	Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
911.	Odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada 'skupne porabe za subvencioniranje stanarine
912.	Odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš
913.	Odlok o načinu in merilih za popis in izračun nove vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov na območju občine Laško
914.	Odlok o določitvi povprečne gradbene cene stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov na območju občine Laško
915.	Odlok o spremembi odloka o prenosu sredstev in virov občinskega gozdnega sklada v upravljanje gozdnim gospodarstvom
916.	Odlok o obrestnih merah za obresti od poslovnega sklada, ki so namenjena za komunalno in gostinsko dejavnost ter za dejavnost turističnega posredovanja in storitveno obrt
917.	Odlok o začasnem financiranju potreb občine Laško za prvo četrtletje 1966
918.	Odlok o občinskem prometnem davku
919.	Odločba o soglasju k spremembi Zavoda za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Laško v podjetje
Skupščina občine Mozirje
920.	Odlok v popisu stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti
921.	Odlok o občinskem prometnem davku na območju občine Mozirje
922.	Odlok o začasnem financiranju potreb občine Mozirje v prvem tromesečju 1966
923.	Odlok o spremembi in dopolnitvah odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1965
Skupščina občine Slovenske Konjice
924.	Odlok o določitvi ožjih gradbenih okolišev v občini Slovenske Konjice
925.	Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Slovenske Konjice
926.	Odlok o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami
927.	Odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš
928.	Odlok o obrestnih merah za obresti poslovnega sklada gospodarskih organizacij komunalne in gostinske dejavnosti v občini Slovenske Konjice
929.	Odlok o spremembi namena in višine sredstev proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1965
930.	Odlok o ustanovitvi službe kontrole cen
931.	Odlok o spremembah odloka o družbeni denarni pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam
932.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o družbeni denarni pomoči
933.	Odločba o ustanovitvi Stanovanjskega podjetja Slovenske Konjice
934.	Okvirni delovni program Skupščine občine Slovenske Konjice za leto 1966
Skupščina občine Šentjur pri Celju
935.	Odlok o pogojih in načinu prodaje ter o proviziji za prodajo takšnih vrednotnic
936.	Odlok o obrestnih merah za obresti od poslovnega sklada, ki so namenjena za komunalno dejavnost, gostinsko dejavnost in za dejavnost storitvene obrti
937.	Odlok o občinskem prometnem davku
938.	Odlok o začasnem financiranju izdatkov po proračunu občine Šentjur pri Celju v I. tromesečju 1966
939.	Odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje
940.	Odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš
941.	Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju gradbenega in širšega gradbenega okoliša Šentjur pri Celju
942.	Odlok o začasni odjavi obrti zasebnih obrtnikov
943.	Odlok o urbanističnem in ureditvenem programu za gradbeni okoliš Šentjur pri Celju
944.	Odlok o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s 'stanovanjskimi hišami
945.	Odločba o ustanovitvi Veterinarske postaje v Šentjurju pri Celju
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah
946.	Odlok o načinu in višini zaračunavanja stroškov katastrskega urada Šmarje pri Jelšah pri izvajanju storitev po naročilu
947.	Odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš
948.	Odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine
949.	Odlok o popisu stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti
950.	Odlok o najvišji stanarini za stanovanja na območju občine Šmarje pri Jelšah, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami
951.	Odlok o spremembah odloka o cenah za komunalne storitve na območju občine Šmarje pri Jelšah
952.	Odlok o obrestih od poslovnih skladov, ki so namenjena za komunalno dejavnost, gostinsko dejavnost, dejavnost turističnega posredovanja ali za dejavnost storitvene obrti
953.	Odlok o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinski upravi za materialne stroške
954.	Odlok o občinskem prometnem davku
955.	Odlok o spremembi odloka o stopnjah občinskih prispevkov in davkov
956.	Odlok o spremembi odloka o upravnih taksah na območju občine Šmarje pri Jelšah
957.	Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Šmarje pri Jelšah
958.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Šmarje pri Jelšah v I. tromesečju 1966
959.	Odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje
960.	Odločba o ustanovitvi stanovanjskega podjetja Šmarje pri Jelšah
Skupščina občine Velenje
961.	Odlok o spremembi odloka o uvedbi in stopnjah občinskih prispevkov in davkov
962.	Odredba o višini plačila za osemenitev krav in nad eno leto starih telic
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
Skupščina občine Mozirje
Skupščina občine Sevnica
Skupščina občine Slovenske Konjice
Skupščina občine Šentjur pri Celju
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah
Skupščina občine Žalec
POPRAVKI
900.
Ro 29. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62, 13-185/63, 7-100/64 in 31-432/64) in 132. členu statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64) je Skupščina občane Brežice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Brežice v I. tromesečju 1966
1.	člen
Potrebe občinskih organov in upravnih zavodov se v I. tromesečju 1966 do sprejetja občinskega proračuna financirajo na podlagi proračuna za leto 1965.
2.	čl en
Izdatki v času začasnega financiranja ne smejo presegati 25 % izdatkov proračuna občine, doseženih v letu 1965.
3.	člen
S sredstvi, določenimi v 2. členu, se mora prvenstveno zagotoviti kritje osebnih dohodkov.
4.	člen
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Brežice za leto 1966 in se morajo prikazati v zaključnem računu za leto 1966.
5.	člen
Določbe tega -odloka se ustrezno uporabljajo tudi glede dotacij za financiranje potreb občinskih samostojnih zavodoiv in občinskih skladov.
6.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1966. Objavi se v Uradnem vestniku Celje.
Št. 400-28/65-1
Brežice, dne 27. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Brežice
Milan Šepetave 1. r.
901.
Po 72. lin 73. členu 'temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14-282/65, 29-493/65 in 33-561/ 65) je Skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o občinskem prometnem davku
1.	člen
Občinski prometni davek se plačuje od prometa blaga na drobno im plačil za storitve, ki so določene v tarifi občinskega prometnega davka. Tarifa ge sestavni del tega odloka.
2.	člen
Glede nastanka davčne obveznosti, obračunavanja davka, pravnih sredstev, plačila davka, kraja plačila, kontirdle nad obračunavanjem im plačevanjem davka, zastaranja, obnove postopka ter kazenskih določb se neposredno uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku.
3.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1966. Objavi se v Uradnem vestniku Celje.
4.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o vpeljavi občinskega prometnega davka (Uradni vestnik Celje, št. 10-133/65 in 30-530/65).
Št. 421-22/65-4
Brežice, dne 27. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Brežice
Milan Šepetave 1. r.
TARIFA
občinskega prometnega davka
I.	Občinski davek od prometa blaga na drobno
1.	Obdindki davek od prometa na drobno se plača po stopnji 4 % •
2.	Od prometa avtomobilov, večjih delov avtoma-teriala, 'mopedov im ostalih motornih koles, koles, električnih hladilnikov, pralnih strojev, električnih štedilnikov in kuhalnikov, televizorjev, radijskih sprejemnikov, kmetijskih strojev, tranzistorjev in štedilnikov se plača po stopnji 2 %.
3.	Za promet blaga na drobno se šteje promet proizvodov neposredno s potrošniki, ki ga imajo:
a)	trgovska podjetja na drobno i
b)	trgovine;
c)	prodajalne trgovskih podjetij na debelo;
č) prodajalne proizvajalnih gospodarskih organizacij ;
d)	prodajalne zadrug, zavodov ter drugih delovnih in samoupravnih organizacij;
e)	komisijska podjetja in trgovine;
f)	skladišča proizvajalnih in trgovskih gospodarskih organizacij na debelo od prodaje neposredno potrošnikom iz skladišča;
g)	proizvajalne gospodarske organizacije (industrijske, kmetijske, obrtne im druge) od prodaje blaga neposredno potrošnikom.
Vsaka prodaja, ki jo opravijo organizacije navedene pod a) do e) te točke, se šteje za prodajo blaga na drobno neposredno potrošniku, razen če trgovsko podjetje na drobno proda blago drugi trgovski organizaciji.
Za neposredne potrošnike se v smislu določb pod f) in g) štejejo poleg občanov tudi družbene in civilne pravne osebe, ki kupujejo blago za neposredno potrošnjo, ne pa za reprodukcijo.
4.	Davek od prometa blaga na drobno se obračunava in plačuje tudi v primeru, kadar organizacije, ki so navedene v 3. točki, uporabijo zase lastne ali nabavljene proizvode.
5.	Občinski davek od prometa blaga na drobno se ne plačuje.
a)	od proizvodov, za katere se po ustreznih predpisih pri prodaji na drobno priznava povračilo (regres);
b)	od proizvodov, za katere so v zveznih predpisih določene prodajne cene na drobno;
c)	od živil, razen alkoholnih pijač, semen in živinske krme;
č) od kolekov dm drugih vrednotnic;
d)	od knjig, revij in časnikov-,
e)	od tobaka in tobačnih izdelkov;
f)	od zdravil;
g)	od strojev, naprav, opreme in inventarja, ki jih kupujejo družbene pravne osebe od proizvajalnih gospodarskih organizacij ali od trgovskih podjetij na debelo;
h)	od drv;
i)	od lignita -in briketov;
j)	električne energije;
k)	olja za gorivo;
l)	butan in propan plina.
6.	Davčna osnova za občinski davek od prometa blaga na drobno je prodajna cena proizvoda, v kateri so zajeti tudi vsi postranski stroški, ki jih je prodajalec zaračunal kupcu. Prodajna cena, kii je davčna osnova, ne vsebuje prometnega davka.
Če se proizvodi uporabijo v smislu 4. točke te tarife, je davčna osnova prodajna cena, kii tod se dosegla, če tod se taki proizvodi prodali na drobno.
II.	Občinski davek od plačil za storitve
1.	Občinski davek od plačil za vse vrste storitev se plačuje po sto nji 10 %•
Opomba:
a)	Davčna osnova je skupen znesek plačila po odbitku materiala.
b)	Prometni davek po tej tarifni številki ne plačajo krojači in šivilje za izdelavo oblek in perila, izdelanega po meri na račun individualnega naročnika iz prinesenega materiala. Isto velja za izdelavo posteljnih in obrobij eniih predmetov pod prej navedenimi pogoji. Dalje ne plačajo davka po tej tarifni številka čevljarji, brivci, peki, kovači, kolarja, sodarji, sedlarji, dimniiikarjii in potočni mlini.
c)	Prometnega davka po tej tarifni številki tudi ne plača Stanovanjsko podjetje za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami Brežice od svojih obratov Pralnica in likalnica in Čevljarstvo.
2.	Občinski davek od plačil za gostinske storitve plačujejo gostinski obrati, trgovska podjetja in kleti, ki se baviijo s prodajo alkoholnih pijač na drobno, in sicer:
a)	gostinski obrati
—	od prometa vina	60	%
—	od prometa piva	60	%
—	od prometa žganih alkoholnih pijač	300 %
b)	trgovska podjetja in kleti, ki se bavijo s prodajo alkoholnih pijač na drobno:
—	od prometa naravnega vina	20	%
—	od prometa ostalih alkoholnih pijač	25 %
Ta davek se ne plača od plačila za promet z jabolčnikom.
Planinske postojanke so v celoti oproščene plačila občinskega davka od plačil za gostinske storitve.
3.	Od vrednosti prodanih srečk in tombolskih kart pri prirejanju iger na srečo se plačuje občinski davek po stopnji 10 %.
Ta davek se ne plača od iger na srečo, ki jih prireja Jugoslovanska loterija.
4.	Od vrednosti prodanih vstopnic za cirkuške in artistične predstave, moidne revije, vrtiljake in druge podobne predstave se plačuje 10 %.
Prometni davek po tej tar. št. ne plačajo kultumo-umetniška društva od kulturno- prosvetnih prireditev, kot tudi ne športna društva od športnih prireditev.
Ostali prireditelji morajo predložiti vstopnice odseku za dohodke občine Brežice v žigosanje in plačati prometni davek. Lastnikom vrtiljakov, artističnim skupinam in podobno se davek lahko odmeri v pavšalnem znesku proti takojšnjemu plačilu.
5.	Od vseh stalnih reklam (svetlobne, neonske, na stenah, ograjah im ideskah ter od reklam, ki se nabijajo ali kako drugače objavljajo), razen od reklam v dnevnem ali periodičnem tisku se plača od vsakega začetega kvadratnega metra velikosti letno 1.000 din.
Od reklam v kinematografih, ki se objavljajo zaradi materialne koristi, se plačuje od vsakega diapozitiva 500 din.
6.	Od plačil za špediterske storitve, ki jih opravijo zasebni prevozniki din zasebimikd, se plača davek:
a)	od plačil za prevoz z avtotaksijem	10 %
b)	od plačil za prevoz s tovornimi avtomobili 20 %
Davek po tej tar. št. se ne plača od plačila za prevoz
pošte.
902.
Po 1. členu zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29-301/65) in 132. členu statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64) je Skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o komunalnih taksah
L del
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Na območju občine Brežice se za uporabo predmetov in storitev plačujejo komunalne takse, ki so predpisane s tarifo v II. delu tega odloka.
2.	člen
Komunalne takse, ki se plačujejo po tem odloku, so dohodek proračuna občine Brežice.
3.	člen
Komunalne taibse se plačujejo v gotovimi.
Za takse, 'bi se odmerjajo im plačujejo v letnih zneskih, so taksni zavezanci dolžni podati prijavo in plačati ustrezno takso za finance pristojnemu organu vsako 'leto do 31. januarja.
Če je taksna obveznost nastala med letom, je taksni zavezanec dolžan prijaviti in plačati ustrezno takso v 30 dneh od ‘dneva, bo je obveznost nastala.
4.	člen
Za izvajanje tega odloka skrbi za finance pristojni občinski upravni organ, ki po potrebi daje pojasnila in tolmačenja za izvajanje tega odloka.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o spremembah odloka o vpeljava občinskih taks in občinskega prometnega davka (Uradni vestnik okraja Celje, št. 10-133/65).
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 423-20/65-1
Brežice, dne 27. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Brežice
Milan Šepetave 1. r.
II.	del TARIFA
Tar. št. 1
Za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori se plača:
a)	za s talno uporabo od m2	1.000 din
b)	za uporabo od časa do časa za m2 400 din
Tar. št. 2
Za začasno prebivanje na območju občine Brežice se plača turistična taksa. Ta taksa znaša vse leto dnevno 150 din na osebo.
Pripombe:
1.	Z začasnim bivanjem je mišljeno pre,bivanje, ki traja največ 30 dni. Če traja bivanje nepretrgoma več kot 30 'dni, se pobira turistična taksa le za 30 dni.
2.	Za 50 % zmanjšano turistično takso po tej tarifni številki plačujejo:
1.	delavci in uslužbenci ter člani njihovih družin med letmim dopustom;
2.	delavci in uslužbenci na službenem potovanju;
3.	osebe, ki jih zavodi za socialno zavarovanje ali invalidske uprave pošljejo v turistične kraje na zdravljenje ali okrevanje;
4.	druge osebe, ki so glede prevoznih ugodnosti na prometnih sredstvih izenačene z delavci in
uslužbenci na letnem dopustu (upokojenci, odvetniki in dr.) ter njihovi družinski člani;
5.	odlitoorvamcii z redom narodnega heroja, imetniki »Partizanskega spominskega znaka 1941« in odlikovanci s »Karadjohjevo zvezdo« ter olami njihovih družin;
6.	tujci na letnem dopustu v Jugoslaviji na podlagi izmenjave, ki temelji na mednarodnem sporazumu.
Turistične takse ne plačajo:
1.	otroci, ki niso stara več kot 15 let;
2.	vojaški invalidi in delovni invalidi;
3.	vojaki! (mornarji) in gojenci vojaških šol;
4.	člani Zveze slepih Jugoslavije in člani Zveze gluhih Jugoslavije;
5.	otroci in mladima, ki v skupinah prebivajo v zanje organiziranih počitniških kolonijah in domovih;
6.	udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole ali fakultete;
7.	osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini;
8.	tudi državljani, 'ki so po mednarodnem pravu oproščeni davkov, taks in drugih davščin ali je v mednarodnem sporazumu zanje določeno, da so oproščeni te takse;
9.	osebe, ki se zdravijo v bolmišinicah in drugih staaionarnih zdravstvenih zavodih.
Turistične takse tudi ne plačajo člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze za telesno vzgojo »Partizan« in Planinske zveze Jugoslavije, ki prebivajo v lastnih počitniških kolonijah ali v kolonijah, ki jih organizira njihova zveza.
3.	Turistično takso so dolžne plačevati osebe, ki kot turisti ali potniki začasno prebivajo na območju občine in v tem času prenočujejo v gostinskih podjetjih, zasebnih gostiščih, dijaškem domu — internatu, zasebnih turističnih sobah in kampih proti plačilu ustrezne nočnine.
4.	Turistično takso so dolžna pobirati podjetja oziroma zasebniki obenem z nočnino in jo odvajati pristojnemu občinskemu upravnemu organu mesečno z obračunom.
Tar. št. 3
Za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov, tovornih avtomobilov in njihovih prilklopmikov se plača za vsak avto in vsak prifclopmiik:
a)	do 6 ur	100 din
b)	nad 6 ur	200 din
Pripomba:
Taksa po tej tarifni številki se plačuje samo na mestih, ki jih določi za parkiranje občinska skupščina in krajevne skupnosti in tam organizirajo čuvanje teh vozil.
903.
Po 3. členu temeljnega zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stamiavainj in poslovnih prastiomov (Uradni list SFRJ, št. 34-608/65) in 132. členu statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dlne 27. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o popisu stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti.
1.	člen
Na območju občine Brežice se izvede popis stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter ponovna ugotovitev njihove vrednosti po merilih in postopku, ki jih določa ta odlok.
2.	člen
Popišejo se:
—	vsa stanovanja in stanovanjske hiše, ki so družbena lastnina;
—	vsa zasebna stanovanja, ki se oddajajo v najem, v katerih so stanovalci nosilci stanovanjskih pravic;
—	vsi poslovni prostori, 'ki se oddajajo v najem.
3.	člen
Popis in ponovna ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj im poslovnih prostorov, ki se oddajajo v najem, zgrajenih do 31. decembra 1964, se opravi po njihovem stanju na dan 1. avgusta 1965.
4.	člen
Za merila pa ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov se določajo:
—	vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe;
—	funkcionalnost stanovanja ali poslovnega prostora;
—	opremljenost stanovanja ali poslovnega prostora;
—	lega stanovanja oziroma poslovnega prostora v zgradbi;
—	starost in obrabljenost zgradbe.
5.	člen
Vrednost stanovanja oziroma poslovinega prostora se ugotovi z ocenitvijo elementov iz 3. člena tega odloka na podlagi točkovanja. Točkovanje se opravi po načinu, ki je objavljen v »Priročniku za popis stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter za ugotavljanje njihove vrednosti« (v nadaljnjem besedilu: »priročnik«).
Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto, ne glede na število koristnikov, ki ga uporabljajo.
Vrednost poslovnega prostora se ugotovi za poslovni prostor kot funkcionalno celoto.
6.	člen
Vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se izračuna tako, da se pomnoži število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja oziroma poslovnega prostora z vsoto točk, ki ustrezajo temu stanovanju in z valorizacijsko vrednostjo ene točke.
Za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih prostorov stanovanja.
Za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora se šteje čista tlorisna površina poslovinega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom.
7.	člen
Valorizacijska vrednost ene točke znaša 920 din glede na povprečno kalkulativno gradbeno ceno za kvadratni meter uporabne stanovanjske površine oziroma poslovnega prostora v decembru 1964.
8.	člen
Kalkulativna gradbena cena po določbah tega odloka vsebuje:
1.	stroške za gradbena, obrtniška in instalacijska dela po investicijski tehnični dokumentaciji;
2.	stroške za izdelavo investicijske tehnične dokumentacije, vključno stroške za nadzorstvo nad izvajanjem del, stroške za priključke stanovanjske hiše na sekundarno komunalno omrežje, stroške za zunanjo ureditev funkcionalnega zemljišča, stanovanjske hiše im poslovnih prostorov, plačilo taks im stroškov v zvezi s pregledom in odobritvijo investicijske tehnične dokumentacije in s pregledom dokončane stanovanjske hiše ter stroške za urejanje mestnega zemljišča in odškodnino za dodeljeno zemljišče.
Stroški iz 2. točke ne smejo presegati 10 % od stroškov iz 1. točke.
9.	člen
Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se po merilih iz 3. člena tega odloka ugotovljene vrednosti vseh stanovanj in poslovnih prostorov, 'ki se nahajajo v zgradbi, seštejejo.
10.	člen
Organizacija, kii ugotavlja vrednost stanovanj po sistemu točko vanj a, izvrši točkovanje stanovanj na naslednji način:
1.	za stanovanja, ki so bila valorizirana s stanjem na dan 31. decembra 1959 po pravilniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja (Uradini list FLRJ, št. 48/59), se upošteva že izvršeno točkovanje, ki se popravi v skladu z navodili v priročniku. Pri tem je treba izvršiti tudi strokovno revizijo pravilnosti prvotnega točkovanja;
2.	za stanovanja, ki so bila vseljena po 1. januarju 1960 in za poslovne prostore se izvrši točkovanje v skladu z navodili v priročniku.
11.	člen
Ob priliki ugotavljanja vrednosti stanovanj se morajo upoštevati tudi vse spremembe, ki so nastale po izvršeni valoriizaoijii na dan 31. decembra 1959 in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti prostorov in podobno). Pri tem se ne upoštevajo tiste spremembe, ki jih je izvršil stanovalec na lastne stroške.
12.	člen
Organu, ki opravlja popis in revalorizacijo po nalogu organizacije, ki je pooblaščena za ugotavljanje vrednosti stanovanj, morajo stanovaloi oziroma najemniki poslovnih prostorov dovoliti vstop v. stanovanje oziroma v poslovni prostor.
13.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 36-29/65-1
Brežice, dne 27. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Brežice
Milan Šepetave 1. r.
904.
Po 132. členu statuta občine Brež/ice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64) je Skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o spremembi statuta občine Brežice
1.	člen
V statutu občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64) se spremeni 164. člen in se glasi:
Skupščina ima tele svete:
1.	Svet za občo upravo in notranje zadeve
2.	Svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo
3.	Svet za zdravstvo
4.	Svet za socialno varstvo in varstvo družine
5.	Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve
6.	Svet za družbeni plan in finance
7.	Svet za gospodarstvo
8.	Svet za narodno obrambo.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 011-4/65-1
Brežice, dne 27. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Brežice
Milan Šepetave 1. r.
905.
Po 132. členu.statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64) je Skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora lin na seji zbora delavnih Skupnosti dne 27. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o ukinitvi določenih skladov
1.	člen
Ukinejo se naslednji občinski skladi:
1.	Sklad za kultunno-prosvetno dejavnost
2.	Sklad za štipendije
3.	Sklad za telesno vzgojo in šport
4.	Sklad za komunalno dejavnost
5.	Sklad za gasilstvo
6.	Sklad za pospeševanje turizma
7.	Sklad za preživninsko varstvo kmetov
8.	Sklad za negospodarske investicije.
9.	Gozdni sklad
S sredstvi ukinjenih skladov razpolaga občinska skupščina.
2.	člen
Obstoje naslednji občinski skladi:
1.	Sklad za šolstvo
2.	Cestni Sklad
3.	Sklad za borce
4.	Sklad za negospodarske investicije im komunalno dejavnost
5.	Sklad za kmetijstvo in preživninsko varstvo kmetov
6.	Zdravstveni investicijski Sklad
7.	Sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dam po objavi v Uradnem vestniku Celje. S tem dnem prenehajo veljati odloki o ustanovitvi skladov, navedenih v 1. členu tega odloka.
Št. 420-40/65-1
Brežice, dne 27. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Brežice
Milam Šepetave 1. r.
906.
Skupščina občine Celje je po 9. in 10. členu zakona o muzejih (Uradni list SRS, št. 11-114/65) in 8. členu temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5-33/65) na seji občinskega zbora im na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1965 izdala
ODLOČBO
o ustanovitvi Mestnega muzeja v Celju
1.
Ustanovi se Mestni muzej Celje (v nadaljnjem besedilu: »muzej«).
Sedež muzeja je v Celju, Muzejski trg št. 1.
Muzej je pravna oseba.
2.
Muzaj je pokrajinski muzej ter zbira im razstavlja zgodovinski material, organizira in pod strokovnim vodstvom opravlja arheološka izkopavanja ter opravlja ostale naloge, navedene v zakonu in statutu.
3.
Pri opravljanju svojih nalog sodeluje muzej z drugimi kulturnimi in znanstvenimi imstiituoijamii ter z druž-benima in delovnimi lorgamizaoijami, ki so zainteresirane na opravljanju 'dejavnosti muzeja.
4.
Muzej se financira na podlagi letnega programa dela iz proračuna občine Celje ter iz lastnih dohodkov.
5.
Organi upravljanja muzeja so:
—	muzejiskd svet,
—	svet delovne skupnosti
—	direktor.
6.
Naloge organov npravUjamjia, število in način njihove izvolitve ter odpoklica se določijo v statutu muzeja.
7.
Za zadeve im naloge muzeja je pristojen Svet za znanost in kulturo Skupščine občine Celje.
8.
Ta odločba se objavi v Uradnem vestniku Celje in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 022-66/65-1
Celje, dne 24. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Celje
Marjan Učakar 1. r.
907.
Skupščina občine Krško je po 225. členu statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o določitvi zdravstvenega zavoda, ki bo opravljal naloge zdravstvenega centra.
1.	člen
Odlok o določitvi zdravstvenega zavoda, ki bo opravljal naloge zdravstvenega centra (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 20-336/61) preneha veljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 1-022-10/65
Krško, dne 23. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Krško
ing. Franc Dragan 1. r.
908.
Skupščina občine Krško je po 31. in 40. členu temeljnega zakona o organiizaciiji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65) ter 225. členu statuta občiime Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št.
36-284/64) v soglasju s skupščinami občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov ter o določitvi medsebojnih razmerij med občinami ustanoviteljicami in o njihovih razmerjih do komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Novo mesto
1.	člen
Ugotovi se, da se izpolnjeni pogoji iz 1. člena zakona o pogojih za ustanovitev komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov (v nadaljnjem besedilu: zakon), ker je na območju, za katero se ustanavljata komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev in komunalna skupnost socialnega zavarovanja kmetov, poleg več zdravstvenih domov tudi zavod za zdravstveno varstvo im splošna bolnišnica, ki ima tudi oddelek za interno medicino, kirurgijo, ginekologijo im porodništvo ter za otroške bolezni, in ker je na tem območju več kakor 30.000 aktivnih zavarovancev in upokojencev, zagotovljeno pa je tudi kritje stroškov zdravstvenega varstva tako, da je mogoče 'najmanj 90 % stroškov tega varstva pokrivati z rednimi, to je z osnovnimi in dodatnimi prispevki.
2.	člen
Za območje občim Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje se ustanovita komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev im komunalna skupnost socialnega zavarovanja kmetov. Občima Krško je skupaj z občinami Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje soustanovitedjiica komunalne skupnosti socialnega zavarovanja .delavcev im komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov.
3.	člen
Občima Krško prenese na občino Novo mesto opravljanje naslednjih pravic im dolžnosti iz temeljnega zakona o lorgamizaciji im financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65), iz temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SFRJ, št. 23-453/65) in iz zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 36-377/65):
1.	imenovanje dveh članov razpisne komisije za predlaganje direktor j a Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto:
2.	nadzorstvo nad pravočasno im zakonito izvolitvijo skupščine skupnosti socialnega zavarovanja delavcev im skupščine skupnosti socialnega zavarovanja kmetov;
3.	dajanje soglasja k statutu Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto;
4.	izvajanje nadzorstva v smislu tretjega odstavka 56. člena, drugega odstavka 57. člena ter 160. in 161. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja.
Vse druge pravice oziroma dolžnosti, ki jih ima občina po zakonitih predpisih do komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev, do komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov in do komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, posebno pa dajanje soglasja za osnovna, dodatni in izredni prispevek (77. in 85. člen temeljnega zakona o organizaciji in finanoiranju socialnega zavoravanja) izvršuje občina Krško samostojno sama.
4.	člen
Ostala medsebojna razmerja med občinami ustanoviteljicami komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov in njihova razmerja do teh skupnosti se ure-de s posebno pogodbo.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odtok, neha veljati odlok o ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za območje občin Videm-Krško, Sevnica in Brežice, o določitvi medsebojnih razmerij med občinami — ustanoviteljicami lin njihovih razmerjih do komunalne skupnosti socialnega zavarovanja (Uradni vestnik okraja Celje, št. 8-60/63).
6.	člen
Ta odtok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
St. 022-2/66
Krško, dne 23. decembra 1965
Predsednik Skupščine lObSiine Krško
ing. Franc Dragan 1. r.
909.
Skupščina občine Laško je po 4. členu temeljnega zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in postavnih prostorov (Uradni list SFRJ, št. 34-608/ 65) in 170. členu statuta občine Laško na seji občinskega zbora im na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi organizacije za izvedbo revalorizacije stanovanjskih zgradb in stanovanj
1.	člen
Spremeni se 3. člen odloka o določitvi organizacije za izvedbo revalorizacije stanovanjskih zgradb in stanovanj (Uradni vestnik Celje, št. 29-516/65) tako, da se na koncu namesto vejice postavi pika, besede »ki so namenjene za delo poslovnih služb« pa se črtajo.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
St. 36-14/65
Laško, dne 29. decembra 1965
Predsednik Skupščine lolbčiine Laško
Maks Klemenčič 1. r.
910.
Skupščina občine Laško je po 1. členu temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 10-151/65) in 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
1.	člen
S tem odlokom se predpiše plačevanje prispevka za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Laško.
2.	člen
Prispevek za upor albo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu »prispevek«) se plačuje za stavbna zemljišča v gradbenih okoliših Laško, Radeče in Rimske Toplice.
3.	člen
Prispevek znaša 10 din za m2 mesečno.
Prispevek se plačuje letno tako, da ga je treba plačati najkasneje do 30. septembra za tekoče leto.
4.	člen
Prispevek se plačuje v isti višini od nezazidanega stavbnega zemljišča kakor tudi od zazidanega stavbnega zemljišča, pri čemer se prispevek admeni od m2 3 stavbnega zemljišča v razmerju do uporabne tlorisne površine zgrajenega prostora.
5.	člen
Prispevka se oprostijo organizacije s sedežem na območju občine Laško, ki uporabljajo mestno zemljišče za zdravstveno, prosvetno, socialno din drugo javno službo.
6.	člen
Prispevek se plačuje za dobo od 1. januarja 1966 dalje.
7. člen
Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve se pooblasti, da lahko izdaja navodila za izvrševanje tega odloka.
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 420-30/65
Laško, dne 29. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Laško
Maks Klemenčič 1. r.
911.
Po 2. članu zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35-612/65) in 170. členu statuta občine Laško je Skupščina občine Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora delavnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine
1.	člen
Delovne organizacije in druge družbene pravne osebe ter državni organi vplačujejo v letu 1966 iz sredstev 4 % prispevka za stanovanjsko izgradnjo 35 % za kritje razlik v stanarini (subvencioniranj e).
Sredstva po prednjem odstavku se vplačujejo na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 402-70/65
Laško, dne 29. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Laško
Maks Klemenčič 1. r.
912.
Po 2. in 6. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35-611/65) in 170. členu statuta občine Laško je Skupščina občine Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o amortizaciji stanovanjskih hiš
1. člen
Stanovanjsko podjetje Laško nadomešča v obliki amortizacije vrednost stanovanjskih hiš, ki so bile vne-šene v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskega podjetja.
Obveznost za plačevanje amortizacije se nanaša na dokončane stavbe, ki opravljajo ustrezno funkcijo v dejavnosti stanov arijskega -poidjetja.
Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša na nedokončane stanovanjske hiše in na stanovanjske hiše, ki niso usposobljene za opravljanje ustreznih fun/kcij v dejavnosti stanovanjskega podjetja. Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša tudi na stavbe iz prvega odstavka, ki so bile poškodovane z elementarno nesrečo v taki mera, da se ne morejo uporabljati za opravljanje svoje funkcije.
Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za stanovanja v družbeni lastnini, ki so vnesena v sklad stanovanjskih hiš.
2.	čl en
Vplačilo amortizacije od stanovanjskih hiš se izvršuje na poseben račun amioiritizacije sredisitev sklada stanovanjskih hiš.
3.	člen
Amortizacijski znesek -se izračuna z uporabo amortizacijske stopnje na nabavno (revaloriziramo) vrednost stanovanjskih hiš.
4.	člen
Amortizacijska stopnja se ugotovi na podlagi povprečne -dobe trajanja stanovanjskih hiš in znaša:
1.	za zidane zgradbe iz opeke in armiranega betona ali armiranega betoma in kakega drugega trdega materiala
amontizaciijska doba 100 let, amortizacijska stopnja 1 %
2 montažne zgradbe in zgradbe iz mešane konstrukcije
amointizaoijsfca doba 80 let amortizacijska stopnja 1 %
3.	montažne zgradbe iz lahkih materialov (les im drugi materiali)
amortizacijska doba 50 let amortizacijska stopnja 2 % 5 6 7
5.	člen
Stanovanjsko podjetje je dolžno obračunati in vplačevati amortizacijo od prvega dne naslednjega meseca potem, ko je bila stanovanjska hiša vnesena v sklad stanov anjsikih hiš.
6.	člen
Obveznost obračunavanja in plačevanja amortizacije za stanovanjske hiše po posameznih skupinah stamo-vanj-skiih hiš iz 4. člena tega odloka traja ves čas dokler stanovanjske hiše iste skupine ne bodo amortizirane. j
Če so stanovanjske hiše v eni skupini amortizirane, Uporabljajo pa se tudi zatem v delavnosti stanovanjskega podjetja, preneha obveznost vplačevanja amortizacije za hiše iz' te skupine.
Obveznost za obračunavanje in vplačevanje amortizacije za posamezne stanovanjske hiše preneha v primeru, če se na podlagi pogodbe ali drugega dopustnega prarvmega -posla taka posamezna hiša izloči iz sklada stanovanjskih hiš.
7.	člen
Vplačilo amortizacije se izvrši v enakih mesečnih zneskih najkasneje do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.
Do končanega letnega obračuna amortizacije v zaključnem računu stanovanjskega podjetja se vplačuje amortizacija kot akontacija po predračunu amortizacije, ki se sprejme na začetku leta na podlagi stanja stanovanjskih hiš kakršno je bilo v preteklem letu.
Izvod letnega predračuna amortizacije mora stanovanjsko podjetje'dostaviti službi družbenega knjigovodstva.
Po preteku poslovnega leta se izvrši na podlagi zaključnega računa stanovanjskega podjetja popravek skupnih zneskov vplačanih akontacij v teku leta.
8.	člen
Sredstva amortizacije sme stanovanjsko podjetje uporabiti:
—	za rekonstrukcijo in sanacijo stanovanj sikih hiš in stanovanj zaradi povečanja -standarda stanovanja, zviša-' nj-a vrednosti stanovanjske hiše ozirom stanovanja in podaljšanja dobe trajanja;
—	za zamenjavo dotrajanih stanovanjskih hiš;
—	za odplačilo bredita za graditev ali nabavo novih stanovanj, ki bodo nadomeščala dotrajana in za velika popravila hiš.
Sredstva amortizacije se smejo uporabiti takoj po izvršenem vplačilu na račun amortizacije sklada stanovanjskih hiš, vendar v soglasju s programom za uporabo sredstev sklada stanovanjskih hiš.
10.	člen
Stanovanjsko podjetje izvrši ob koncu poslovnega leta odpis stanovanjskih hiš (poravek vrednosti) v višini amortizacije, ki je bila obračunana za to leto.
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan o objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 36-13/65
Laško, dne 29. decembra 1965
Predsednik Skupščine lobčime Laško
Maks Klemenčič 1. r.
913.
Skupščina .občine Laško je po 3. členu temeljnega zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov (Uradni list SFRJ, št. 34-608/ 65) in 170. členu statuta -občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o načinu in merilih za popis in izračun nove vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov na območju občine Laško.
1.	člen
S tem odlokom se določijo način in menila za popis in izračun nove vrednosti ,stanovanj-skih hiš, stanovanj in poslovnih -prostorov na območju občine Laško.
2.	člen
Popis -in ocenitev nove vrednosti stamovanijskifa his, stanovanj in poslovnih prostorov -opravij-o 'komisije, ki jih imenuje upravni odbor stanova-njslkega sklada občine Laško.
Popis in ocenitev se mora opraviti najkasneje do 15. januarja 1966.
3.	člen
Popis istanoviainjskih hiš, -stanovanj im poslovnih prostorov se opravi s popisnico.
Popisnica za stanovanjsko hišo -obsega splošne podatke o zgradbi, konstrukciji zgradbe, iame-ri prostorov, opremi im napeljavah v zgradbah, o vrsti zgradbe, pomožnih zgradbah in zemljiščih, ki spadajo k zgradbi.
Popisnica za stanovanja obsega splošne podatke o sitainoivanjiU, velikosti, (opremi in napeljavah v -stanovanju in v p-ripadajioloih prostorih.
Poipisnica za poslovni prastar obsega splošne podatke -o poslovnem prostoru, izmeri, sestavi, velikosti, napeljavah in pomožnih prostorih, ki spadajo v sestav poslovnega prostora.
Ker se popis opravi pra-viiluma na podlagi popisnih
listov o valoirizaeijli vrednosti stanovanj v decembru 1959, se miom predšžhodino ugataviti pravilnost itadkova-nja in vse totaoljišave na stanovanjiskd Miši stanovanjih in posiovniih prostorih.
Izboljšave prijavi hišni svet ali drug organ, ki upravlja zgradbo Ozimoma lastnik hiše.
Na podlagi viseh popisni c se izdela pregled stanovanjskih objektov družbene lastnine im pregled objektov, v kateri so obenem družbena stanovanja in zasebna stanovanja. Prav tako se izdela pregled vseh poslovnih prostorov.
4.	člen
Popišejo se:
—	vsa stanovanja in stanovanjske hiše, kii so družbena lastnina;
—	vsa zasebna stanovanja, ki se dajejo v najem;
—	vsi poslovni prostori, ki se dajejo v najem.
5.	člen
Ocenitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se opravi na podlagi točkovanja.
Tabelo za ugotavljanje vrednosti stanovanja predpiše svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve.
6.	člen
Na podlagi točkovanja se opravi izračun površin in vrednosti stanovanjske hiše in stanovanj.
7.	člen
Če je v hiši tudi poslovni prostor, se izračuna vrednost hiše tako, da se sešteje vrednost stanovanjske hiše in vrednost poslovnega prostora.
8.	člen
Na podlagi dobljenih podatkov in popisa se izdela in sestavi evidenca stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, 'Id mora obsegati naslednje podatke:
—	kraj, ulico in hišno številko;
—	katastrsko občino, številko parcele, na kateri zgradba stoji im številke parcel, ki spadajo k stavbi, šte-viiifco zemljiškoknjižnega vložka in površino parcel;
—	število stanovanj, površino posameznih stanovanj in skupno uporabno površino;
—	naziv organizacije oziroma ime osebe, ki ima pravico upravljanja oziroma lastminsko pravico na hiši, stanovanju ali poslovnem prostoru.
Evidenca poslovnih prostorov se izdela po gornjih podatkih smiselno evidenci glede stanovanjskih hiš in stanovanj.
Evidenca se mora sestaviti ločeno za objekte v družbeni lastnini in za objekte v zasebni lastnini.
9.	člen
Osrednja popisna komisija pri občinskem stanovanjskem skladu mora pripraviti in izročiti popolno dokumentacijo o popisu in ocenitvi stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov do 1. februarja 1966 podjetju za upravljanje stanovanj oziroma podjetju, ki prevzame gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, stanovanji in poslovnimi prostori.
10.	člen
Skladno s 1. članom odloka o vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov na območju občine Lašiko znaša vrednost ene točke 850 din.
11.	člen
Za popis in ocenitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov se poleg določb tega odloka uporabljajo še navodila republiškega sekretariata, ki je pristojen za stanovanjske zadeve.
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dam po objavi v Uradnem vestniku Celje.
St. 36-15/65
Laško, dne 29. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Laško
Maks Klemenčič 1. r.
914.
Skupščina občine Laško je po 2. členu temeljnega zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov (Uradni list SFRJ, št. 34-608/65) in 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora im na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o določitvi povprečne gradbene cene stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov na območju občine
Laško
1.	člen
S tem odlokom se določi povprečna gradbena cena stanovanjskih hiš, stanovanj im poslovnih prostorov v občini Laško v decembru 1964 zaradi ugotovitve nove vrednosti omenjenih objektov, ki se oddajajo v najem in so bili zgrajeni do 31. decembra 1964.
2.	člen
Povprečna gradbena cena se določi po m2 uporabne površine glede na posebnosti stanovanjskih hiš, stanovanj im poslovnih prostorov.
3.	člen
Povprečna gradbena cena za m2 uporabne stanovanjske površine znaša 85.000 din.
Povprečna gradbena vrednost stanovanjske hiše se določi tako, da se seštejejo vrednosti stanovanj, ki so v hiši.
Povprečna gradbena cena za m2 poslovnega prostora znaša 850 din za leto 1966.
Povprečna gradbena cena za poslovne prostore se praviloma določa vsako leto oziroma za vsako obdobje, v katerem se cene formirajo od leta 1966 dalje.
Povprečna gradbena cena za stanovanjsko hišo in poslovni prostor se določi tako, da se sešteje vrednost stanovanjske hiše da vrednost poslovnega prostora, ki je v hiši.
4.	člen
Za uporabno stanovanjsko površino se šteje vsa površina med zidovi v stanovanjski hiši in prizidki, ki spada k hiši, vštevši tudi površine pod vgrajenim pohištvom.
Za uporabno površino poslovnega prostora se šteje vsa površina med zidovi in zunaj zidov, če se uporablja kot Skladišče, ne glede na to v kakšen poslovni namen se uporablja.
Za površino med zidovi se šteje tudi površina v nadstropjih in na podstrešjih, če so namenjena za stanovanje ali za poslovni prostor.
5.	člen
Povprečna gradbena vrednost stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, določena s tem odlokom, se uporabi kot osnova za izračun nove vrednosti stano-vamjiskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov in kot osnova za izračun nove najemnine in stanarine.
6.	člen
Ta odtok začne veljati naslednji dam po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 38-53/65
Laško, dne 29. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Laško
Maks Klemenčič 1. r.
915.
Skupščina občine Laško je po 80. členu zakona o financiranju družbenjo-ipoilitiičinih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o prenosu sredstev in virov občinskega gozdnega sklada v upravljanje gozdnim gospodarstvom.
1.	člen
V L, 2. in 7. členu odloka o prenosu sredstev in virov občinskega gozdnega sklada v upravljanje gozdnim gospodarstvom na območju občine Laško (Uradni vestnik Celje, š:t. 35-609/65) se datum »1. julija 1965« spremeni na »31. decembra 1965«.
2.	člen
Ta odtok se objavi v Uradnem vestniku Celje ter velja od 1. januarja 1966.
Št. 402-49/65
Laško, dne 29. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Laško
Maks Klemenčič 1. r.
916.
Skupščina občine Laško je po 7. členu zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Uradni list FLRJ, št. 8-63/61, 13-187/63, 5-35/65, 15-311/65, 35-616/65 in 56-904/65) in skladno s 1., 2. ter 7. členom zakona o obrestnih merah za obresti od gospodarskih skladov (Uradni list SFRJ, št. 35-617/65 in 56-905/65) ter 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o obrestnih merah za obresti od poslovnega sklada, ki so namenjena za komunalno in gostinsko dejavnost ter za dejavnost turističnega posredovanja in storitveno obrt.
1.	člen
Gospodarske organizacije, ki opravljajo komunalno ali gostimško dejavnost, dejavnost turističnega posredo-vanj-a ali dejavnost storitvene obrti, plačujejo obresti od sredstev svojega poslovnega sklada, ki so namenjena za opravljanje teh dejavnosti, po naslednjih Obrestnih
merah:
a)	distribucija električne energije po stopnji 4 °/o
b)	vodovodi, kanalizacija, mlekarne, klavnice
in pekarne po stopnji	2 %
c)	gostinska dejavnost po stopnji	2 %
č) storitvena obrt po stopnji	1 %
2.	člen
Zavod za stanovanjsko gospodarstvo din ureditev naselij, dejavnosti turističnega posredovanja in vse ostale dejavnosti, to se v smislu 7. b člena zakona o obrestih od gospodarskih Skladov štejejo za komunalne dejavnosti, so oproščene plačevanja obresti od tistih sredstev poslovnega sklada, ki so namenjena ali se uporabljajo za opravljanje teh dejavnosti.
3.	člen
Obresti od sredstev poslovnega sklada so dohodek občine in se stekajo v kreditni sklad banke.
4.	člen
Sredstva teh obresti, ki jih plačuje gospodarska organizacija od sredstev poslovnega sklada, s katerimi opravlja komunalno dejavnost, se potem ko so vložena v kreditni sklad banke, uporabljajo za kreditiranje investicij v komunalnem gospodarstvu Občine po sprejetem programu.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 402-71/65
Laško, dne 29. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Laško
Maks Klemenčič 1. r.
917.
Skupščina občine Laško je po 50. členu temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni 'list SFRJ, št. 31-426/64), 52. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju potreb občine Laško za prvo četrtletje 1966.
1.	člen
Financiranje potreb občine Laško im upravnih z8-vodov v razdobju januar — marec 1966 sme doseči največ 25 % sredstev proračuna za leto 1965.
V ta namen se določi kvota:
—	dohodkov	175,875.000 din
—	izdatkov	175,875.000 din
2.	člen
S sredstvi iz 1. člena se morajo prvenstveno zagotoviti sredstva za osebne dohodke delavcev občinskih organov im zavodov ter za organe in zavode, ki bodo s 1. januarjem 1966 glede financiranja ali sofinanciranja prenešeni na občino Laško. Za materialne izdatke se zagotovijo le sredstva, ki so neolbhodno potrebna za nemoteno poslovanje teh organov in zavodov ter drugih uporabnikov proračunskih sredstev.
Svet za družbeni plan im finance je pooblaščen, da v skladu s 1. členom sprejme četrtletni načrt začasnega financiranja potreb občine Laško za mesece januar — marec 1966.
3.	člen
Dohodki, ki bodo doseženi im izdatki, to bodo v okviru začasnega finančnega načrta odobrenega za mesece januar — marec 1966 izplačani, so sestavni del proračuna občine Laško za leto 1966.
4.	člen
Za feni tj e izdatkov po začasnem finančnem načrtu v razdobju januar — marec 1966 se lahko uporabijo kot začasno posojilo sredstva rezervnega sklada občine Laško do zneska 18,000.000 din. Lahko se pa tudi najame do zneska 30,000.000 din posojilo iz bančnih sredstev pri banki.
Izkoriščena sredstva /kratkoročnih posojil bodo vrnjena iz proračunskih dohodkov občine za leto 1966.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 421-18/65
Laško, dne 29. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Laško
Maks Klemenčič 1. r.
5.	člen
Za začasno financiranje potreb občinskih skladov, ki niso pravne osebe, kakor tudi glede dotacij skladom ter posebnim računom in zavodom se smiselno uporabljajo določila tega odloka.
6.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1966. Objavi se v Uradnem vestniku Celje.
Št. 4-402-69/65
Laško, dne 29. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Laško
Maks Klemenčič L r.
918.
Skupščina občine Laško je po 5., 22. in 35. členu temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14-282/65) in 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o občinskem prometnem davku.
1.	člen
Občinski prometni davek se plačuje od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve, ki so določene v tarifi občinskega prometnega davka.
Tarifa je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Glede predmeta obdavčenja, davčnega zavezanca, davčne osnove, nastanka davčne obveznosti, obračunavanja davka, pravnih sredstev, plačila davka, kraja plačila, kontrole nad obračunavanjem in plačevanjem, zastaranja, obnove postopka, kazenskih sankcij, izterjave in drugih določb se neposredno in smiselno uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku, zakon o zveznem prometnem davku ter predpisi izdani na podlagi teh zakonov, če ni v tem odloku drugače določeno. 3 4
3.	člen
Zavezancem, katerim se prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega 'Opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja po pavšalnih osnovah ali v pavšalnem letnem znesku, se določi tudi pavšalna osnova za obračun občinskega prometnega davka.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o občinskem prometnem davku na promet proizvodov in storitev (Uradni vestnik okraja Celje, št. 7-65/62, 26-264/62, 32-332/62, 11-93/63, 16-241/65 in 35-608/65), ter odlok o občinskem prometnem davku od maloprodaje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 7-64/62, 32-327/62, 43-368/64 im 16-242/65).
TARIFA
A. PROMETNI DAVEK OD PROMETA BLAGA NA DROBNO
Tar. št. 1
Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno po stopnji	4 %
se plačuje od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo in od katerih se plačuje zvezni prometni davek po zvezni tarifi »A — Proizvodi« razen od proizvodov, ki so posebej določeni v občinski tarifi ali je zanje predpisana davčna oprostitev.
OPOMBA:
Poleg oprostitev navedenih v 16. ki 23. členu temeljnega zakona 10 prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14-282/65) ter 8. in 9. členu zakona o zveznem prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 33-562/65) se občinski prometni davek od prometa blaga na drobno ne plača:
a)	oid prodaje proizvodov, ki jih prodajajo individualni obrtniki in drugi občani neposredno potrošnikom v Okviru svoje gospodarske dejavnosti, razen alkoholnih pijač;
b)	od specialnih invalidskih vozil ter drugih invalidskih pripomočkov lin ortopedskih izdelkov;
c)	od prodaj e kmetijskih stroj ev in orodj a na vprežni ali motorni pogon (kosilnice, škropilnice, mlini za mletje sadja in žita, plugi, brane in kultivatorji) ;
č) od proizvodov navedenih v tarifi zveznega prometnega 'davka iz tar. št. 2 in 16 (kava in jedilna sol).
Občinski prometni davek /od prometa za prodane alkoholne pijače na drobno plačujejo restavracije, gostišča, bifeji, menze, trgovine in prodajalne vi narslkih ter proizvodnih podjetij, če v svojih poslovalnicah ali skladiščih prodajajo svoje ali kupljene alkoholne pijače potrošnikom
—	od piva
—	od vina
—	od žganih pijiač
15% 20% 25 %
B. PROMETNI DAVEK OD PLAČIL ZA STORITVE
L Davčni zavezanec
Davčni zavezanec za prometni davek od plačil za storitve je vsak izvrševalec storitev, ki ikafcršme-fcold storitve opravlja za družbeni ali zasebni sektor.
Za storitve, ki jih opravi delovna organizacija za potrebe druge -delovne organizacije družbenega sektorja, se občinski prometni davek i-z tega dela tarife ne plačuje.
II. Davčna osnova
Davčna osnova za prometni davek od plačil za storitve je prejeto plačilo, zmanjšano za vrednost porabljenega materiala.
S plačilom za opravljeno storitev je mišljeno plačilo v -denarju ali naravi, loairoma vrednost protida-jatev ali opravljenih protistoritev.
Prometni davek od plačil za storitve se plačuje po n asi ednjih st opoj ah:
III.	Komunalne storitve Tar št. 3
Od plačil za vodovodne, plinske im električne in-stalaoije oziiroima storitve po sbopniji	10 %
IV.	Prevozne storitve Tar. št. 4
Od plačil za prevozne storitve, fci jih opravijo občani ali civilne pravne osebe:
a)	s tovornimi avtomobili ali vprežnimi vozili 20 %
b)	z osebnimi avtomobili	10 %
c)	z vleko lesa do gozdne poti	10 %
OPOMBA:
S transportnimi storitvami je miši jem prevoz blaga oziroma materiala z motornimi ali vprežnimi vozili v cestnem javnem .prometu kakor tudi prevoz potnikov z motornimi ali vprežnimi vozili v krajevnem ali medkrajevnem prometu
V.	Gradbene im montažne storitve Tar št. 5
Od plačil za gradbene in montažne storitve po stopnji	15 °/o
OPOMBA:
1.	Z gradbenimi storitvami so mišljena zidarska, tesarska, betonerska, krovska, fasadarska in kamnoseška dela na stavbah, keramična, sadrar-ska, soboslikarska, pleskarska lin parketarska dela, Izdelava ksiloliitnih podov, steklarska, ključavničarska in kleparska dela, inštalaterska dela na vodovodu, kanalizaciji, sanitarnih napravah, centralni in etažni kurjavi ter elek-troinštalaterska in podobna dela oziroma storitve, če se vsa ta dela opravijo deloma ali v celoti na samem gradbenem objektu.
2.	Z montažnimi storitvami so mišljene storitve pri postaviljaihiju im usposobitvi strojev, naprav in železnih konstrukcij ea končen namen in upo-ralbO' ter idlmge storitve na instalacijah, s katerimi se stroji, naprave im drugo povežejo z osnovnim instalacijskim omrežjem.
VI.	Obrtne storitve Tar. št. 6
Za vse obrtne storitve razen v opombi k tej tarifni številki naštetih strok se plačuje občinski prometni davek po stopnji	10 %
OPOMBA:
1.	Občinskega prometnega davka po tej tarifni številki ne plačujejo: krojači, šivilje, čevljarji, sedlarji, mlinarji, pekarne, brivci in frizerji, brusači, fotografi in optiki, urarji, kovači in kolarji (za popravila kmečkega orodja, okovanje vozov, ter podkovan j e konjev), mesarji, dimnikarji, pletilje ter za čiščenje motornih vozil in žaganje drv.
2.	Občinskega prometnega davka po tej tarifni številki tudi ne plačajo zavezanci, če jim je priznana davčna olajšava ali davčna oprostitev po odloku o prispevkih lin davkih občanov.
VIL Ostale storitve Tar. št. 7
Od vstopnic za klinomatografske prireditve, modne revije in druge prireditve, razen kulturnih prireditev, po stopnji	5 %
OPOMBA:
Kot kulturne prireditve se glede oprostitve prometnega davtka istmabrajio razen naštetih vse prireditve, če niso prirejene s plesom im na njih ne točijo alkoholnih pijač.
Tar. št. 8
Od prejetih plačil za reklame v kinematografih po stopnji	5 %
Tar. št. 9
Od vrednosti prodanih srečk za igre na srečo, na javne stave, od prirejanja loterij, tombol im slično., izvizamši igre ma srečo, tki jiih prireja Jugoslovanska loterija, po stopnji	10 %
OPOMBA:
Prireditelj mora najmanj 10 dni pred prireditvijo predložiti srečke v žigosanje in od njihove celotne vrednosti vnaprej plačati občinski prometni davek.
Tar. št. 10
Od plačil za zakup ali padzaikup danih premičnih dn inepremičnih stvari izvzemši plačil za najem ali podnajem stavb, po stopnji	10 %
OPOMBA:
Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za zemljišča, ki jlih vzamejo ali dajo v zakup kme-tijiskia zadruga ali kmetijska gospodarstva.
Tar. št. 11
Od plačil za oddajanje sob im ležišč, ki jih oddajo gostinske im droge delovne orgamizadlje ter občani, po stopnji	5 %
919.
Skupščina lobčdine Laško je po 91. členu temeljnega zakona o zavodih (Uradni ilist SFRJ, št. 5-35/65), 17. členu temeljnega zakona o gospodarjenju is stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35-61.1/65) in 170. členu statuta ‘Občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji Občinskega zbora im na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 izdala
ODLOČBO
o soglasju k spremembi Zavoda za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Laško v podjetje
1.
Daje se soglasje k sklepu delovne skupnosti Zavoda za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Laško, sprejetemu na referendumu dne 20. 12. 1965, da zavod, ustanovljen z .odločbo Skupščine tiboine Laško št. 022-9/65 z dne 15. 5. 1965 spremeni svojo dejavnost lin postane podjetje.
2.
Firma, pod katero je posloval zavod, se spremeni tako, .da se firma novega podjetja glasi »Stanovanjsko podjetje Laško«.
Sedež podjetja je v Laškem.
Poslovni predmet podjetja se razširi še na gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v smislu temeljnega zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnimi.
3.
Stanovanjsko podjetje se določi za organizacijo, ki gospodari s stamovanjiskimi hišami v družbeni lastnini, kat'enih nosilec pravice upravljanja je .občina Laško.
Vložitev stanovanjskih hiš uiz prvega .odstavka te točke v Sklad stanovainjiskih hiš pri stanovanjskem pod-
jetju se uredi is posebnim .aktom občinske skupščine.
Razmerja med stainlcroanjlskim poidljetjem in olbčano Laško kot ustaniorvilteljem se v skladu s predpisi uredijo s posebno pogodbo.
4.
Zaviod za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Laško prilagodi svoje poslovanje predpisom, ki veljajo za stanovanjska podjetja in v 3 mesecih od izdaje te odločbe predloži statut podjetja v soglasje Skupščini občine Laško.
5.
Ta odločba se objavi v Uradnem vestniku Celje in velja od 1. januarja 1966.
Št. 023-8/65
Laško, dne 29. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Laško
Maks Klemenčič 1. r.
920.
Skupščina občine Mozirje je po 3. členu temeljnega zakona ,o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov (Uradni list SFRJ, št. 34-608/ 65 im 145. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 23-215/64) na soji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o popisu stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove
vrednosti
1.	člen
Na Območju občine Mozirje se izvede popis stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter ponovna ugotovitev njihove vrednosti po merilih in postopku, ki jih določa ta odlok.
2.	člen
Popis in ponovna ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, ki se oddajajo v najem, zgrajenih do 31. decembra 1964, se opravi po njihovem stanju na dan 1. avgusta 1965.
3.	člen
Za merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj im poslovnih prostorov se določijo:
—	vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe;
—	funkcionalnost stanovanja ali poslovnega prostora;
—	opremljenost stanovanja ali poslovnega prostora;
—	položaj stanovanja oziroma poslovnega prostora v zgradbi;
—	starost in obrabljenost zgradbe.
4.	člen
Vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se ugotovi z ocenitrvijio elementov iz 3. člena tega odloka na podlagi točkovanja, kii se opravi po načinu, ki je objavljen v »Priročniku za popis stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter za ugotavljanje njegove vrednosti« (v nadaljnjem besedilu: »priročnik«).
Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto ne glede na število koristnikov, ki ga uporabljajo.
Vrednost poslovnega prostora se ugotovi za poslovni prostor kot funkcionalno celoto. 5
5.	člen
Vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se izračuna tako, da se pomnoži število m2 uporabne tlorisne površine stanovanja oziroma poslovnega prostora
s številom točk, ki ustrezajo temu stanovanju in z valorizacijsko vrednostjo ene točke.
Za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja.
Za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora se šteje čista tlorisna površina poslovnega prostora im vseh prostorov, kd tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom.
6.	člen
Valorizacijska vrednost ene točke znaša 900 din glede na ,povprečno Ikalikuiiativno gradbeno ceno za tm2 uporabne stamoivamjisike površine oziroma poslovnega prostora v decembru 1964.
7.	člen
Kalkulativma gradbena cena po določbah tega odloka vsebuje:
1.	stroške za gradbena, obrtniška in instalacijska dela po investicijski tehnični dokumentaciji;
2.	stroške za izdelavo investicijske tehnične dokumentacije, vključno stroške za nadzorstvo nad izvajanjem .del, stroške za (priključke stanovanjske hiše na sekundarno komunalno omrežje, stroške za zunanjo ureditev funkcionalnega zemljišča, stanovanjske hiše oziroma poslovnih prostorov, plačilo taks in stroškov v zvezi s pregledom in odobritvijo investicijske tehnične dokumentacije in s pregledom dokončane stanovanjske hiše ter stroške za urejanje mestnega zemljišča in odškodnino za dodeljeno zemljišče.
Stroški iz 2. točke ne smejo presegati 10 % od stroškov iz 1. točke.
8.	član
Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se po merilih iz 3. člena ugotovljene vrednosti vseh stanovanj in poslovnih prostorov, ki se nahajajo v zgradbi, seštejejo.
9.	člen
Organizacija, ki ugotavlja vrednost stanovanj po sistemu točkovanja, izvrši točkovanje stanovanj na naslednji način:
1.	Za stanovanja, ki so bila valorizirana s stanjem na dan 31. decembra 1959 po pravilniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja (Uradni list SFRJ, št. 48/59), se upošteva že izvršeno točkovanje, ki se popravi v skladu z navodili v priročniku.
Pri tem je treba izvršiti tudi strokovno valorizacijo pravilnosti prvotnega točkovanja.
2.	Za stanovanja, ki so bila vseljena po 1. januarju 1960 in za poslovne prostore se izvrši točkovanje v skladu z navodili v priročniku.
10.	člen
Ob priliki ugotavljanja vrednosti stanovanj iz 1. točke 9. člena tega odloka se morajo upoštevati tudi vse spremembe, ki so nastale po izvršeni valorizaciji na dan 31. 'decembra 1959 in kd vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, 'rekonstrukcija, sprememba namembnosti prostorov itd.). Pri tem se ne upoštevajo tiste spremembe, ki jih je izvršil stanovalec na lastne stroške.
11.	čl en
Organu, ki opravlja popis in revalorizacijo po nalogu organizacije, ki je pooblaščena za ugotavljanje vrednosti stanovanj, morajo stanovalci in najemniki poslovnih prostorov dovoliti vstop v stanovanje oziroma v poslovni prostor.
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
št. 010-38/65-3
Mozirje, dne 28. decembra 1965.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek L r.
921.
Skupščina občine Mozirje je po 5. členu temeljnega zakona o prometnem davku .(‘Uraldinii list SFRJ, št. 14-282/ 65, 29-493/65 in 33-561/65) in 145. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 23-215/64) na seji običiinslkega abora in na seji zborna delovnih skiupno-stli dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o občinskem prometnem davku na območju občine Mozirje
r/.VT-
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občinski prometni davek se plačuje od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve, ki so določene v tarifi občinskega prometnega davka, 'ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Glede predmeta obdavčevanja, davčnega zavezanca, davčne osnove, nastanka davčne obveznosti, obračunavanja davka, pravnih sredstev, plačila davka, kraja plačila davka, kontrole nad obračunavanjem in plačevanjem, zastaranja, obnove postopka, kazenskih določb, izterjave in drugih določb se neposredno uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku in določbe republiškega zakona o prometnem davku, skladno s tem odlokom.
3.	člen
Zavezancem, ki se jim prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja Obrti in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja po pavšalnih osnovah, se določi tudi pavšalna osnova za obračun prometnega davka.
^ ■ -j
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. S tem dnem preneha veljati odlok o plačevanju občinskega prometnega davka (Uradni vestnik okraja Celje, št. 7-82/65, 39-700/65, 39-702/65 in 39-703/65).
Št. 010-10/65
Mozirje, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA
I.	Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno
1.	Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno se plačuje:
a)	od prometa blaga na drobno
(razen alkoholnih pijač)	4 %
b)	od prometa z avtomobili in motornimi kolesi 2 % 2
2.	Za promet blaga na drobno se šteje promet proizvodov neposredno s potrošniki, ki ga imajo:
a)	trgovska podjetja na drobno;
b)	trgovine;
c)	prodajalne trgovskih podjetij na debelo;
č) prodajalne proizvajalnih gospodarskih organizacij;
d)	prodajalne zadrug, zavodov im drugih delovnih in samoupravnih organizacij;
e)	komisijska podjetja in trgovine;
f)	skladišča proizvajalnih in trgovskih gospodarskih organizacij na debelo od prodaje neposredno potrošnikom dz skladišča;
g)	proizvajalne gospodarske organizacije (obrtne, kmetijske, industrijske ter ostale) od prodaje neposredno potrošnikom.
Vsaka prodaja blaga, ki jo opravijo gospodarske organizacije, navedene pod a) do e) te točke, se smatra za prodjo blaga na drobno neposredno potrošnikom, razen če trgovsko podjetje na drobno proda blago drugi gospodarski organizaciji. Za neposredne potrošnike se v smislu določb pod točko f) in g) štejejo poleg občanov tudi f družbene in civilne pravne osebe, (ki kupujejo blago za neposredno potrošnjo me pa za reprodukcijo.
3.	Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno -se obračuna lin plačuje tudi kadar organizacije, ki so navedene v 2. točki, uporabijo zase lastne ali nabavljene proizvode.
4.	Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno, se ne plača:
a)	od proizvodov, za katere so v zveznih predpisih določene prodajne cene na drobno;
ib) od živilskih proizvodov, razen od alkoholnih Pijač;
c)	od kolekov in drugih vrednotnic;
č) od knjig, revij in časnikov;
d)	od tobaka im tobačnih izdelkov;
e)	od zdravil;
f)	od prometa s kmetijskimi stroji na motorni pogon (škropilnic, kosilnic, matih traktorjev, mlatilnic in molznih strojev);
g)	od prodaje proizvodov, razen alkoholnih pijač, ki jih prodajajo individualni obrtniki in drugi občani neposredno potrošnikom v okviru svoje gospodarske dejavnosti.
I
5.	Davčna osnova za občinski prometni davek od prometa blaga na drobno ije prodajna cena proizvoda, kjer so zajeti -tudi vsi postranski stroški, ki jih je prodajalec zaračunal -kupcu.
Prodajna cena, ki je davčna osnova, ne vsebuje prometnega -davka.
Če -se proizvodi uporabijo v smislu 3. točke, je davčna osnova proda-jma cena, ki hi se dosegla, če bi se ti proizvodi prodali na drobno.
II. Občinski prometni davek od plačil ža storitve
Tar. š-t. 1: -od vstopnic za vrtiljake, cirkuške in artistične pniediitve ter -ostala potujoča zabavišča se plača od bruto vrednosti vstopnic	10 %
OPOMBA: Od kult urino-prosvetnih in telesno-vzgojmih prireditev se davek ne -plača.
Tar. št. 2: od plačil za reklame	10 %
OPOMBA: Od plačil za reklame v kinematografih -in za reklame, -katerih -dohodek je namenjen za komunalno dejavnost, se prometni davek ne plača.
Tar. št. 3: od zakupnine zemljišča, danega v zakup ali p-odzakup se plača od letnega zneska zakupnine	10 %
OPOMBA: Davčni zavezanec za plačilo -prometnega davka za zakup zemljišča je za-kupodaja-lec. Za plačilo davka jamčita solidarno zakupo-dajalec im zakupnik. Za družbena zemljišča vračuna ta davek v zakupnino pristojni občinski upravni organ -za -nepremičnine ter ga -odvede v proračun občine. Zasebniki -morajo sestaviti posebne zakupne pogodbe in jih predložiti v 15 dneh od dneva sklenitve pogodbe v o-dmero o-dseku za finance.
Tar. št. 4: od prirejanja iger na srečo in vlog za javne stave, razen Iger na srečo in vlog za javne stave, M jih prireja Jugoslovanska loterija, se plačuje od vrednosti prodanih srečk ali vrednostii vlog	10	%
Tar. št. 5: od prometa z alkoholnimi pijačami se plačuje v gostinstvu in trgovini kot sledi:
a)	od naravnega vina in ostalih alkoholnih
pijač	10	%
b)	od piva	5	%
OPOMBA: Kot gostinstvo so mišljeni gostinski obrati družbenega in zasebnega sektorja.
Osnova za obračun prometnega davka je pro-dajma cena brez prometnega davka.
Poleg navedenega prometnega davka plačujejo gostinska in trgovska podjetja ter zasebna gostišča še 4 dim od litra piva in vina ter 10 din od litra ostalih alkoholnih pijač v sklad za pospeševanje turizma v občini Mozirje.
Gostinski obrati, ki izkazujejo v celotnem prometu nad 40 ?/o prometa s prebiramo, imajo olajšave pri plačevanju prometnega davka lin to:
a)	od 40 do 60 % prometa s prehrano	25 %
b)	nad 60 % prometa s prehrano	50 %
c)	gostišča, pomembna za turizem	50 %
Katera gostišča so pomembna za turizem in pridejo v poštev za olajšave, določi svet za družbeni plan in finance.
Občinskega prometnega davka so oproščeni planinski domovi lin postojanke, razen planinskega doma v Logarski dolami in gostišča Planinskega društva Celje v Podvolovljeku.
Tar. št. 6: od plačil za obrtne in komunalne storitve zasebnega sektorja, razen spodaj nave-
denih,	plačajo:	10	%
a)	avtoprevozniki	20	°/o
b)	gradbene in montažne storitve	15	%
c)	žage za rezanje lesa	15	%
č) avtomehaniki, avtokleparji in
elektroinstalaterji	5	%
OPOMBA: Občinski prometni davek od storitev ne plačujejo krojači, šivilje, kovači, sedlarji, kolarji, brivci, frizerji, čevljarji, peki, mlinarji, urarji in obrtniki, ki se ukvarjajo s popravili električnih aparatov in gospodinjsikih strojev (televizorji, radioaparati, bojlerji, pralni stroji itd.).
Davčna osnova za obračun in plačilo prometnega davka od plačil za storitve je znesek plačila, prejetega za opravljeno storitev, zmanjšan za vrednost porabljenega materiala, od katerega je bil prometni davek že plačan.
Prometni davek od rezanega lesa na žagah plačujejo tudi žage družbenega sektorja od cene storitve.
922.
Skupščina občine Mozirje je po 50. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31-426/64) in 145. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 23-215/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju potreb občine Mozirje v prvem tromesečju 1966. 1
1.	člen
Potrebe Občinskih organov in proračunskih zavodov se bodo v prvem tromesečju leta 1966 do sprejetja občinskega proračuna za leto 1966 financirale na podlagi proračuna za leto 1965.
Prvenstveno se zagotovijo sredstva za osebne prejemke delavcev in uslužbencev organov in zavodov. Skupna sredstva za osebne in materialne izdatke v času začasnega financiranja tj. od 1. januarja 1966 do 31. marca 1966, ne smejo presegati 25 % proračuna za leto 1965.
2.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna oboine Mozirje za leto 1966.
3.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku Celje in velja od 1. januarja 1966.
Št. 010-39/65
Mozirje, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
923.
Skupščina občine Mozirje je po 47. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni List SRS, št. 36-196/64) ter 98. in 133. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 23-215/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvah odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1965
1.	člen
Spremeni se 2. člen odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1965 dn se glasi:
Z občinskim proračunom so dohodki
razporejeni v višini	517,550.000 dim
Nerazporejena tekoča rezerva znaša 8,619.000 dim
2.	člen
Spremeni se 3. člen in se glasi:
Od dohodkov, ki so razporejeni v odstotku, pripada: 35,22 občinskemu šolskemu skladu;
3,18 medobčinskemu skladu za šolstvo;
2,72 skladu za borce;
1,28 skladu za komunalo;
1,58 skladu za ceste;
0,82 skladu za kmetijstvo;
1,00 v rezervni sklad.
3.	člen
V posebnem delu proračuna občine Mozirje za leto 1965 se izvrši sprememba namena in višine sredstev v mejah skupnega zneska 285,184.000 din tako, da se vseh glavnih in bližnjih namenih znižajo ali zvišajo določene postavke.
4.	člen
Dosedanji 4. člen odloka postane 5. člen, 5. člen postane 6. člen, 6. člen postane 7. člen, 7. člen postane 8. člen, 8. člen pa postane 9. člen.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1965.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
924.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 34. členu zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52-890/58) v zvezi s 1. členom odloka o določitvi krajev, ki se štejejo za mesta m mestna naselja po zakonu o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč (Uradni list LRS, št. 1-1/59) ter 2. in
5.	členom zakona za izvedbo odprave Okrajev v SR Sloveniji (Uradni list SSS, št. 10-81/65) na seji občinskega zbora im na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o določitvi ožjih gradbenih okolišev v občini Slovenske Konjice
1.	člen
V občini Slovenske Konjice je ožji gradbeni okoliš mesta Slov. Konjic in ožji gradbeni okoliš naselij Sp. m Zg. Zreče.
2.	člen
Dosedanja meja ožjega gradbenega okoliša Slovenske Konjice se razširi in dopolni ter poteka takole:
Izhodiščna točka je na tromeji parcel št. 209/1, 209/4, 1362/1, od tu poteka po zapadni lin severni meji parcele 209/4 im se nadaljuje po severni meji parcele 209/3 do občinske ceste 209/2. Nato teče proti severu po parceli 209/2, prečka železniško progo, nato po jugozapadni meji parcele 214 do katastrske meje Konjice—Škalce. Nato zavije proti vzhodu po kat. meji do parcele 873/2 k. o. Škalce. Pril tej parceli se meja obrne proti severu in teče po zapadnih mejah parcel 873/2 in 873/3 k. o. Škalce. Nato zavije proti vzhodu in teče po severnih mejah pare. 871/3, 873/1, 874/1 nato seka cesto 1591/1 nato po cesti pare. št. 1591/1 proti severu do konca parcel 896 po severni in zahodni meji te parcele, nadalje proti jugu po pare. 892/3, 123/2, 123/3, 892/4, 886, 882/2, 1419/2, 1417/1, od tu teče meja proti vzhodu ob parceli 1428 do katastrske meje Škalce—Konjice in po tej meji do ceste Konjice—Oplotnica pare. št. 1381. Od tu teče meja po regulaciji potoka oz. po pare. 255/8, 258/2, 262/3, 342/4, 339/5, 368/2 do potoka Dravinje. Nato zavije meja proti zahodu po Dravinji do pare. 385/1. Od tu zavije proti jugu po meji med k. o. Konjice in k. o. Konjiška vas do potoka Mlinščica pare. 1364/4 nato proti jugovzhodu do parcele 479/2, nato proti jugozahodu po meji te parcele do parcele 537/1 ter se obrne proti vzhodu in teče v krivi črti po severni meji parcele 537/1, nato po vzhodni meji te parcele in po delu južne meje do parcele 547/4, nato zavije proti jugu in teče po mejah parcel 547/4, 551/1, 551/2, 550, 553, 557, 561, 562 do ceste Poljčane—Konjice pare. št. 1337, nato zavije proti vzhodu po cesti 1337 do parcele 911/2, nato po vzhodni meji te parcele do občinske ceste pare. 1335, nato teče proti severozahodu po cesti do križišča cest pare. 1335, 1312/1, 1312/2, 1334 prečka križišče im se nadaljuje po občinski cesti pare. 1334, nato prečka cestno parcelo 1383 in teče po južni meji parcele številka 1029 do parcele 1031/2, od tu zavije proti severovzhodu im teče po severozahodnih mejah parcel 1029, 1028/1, 1031/1 do občinske ceste 1328/1, nato zavije proti severozahodu im teče po občinski cesti 1328/1 do občinske poti 1327, nato po tej poti proti severovzhodu, nato prečkamo potok pare. 1366 in cesto II. reda pare. 1315/1, nato v isti smeri po občinski cesti pare. 1326, ki je tudi katastrska meja Konjice—Škalce, nadaljuje se v krivi črti po katastrski meji Konjice—Škalce do reke Dravinje pare. 1362/1 po tej parceli proti jugovzhodu do začetne točke.
3.	člen
Dosedanja meja ožjega gradbenega okoliša naselij Sp. im Zg. Zreče se razširi in dopolni ter poteka takole:
Nova meja ožjega gradbenega okoliša poteka od
prečkanja občinske poti št. 1363 z Dravinjo, nato po Dravinji proti jugovzhodu do opuščene železniške proge Zreče—Poljčane. Tu zavije meja proti severovzhodu po mejah parcel 1384/1, 138/2, zgd. 201 in 144 do občinske ceste 1365. Nato po tej občinski cesti proti vzhodu do občinske ceste 1366/1 in prečka železniško progo ter teče po občinski cesti 1366/2, nakar prestopi potok Dravinjo in teče po občinski cesti 1366/3 do občinske ceste 1374/2. Nato zavije meja proti zapadu im teče po občinski cesti 1384/2 do občinske ceste 1373. Dalje zavije meja proti zapadu in teče po občinski cesti 1373, nato po jugo-zapadni meji pare. 872. Pri tej parceli se meja obrne proti jugozahodu in teče po jugovzhodnih mejah pare. 113, 114 in 112 do občinske katastrske meje Zreče—^Križevec, kjer zavije proti severu in teče po katastrski meji do parcele 889/1. Od tu dalje teče meja proti severu v krivi črti po mejah parcel 886, 887, 888, zgd. 156/1, 880, 843/9, 843/2, nato prečka občinsko cesto 1329 in teče po zahodni meji parcel 925/1, 924/2. Tu zavije meja proti jugozapadu in teče v krivi črti po mejah pare. 924/1, 920 in 919. Pni tej parceli zavije meja zopet proti severozahodu im teče v krivi črti po jugozahodnih mejah parcel 919, 917, 940, 950, 960, 962/2, 983/3. Od tu pa teče proti severu po občinski cesti 1331 do parcele 1328. Tu meja zavije proti severovzhodu in teče po mejah parcel 1328, 1326, 1325, 818 do občinske ceste 1340. Nato zavije meja proti severu in teče po občinski cesti 1340 do občinske ceste 1343, nato po tej cesti do Dravinje pare. št. 1380/3. Tu gre meja proti jugovzhodu dn teče po Dravinji do mostu. Od tu meja zavije proti severu in teče po občinski cesti 1345 do občinske ceste 1346. Tu krene proti jugovzhodu in teče po tej cesti do občinske ceste 1349. Dalje po tej cesti proti jugovzhodu do občinske ceste 600/3. Nato zavije meja proti jugu in teče po pare. 600/3 do Dravinje.
4.	člen
Grafični prikazi ožjih gradbenih okolišev so sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok se na območju občine Slovenske Konjice preneha uporabljati odlok okrajnega ljudskega odbora Celje in skupščine okraja Celje o določitvi ožjih gradbenih rajonov v občinah Celje, Laško, Mozirje, Slov. Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj in Žalec (Uradni vestnik okraja Celje, št. 5-35/59, 14-103/59, 55-494/64 in 11-149/65).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 350-40/65-2
Slovenske Konjice, dne 29. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r.
925.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. členu temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 10-151/65) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Slovenske Konjice
1.	člen
Za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Slovenske Konjice se plačuje prispevek.
2.	člen
Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče v ožjih gradbenih okoliših v Slovenskih Konjicah in Zrečah.
3.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča plačujejo lastniki oziroma imetniki pravice uporabe, zakupniki ali uživalci zemljišča ali stavbe v ožjem gradbenem okolišu iz 2. člena tega odloka.
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča plačujejo tudi nosilci stanovanjske pravice v stanovanjskih hišah oziroma stanovanjskih prostorih v ožjih gradbenih okoliših iz 2. člena tega odloka.
4.	člen
Mestno zemljišče v ožjih gradbenih okoliših se razdeli na dve kategoriji glede namena uporabe, in sicer:
a)	mestno zemljišče za stanovanjske namene,
b)	mestno zemljišče za poslovne namene.
Mestno zemljišče za stanovanjske namene je zemljišče pod stanovanjskimi stavbami in okolno zemljišče, ki služi za dvorišče, vrt in druge k stanovanjski hiši pripadajoče pritikline.
Mestno zemljišče za poslovne namene je zemljišče pod industrijskimi in drugimi poslovnimi objekti ter okolno funkcionalno zemljišče, ki se uporablja za poslovne namene.
5.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se plačuje od m2 gradbenega zemljišča oziroma od površine zgrajenega koristnega prostora.
6.	člen
Za uporabo mestnega zemljišča za stanovanjske namene plačujejo prispevek in sicer:
1.	lastniki oziroma imetniki pravice uporabe, zakupniki ali uživalci zemljišča ali stavbe na njem 40 din od m2 letno;
2.	nosilci stanovanjske pravice 200 din od m2 stanovanjske površine letno.
7.	člen
Za uporabo mestnega zemljišča za poslovne namene plačujejo prispevek delovne in druge organizacije po 100 din od m2 letno.
8.	člen
Prispevka se oprostijo organizacije, ki uporabljajo mestno zemljišče za socialno, prosvetno in drugo javno službo.
Mestno zemljišče, ki se uporablja za kmetijska namen, je oproščeno prispevka za uporabo mestnega zemljišča vse dotlej, dokler se zanj ne sprejme zazidalni načirt.
Tisti, ki so plačali komunalni prispevek v letu 1963,
1964 im 1965 ob izdaji gradbenega dovoljenja se oprostijo plačila za toliko časa, dokler znesek predplačila ne doseže zneska prispevka, ki se odmeri po tem odtoku. O oprostitvi plačevanja komunalnega prispevka se izda odločba.
9.	člen
Komunalni prispevek se uporablja v ožjih gradbenih okoliših, kjer je bil pobran, za gradnjo in vzdrževanje stanovanjskih cest, pešpoti, trgov, hodnikov, dovoznih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, javne razsvetljave, kanalizacije, za odpravo atmosferskih in odpadnih voda, za plačilo urbanistične dokumentacije in drugo komunalno izgradnjo.
10.	člen
Občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, določi z odločbo mesečni znesek prispevka za vsakega posameznega uporabnika mestnega zemljišča v mejah -meril iz 6. im 7. člena tega odloka.
11.	člen
Zoper odločbo o odmeri prispevka, ki jo izda za komunalne zadeve pristojen občinski upravni organ, je dovoljena pritožba v 15 dneh na republiški sekretariat za urbanizem v Ljubljani.
12.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se plačuje v -sklade Krajevne skupnosti Slov. Konjice in Zreče začenši s 1. januarjem 1966.
13.	člen
Pooblasti se svet za komunalne zadeve in urbanizem, da po potrebi izda navodila za izvajanje tega odloka.
14.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o -komunski pristojbini (Uradni vestnik okraja Celje, št. 23-187/61).
15.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
St. 420-19/65-2
Slovenske Konjice, dne 29. -decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar i. r.
926.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 31. in 32. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35-611/65) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64) na seji lolbčimslkega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti -dne 29. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami
1.	člen
927.
Organiizacdija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lasibmini določa višino stanarine za sta-vanja, toi so ji predana v upravljanje, v odvisnosti od vrednosti in kakovosti stanovanja in drugih ugodnosti, ki jih stanovanje daje nosilcu stanovanjske pravice, največ pa do višine, ki ijo določa ta odlok.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 2. in 6. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni List SFRJ, št. 35-611/65) in 173. členu statuta občine-Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64) na seji Občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela
2.	člen
Za posamezne kategorije stanovanj se določijo naslednje najvišje stanarine:
ODLOK
o amortizaciji stanovanjskih hiš
Število točk Najvišlja stanarina
Kategorija	od — do	zal	m2 mesečno din
I. kategorija	126—155	429
II. kategorija	106 — 125	346
III. kategorija	86—105	291
IV. kategorija	66— 85	236
V. kategorija	46—65	180
VI. kategorija	26— 45	125
VII. kategorija	d o 25	69
Pri tem se mora	upoštevati število	točk, ki je bilo
3.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določa višino stanarine za vsako posamezno stanovanje v mesečnem znesku znotraj limita iz 2. člena tega odloka.
1.	člen
Stanovanjsko podjetje nadomešča v obliki amortizacije vrednost stanovanjskih hiš, ki so bile vnešene v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskega podjetja.
Obveznost za plačevanje amortizacije se nanaša na dokončane stavbe, ki opravljajo ustrezno funkcijo v dejavnosti stanovanjskega podjetja.
Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša na nedokončane stanovanjske hiše in na stanovanjske hiše, ki niso usposobljene za opravljanje ustreznih funkcij v dejavnosti stanovanjskega podjetja. Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša tudi na stavbe, ki so bile poškodovane z elementarno nesrečo v taki meri, da se ne morejo uporabljati za opravljanje svoje funkcije.
Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za stanovanja v 'družbeni lastnini, ki so vnesena v sklad stanovanjskih hiš.
2.	člen
4.	člen
Mesečna zakupnina za 1 m2 uporabne tlorisne površine poslovnega prostora v stanovanjski hiši ne more biti nižja od povprečne mesečne stanarine, ki jo dobi organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami za 1 m2 stanovanja.
5.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami lahko prosto dogovarja višino stanarine za:
—	stanovanja, ki jih je treba vzdrževati pod drugačnima pogoji kot se vzdržujejo standardna stanovanja;
—	stanovanja, ki se oddajajo v najem popolnoma ali delno opremljena s pohištvom;
—	stanovanja, ki se v skladu z zakonom oddajajo za določen čas,-
—	stanovanja, 'ki jih je zgradila organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami z lastnimi sredstvi.
Prosto dogovorjena stanarina ne more hiti nižja od stanarine, ki je določena po določbah 2. člena tega odloka.
6.	člen
Če se posamezni prostori v stanovanju uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti, se stanarina določena po določbah 3. člena tega odloka lahko zviša do 20 %. 7
7.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Plačilo amortizacije od stanovanjskih hiš se -izvršuje na poseben račun od amortizacije sredstev sklada stanovanjskih hiš.
3.	člen
Amortizacijski znesek se izračuna z uporabo amortizacijske stopnje na nabavno (revalorizirano) vrednost stanovanjskih hiš.
4.	člen
i
Amortizacijska stopnja se ugotovi na podlagi povprečne dobe trajanja stanovanjskih hiš in znaša:
1.	za zidane zgradbe iz opeke in armiranega betona ali armiranega betona in kakega drugega trdega materiala
amortizacijska doba 100 let amortizacijska stopnja 1 %
2.	montažne zgradbe in zgradbe iz mešane konstrukcije
amortizacijska doba 80 let amortizacijska stopnja 1,25 %
3.	montažne zgradbe iz lahkih materialov (les in drugi material)
amortizacijska doba 50 let amortizacijska stopnja 2 %.
5.	člen
Stanovanjsko podjetje je dolžno obračunati in vplačevati amortizacijo od prvega dne naslednjega meseca potem, ko je bila stanovanjska hiša vnesena v sklad stanovanjskih hiš.
6.	člen
Obveznost obračunavanja in plačevanja amortizacije za stanovanjske hiše po posameznih skupinah stanovanjskih hiš iz 4. člena tega odloka traja ves čas, dokler stanovanjske hiše iste skupine ne bodo amortizirane.
Če so stanovanjske hiše v enii skupini amortizirane, uporabljajo pa se tudi za tem v dejavnosti stanovanjskega podjetja, preneha obveznost plačevanja amortizacije za hiše iz te skupine.
Obveznost za obračunavanje in vplačevanje amorti-zadije za posamezne stanovanjske hiše preneha v primeru, če se na podlagi pogodbe ali na podlagi drugega dovoljenega pravnega posla taka posamezna hiša izloči iz sklada stanovanjskih hiš.
7.	člen
Vplačilo amortizacije se izvrši v enakih mesečnih zneskih najkasneje do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.
Do končnega letnega obračuna amortizacije v zaključnem računu stanovanjskega podjetja se plačuje amortizacija kot akontacija po predračunu amortizacije, ki se sprejme na začetku leta na podlagi stanja stanovanjskih hiš, kakršno je bilo v preteklem letu.
Izvod iz letnega predračuna amortizacije mora stanovanjsko podjetje dostaviti službi družbenega knjigovodstva.
Po preteku poslovnega leta se izvrši na podlagi zaključnega računa stanovanjskega podjetja popravek skupnih zneskov vplačanih akontacij v teku leta.
8.	člen
Sredstva amortizacije sme stanovanjsko podjetje uporabiti:
—	za zamenjavo dotrajanih stanovanjskih hiš;
—	za odplačilo kredita za graditev ali nabavo novih stanovanj in za velika popravila stanovanjskih hiš;
—	za rekonstrukcijo in sanacijo stanovanjskih hiš in stanovanj zaradi povečanja standarda stanovanja, zvišanja vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja in podaljšanja dobe trajanja.
Če je bilo s pogodbo med stanovanjskim podjetjem in ustanoviteljem oziroma drugo družbeno pravno osebo, ki je vnesla stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš stanovanjrskega podjetja, določeno, da mora ustanovitelj ali tisti, ki je vnesel stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš, dati soglasje za uporabo sredstev iz amortizacije, je stanovanjsko podjetje dolžno pridobiti tako soglasje preden prične uporabljati sredstva amortizacije.
9.	člen
Sredstva amortizacije se smejo uporabiti takoj po izvršenem vplačilu na račun amortizacijskega sklada stanovanjskih hiš, vendar v soglasju s programom za uporabo sredstev sklada stanovanjskih hiš.
10.	člen
Stanovanjsko podjetje izvrši ob koncu poslovnega leta odpis stanovanjskih hiš (popravek vrednosti) v višini amortizacije, ki je bila obračunana za to leto.
11.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o stanarini (Uradni vestnik okraja Celje, št. 60-563/62).
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 420-27/65-2
Slovenske Konjice, dne 29. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice •ing. Adolf Tavčar 1. -r.
928.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 7. členu zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Uradni list FLRJ, št. 8-63/61, 13-178/63, 15-311/65 in 35-616/65) dn 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Okraja Celje, št. 25-229/64) na seji Občinskega zbora in na seji zbora dedovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o obrestnih merah za obresti poslovnega sklada gospodarskih organizacij komunalne in gostinske dejavnosti v občini Slovenske Konjice
1.	člen
Gospodarske organizacije komunalne dejavnosti na območju občine Slovenske Konjice plačujejo obresti od poslovnega sklada po obrestni meri 2 % , gospodarske organizacije gostinske dejavnosti in storitvene obrhi pa po obrestmi meri 3 %.
2.	člen
Plačevanja obresti od poslovnega sklada ,so oproščene planinske postojanke (planinski dom na Rogli in lovski dom Konjiška vas).
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 402-53/65-2
Slovenske Konjice, dne 29. decembra 1965
Predsednik Skupščine Občine Slovenske Konjice 'ing. Adolf Tavčar 1. r.
929.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 64. členu zakona o financiranju družbeno-politiičnih škupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) im 44. členu ter 3. točki 173. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64) na seji občinskega Zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o spremembi namena in višine sredstev proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1965
1.	člen
V proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1965 se v posebnem delu izvrši sprememba namena in višine proračunskih sredstev v mejah skupnega zneska 660,456.000 din tako, da se v okviru vseh delov razporeda dohodkov znižajo in zvišajo določene postavke, kar je razvidno iz proračunske klasifikacije, ki je priloga tega odloka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Celje.
930.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 37. členu zakona o idružbani kontroli cen (Uradni list FLRJ, št. 30-402/62 in 15-309/65) ter 1. točki odloka o organizaciji službe družbene kontrole cen v občinah (Uradni list LRS, št. 4-26/63) ,na seji občinskega zbora in na seji Zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi službe kontrole cen
1.	člen
V okviru občinskega upravnega organa Slovenske Konjice se ustanovi posebna služba za kontrolo cen.
2.	člen
Naloga službe za kontrolo cen je zlasti, da:
—	spremlja in analizira gibanje cen proizvodov in storitev ter njihov vpliv na proizvodnjo in promet blaga na območju občine;
—	daje lobčinski skupščini in njenim organom mnenja 'in predloge o ukrepih, ki so potrebni v zveži s politiko cen;
—	izvaja ukrepe v zvezi z izvrševanjem politike cen v mejah pooblastil, ki jih ima po posebnih predpisih ter smernicah občinske skupščine in za blagovni promet pristojnega sveta občinske skupščine.
Poleg nalog iz prejšnjega odstavka opravlja služba kontrole cen tudi naloge iz 22., 26. in 27. člena zakona o družbeni kontroli cen in na tej podlagi izdanih predpisov.
Pri opravljanju svojih nalog sodeluje služba za kontrolo cen z delovnimi organizacijami in njihovimi združenji in drugimi organi, ki proučujejo gibanje cen in razvoj tržišča.
3.	člen
Občinska skupščina Slovenske Konjice izstopi s 1. januarjem 1966 -kot soustanoviteljica medobčinskega zavoda za cene v Celju, ki ga je ustanovila Skupščina občine Celje z odlokom o ustanovitvi medobčinskega upravnega zavoda za cene (Uradni vestnik okraja Celje, št. 58-629/63).
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 38-58/65-1
Slovenske Konjice, dne 29. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r.
931.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 2. členu zakona o družbeni denarni pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam (Uradni list SRS, št. 11-109/65) in 130. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o družbeni denarni pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam 1
1. člen
V odloku o družbeni denarni pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam (Uradni vestnik Celje, št. 23-413/65) se spremeni 2. člen in se glasi:
Višina družbene denarne pomoči žrtvam fašističnega ' nasilja znaša do 15.000 din na mesec.
2.	člen
V 5. členu se datum »1. julij 1965« nadomesti z datumom »1. februar 1966«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 59-24/65-1
Slovenske Konjice, dne 29. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r.
932.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 4. točki 173. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o družbeni denarni
pomoči
1.	člen
V	odloku o družbeni denarni pomoči (Uradni vestnik Celje, št. 23-412/65) se izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve:
7.	člen se spremeni in se glasi:
Stalna družbena denarna pomoč za nepreskrbljene odrasle osebe se praviloma podeljuje mesečno do največ 15.000 din.
V	izjemnih primerih, zlasti tedaj, ko je podpirancu ki se preživlja z družbeno denarno pomočjo, potrebna tuja pomoč za postrežbo in nego, sme biti pomoč primerno višja.
Stalna družbena denarna pomoč, ki se daje kot rejnina za nepreskrbljene mladoletne osebe, se praviloma podeljuje do največ 30.000 din mesečno.
Oskrbnina ali rezjnina, ki se plačuje za osebe, ki so bile z odločbo dane v zavod ali v oskrbo drugi družini, se določi s ceno oskrbnega dne oziroma s pogodbo z rejnikom. Rri tem -se upoštevajo lastna sredstva, ki jiih ima oskrbovanec, ekonomska zmožnost staršev in če obstoji delna sposobnost za delo.
Oskrba v zavodih se oskrbovancu nudi le, če se mu le-ta glede na njegove vzgojno-socialne in zdravstvene razmere ne more nuditi drugje.
Ce se z odločbo za oddajo v zavod tako določi, si lahko upokojenci in druge osebe, ki imajo stalna sredstva, ki pa ne zadoščajo za kritje celotne oskrbnine v zavodu, zadržijo določen znesek za sebe v skladu z odločbo.
2.	člen
V	9. členu se v četrti vrsti beseda: »učencem« nadomesti z besedo »dijakom«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
933.
Skupščina občim e Slovenske Komjiice je po 17. členu temeljnega zakona o goisipodarsikem poslovanju (gospo-darjemiju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35-611/65) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 izdala
10.	Direktor podjetja v ustanovitvi je dolžan v roku 15 dni po izdaji te odločbe predložiti Okrožnemu goapo-darakemu sodišču v Celju priglasitev zaradi vpisa akta o ustanovitvi podjetja v register gospodarskih orgami-zaoij.
11.	Pravice im dolžnosti ustanovitelja opravlja Skupščina občine Slovenske Konjice neposredno ali po organu, ki je pristojen po statutu občine za gradbene in komunalne zadeve.
ODLOČBO
o ustanovitvi Stanovanjskega podjetja Slovenske Konjice.
1.	.Skupščina občine Slovanske Konjice ustanavlja podjetje za gospodarjenje is istanovanjiSkimi hišami v družbeni lastnini pod imenom: »Stanovanjsko podjetje občine Slovenske Konjice« (v nadaljnjem besedilu podjetje).
2.	Sedež poidjetja je v Slov. Konjicah.
3.	Predmet poslovanja podjetja je:
—	upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj 'in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah;
—	razširjanje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva in napredek stanovanjskega standarda;
—	nakup im izgradnja stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov.
—	oddajanje stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v skladu s predpisi, če ni te pravice zadržal ustanovitelj;
—	dajanje odpovedi za uporabo stanovanj im poslovnih prostorov v skladu s predpisi;
—	pobiranje stanarine in zakupnine;
—	vodenje evidence in registra stanovanjskih hiš, stanovanj im .poslovnih prostorov, is katerimi gospodari;
—	prodajanje in zamenjava stanovanjskih hiš, stanovanj in ipoislovnih prostorov v stanovanjskih hišah;
—	izvrševanje drugih poslov, s katerimi se pripomore k večjemu obsegu stanovanjske izgradnje in k mo-biliiaaoijii dopolnilnih sredstev.
4.	Sredstva za ustanovitev in ea začetek dela poidjetja v znedku 1,000.000 din zagotavlja podjetju Skupščina občine Slovenske Konjice kot ustanovitelj z obveznostjo vrnitve (1. .odstavek 126. člena temeljnega zakona iO podjetjih — Uradni list SFRJ, št. 17/65).
5.	Za direktorja podjetja v ustanovitvi se imenuje do .'imenovanja direktorja na podlagi javnega razpisa Maks Padežnik s pooblastilom da:
a)	razpolaga s sredstvi, 'ki jih .zagotavlja ustanovitelj za ustanovitev in začetek dela podjetja do višine navedene v 4. točki tega odloka;
b)	sklepa pogodbe za nabavo inventarja in opreme;
c)	opravlja v,sa druga opravila, ki so potrebna za ustanovitev in začetek dela podjetja.
6.	Ustanovitelj podjetja je občina Slovenske Konjice.
7.	D,o izdaje splošnega akta o delitvi osebnega dohodka se osebni dohodki delavcev ugotavljajo na podlagi splošnega akta, ki ga izda svet podjetja v ustanovitvi.
Svet podjetja v ustanovitvi ima sedem članov, od katerih štiri imenuje ustanovitelj.
8.	Konstituiranje podjetja se izvrši v roku 4 mesecev od dneva vpisa akta o ustanovitvi podjetja v register delovinih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju.
9.	V sklad stanovanjskih hiš podjetja se vnesejo vse stanovanjske hiše v družbeni lastnini ter stanovanja v družbeni lastnimi, ki so zgrajena na območju občine Slovenske Konjice.
Določbe prejšnjega odstavka se ne nanašajo na sta-noivamjske hiše, v katerih so vsa stanovanja lastnina občanov, društev ali civilno pravnih oseb ter na stanovanjske hiše in na stanovanja v družbeni lastnini, ki se uporabljajo za službene potrebe, oziroma ki so vnesene v sklad istaniovanijiskih hiš organizacije za goispodarjeinje s stanovanjskimi hišami, ki jo je ustanovil kak drug investitor.
12.	Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje.
Št. 023-12/65-2
Slovenske Konjice, dne 29. decembra 1965
Piredsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r.
934.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 178. členu statuta dbčine (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela
OKVIRNI DELOVNI PROGRAM
Skupščine občine Slovenske Konjice za leto 1966
Okvirni program dela obsega tiste naloge, ki se lahko vnaprej predvidevajo in ki jih je možno (planirati. To so predvsem obravnava raznih poročil in analiz s področja gospodarstva in družbenih služb.
Okvirni program se bo sproti dopolnjeval še z normativnim delom ter imenovanji in razrešitvami raznih kolegijskih in individualnih organov ter funkcionarjev, kakor tudi s problematiko iz življenja in dela komunalne skupnosti in njenih samoupravinih 'organizacij.
Sveti, komisije im drugi kolegijski organi občinske skupščine kakor tudi občinski upravni organi sprejemajo svoje programe dela ter jih vsfcladijo s programom dela občinske skupščine.
Okvirni program skupščine občine obsega:
A. Poročila
Poročevalec	Mesec poročanja
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
Sodnik za prekrške' Komisija za prošnje in .pritožbe	januar
Svet za splošne in notranje zadeve Komisija za vprašanja borcev NOV	februar
Svet za finance im proračun Tajnik občinske skupščine	marec
Svet za komunalne zadeve in urbanizem Komisija za 42-urmi tednik	apnil
Svet za šolstvo, prosveto in kulturo Komisija za družbeni nadzor	maj
Svet za zdravstvo im socialno varstvo Lambrehtinov dom	junij
Svet :za gospodarstvo Komisija za napredek turizma	julij
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinsko sodišče	september
Svet za narodno obrambo Komisija za delovno dobo	oktober
Svet svobod .in prosvetnih društev Javni pravobranilec	november
Urbani stični inšpektor Predsednik skupščine občine	december
B. Gospodarsko analitični del
Vrsta analize
1.	Program razvoja gospodarstva in družbenih služb od 1966 do 1970
2.	Proračun občine
3.	Predlogi zborov volivcev
1. Analiza zaključnih računov za leto 1965
1.	Informacija o izvajanju programa razvoja gospodarstva in družbenih služb
2.	Informacija o izvajanju občinskega proračuna
Cas obravnave
marec
april
junij
1.	Informacija o gibanju gospodarstva
2.	Informacija o izvajanju proračuna
3.	Informacija o gibanju osebnih dohodkov	november
Ta program velja od dneva sprejetja.
Št. 020-12/65-1
Slovenske Konjice, dne 29. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r.
935.
936.
Po 7. členu zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Uradni List FLRJ, št. 8-63/61, 13-178/63, 15-311/65, 35-616/65 in 56-904/65) in skladno z zakonom o obrestnih merah za obresti od gospodarskih skladov (Uradni list SFRJ, št. 35-617/65 in 56-905/65) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o obrestnih merah za obresti od poslovnega sklada, ki so namenjene za komunalno dejavnost, gostinsko dejavnost in za dejavnost storitvene obrti
1.	člen
Gospodarske organizacije, ki opravljajo komunalno dejavnost, dejavnost storitvene obrti ali gostinsko dejavnost, plačujejo obresti od sredstev svojega poslovnega sklada, potrebnih za opravljanje teh dejavnosti po naslednji obrestni meri:
1.	Od sredstev poslovnega sklada, ki so namenjena za
komunalno dej<aviniost
a)	distribucija električne energije po stopnji 3 %
b)	ostala komunalna dejavnost po stopnji	2 %
2.	Od sredstev poslovnega sklada, ki so namenjena za opravljanje gostinske dejavnosti 4 %
3.	Od sredstev poslovnega sklada, ki so namenjena
za opravljanje storitvene obrti	3 %
Skupščina Občine Šentjur pri Celju je po 7. i členu zakona o 'spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 10-155/65), 45. členu temeljnega zakona o upravnih taksiih (Uradni list SFRJ, št. 14-281/65) ;in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) na seji občinskega zbora in na seji! zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o pogojih in načinu prodaje ter o proviziji za prodajo taksnih vrednotnic
1.	člen
Od taksnih vrednotnic (fcolekov), prodanih na območju občine Šentjur pri Celju v smislu odloka o neposredni uporabi taksne tarife iz temeljnega zakona o upravnih taksah (Uradni vestnik Celje, št. 18-266/65) in odloka o neposredni uporabi taksne tarife iz zakona o sodnih taksah (Uradni vestnik Celje, št. 21-335/65) pripada pooblaščenemu prodajalcu 5 % provizija.
2.	člen
Dovoljenje za prodajo kolefcov izdaja za finance pristojen občinski upravni organ, ki določi tudi pogoje in način prodaje.
3.	člen
2.	člen
Stanovanjsko komunalno podjetje Šentjur se oprosti plačevanja obresti od poslovnega sklada.
3.	člen
Obresti od sredstev poslovnega sklada po tem odloku se stekajo v kreditni sklad in jih usmerja občinska skupščina.
4.	člen
Ta odtok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 420-172/65-4
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
937.
Po 5., 22. in 35. členu temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14-282/65, 29-493/65 in 33-561/65) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o občinskem prometnem davku
Ta oidlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 423-38/65-4/12
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1965
1.	člen
Občinski prometni davek se plačuje od prometa blaga na drobno im od plačil za storitve, ki so določene v tarifi občinskega prometnega davka. Tarifa je sestavni del odloka. 2
2.	člen
Glede predmeta obdavčevanja, davčnega zavezanca, davčne osnove, nastanka davčne obveznosti, obračuna-
vanja davka, pravnih sredstev, plačila davka, kraja plačila, kontrole nad obračunavanjem in plačevanjem, zastaranja, obnove postopka, ikazenskih določb, izterjave in drugih določb se neposredno uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku, zakona o zveznem prometnem davku ter predpisi, izdani na podlagi teh zakonov, če ni v tem odloku določeno drugače.
3.	člen
Zavezancem, katerih se prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja po pavš-almih osnovah ali v pavšalnem letnem znesku, se določi tudi pavšalna osnova za obračun prometnega davka oziroma pavšalni znesek prometnega davka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik Celje, št. 50-455/64, 5-48/65 in 34-587/65).
Št. 421-38/65-4/12
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
TARIFA
I.	Prometni davek od blaga na drobno
Tar. št. 1
Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno se plačuje od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrdšmjjo in od katerih se plačuje zvezni prometni davek po zvezni tarifi »A — proizvodi« razen proizvodov, ki jih prodajajo neposredno občanom Obrtniki in drugi občani v okviru svoje gospodarske dejavnosti, proizvodov, ki so posebej določeni v občinski tarifi ali je zanje predpisana davčna oprostitev, po stopnji	4 %
Opomba:
Poleg oprostitev, navedenih v 16. in 23. členu temeljnega zakona o prometnem davku, 8. im 9. členu zakona o zveznem prometnem davku se občinski prometni davek ne plača
a)	od proizvodov, ki jih zajema tarifna številka 2 (kava), 4 (etanol) in 16 (jedilna sol) A tarifa zveznega prometnega davka;
b)	od specialnih invalidskih vozil ter dragih pripomočkov oziroma ortopedskih izdelkov
c)	od prodaje ročnih kosilnic in drugih manjših strojev za neposredno kmetijsko obdelavo.
Tar. št. 2
Občinski prometni davek se plačuje od proizvodov, ki jih prodajajo neposredno potrošnikom obrtniki in drugi občani v okviru svoje gospodarske dejavnosti in so izdelani na serijski način, po stopnji	6	%
Opomba: Prometni davek se me plača od proizvodov, navedenih v uvodu opombe k tar. št. 1 te tarife.
Tar. št. 3
Občinski prometni davek od prometa z alhohoMmi pijačami v trgovini in gostinstvu se plačuje od naravnega vina	20	%
od naravnega žganja	20	%
od piva
od ostalih vin
od ostalih žganih pijač
Opomba:
Prometni davek po tej tarifi ne plačajo gostišča, ki jih upravljajo planinska društva in lovske družine.
II. Prometni davek od storitev Davčni zavezanec
Občinski prometni davek od plačil za storitve plačajo izvrševalci storitev družbenega sektorja od vseh storitev, izvršenih zasebnikom, izvrševalci storitev zasebnega sektorja pa od vseh storitev izvršenih družbenemu sektorju in zasebnikom, razen če ni v tej tarifi predpisana davčna oprostitev.
Davčna osnova
Davčna osnova za plačilo Občinskega prometnega davka je znesek plačila za opravljeno storitev t. j. znesek plačila, prejetega za opravljeno storitev, zmanjšan za vrednost porabljenega materiala, od katerega je plačilo prometnega davka izkazano. S plačilom za opravljeno storitev je mišljeno plačilo v denarju ali v naravi ali vrednost nasprotnih storitev.
Prometni davek se izračuna z navadnim izračunom od 100.
Od komunalnih storitev
Tar. št. 4
Od vodovodnih in električnih instalacij oziroma storitev, po stopnji
Od obrtnih storitev
Tar. št. 5
Od prevoznih storitev, opravljenih s strani občanov im civilno pravnih oseb:
a)	s tovarniimi avtomobili im vprežnimi vozili
b)	z osebnimi avtomobili
Tar. št. 6
Od gradbenih in montažnih storitev
Opomba:
Za gradbene storitve se v smislu obdavčitve po tem odloku štejejo zidarska, tesarska, betonerska, strešna, fasadna, kamnoseška, peča-rska, kleparska, soboslikanstka, parkatarska, steklarska, ključavničarska in ostala inštalaterska dela, Iki se opravljajo deloma ali v celoti na samih objektih ter polaganje podov iz plastičnih mas.
Kot montažne storitve se v smislu obdavčitve po tem odloku štejejo storitve pri postavljanju in usposobitvi strojev, naprav in železnih konstrukcij za končen namen in uporabo ter druge storitve na instalacijah, s katerimi se stroji, naprave in drugo povežejo z osnovnim instalacijskim omrežjem.
Tar. št. 7
Od vseh ostalih storitev
Opomba: Prometnega davka na storitve se me plača na storitve brivcev in frizerjev, čevljarjev, fotografov, kolarjev, kovačev (za okovanje kmečkih vozov, podkovanje in popravilo kmečkega orodja), krojačev, mlinarjev, šivilj, sedlarjev in urarjev. Prometni davek se ne plača za storitve, ki jih izvrši lastnik gozda gozdarski organizaciji, ki gospodari z njegovim gozdom pri sečnji, izdelavi in spravilu lesa iz tega gozda.
Tar. št. 8.
Od storitev žaganja lesa na obrtnih žagah, po stopnji
10 % 20 % 20 %
15 %
20 % 10 %
15%
10%
Tar. št. 9.
Od prejetih plačil za reklame v kinematografih, po stopinji	20 %
Tar. št. 10
Od prireditev loterij in drugih iger na srečo in vloge za javne stave, izvzemsi igre na srečo in vloge na javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, od vrednosti prodanih srečk, po stopnji	10 %
Tar. št. 11
Od plačil za zakup ali podzakup premičnih in nepremičnih stvari, izvzemsi plačil za najem ali podnajem stavb, po stopnji	10 %
938.
Po drugem odstavku 52. člena zakona o financiranju družbeno-političnih -skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju izdatkov po proračunu občine Šentjur pri Celju v I. tromesečju 1966
1.	člen
Potrebe občinskih organov in zavodov ter drugih uporabnikov proračunskih sredstev se v I. tromesečju 1966 do sprejetja proračuna občine Šentjur financirajo na podlagi proračuna za leto 1965.
2.	člen
Izdatki se smejo izvrševati v -tem času največ do višine 25 °/o izdatkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1965 in po njegovih splošnih določbah.
3.	člen
S sredstvi, določenimi v 2. členu tega odloka, se prvenstveno za-gotovuijio 'izplačila za kritje osebnih dohodkov in prenešemih obveznosti iz leta 1965.
4.	člen
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1966 im se morajo -izkazati v njegovem zabij učnem računu za leto 1966.
5.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku Celje in velja od 1. januarja 1966.
Št. 402-119/65-4/12	*■
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1965
1.	člen
S tem odlokom se določajo minimalni tehnični nor-m-ativi za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj in način delitve sredstev stanarine za njihovo investicijsko in tekoče vzdrževanje.
2.	člen
Investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj se izvršuje iz sredstev organizacije za gospodar-jenje s stanovanjskimi hišami, ki se v ta namen izločajo iz stanarine in najemnine.
Tekoče vzdrževanje skupnih delov im naprav v stanovanjski hiši in pokrivanje stroškov za upravljanje hiše se lizvrš-i v breme sredstev hiše, ki se v ta namen izločajo iz stanarine in najemnine.
Stroške tekočega vzdrževanja stanovanja plača stanovalec. Ti stroški se ne vračunajo v stanarino.
3.	člen
Za investti-oijiSko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj po določbah tega odloka se -štejejo delne ali celotne zamenjave elementov konstrukcij in opreme (srednja in velika popravila) -stanovanjske hiše in stanovanj in sicer zlasti:
—	popravila in zamenjava mizarskih, kleparskih in kij u-č avnič arsfcih elememtov;
—	obnova (zamenjava) strešne kritine;
—	popraviilio din zamenjava -strešne konstrukcije;
—	popravilo in zamenjava vodovodne, električne in plinske instalacije;
—	popravilo in zamenjava naprav centralne ali etažne kurjave;
—	popravilo in zamenjava delov osebnega in tovornega dvigala;
—	popravilo in obnova fasade;
—	popravilo in zamenjava stopnišča;
—	p-OpraVi-lo in dbnova vertikalne in horizontalne izolacije;
—	popravilo in zamenjava stropov in stropne konstrukcije in podov.
4.	člen
Poleg del iz 3. člena tega odloka se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov im opreme v stanovanju, če je pretekla normalna doba trajanja za te elemente in opremo.
Organizacija za gospodarjenje s stamovarijskimi hišami izvrši delno ali celotno zamenjavo posameznih elementov in opreme v stanovanju, če ile-iti zaradi do-tra-jamiois-ti ne morejo rabiti več svoj emu namenu.
Poškodbe elementov in opreme v stanovanju, ki so nastale po krivdi stanovalcev, gredo v breme stanovalcev, ki -so jih povzročili.
Za normalno -dobo trajanja po določbah prejšnjega odstavka se šteje tale povprečna 'doba trajanja:
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
939.
P,o 4., 35. in 48. členu -temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjiSkiimi hišami v družbeni lastnini (Ura-dnii list SFRJ, št. 35-611/65) in 128. členu .statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) je Skupščina občine Šentjur pri Ce-lju na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje.
Elementi in oprema v stanovanju
Povpreona doba trajanja v letih
—	zidan štedilnik	40
—	kotliček za vodo (bakren)	15
—	kotliček za vodo (pocinkam)	4
—	železni premični štedilnik	10
—	električni š-tedilmk (obnova)	15
—	plinski štedilnik	30
—	lončena peč, enkrat preložena	20
—	pipe lin armature do pritiska 3 atm	6—10
—	pipe in armature za pritisk nad 3 atm	3—5
—	WC rezervoar	12—25
—- WC školjka in bide (iz fajanse ali
porcelan)	30
—	umivalnik iz porcelana	30
-— pomivalno korito (emajlirano)	15
—	peč v kopalnicd na trdno gorivo	15—25
—	plinski bojler	15—25
—	električni bojler	20
—	pleskanje notranjih lesenih delov	10—25
—	pleskanje zunanjih lesenih delov	5—8
Organizacija za gospodarjenje s stanovainjsikiimi hišami določi s statutom ali z drugim splošnim aktom natančneje dobo trajanja za posamezne elemente im opreme v skladu z določbami prejšnjega odstavka.
5.	člen
Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš im stanovanj po določbah tega odloka se štejejo manjša popravila 'stanovamjisfeih hiš im stanovanj ter stroški v zvezi z normalno uporabo in upravljanjem stanovanjskih hiš, zlasti pa:
a) tekoče vzdrževanje stanovanj, ki gre v breme stanovalcev Ln še ni vračunano v stanarini:
—	beljenje in slikanje stanovanja;
—	čiščenje lončenih peči in štedilnikov;
—	popravila dn nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal in električnega zvonca;
—	čiščenje vseh mizarskih del, vgrajenih omar;
—	popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in oliv;
—	nadomestitev vseh vrst gumijastih tesnil pri pipah, vodovodu, baterij v kopalnici ali kuhinji itd.
—	nadomestitev tesnil pri kopalnih koritih in umivalnikih;
—	čiščenje im odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit dn kopalnih kadi;
—	barvanje vgrajenih elementov opreme;
—	nadomestitev stekel na oknih im vratih;
—	čiščenje in struženje parketa;
—	popravilo ometa in fasade;
—	manjša popravila na vratih, oknih in roletah;
—	manjša popravila eleiktrione instalacije;
—	manjša popravila podov, pragov in slično;
—	vzdrževanje jaškov im zaščitnih mrež.
c)	stroški upravljanja
—	zavarovanje zgradbe,
—	čiščenje skupnih delov zgradbe,
—	čiščenje dimnikov,
—	odvoz smeti in fekalij,
—	finančno poslovanje,
—	bančni stroški,
■— pisarniški material,
—	stroški za deratizacijo zgradbe,
—	del splošnih stroškov podjetja v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami.
6.	člen
Stanovanjsko podjetje izvaja dela na sanaciji stanovanjskih zgradb v skladu s tsprejetim programom sanacije ter v okviru sredstev, ki jih ima za te namene na razpolago.
7.	člen
Za tekoče vzdrževanje stanovanjske hiše in za investicijsko vzdrževanje hiše se sme uporabiti od skupno zbranih stanarin in zakupnin v določeni skupini zgradb naslednja povprečna višina sredstev:
Skupina
hiš
Delitev
na
Odstotek stanarine glede na starost hiše v letih
0—20 20—40 40—60 60—80 80—100 100—120
nad
120
Investicijsko Zgradbe z vzdrževanje amortizacijsko
vzdrževanje
dobo 100 let
10,0	12,5	15,0	20,0	28,0	35,0	40,0
3,0	5,0	7,0	9,0	11,0	13,0	15,0
—	prezidava peči,
—	redno tekoče vzdrževanj e vseh ostalih naprav in opreme v stanovanjih;
—	vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja ali zaradi poškodb s strani koristnika.
b) tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš lin skupnih delov im naprav, ki gre v breme sredstev hiše:
T-a skupina del Obsega vsa dela, ,ki so navedena pod tč. a) tega člena, pa se nanašajo na skupine dele in naprave v stanovanjski hiši. Razen tega vsebuje:
—	pleskanje vseh oken in vrat v skupnih prostorih in v stanovanjih;
—■ čiščenje snega s streh in strešnih vencev ter vseh hodnikov pred zgradbo;
—	vzdrževanje dostopnih poti, podpornih zidov, ograj, zelenih površin, parkinga na dvorišču zgradbe;
•— manjša popravila v skupnih prostorih v primem poškodb vodovodnih cevi in pd.;
—	manjša popravila v kotlarni za centralno ogrevanje;
—	zamenjava manjših delov strešne kritine;
—	tekoče vzdrževanje izolacije na strehi, balkonih in terasah;
—	čiščenje in manjša popravila vseh kleparskih zaščitnih del;
—	popravila strelovoda, preizkus prevodnosti;
—	pregled in čiščenje električnih dn plinskih bojler-
jev;	.	.. ,
—• popravila stikov in ventilov na instalacijah centralnega ogrevanja, plina;
—	.popravila stikov in tesnil na glavnih vodovodnih ceveh in kanalizaciji;
—	zamenjava manjših dotrajanih del na instalacijah;
—	zamenjava poškodovanih vrat in dimnikih in kapah dimnikov;
—	stroški servisov za osebno in tovorno dvigalo;
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi s statutom ali drugim splošnim aktom višino in delitev sredstev za stroške upravljanja za določene kategorije stanovanjskih hiš glede na organizacijo in delitev dela v zvezi z upravljanjem.
8.	člen
Od denamih sredstev, ki se prenesejo na stanovanjsko podjetje po določbah 48. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stamovanj-skiimi hišami v družbeni lastnini ostane na razpolaganje stanovalcem za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš 20 %.
9.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1966. Objavi se v Uradnem vestniku Celje.
St. 36-122/65-1
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1965
Predsednik Šenfjur pri Celju Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
940.
Po drugem odstavku 2. člena in 6. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35-611/65) in 148. členu statuta občine Šentjur pri Celju je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in na .seji zbora delavnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o amortizaciji stanovanjskih hiš.
1.	člen
Stanovalijsko podjetje Šentjur pri Celju nadomešča v obliki amortizacije vrednost stainovanijskiih hiš, ki so bile vmešene v sklad stanovanijisikiih hiš stanovanjskega podjetja.
Obveznost za plačevanje amortizacije se nanaša na dokončane stavbe, ki opravljajo ustrezno funkcijo v dejavnosti stanovanjskega podjetja.
Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša na nedokončane stanovanjske hiše in na stanovanjske hiše, ki niso usposobljene za opravljanje ustreznih funkcij v dejavnosti stanovanjskega podjetja. Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša tudi na stavbe iz prvega odstavka, iki so bile poškodovane z elementarno nesrečo v taki meri, da se ne morejo uporabljati za opravljanje svoje funkcije.
Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za stanovanja v družbeni lastnimi, kd so vnesena v sklad stanovanjskih hiš.
2.	člen
Vplačilo amortizacije od stanovanjskih hiš se izvršuje na poseben račun amortizacije sredstev sklada stanovanjskih hiš.
3.	člen
Amortizacijski znesek se izračuna z uporabo amortizacijske stopnje na revaiozirano vrednost stanovanjskih hiš.
4.	člen
Amortizacijska stopnja se ugotovi na podlagi povprečne dobe trajanja stanovanjskih hiš in znaša:
1.	za zidane zgradbe iz opeke in armiranega betona ali armiranega betona in kakega drugega trdnega materiala
amortizacijska doba 100 let,
amortizacijska stopnja 1 %;
2.	montažne zgradbe in zgradbe iz mešane konstrukcije
amortizacijska doba 80 let,
amortizacijrSka stopnja 1,25%:
3.	montažne zgradbe iz lahkih materialov (les in drugi materiali)
amortizacijska doba 50 let,
amortizacijska stopnja 2%.
5.	člen
Stanovanjsko podjetje je dolžno obračunati in vplačevati amortizacijo od prvega dne naslednjega meseca potem, ko je bila stanovanjska hiša vnešena v sklad stanovanjskih hiš.
6.	člen
Obveznost obračunavanja in plačevanja amortizacije za stanovanjske hiše po posameznih skupinah stanovanjskih hiš iz 4. člena tega odloka traja ves čas dokler stanovanjske hiše iste skupine me bodo amortizirane.
Če so stanovanjske hiše v eni skupini amortizirane, uporabljajo pa se tudi za tem v delavnosti stanovanjskega podjetja, preneha obveznost vplačevanja amortizacije za hiše iz te skupine.
Obveznosti za obračunavanje in vplačevanje amortizacije za posamezne stanovanjske hiše preneha v primeru, če se na podlagi pogodbe ali na podlagi drugega dovoljenega pravnega posla taka posamezna hiša izloči iz sklada stanovanjskih hiš. 7
7.	člen
Vplačilo amortizacije se izvrši v enakih mesečnih zneskih najkasneje do 25. dne v mesecu za pretečeni mesec.
Do končnega letnega obračuna amortizacije v zaključnem računu stanovanjskega podjetja se vplačuje amortizacija kot akontacija po predračunu amortizacije, ki se sprejme na začetku leta na podlagi stanja stano-
vanjskih hiš kakršno je bilo v pretečenem letu.
Izvod letnega predračuna amortizacije mora stano-vanijško podjetje dostaviti službi družbenega knjigovodstva.
Po preteku poslovnega leta se izvrši na podlagi zaključnega računa stanovanjskega podjetja popravek skupnih zneskov vplačanih akontacij v teku leta.
8.	člen
Sredstva amortizacije sme stanovanjsko podjetje uporabiti:
—	za rekonstrukcijo in sanacijo stanovanjskih hiš in stanovanj zaradi povečanja standarda stanovanja, zvišanja vrednosti stanovanjske hiše ali stanovanja in podaljšanja dobe trajanja;
—	za zamenjavo dotrajalih stanovanjskih hiš;
—	za odplačilo kredita za graditev ali nabavo novih stanovanj in za velika popravila stanovanjskih hiš.
Če je bilo s pogodbo med stanovanjskim podjetjem dn ustanoviteljem ali drugo družbeno pravno osebo, ki je vnesla stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskega podjetja s pogodbo določeno, da mora ustanovitelj ali tisti, ki je vnesel stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš dati soglasje za uporabo sredstev iz amortizacije, je stanovanjsko podjetje dolžno pridobiti tako soglasje preden prične uporabljati sredstva amortizacije.
9.	člen
Sredstva amortizacije se smejo uporabiti takoj po izvršenem vplačilu na račun amortizacije sklada stano-vanjslkih hiš, vendar v soglasju s programom za uporabo sredstev sklada stanovanjskih hiš.
10.	člen
Stanovanjsko podjetje izvrši ob koncu poslovnega leta odpis stanovanjskih hiš (popravek vrednosti) v vi-šimii amortizacije, ki je bila obračunana za to leto.
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
St. 36-121/65-1
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič i. r.
941.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 1. členu temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 10-151/65) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju gradbenega in širšega gradbenega okoliša Šentjur pri
Celju.
1.	člen
S tem odlokom se predpiše plačevanje prispevka za uporabo mestnega zemljišča na območju gradbenega Okoliša in širšega gradbenega okoliša Šentjur pri_ Celju, ki ga plačujejo vsi koristniki javnega vodovoda Šentjur pri Celju.
2.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadalj-nem besedilu »prispevek«) se plačuje od površine enote zgrajenega koristnega stanovanjskega im poslovnega prostora.
3.	člen
Prispevek se plačuje mesečno in sicer 10 din od m2 zgrajenega koristnega prostora.
4.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se ne plačuje od zazidanih zemljišč, ki se uporabljajo za telesno-kulturno udejstvovanje in za sooiaLnoprosvetno službo.
5.	člen
Prispevek se izključno uporablja za ureditev vodovodnega omrežja, na območju za katerega je predpisan.
6.	člen
Prispevek se plačuje v sklad za urejanje mestnih zemljišč, s katerim razpolaga upravni odbor sklada.
7.	člen
Prispevek se odmeri mesečno, plačljiv pa je v štirih letnih obrokih.
8.	člen
Prispevek se plačuje od 1. januarja 1966 dalje.
9.	člen
Svet za gospodarstvo in finance se pooblasti, da izda navodilo za izvrševanje tega odloka.
10.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 420-224/65-1
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine Občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
942.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 po 33. členu zakona o obrtnih delavnicah samostojnih -obrtnikov (Uradni list SRS, št. 5^28/64) in 128. členu statuta Občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) sprejela
ODLOK
o začasni odjavi obrti zasebnih obrtnikov.
1.	člen
Zasebni obrtnik lahko začasno odjavi obrt iz naslednjih razlogov:
1.	zaradi bolezni njega samega ali ožjih članov družine;
2.	zaradi adaptacije poslovnih prostorov;
3.	pri zasebnih avtoprevoznikih zaradi večjih popravil vozili.
2.	člen
Začasna objava obrti ne more biti daljša od 30 dni.
3.	člen
Z denarno kaznijo do 50.000 din se kaznuje posameznik, če krši -določbe 1. člena tega odloka. 4
4.	člen
Ta odlok velja od -naslednjega dneva po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 313-118/65-1
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1965
943.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 3. členu zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22-127/58), po navodilu za izdelavo urbanističnih projektov (Uradni list SRS, št. 1-1/65) in po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) na seji občinskega zbora in na -seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o urbanističnem in ureditvenem programu za gradbeni okoliš Šentjur pri Celju.
1.	člen
S tem odlokom se sprejme urbanistični program in ureditveni načrt za razvoj in ureditev gradbenega okoliša Šentjur pri Celju kot glavnega naselja občine Šentjur pri Celju.
2.	člen
Urband-stični program in ureditveni načrt za gradbeni okoliš Šentjur pri Celju obsegata:
1.	Obstoječi stanovanjski coning, ki obsega predel vzhodno od ceste IH. reda Šentjur pri Celju—Dramlje do obstoječe osemletke, severno od križišča ceste II. reda Celje—Rogaška Slatina s cesto III. reda Šentjur pri Celju—-Dramlje in cesto IV. reda Šentjur pri Celju— Jakob -do odcepa cesta proti severozahodu o-d ceste II. reda Šentjur pri Celju—Rogaška Slatina i-n zajema tudi stari predel trga Šentjur pri Celju levo in desno o-d ceste od obstoječe osnovne šole do cerkve na Bo-tričnioi, v katerem prebiva približno 1000 prebivalcev.
2.	Coning C N — center naselja, ki obsega 1,2 ha in meji na zahodu s potokom Pesnica, na jugu s cesto II. reda Celje—Rogaška Slatina, na vzhodu s cesto III. reda Šentjur pri Celju—Dramlje, na severu pa s cono, ki je namenjena za rekreativne namene in meji z naravno mejo hudourniškega potoka ob gostišču Bohorč.
3.	Stanovanjski coning I. obsega 5,56 ha in sega oziroma zajema predel zahodno o-d potoka Pešnice, severno o-d ceste 11/344 Celje—Rogaška Slatina do pod-htiba, 'kjer meji na vpadnico na avtocesto Maribor— Ljubljana in na severni mejil s stanovanjskim co-ningom II pri zaključku sedanje regulirane Pešnice in je namenjen blokovni gradnji.
4.	Stanovanjski coning II. obsega 7,25 ha in je praktično podaljšek coninga I s to razliko, da je namenjen -individualni gradnji oziroma gradnji nižjih objektov.
5.	Stanovanjski coning III. obsega 4,20 ha in je namenjen individualni gradnji, leži pa v podaljšku stanovanjske oone »šola« na pobočju pod Botrišnico;
6.	Stanovanjski coning IV. se deli na 2 dela, meri 8,80 ha, leži pa zahodno in vzhodno o-d ceste III. reda Šentjur pri Celju-—Dramlje do Pešnice oziroma na vzhodu do podgrebena griča nad Šentjur pri Celju in Botrič-nioo, zaključi pa se s priključkom na vpadnico na avtocesto.
7.	Stanovanjski coning V obsega 8,0 ha in se razprostira o-d odcepa od ceste 11/344 v Šentjurju pri Celju proti Rogaški Slatini, severno od te ceste do obstoječe kmetijske šole. Predel 4 ha je namenjen individualni izgradnji in ima skrajno južno mejo do grebena Sikoška.
8.	Rezervata stanovanjski-h coni-ng-o-v merita 13,50 ha:
a)	od potoka Pešnica zahodno med cesto 11/344 in že-Iez-nico do sedanjega poslopja na Ande-rburgu;
b)	južno o-d železnice, zahodno od potoka K-ozarica.
9.	Industrijske cone se delijo:
a)	rezervat Al-po-sa južno od ceste 11/344 do križišča oziroma odcepa III. reda v Ko-zje d-o napajalne ceste med bodočo izvozno cesto in Alpos-om;
b)	rezervat Bohorja je vzhodno in zahodno od ceste IV. reda Šentjur pri Celju—Jakob ter južno od železnice do Voglajne;
c)	rezervat za kmeti-j-stvo je vzhodno o-d kmetijske šole medc esto 11/344 to je južno do železnice in južno do Voglajne, vzhodno od ceste IV. -reda Šentjur pri Celju
—Jakob do Rifoiika na vzhodu do ceste III. reda Šentjur pri Celju—Kozje.
Točka 9/c se uredi z odlokom o stanovanjski izgradnji.
10.	Za obrt je rezerviran poseben prostor in to južno od ceste 11/344 do bodoče obvozne ceste z mejo pri Peš-nacii.
11.	Športni rekreacijski prostor meri 2,5 ha in je v centru naselja med stanovanjskimi comingi II—IV v bližini osnovne šolle.
3.	člen
Urbanistični program je izdelan za razvojno dobo 30 let in zajema 62,50 ha zemljišč. Bo urbanističnem programu se predvideva v Šentjurju od sedanjih 1010 prebivalcev povečanje v obdobju 30 ilet na 4.259 prebivalcev. Po potrebi je za zazidavo predvidenih še nadaljnjih 13,50ha, to je še za 1350 prebivalcev, skupno torej za 5.609 prebivalcev.
4.	člen
Urbanistični program ima obdelana območja stanovanjske izgradnje, obrti, prometa, športnih igrišč, bodoče izgradnje centra, obrtnih in komunalnih servisov, obratov kmetijske dejavnosti, sejmišča, pokopališča, parkirnih prostorov, bencinske črpalke in drugih komunalnih naprav.
Najkasneje do konca leta 1966 je treba proučiti vire potrebnih koli čin vode za naselje Šentjur pri Celju.
5.	člen
Z urbanističnim programom in ureditvenim načrtom se spremenijo meje gradbenega okoliša Šentjur pri Celju in sicer talko, da je urbanistično obdelano območje tudi območje ožjega gradbenega okoliša.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvrševanjem urbanističnega programa in ureditvenega načrta opravlja občinski urbanistični inšpektor.
7.	člen
Če se od dne sprejema urbanističmega programa in ureditvenega načrta Šentjur pri Celju pokažejo potrebe, se lahko vsakih 5 let po ekonomski analizi rebalansa opravi rebalans programa s predhodnim posvetom s projektanti lin urbanističnim inšpektorjem.
8.	člen
Urbanistični program za gradbeni okoliš Šentjur pri Celju je bil potrjen na seji Okrajne skupščine Celje pod št. 350-8/65 z dne 31. 3. 1965.
9.	člen
Na prometno ureditev kraja po urbanističnem programu im ureditvenem mačrtu Šentjur pri Celju je dal Republiški sekretariat za gospodarstvo svoje soglasje dne 22. 5. 1965 pod št. 350-61/65.
10.	člen
Urbanistični program in ureditveni načrt v grafičnem prikazu in z ekonomsko utemeljitvijo je sestavni del tega odloka ter je vsakemu občanu na vpogled pri db-čiinski upravi.
11.	člen
S posebnim odlokom bodo sprejeti zazidalni načrti za gradbeni okoliš Šentjur pri Celju za vsak coniing posebej.
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 350-5/62-4/14
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1965
944.
Po 31. in 32. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v 'družbeni lastnimi (Uradni list SFRJ, št. 35-611/65) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami.
1.	člen
Organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v 'družbeni lastnini določajo višino stanarine za stanovanja, ki so jim predana v upravljanje, v odvisnosti od vrednosti in kakovosti stanovanja in drugih ugodnosti, ki jih stanovanje daje nosilcu stanovanjske pravice, vendar le do višine, ki jo določa ta odlok.
2.	člen
Za posamezne kategorije .stanovanj se določajo naslednje naj višje stanarine:
Kategorije	Največje število točk	Naj višja stanarina za 1 m2 mesečno
I. kategorija	155	413,50
II. kategorija	1.25	333,40
III. kategorija	105	280,10
IV. kategorija	85	226,80
V. kategorija	65	173,40
VI. kategorija	45	120,00
VII. 'kategorija	25	66,70
Naj višji znesek stanarine za 1 m2 stanovanja se izračuna na ta mačiin, da se naj večje število točk posamezne kategorije pomnoži z ugotovljeno vrednostjo točke, a 3,3 % od tako dobljene vrednosti deli z 12.
3.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določa višino stanarine za vsako posamezno sta-novnje v mesečnem znesku znotraj limita iz 2. člena tega odloka.
4.	člen
Mesečna zakupnina za 1 m2 koristne površine poslovnega prostora v stanovanjski hiši ne more biti nižja kot znaša višina povprečne mesečne stanarine, ki jo dobi organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami za 1 m2 stanovanja.
5.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami .lahko prosto dogovarja višino stanarine za stanovanja I. kategorije in za stanovanja izven 'kategorij (nad 155 točk), ki bodo vseljena po 1. januarju 1966. Stanovanja, za katera organizacija prosto dogovarja stanarino, se dajejo v uporabo po javnem natečaju.
Prosto dogovorjena stanarina ne more biti nižja od stanarine, ki je določena po določbah 2. člena tega odloka.
Določbe prejšnjih odstavkov se nanašajo tako na stanovanja, ki jih daje v uporabo organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami kot tudi na stanovanja, ki jih taka organizacija daje v uporabo skupno s sobno opremo.
6.	člen
Če se posamezni prostori v 'Stanovanju uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti, se stanarina določena po 3. členu tega odloka zviša za 50 %.
Če se nosilec stanovanjske pravice poklicno ukvarja z oddajamjem stanovanjskih prostorov podstamovalcem (trem ali več podstanovalcem) se stanarina odvedena po določbah 3. člena tega odloka zviša za 20 %.
7.	člen
Če organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ugotovi, da s:o se povprečni stroški gradnje in stroški vzdrževanja stamovainjiskih hiš zvišali ali znižali za več kot 20 % od povprečne gradbene cene v decembru 1964, lahko predlaga občinski skupščini popravek naj višjega zneska stanarine iz 2. člena tega odloka.
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 36-120/65-1
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Šentjur pni Celju Vinko Jagodič 1. r.
945.
Skupščina obalne Šentjur pri Celju je po 15. členu zakona o veterinarski službi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 14-153/65) v zvezi z 8. členom temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5-33/65) in 128. členom statuta občine Šentjur pni Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOČBO
o ustanovitvi Veterinarske postaje v Šentjurju pri Celju.
1.
Ustanovi se veterinarska postaja v Šentjurju pni Celju, ki posluje pod imenom »Veterinarska postaja Šentjur pri Celju« (v nadaljnjem besedilu »veterinarska postaja«).
Sedež veterinarske postaje je v Šentjurju pri Celju.
2.
4.
Ustanovitelj veterinarske postaje je Skupščina občine Šentjur pri Celju.
5.
Organizacija veterinarske postaje je določena s statutom veteninarske postaje.
6.
Organa upravljanj a v veterinarski postaji sta upravni odbor dm direktor.
7.
S statutom veterinarske postaje se v skladu z zakonitimi predpisi določi glede katerih vprašanj sodelujejo pri odločanju predstavniki družbene skupnosti.
8.
Veterinarska postaja ima naslednje sklade:
—	poslovni sklad
—	sklad skupne uporabe
—	rezervni sklad.
9.
Za direktorja postaje v ustanovitvi se imenuje do imenovanja na podlagi javnega razpisa veterinar Bezenšek Edi z naslednjimi pooblastili:
—	da razpolaga s sredstvi, ki jih zagotavlja ustanovitelj za ustanovitev in tekoče posle;
—	da sklepa pogodbe za nabavo inventarja in potrebnih obratnih sredstev;
—da opravlja vsa druga opravila, ki so potrebna za ustanovitev postaje in njeno tekoče poslovanje.
10.
Nadzorstvo nad delom direktorja postaje v ustano-viitvi opravlja svet za kmetijstvo pri Skupščini občine Šentjur pri Čelju.
11.
Direktor postaje v ustanovitvi je dolžan v roku 15 dni po izdaji te odločbe podati Okrožnemu gospodarskemu sodišču v Celju priglasitev te odločbe zaradi vpisa v register delavnih organizacij.
Veterinarska postaja opravlja strokovne operativne veterinarske naloge zlasti preventivno in kurativno veterinarsko službo na območju občine Šentjur pri Celju, predvsem pa:
—	strokovno sodeluje pri zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih, vzrejnih in zajedalskih bolezni;
—	opravlja varstveno, razpoznavno in zdravilno cepljenje živali ter diagnostični postopek na živalih zaradi ugotavljanja kužnih bolezni;
—	izvaja veterinarsfco-higienske ukrepe in skrbi za preprečevanje drugih živalskih bolezni;
—	zdrava bolne živali;
—	izvršuje osemenjevanje in ukrepe za zatiranje ja-lavosti;
—	kastrira domače živali;
—	proučuje možnosti sanacije nezdravih predelov zaradi zatiranja živalskih kužnih in drugih bolezni;
—	skrbi za strokovno izpopolnjevanje pomožnega
veterinarskega osebja;
—	seznanja živinorejce z veterinarsko-higienskimi ukrepi za varstvo zdravja živali, posebno glede zatiranja in preprečevanja živalskih nalezljivih, zajedalskih in vzrejnih bolezni;
—	vodi evidenco o zdravstvenem stanju živali, o živalskih kužnih im zajedalskih boleznih ter druge predpisane evidence;
—• vodi selekcijsko in živinorejsko ter svinjerejsko
službo;
— strokovno sodeluje s sorodnimi veterinarskimi zavodi ter v pogledu živinorejske politike tudi s kmetijskimi zavodi.
3.
Veterinarska postaja gospodari s premoženjem, ki ga da ustanovitelj ,in s premoženjem, ki ga ustvari s svojim poslovanjem.
12.
Konstituiranje postaje se izvrši v roku 3 mesecev od dneva vpisa akta o ustanovitvi postaje v register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju.
13.
Do izdaje splošnega akta o delitvi osebnih dohodkov se osebni dohodki delavcev veterinarske postaje ugotavljajo po posebni pogodbi.
14.
Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 022-32/65-1
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
946.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 17. členu temeljnega -zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 46-633/64) v zvezi s točko 5/V navodila Geodetske uprave SRS, pod št. 45/G-3/65 z dne
11.	8. 1965 o postopku za upravno poslovanje in plačevanje upravnih taks katastrsikih uradov in zavodov v zvezd z reševanjem priglasitev (prijav) o spremembah na zemljiščih in naročilnic (vlog) za geodetsko-tehmčne usluge ter v zvezi z izdajanjem prepisov in prerisov iz katastrskega operata na seji 'Občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o načinu in višini zaračunavanja stroškov katastrskega
urada Šmarje pri Jelšah pri izvajanju storitev po
naročilu.
1.	člen
Kadar katastrski urad Šmarje pni Jelšah izvršuje geodetsko-tehnične storitve izven upravnega postopka vzporedno z redno dejavnostjo in v primeru, da ima izvrševanje takih storitev za 'končni cilj tudi izvedbo v katastrskem operatu občine, zaračunava naročniku storitev stroške v obliki pavšala,- izračunanega na osnovi stroškov za uro dela geodetskega strokovnjaka in drugih stroškov.
2.	člen
Pavšal iz 1. člena znaša:
—	za pisarniško uro	1200 din
—	za terensko uro	1500 din
V terenske ure se vračunava čas efektivnega dela, ne pa tudi čas potovanja do kraja dela in nazaj. Kot kraj dela se šteje bivališče naročnika oziroma kraj na terenu, kjer pride geodetski strokovnjak v stik z naročnikom ali njegovim zastopnikom oziroma pooblaščencem, ne glede na to, kje se nahaja zemljišče, na katerem se bodo izvršila geodetsko-tehniična dela.
Poleg terenske ure zaračunava katastrski urad tudi efektivne potne stroške, to je dnevnico in stroške za osebni prevoz delavca Skladno z obstoječimi predpisi.
3.	člen
Dohodki, ki se ustvarijo z dejavnostjo iz 1. člena, so dohodki občinskih upravnih organov in se stekajo v dohodke finančnega načrta občinske uprave.
4.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1966. Objavi se v Uradnem vestniku Celje.
Št. 0-10-74/65
Šmarje pni Jelšah, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
947.
Po drugem odstavku 2. člena in po 6. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35-611/65) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o amortizaciji stanovanjskih hiš 1
1. člen
Stanovanjska organizacija nadomešča v obliki amortizacije vrednost stanovanjskih hiš, ki so bile vnešene v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske organizacije.
Obveznost za plačevanje amortizacije se nanaša na dokončane stavbe, ki opravljajo ustrezno funkcijo v dejavnosti stanovanjske organizacije.
Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša na nedokončane stanovanjske hiše in na stanovanjske hiše, ki niso usposobljene za opravljanje ustreznih funkcij v dejavnosti organizacije. Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša tudi na stavbe iz prvega odstavka, ki so bile poškodovane z elementarno nesrečo v taki meri, da se ne morejo uporabljati za opravljanje svoje funkcije.
Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za stanovanja v družbeni lastnini, ki so vnesena v sklad stanovanjskih hiš.
2.	'člen
Vplačilo amortizacije od stanovanjskih hiš se izvršuje na poseben račun amortizacije sredstev sklada sta-novanjisbih hiš.
3.	člen
Amortizacijski znesek se izračuna z uporabo amortizacijske stopnje na nabavno (revalorizirano) vrednost stanovanjskih hiš.
4.	člen
Amortizacijska stopnja se ugotovi na podlagi povprečne dobe trajanja stanovanjskih hiš in znaša za zadane zgradbe iz opeke im armiranega betona ali armiranega betona din kakega drugega trdega materiala amortizacijska doba 100 let, amortizacijska stopnja 1 %.
5.	člen
Stanovanjsko podjetje je dolžno obračunati in vplačevati amortizacijo od prvega dne naslednjega meseca potem, ko je bila stanovanjska hiša vnešena v sklad stanovanjskih hiš.
6.	člen
Obveznost obračunavanj a in plačevanja amortizacije za stanovanjske hiše traja ves čas dokler stanovanjske hiše ne bodo amortizirane.
Če 'so stanovanjske hiše amortizirane, uporabljajo pa se tudi za tem v delavnosti stanovanjskega podjetja, preneha obveznost vplačevanja amortizacije.
Obveznost za obračunavanje lin vplačevanje amortizacije za posamezne stanovanjske hiše preneha tudi v primeru, če se na podlagi pogodbe ali na podlagi drugega dovoljenega pravnega posla taka posamezna hiša izloči iz Sklada stanovanjskih hiš.
7.	člen
Vplačilo amortizacije se izvrši v enakih mesečnih zneskih najkasneje do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.
Do končnega letnega obračuna amortizacije v zaključnem računu stanovanjskega podjetja se vplačuje amortizacija kot akontacija po predračunu amortizacije, ki se sprejme na začetku leta na podlagi stanja stanovanjskih hiš kakršno je bilo v preteklem letu.
Izvod letnega predračuna amortizacije mora stanovanjsko podjetje dostaviti službi družbenega knjigovodstva.
Po preteku poslovnega leta se izvrši na podlagi zaključnega računa stanovanjskega podjetja popravek skupnih zneskov vplačanih akontacij v teku leta.
8.	člen
Sredstva amortizacije sme stanovanjsko podjetje uporabiti:
—	za zamenjavo dotrajanih stanovanjskih hiš;
—	za odplačilo kredita za graditev ali nabavo novih stanovanj in za velika popravila stanovanjskih hiš;
—	za rekonstrukcijo im sanacijo stanovanjskih hiš in stanovanj zaradi povečanja standarda stanovanja, zvišanja vrednosti stanovanjske hiše ali stanovanja im podaljšanja dobe trajanja.
Če je bilo s pogodbo med stanovanjskim podjetjem in ustanoviteljem ali drugo družbeno pravno osebo, ki je vnesla stanovanjsko hišo v sklad stanovanjstoh hiš stanovanjskega podjetja, s pogodbo določeno, da mora ustanovitelj ali tisti, ki je vnesel stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš dati soglasje za uporabo sredstev iz amortizacije, je stanovanjsko podjetje dolžno pridobiti tako soglasje preden prične uporabljati sredstva amortizacije.
9.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku Celje. Velja od 1. januarja 1966.
Št. 010-76/65-1
Šmarje pri Jelšah, dme 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine obalne Šmarje pri Jelšah Lojze Liibmik 1. r.
948.
Po 2. členu zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35-612/65) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine
1.	člen
Delovne organizacije in druge družbene pravne osebe ter državni organi vplačujejo v letu 1966 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev iz 1. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo 34 % za kritje razlike v stanarini (subvencioniranj e).
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 010-75/65-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Lojze Litonik 1. r.
949.
Po 3. členu temeljnega zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov (Uradni list SFRJ, št. 34-608/65) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o popisu stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti
1.	člen
Na območju občine Šmarje pri Jelšah se izvede popis stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter ponovna ugotovitev njihove vrednosti po merilih in postopku, ki jih 'določa ta odlok.
2.	člen
Popis in ponovna ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, ki se oddajajo v najem, zgrajenih po 31. decembru 1964, se opravi po njihovem stanju na dan 1. avgusta 1965. 3
3.	člen
Za merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov se določajo:
—	vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe;
—	funkcionalnost stanovanja ali poslovnega prostora;
—	opremljenost stanovanja ali poslovnega prostora;
—	položaj stanovanja oziroma poslovnega prostora v zgradbi;
—	starost im obrabljenost zgradbe.
4.	člen
Vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se ugotovi z ocenitvijo elementov iz 3. člena tega odloka na podlagi točkovanja. Točkovanje se opravi po načinu, ki je objavljen v »Priročniku za popis stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter za ugotavljanje njihove vrednosti« (v nadaljnjem besedilu: priročnik).
Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto, ne glede na število koristnikov, ki ga uporabljajo.
Vrednost poslovnega prostora se ugotovi za poslovni prostor kot funkcionalno celoto.
Vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se izračuna tako, da se pomnoži število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja oziroma poslovnega prostora s seštevkom točk, ki ustrezajo temu stanovanju in z valorizacijsko vrednostjo ene točke.
5.	člen
Za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja.
Za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora se šteje čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom.
6.	člen
Valorizacijska vrednost ene točke znaša za območje občine 900 din glede na povprečno kalkulativno gradbeno ceno za kvadratni meter uporabne stanovanjske površine oziroma poslovnega prostora v decembru 1964.
7.	člen
Kalkulativna gradbena cena po določbah tega odloka vsebuje:
1.	stroške za gradbena, obrtniška in instalacijska dela po investicijski tehnični dokumentaciji;
2.	stroške za izdelavo investicijske tehnične dokumentacij e, vključno stroške za nadzorstvo nad izvajanjem del, stroške za priključke stanovanjske hiše na sekundarno komunalno omrežje, stroške za zunanjo ureditev funkcionalnega zemljišča stanovanjske hiše oziroma poslovnih prostorov, plačilo taks in stroškov v zvezi is pregledom im odobritvijo investicijske tehnične dokumentacije im s pregledom dokončane stanovanjske hiše ter stroške za urejanje mestnega zemljišča in odškodnino za dodeljeno zemljišče.
Stroški iz 2. točke ne smejo presegati 10 % od stroškov iz 1. točke.
8.	člen
Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se po merilih iz 3. člena tega odloka ugotovljene vrednosti vseh stanovanj in poslovnih prostorov, ki se nahajajo v zgradbi, seštejejo.
9.	člen
Organizacij a, ki ugotavlja vrednost stanovanj po sistemu točkovanja, izvrši točkovanje vseh stanovanj in poslovnih prostorov v skladu z navodili v priročniku.
10.	člen
Ob priliki ugotavljanja vrednosti stanovanj iz 9. člena tega odloka se ne upoštevajo tiste spremembe, ki jih je izvršil stanovalec na lastne stroške.
11.	člen
Organu, ki opravlja popis in revalorizacijo po nalogu organizacije, ki je pooblaščena za ugotavljanje vrednosti stanovanj morajo stanovalci oziroma najemnika poslovnih prostorov dovoliti vstop v stanovanje oziroma v poslovni prostor.
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dam po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 010-73/65-1
Šmarje pni Jelšah, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Šmarje piri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
950.
Po 31. in 32. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni iastraimii (Uradmii list SFRJ, št. 35-611/65) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o najvišji stanarini za stanovanja na območju občine Šmarje pri Jelšah, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami
1.	člen
Organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnina določajo višino stanarine za stanovanja, ki so jim predana v upravljanje, v odvisnosti od vrednosti im kakovosti stanovanja in drugih ugodnosti, ki jih staniovanje daje nosilcu stanovanjske pravice, vendar le do višine, kii jo določa ta odlok.
2.	člen
Letna stanarina za posamezno stanovanje ne more hiti večja od 4 °/o revalorizirane vrednosti tega stanovanja.
3.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določa višino stanarine za vsako posamezno stanovanje v mesečnem znesku znotraj limita iz 2. člena tega odloka.
4.	člen
Mesečna zakupnina za 1 m2 koristne površine poslovnega prostora v stanovanjski hiši ne more biti nižja kot znaša višina povprečne mesečne stanarine, ki jo dobi organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami za 1 m2 stanovanja.
5.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami lahko prosto dogovarja višino stanarine za stanovanja prve kategorije in za stanovanja izven kategorij (nad 155 točk), ki bodo vseljena po 1. januarju 1966. Stanovanja, za katera organizacija prosto dogovarja stanarino, se dajejo v uporabo po javnem natečaju.
Prosto dogovorjena stanarina ne more biti nižja od stanarine, ki je določena po določbah 2. člena tega odloka.
Določbe prejšnjih odstavkov se nanašajo tako na stanovanja, ki jih daje v uporabo organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami kot tudi za stanovanja, ki jih taka organizacija daje v uporabo skupno s sobno opremo.
6.	člen
Če se posamezni prostori v stanovanju uporabljajo za opravijanje poslovne dejavnosti, se stanarina določena po 3. členu tega odloka zviša za 10 % za celo stanovanje.
Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, če se nosilec stanovanjske pravice poklicno ukvarja z oddajanjem stanovanjskih prostorov podstano-valcem (trem ali več podstanovaicem).
7.	člen
Če organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ugotovi, da so se povprečni stroški gradnje in stroški vzdrževanja stanovanjskih hiš zvišali ali znižali za več kot 20 °/o od povprečne gradbene cene v decembru 1964, lahko predlaga občinski skupščini popravek najvišjega zneska stanarine iz 2. člena tega odloka.
8.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1966. Objavi se v Uradnem vestniku Celje.
Št. 010-79/65-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Šmarje piri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
951.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 15. členu uredbe o oblikovanju cen in obračunavanju razlike v cenah (Uradni list SFRJ, št. 33-566/65, 36-651/65, 40-716/65 in 50-829/65) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o cenah za komunalne storitve na območju občine Šmarje pri Jelšah
1.	člen
V odtoku o cenah za komunalne storitve na območju občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 36-650/65) se črta v 2. členu pod I. Vodarina zadnji odstavek im prav tako se črta pod II. Kanalščina drugi in tretji odstavek.
2.	člen
Ta odtok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 010-57/65-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
952.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 7. členu zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Uradni list FLRJ, št. 8-63/61, 13-187/63, 5-35/65, 15-311/65 in 35-616/65) ter 136. členu statuta .občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 30-243/64) na seji občinskega Zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o obrestih od poslovnih skladov, ki so namenjena za komunalno dejavnost, gostinsko dejavnost, dejavnost turističnega posredovanja ali za dejavnost storitvene obrti
1. člen
Gospodarske organizacije, ki opravljajo komunalno, gostinsko, turistično — posredovalno ali storitveno — obrtno dejavnost, plačujejo 'Obresti od sredstev svojega poslovnega sklada, potrebnih za opravljanje teh dejavnosti po naslednjih stopnjah:
a)	od sredstev poslovnega sklada, ki so namenjena za 'komunalno dejavnost po stopnji	4 %
ib) od sredstev poslovnega Sklada, kil so namenjena za gotinsko dejavnost m za dejavnost turističnega posredovanja po stopnji	1,5 %
c)	od sredstev poslovnega sklada, ki so namenjena za storitveno dejavnost po stopnji	2,5 %
2.	člen
Obresti, ki jih plačuje gospodarska organizacija od . sredstev poslovnega sklada, se potem, ko so vložene v kreditni sklad banke, uporabljajo za kreditiranje investicij v komunalnem gospodarstvu obalne.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 010-80/65-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
953.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 136. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 30-243/64) v zvezi s 7. členom temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 46-633/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinski upravi za materialne stroške
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za povračilo stroškov za službena potovanja, selitvenih stroškov in stroškov za ločeno življenje se pnizna-vaijo 'Občinski upravi Šmarje pri Jelšah kot materialni izdatki, določeni v pravilniku io samoupravljanju, delovnih razmerjih im delitvi sredstev ter osebnega dohodka delovnih ljudi v občinski upravi Šmarje pri Jelšah, maj-višji zneski in pogoji za priznavanje pa so določeni v tem odloku.
Če presega povračilo znesek, ki se priznava za materialne stroške, gre na račun sredstev za osebne dohodke.
II. POVRAČILO STROŠKOV ZA SLUŽBENA POTOVANJA
2.	člen
Izdatki za povračilo stroškov za službeno potovanje, ki se priznavajo za materialne stroške, obsegajo:
1.	povračilo za hrano in prenočišče (v nadaljnjem besedilu (dnevnica«);
2.	povračilo za osebni prevoz (potni stroški);
3.	kilometrina.
S službenim potovanjem je po tem odloku mišljeno potovanje, na katero se napoti delavec, da po nalogu pristojnega starešine opravi določen službeni opravek zunaj kraja svoje redne zaposlitve, če mu s takim potovanjem nastanejo posebni stroški. 3
3.	člen
Dnevnica, ki se plača v breme materialnih stroškov občinske uprave, znaša v polnem obsegu 3.000 din za vsak dan službenega potovanja v občini an 6.000 din za vsak dan službenega potovanja izven občine.
Cela dnevnica se izplača za vsakih 24 ur, ki jih
delavec prebije na službenem potovanju in za ostanek časa nad 12 ur in za službeno potovanje, ki traja skupaj od 12 do 24 ur.
Pol dnevnice se izplača za ostanek časa od 8 do 12 ur im za službeno potovanje, ki traja skupaj od 8 do 12 ur.
Dnevnica se obračunava od ure, ko delavec odide na službeno potovanje, do ure, ko se vrne.
Za službeno potovanje v mejah občine se lahko prizna pavšalno povračilo za stalno zunanje aili terensko delo pod pogoji, ki so določeni v pravilniku, vendar ne preko zneska, določenega v tem členu.
4.	člen
Za osebni prevoz delavca na službenem potovanju se priznavajo za materialne stroške zneski, kli so predpisani v potniški tarifi in sicer za prevoz po najkrajši poti za .prevozno sredstvo, s katerim delavec dejansko potuje im za razred, v katerem potuje.
Delavec je dolžan potovati s tisto vrsto in v tistem razredu prevoznega sredstva, to je v danih prilMkah in glede na namen službenega potovanja najcenejši.
Povračilo za prevoz se prizna na podlagi predloženih voznih kart.
5.	člen
Če se delavec napoti na službeno potovanje v kraj, kamor zaradi nujnosti opravka ali iz drugih utemeljenih razlogov ne more potovati z javnim prometnim sredstvom, ker je vozni red tega sredstva neugoden ali takega sredstva sploh ni, se priznava za materialne stroške kilometrina v naslednji višini:
—	za pešhojio	25 din od km
—	za vožnjo z dvokolesom	25 din od km
—	za vožnjo z mopedom
in motornim kolesom	35 din od km
—	za vožnjo z osebnim avtomobilom 50 din od km
Kilometrina ne pripada, če je delavec potoval s službeniim vozilom.
Glede uporabe zasebnih avtomobilov za službena potovanja veljajo še nadalje določbe posebnega odloka (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-569/64).
III.	POVRAČILO STROŠKOV ZA PREVOZ NA DELO IN Z DELA
6.	člen
Stroški za prevoz na delo in z dela se priznavajo za materialne stroške.
Stroški za prevoz na delo in z dela se povrnejo delavcu samo v primeru, da delavec v službenem kraju iz utemeljenih vzrokov ne more dobiti stanovanja za sebe in za svojo družino in je zato primoran stanovati zunaj kraja službovanja in se dnevno iz tega kraja voziti v službo z javnim prometnim sredstvom.
O priznavanju povračila omenjemih stroškov po tem členu odloča svet delovne skupnosti za vsak primer posebej.
Za pešbojo ali vožnjo z lastnim vozilom se ne daje nikako povračilo.
IV.	POVRAČILO SELITVENIH STROŠKOV
7.	člen
Za materialne stroške se priznavajo izdatki za povračilo selitvenih stroškov delavcev, ti stroški se povrnejo delavcu, ki je bil sprejet na delo v kraju zunaj njegovega stalnega prebivališča in zunaj stalnega prebivališča njegove družine, delavcu, M je bil razporejen ali premeščen na delo v drug kraj, delavcu, ki mu zaradi upokojitve preneha delovno razmerje im se v roku treh mesecev .po prenehanju preseli v drug kraj in družini umrlega delavca, če se v treh mesecih po njegovi smrti preseli v drug kraj.
8.	člen
Rovračiilio selitvenlih stroškov Obsega dejanske stroške za nakladanje im prevoz pohištva im opreme ter stroške za prevoz, prenočišče im hrano delavca in njegovih družinskih članov ob selitvi.
Na relacijah, na katerih vozijo javna prometna sredstva, se prizna povračilo za prevoz pohištva im opreme po majmižjii tarifi, ki je predpisana za tak prevoz.
Povračilo se prizna na podlagi predloženih računov za prevoz stvari in predloženih v o zrnih kart za osebe.
9.	člen
Izdatki za povračila za prevoz im dnevnice delavca in njegovih idruaimških članov pri selitvi se priznajo v višini in ob pogojih, predpisanih za službena potovanja. Za družinske člane se prizna 50 % dnevnice, ki pripada delavcu.
Kot družinski člani se po tem odloku štejejo osebe, za katere ima delavec kot zavarovanec po Obstoječih predpisih pravico do zdravstvenega zavarovanja.
V.	POVRAČILO STROŠKOV ZA LOČENO ŽIVLJENJE
10.	člen
Za povračilo stroškov za ločeno življenje se priznavajo za materialne stroške izdatki, ki se priznajo delavcu zaradi ločenega življenja.
Povračilo stroškov za /ločeno življenje se priznava v primerni višini, upoštevaje pri tem delavčeve osebne in družinske razmere, oddaljenost od njegove družine, število lin starost otrok, morebitno zaposlitev žene oziroma moža ter višino osebnega dohodka.
PovračiLo stroškov za ločeno življenje ne sme presegati 50 % delavčevega osebnega dohodka.
Za ločeno življenje se po tem odloku šteje, če delavec, ki preživlja družino, v novem kraju zaposlitve ne more dobiti stanovanja zase in za svojo družino.
O priznavanju povračila stroškov za ločeno življenje po tem odloku sklepa svet delovne skupnosti za vsak primer posebej.
11.	člen
Povračilo stroškov za ločeno življenje se prizma od dneva, ko se delavec zglasi na delo, do konca meseca, v katerem mu je dodeljeno vseljivo stanovanje.
VI.	KONČNE DOLOČBE
12.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o dnevnicah, nadomestilu za ločemo žlivljienje, kilometrini in povračilu potnih istroiškov iza prevoz na tilello in z dela uslužbencev občanske uprave Šmarje pri Jelšah, zavodbv in organizacij.
13.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 010-83/65-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine Občine Šmarje pri Jelšah Lojze Lifomik I. r.
954.
i
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 5., 22. in 35. členu temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14-282/65, 29-493/65 in 33-561/65) in 136. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik
Okraja Celje, št. 30-243/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
I
ODLOK
o občinskem prometnem davku
1.	člen
Občinski prometni davek se plačuje od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve, ki so določene v tarifi občinskega prometnega davka.
Tarifa je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Glede predmeta obdavčenja, davčnega zavezanca, davčne osnove, nastanka davčne obveznosti, obračuna-vamija davka, pravnih sredstev, plačila davka, kraja plačila, kontrole nad obračunavanjem in plačevanjem, zastaranja, obnove postopka in kazenskih določb se upo-rabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku, zakona o zveznem prometnem davku ter predpisi izdanii na podlagi teh zakonov, če ni v tem odloku drugače določeno.
3.	člen
Zavezancem, katerim se prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja po pavšalnih osnovah ali v pavšalnem letnem znesku, se določi tudi pavšalna osnova oziroma pavšalni letni znesek glede občinskega prometnega davka.
4.	člen
Ta odtok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik Celje, št. 28-499/65 in 36-650/65).
Št. 010-81/65-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
TARIFA
I. PROMETNI DAVEK OD BLAGA NA DROBNO
Tar. št. 1
Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno se plačuje od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo in od katerih se plačuje zvezni prometni davek po zvezni tarifi »A^proizvodi« razen od proizvodov, ki so posebej določeni v občinski tarifi ali je za nje predpisana davčna oprostitev, po stopnji 4 %.
OPOMBA:
Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno se ne plačuje:
a)	od proizvodov, naštetih v 16. in 23. členu temeljnega zakona o prometnem davku;
ib) od proizvodov, naštetih v 8., 9. in 11. členu zakona o zveznem prometnem davku;
c)	na promet gospodarskih in trgovskih podjetij na debelo, če prodajajo blago po grosistični ceni;
č) od specialnih invalidskih vozil, ortopedskih izdelkov in drugih pripomočkov, ki jih uporabljajo invalidi;
d)	od prodaje kmetijskih strojev.
Tar. št. 2
Od alkoholnih pijač:
a)	od naravnega vina	20 %
b)	od naravnega žganja	25 %
c)	od piva	10 %
č) od ostalih viin	25 %
d)	od ostalih žganih pijač	25 %
II. PROMETNI DAVEK OD STORITEV
Davčni zavezanec za davek od plačil za storitve je izvrševalec istoritev in sicer:
a)	družb eni sektor oziroma družbene pravne osebe za komunalne in obrtne storitve, ki jih opravljajo zasebnikom;
b)	zasebni sektor ter ostali izvrševalci obrtnih storitev, ki jih opravljajo družbenemu sektorju ter ostalim koristnikom storitev.
Davčna osnova za davek od plačil za storitve je znesek plačila za opravljene storitve po odbitku materiala.
S plačilom za opravljeno storitev je mišljeno plačilo v denarju ali naravi ali pa vrednost nasprotnih storitev.
Prometni davek se izračunava z navadnim računom od 100.
KOMUNALNE STORITVE
Tar. št. 3
Od vseh vodovodnih, plinskih in električnih inštalacij in storitev, po stopnji 10 %.
nin, dimnikarskih, pletenja mrež in popravila nogavic, žaganja drv in na storitve, ki jih opravljajo zavezanci, katerim se prizma davčna olajšava oziroma oprostitev po odloku o prispevkih in davkih občanov.
Tar. št. 9
Zavezancem, ki plačujejo prispevek v pavšalnem letnem znesku, določi upravni organ, pristojen za finance, tudi pavšalni letni znesek prometnega davka, ki pa ne more biti. večji od 600 dim (novi dinarji).
Tar. št. 10
Od plačil za oddajanje sob in ležišč, ki jih oddajajo zasebna gostišča ter občani, po stopnji 5 % •
Tar. št. 11
Od vstopnic za kinematografske prireditve, modne revije in druge prireditve, razen kulturnih, po stopnji 10 %.
OPOMBA:
Kot kulturne prireditve se štejejo glede oprostitve davka vse prireditve, ki niso povezane s plesom in točenjem alkoholnih pijač.
Tar. št. 12
Od vstopnic za športne in telesno-vzgojne prireditve, po stopnji 10 %.
OPOMBA:
Prometa idiavek po tej tarifni številki se v celoti odvaja v sklad za telesno vzgojo.
OBRTNE STORITVE
Tar. št. 13
Od prejetih plačil za reklame v kinematografih, po stopnji 20 %.
Tar. št. 4
Od prevo-zimih storitev, opravljenih s strani občanov
in civilno-pravmih oseb:
a)	s tovornimi avtomobili	20	%
b)	z vprežnimi vozili (če imajo	obrt)	20	%
c)	z osebnimi avtomobili	10	%
Tar. št. 5
Od gradbenih im montažnih storitev	15 %
OPOMBA:
Z gradbenimi storitvami so mišljena zidarska, tesarska, betomerska, fcrovska, fasadarška in kamnoseška dela na stavbah, keramična, sadrarsfca, teracerska, pe-čarska, sofooslifcarska, pleskarska in parketarska dela, izdelava ksilotitaih podov, stekloreška, ključavničarska in kleparska dela, inštalaterska dela na vodovodu, kanalizaciji, sanitarnih napravah, centralni in etažni kurjavi ter elektroinštaiatersfca im druga dela oziroma storitve, če se vsa ta dela opravijo na samem gradbenem objektu (na stavbi ali na drugačnem objektu).
Z montažnimi storitvami so mišljene storitve pri postavljanju in usposobitvi strojev im naprav ter železnih konstrukcij za končen namen in uporabo ter druge storitve na inštalacijah, s katerimi se stroji, naprave dn drugo povežejo z osnovnim inštalacijskim omrežjem.
Tar. št. 6
Zavezancem, ki plačujejo prispevek v pavšalnem letnem znesku, določi upravni organ pristojen za finance tudi pavšalni letni znesek prometnega davka, ki pa ne sme biti večji od 1.000 din (novi dinarji).
Tar. št. 7
Od rezanja lesa (žagarine), po stopnji	20 %
Tar. št. 8
Od vseh ostalih storitev, po stopnji	10 %
OPOMBA-
Prometnega davka ne plačajo družbeni, zasebni in ostali izvrševalci storitev od naslednjih obrtnih storitev: brivsfco-frizerskih, čevljarskih, čiščenja oken in vozil, dežmikarskih, fotografskih, kolarskih (za popravilo vozov in kmečkega orodja), kovaških (za okovanje vozov, podkovan)e in popravilo kmečkega orodja), krpanja in likanja, krojaških, šiviljskih, mlinarskih, urarskih, veze-
Tar. št. 14
Od loterij lin dragih iger na srečo in vlog za javne stave, izvzemši iger na srečo in vlog na javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, od vrednosti prodanih srečk, po stopnji 10 %.
OPOMBA:
Davčni zavezanec je prireditelj, ki mora najmanj 10 dni pred prireditvijo prijaviti dan in uro prireditve ter v 5 dneh po prireditvi predložiti obračun in dokaz, da je prometni davek plačan.
Tar. št. 15
Od plačil za nakup ali podzakup premičnih in nepremičnih stvari razen plačil za majem ali podnajem stavb, po stopnji 10 %.	______
955.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 8. in 13. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) ter 102. in 136. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 30-243/64) na seji občinskega zbora in na seji žbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o stopnjah občinskih prispevkov in davkov
1.	člen
Spremeni se 2. člen odloka o stopnjah občinskih prispevkov in davkov (Uradni vestnik Celje, št. 6-59/65) im glasi:
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja je proporcionalna in znaša 5 %.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 010-85/65-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Lojze Lčbnik 1. r.
956.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 5. členu temeljnega zakona o upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št., 14-281/65) v zvezi s 102. členom statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 30-243/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o upravnih taksah na območju občine Šmarje pri Jelšah
1.	člen
V 3. člemu odloka o upravnih taksah na območju občine Šmarij e pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 20-311/65 in 36-652/65) se črta besedilo: »uporablja pa se od 1. junija 1965«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 010-64/65-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
957.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 1. členu temeljnega zakona ,o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 10-151/65) in 136. členu statuta oboine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 30-243/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Šmarje pri Jelšah
1.	člen
S tem odlokom se predpiše plačevanje prispevka za uporabo mestnega zemljišča na območju Šmarje pri Jelšah.
2.	člen
Prispevek se plačuje za stavbna zemljišča v gradbenih okoliših Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Rogatec.
3.	člen
Prispevek se plačuje od nezazidanega, kakor tudi od zazidanega stavbnega zemljišča za m2 mesečno, glede na kategorizacijo zemljišča, 'ki jo določi občinska skupščina.
Višino prispevka bo določila občinska skupščina s posebnim odlokom.
Prispevek se plačuje v letnih zneskih tako, da ga je treba plačati najkasneje do 30. septembra za tekoče leto. 4 5
4.	člen
Poleg zemljišč, .za katera se po določbah temeljnega zakona ne plačuje prispevek za uporabo, se plačevanja prispevka oprostijo še naslednja zemljišča:
-— za kmetijsko obdelavo;
—	ki so zavarovana po posebnih predpisih,-
—	ki so ob vodotokih;
—	ki se uporabljajo za telesno-kultumo dejavnost (šport);
—	'ki se uporabljajo za komunalne nadzemeljske Objekte in naprave.
5.	člen
Prispevek se plačuje za razdobje od 1. januarja 1966 dalje.
6.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se vplačuje in zbira na žiro računu komunalnega sklada Šmarje pri Jelšah.
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se sme uporabiti za finainciranje gradenj, dograditve in rekonstrukcije primarnega in sekundarnega omrežja, ki služi za kolektivno komunalno potrošnjo ter za kreditiranje urejanja mestnega zemljišča.
7.	člen
Svet za urbanizem se pooblasti, da lahko izdaja navodila za izvrševanje tega odloka.
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 010-82/65-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
958.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 49. in 77. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 13-185/63 , 7-100/64 in 31-342/64) na seji Občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Šmarje pri Jelšah v I. tromesečju 1966
1.	člen
Potrebe občinskih organov, zavodov, skladov in medobčinskih služb se bodo v I. tromesečju 1966 financirale tako, da se smejo izdatki v tem času izvršiti do višine ene četrtine od vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1965. S temi sredstvi se mora prvenstveno zagotoviti kritje osebnih dohodkov.
2.	člen
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto 1966.
3.	člen
Za kritje izdatkov lahko občinska skupščina najame kredit iz sredstev rezervnega sklada občine. Če pa še ta sredstva ne zadostujejo, pa lahko najame kratkoročno posojilo pri Kreditni banki Celje do zneska 80,000.000 din v primeru, da dohodki ne bi pritekali skladno z izdatki.
4.	člen
Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi glede financiranja potreb samostojnih zavodov in skladov.
5.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1966. Objavi se v Uradnem vestniku Celje.
Št. 010-72/65-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
959.
■ Po 4., 35. im 48. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastni ni (Uradni list SFRJ, št. 35-611/65) in 136. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje.
—	pipe in armature za pritisk nad 3 atm	3—5
—	WC rezervoar	12
—	WC školjka in bide (iz fajanse)	10
—	umivalnik (iz porcelana)	30
—	pomivalno korito (emajlirano)	15
—- peč v kopalnici na trdo gorivo	10
—	plinski bojler	10
—	električni bojler	20
—	pleskanje notranjih lesenih delov	7—10
—	pleskanje zunanjih lesenih delov	3—5
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi s statutom ali z drugim splošnim aktom natančneje dobo trajanja za posamezne elemente in opreme stanovanj v skladu z določbami prejšnjega odstavka.
1. člen
Z namenom, da se zagotovijo splošni pogoji za uveljavljanje pravic stanovalcev ipri upravljanju stanovanjskih hiš, za poslovanje organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in za napredek stanovanjskega standarda se s tem odlokom določajo minimalni tehnični normativi za vzdrževan j e istanovanjških hiš in način delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje.
2.	člen
Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj po določbah tega odloka se štejejo srednja in velika popravila ter obnavljanje in zamenjava konstrukcij, elementov in opreme stanovanjske hiše in stanovanj, in sicer zlasti:
—	zamenjava zunanjih in notranjih mizarskih del;
—	zamenjava zunanjih kleparskih del;
—	popravilo strehe;
—	prelaganje strešne kritine, popravilo in manjša zamenjava strešne konstrukcije;
—	zamenjava instalacij (vodovoda, elektrike, plina itd.);
—	večja popravila naprav centralne im etažne kurjave;
—	zamenjava naprav in instalacij za centralno in etažno kurjavo;
—	večja popravila in zamenjava delov za osebno in tovorno dvigalo;
—	popravilo in obnova zunanjih obdelanih sten (pročelja) ;
—	popravilo in zamenjava stopnišč;
—	popravilo in obnova vertikalne din horizontalne izolacije;
—	popravilo stropov in stropne konstrukcije;
—	odprava madežev in beljenje stanovanj v primeru poškodb, ki nastajajo zaradi propuščanja strehe ali zaradi razpok, ki jih povzročijo poškodovane vodovodne in kanalizacijske instalacije;
—	vsa ostala dela, ki niso vsebovala v 4. členu tega odloka.
3.	člen
Poleg del iz 2. člena tega odloka se šteje za investi-oij.sfco vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov im opreme v stnovanju, če je pretekla normalno doba trajanja za te elemente in opremo.
Za normalno dobo trajanja po določbah prejšnjega odstavka se šteje tale povprečna doba trajanja:
Povprečna doba trajanja v letih
—	zidan štedilnik	40
—	kotliček -za vodo (bakren)	15
—	kotliček za vodo (pocinkan)	4
—	pekač	6
—	železni premični štedilnik	10
—	električni štedilnik (obnova)	15
—	plinski štedilnik	30
—	lončena peč, enkrat preložena	20
—	pipe in armature do pritiska 3 atm	6—10
4.	člen
Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj po določbah tega odloka se štejejo manjša popravila stanovanjskih hiš in stanovanj ter stroški v zvezi z normalno uporabo im upravljanjem stanovanjskih hiš, zlasti pa:
a)	tekoče vzdrževanje stanovanj
—	beljenje stanovanja;
—	čiščenje lončnih peči in štedilnikov;
—	popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal in električnega zvonca;
—	nadomestitev električnih svetilk;
—	čiščenje vseh mizarskih del, vgrajenih omar im keramičnih del;
—	popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in
oliv;
—	nadomestitev vseh vrst gumijastih tesnil pri pipah, vodovodu, baterij v kopalnici ali kuhinji itd.
—	nadomestitev tesnil pri kopalnih koritih in umivalnikih;
—	čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit im kopalnih kadi;
—. barvanj e vgrajenih elementov opreme;
—	pregled in čiščenje električnih in plinskih bojler-
jev;
—	nadomestitev stekel na oknih in vratih;
—	čiščenje in struženje parketa;
—	prezidava peči;
—	redno in tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanjih;
—	vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja ali zaradi poškodb s strani koristnika.
b)	tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in skupnih delov in naprav
Ta skupina del obsega vsa dela, ki so navedena pod tč. a tega člena, pa se nanašajo na Skupne dele in naprave v Stanovanjski hiši. Razen tega vsebuje:
—	čiščenje snega s streh in strešnih vencev ter vseh odmikov pred zgradbo;
—	vzdrževanje dostopnih poti, podpornih zidov, ograj, zelenih površin, parkinga ipd.;
—	manjša popravila v skupnih prostorih v primeru poškodb vadaviodlnih cevi in podobno;
—	manjša popravila v 'kotlarni1 za centralno ogrevanje;
—	zamenjava manjših delov strešne kritine;
—	manjša popravila izolacije na strehi, balkonih in terasah;
—	čiščenje in manjša popravila vseh kleparskih zaščitnih del;
—	popravila strelovoda,, preizkus prevodnosti;
—	popravila stikov in ventilov na instalacijah centralnega ogrevanja in plina;
—	popravila stikov in tesnil na glavnih vodovodnih ceveh in kanalizadijii;
—	zamenjava manjših dotrajalih del na instalacijah;
—• zamenjava poškodovanih vrat na dimnikih in kapah dimmikiov;
-— stroški servisov za osebno in tovorno dvigalo;
—	popravilo ometa in fasade;
—	manjša popravila na vratih, okinih in roletah;
—	manjša popravila elektoične instalacije;
—	pleškanlje vseh oken in vrat v sikupniih prostorih in v stanaviamijffli.
c)	Stroški upravljanja
—	zavarovanje zgradbe;
—	čiščenje skupnih delov zgradbe,-
—	čiščenje dimnikov;
—	odvoz smeti in fekalij;
■— finančno poslovanje;
—	bančni stroški;
—	pisarniški material;
—	stroški za deratizacijo zgradbe;
—	del splošnih stroškov podjetja v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami.
5.	člen
Za tekoče vzdrževanje stanovanjske hiše in za investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše se sme uporabiti od skupno zbranih stanarin in zakupnin v določeni skupini zgradb tale višina sredstev:
manjša popravila pobov, pragov in slično; vzdrževanje jaškov lin zaščitnih mrež;
Skupina
hiš
Zgradbe z amortizac. dobo 100 let
Delitev na Odstotek stanarine glede na starost hiše v letih * 6 7
0—20 20—40 40—60 nad 60
Investic.			
vzdrževanje 8,5	18	54	60
Tekoče			
vzdrževanje 8	8	10	16
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi s statutom ali drugim splošnim aktom v razponu iz prejšnjega odstavka višino in delitev sredstev za stroške upravljanja za določene kategorije stanovanjskih hiš glede na organizacijo in delitev dela v zvezi z upravljanjem.
6.	člen
Od denarnih sredstev, ki se prenesejo na stanovanjsko podjetje po določbah 48. člena temeljnega zakona o gospodarjenju, poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ostane na razpolaganje stanovalcem za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš 50%.
7.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 010-78/65-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1965
1.
Skupščina Občine Šmarje pri Jelšah ustanovi podjetje za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pod imenom Stanovanjsko podjetje občine Šmarje pri Jelšah (v nadaljnjem besedilu »podjetje«).
2.
Sedež podjetja je v Šmarju pri Jelšah.
3.
Predmet poslovanja podjetja je:
—	upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah;
—	razširjanje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva in napredek stanovanjskega standarda.
—	nakup in izgradnja stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov;
—	oddajanje stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v skladu s predpisi, če ni te pravice zadržal ustanovitelj;
—	dajanje odpovedi za uporabo stanovanj in poslovnih prostorov v skladu s predpisi;
—■ pobiranje stanarine in zakupnine;
—	vodenje evidence in registra stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov s katerimi gospodari;
—	prodajanje in zamenjava stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah;
—	izvrševanje drugih poslov, s katerimi se pripomore k večjemu obsegu stanovanjske izgradnje in k mobilizaciji dopolnilnih sredstev.
4.
Sredstva za ustanovitev in za začetek dela podjetja v znesku 1,000.000 din zagotavlja podjetju Skupščina občine Šmarje pri Jelšah kot ustanovitelj brez obveznosti njihove povrnitve.
5.
Za direktorja podjetja v ustanovitvi se imenuje do imenovanja direktorja na podlagi javnega razpisa Laj-baher Oto s pooblastilom da:
a)	razpolaga s sredstvi, ki jih zagotavlja ustanovitelj za ustanovitev in začetek dela podjetja do višine, navedene v 4. členu tega odloka;
b)	sklepa pogodbe za nabavo 'inventarja in opreme;
c)	opravlja vsa druga opravila, ki so potrebna za ustanovitev in začetek dela podjetja.
6.
Ustanovitelj podjetja je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah.
7.
Do izdaje splošnega akta podjetja o delitvi osebnega dohodka se osebni dohodki delavcev ugotavljajo na podlagi splošnega akta, (ki ga izda svet podjetja v ustano-vdibvi.
Svet podjetja v ustanovitvi ima 3 člane, od katerih enega imenuje ustanovitelj.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
960.
Po 17. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35-611/65) in 136. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1965 izdala
ODLOČBO
o ustanovitvi Stanovanjskega podjetja Šmarje pri Jelšah
8.
Konstituiranje podjetja se izvrši v roku dveh mesecev od dneva vpisa akta o ustanovitvi podjetja v register delovnih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju.
9.
V sklad stanovanjskih hiš podjetja se vnesejo vse stanovanjske hiše v družbeni lastnini ter stanovanja v družbeni lastnini, ki so zgrajena na območju občine Šmarje pri Jelšah.
Določbe prejšnjega odstavka se ne nanašajo na stanovanjske hiše, v katerih iso vsa stanovanja lastnina občanov, društev ali civilnih pravnih oseb ter na stanovanjske hiše in stanovanja v družbeni lastnini, ki se uporabljajo za službene potrebe ali, ki so vnesene v sklad stanovanjiskih hiš organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, ki jo je ustanovil kak drog investitor.
10.
Direktor podjetja v ustanovitvi je dolžan v roku 15 dni po uveljavitvi te odločbe podati Okrožnemu gospodarskemu sodišču v Celju priglasitev zaradi vpisa akta o ustanovitvi podjetja v register.
11.
Pravice in dolžnosti ustanovitelja opravlja Skupščina občine Šmarje pri Jelšah neposredno ali po organu, ki je pristojen po statutu občine za komunalne zadeve.
12.
Ta odločba začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
Št. 010-3/65-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
961.
Skupščina občine Velenje je po 7. členu temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32-452/64), 8. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) im 110. in 148. členu statuta Občine Velenje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 34-282/64) na seji Občinskega zbora in na seji zbora delovnih sikupnosbi dne 29. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o uvedbi in stopnjah občinskih prispevkov in davkov.
1. člen
do vzhodnega vogala pare. 441/1. Tu se obme proti jugo-zapadu in poteka po jugozapadnem robu pare. št. 441/1, severovzhodnem .robu pare. št. 606 do potoka št. 1827/1 in nadaljuje proti severozapadu do potoka 1830/3.«
Ta odlok velja od 1. januarja 1966. Objavi se v Uradnem vestniku Celje.
Št. 422-3/66-1
Velenje, dne 29. decembra 1965
Predsednik Skupščine občine Velenje
Tone Močilnik 1. r.
962.
Svet za ikmetiijstvo in gozdarstvo občine Velenje je na seji dne 15. decembra 1965 na podlagi III. točke pogodbe za osemenjevanje s Kmetijsko zadrugo Šoštanj pod št. 320-14/1965-4 skladno s 177. členom statuta občine Velenje (Uradnii vestnik okraja Celje, št. 34-282/64) izdal
ODREDBO
o višini plačila za osemenitev krav in nad eno leto starih telic.
I
Višina plačila za naravno ali umetno osemenitev v letu 1966 se določi na 3.400 din (triitisočstiristo dinarjev) za eno kravo ali nad eno leto staro telico.
II
Višina plačila za osemenjevanje v letu 1966 je določena na podlagi predloženih kalkulacij stroškov osemenjevanja pri Kmetijski zadrugi Šoštanj.
V 3. členu odloka o uvedbi in stopnjah občinskih prispevkov in davkov (Uradnii vestnik okraja Celje, št. 10-146/65 im 37-675/65) se meja proizvodnega okoliša pod t. 22 k. o. Skale spremeni takale:
1.	za pare. št. 213 se črta besedilo »zapadnem im južnem robu parcele 200/1, 209/3, 195 do občinske poti št. 1270«, to besedilo pa nadomesiti z besedami »zapadnem robu parcele 208/1, južnem robu pare. 208/1, 205 in 200 do občinske poti št. 1270«.
2.	V besedilu pod tek. št. 26 v tem členu se črtajo besede »do potoka 1830/3« ter nadomeste z novim besedilom, -ki se glasi:
»do jugozapadnega vogala pare. 370 nadaljuje po južnem robu 370, 368/1, 368/2 do ceste Šoštanj—Šentvid (pare. 1806/1), nadaljuje po omenjeni cesti proti severu
III
Število krav in telic, za katere se mora plačati osemenjevanje v letu 1966, se določi s posebnim popisom, ki ga izvrši Kmetijska zadruga Šoštanj, ki sprejema tudi vplačila.
IV
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
Št. 320-35/1965-4
Velenje, dne 15. decembra 1965
Predsednik
sveta za kmetijstvo in gozdarstvo G o rtov Vlado 1. r.
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
Skupščina občine Mozirje	,
Skupščina občine Mozirje je po 133. členu statuta občine Mozirje na skupni seji obeh zborov dne 28. decembra 1965 sprejela naslednje
SKLEPE
I
V	svet Osnovne šole Gornji grad se imenuje kot predstavnik javnosti Franc Repenšek, kmetijski delovodja v Gornjem gradu.
II
V	svet Osnovne šole Rečica ob Savinji 'se kot predstavnika javnosti imenujeta ing. Anton Tiršek, uslužbenec, Rečica ob Savinji in Marija Štiglic, uslužbenka, Rečica ob Savinji.
III
Ing. Branko Korber se razreši dolžnosti predsednika občinskega štaba za obrambo pred elementarnimi nezgodami.
Za novega predsednika štaba se imenuje Jože Doberšek, predsednik Skupščine občine Mozirje.
IV
Jože Mejač se razreši dolžnosti člana občinskega štaba za obrambo pred elementarnimi nezgodami. Za novega člana se imenuje Jože Poznič, v. d. šefa odseka za narodno obrambo Skupščine občine Mozirje.
Skupščina občine Sevnica
Skupščina občine Sevnica je po 100. členu statuta občine Sevnica na 'skupni seji obeh zborov dne 24. decembra 1965 sprejela naslednji
SKLEP
Za sodnike porotnike pri Občinskem sodišču v Sevnici so bili izvoljeni naslednji občani:
1.	Avsec Erika, Sevnica, Trg svobode 8
2.	Malešič Rudi, Radna, p. Boštanj
3.	Božič Rudolf, Podgorje, pošta Zabukovje
4.	Fenos Aleš, Sevnica, Radna
5.	Felicijan Albert, Šmarčna, p. Boštanj
6.	Ficko Marjeta, Sevnica, Savska c. 13
7.	Repovž Jože, Šentjanž
8.	Pajk Stanka, Zabukovje
9.	Rešeta Stane, Novi grad, p. Radeče
10.	Jenko Stane, Šmarčna, pošta Boštanj
11.	Šetina Peter, Sevnica, Glavni trg
12.	Perko Rajko, Sevnica, C. na grad
13.	Kolman Ivanka, Šmarje, Sevnica
14.	Krenčič Viktor, Sevnica, C. na Dobravo
15.	Žbogar Edi, Konfekcija »Lisca« Sevnica
16.	Kolovrat Ivan, Metalna Krmelj
17.	Stopar Rudi, Jugotanin Sevnica
18.	Gorenc Jože, Bučka
19.	Kozmus Franc ml., Lončarjev dol, Sevnica
20.	Lisec Pavlica, Dol. Boštanj, p. Boštanj
21.	Marušič Ivan, Orešje, p. Sevnica
22.	Mirt Ivan, Krmelj, p. Krmelj
23.	Lipar Stane, Boštanj
24.	Novak Martin, Studenec
25.	Pungerčič Ivan, Malkovec, p. Tržišče
26.	Podlogar Franc, Šentjanž
27.	Požun Rudolf, Sevnica, Savska cesta
28.	Strmole Ignac ml.. Tržišče
29.	Simončič Anica, Krmelj
30.	Simončič Marija, Sevnica, Savska cesta
31.	Slapšak Franc, Sevnica
32.	Stopar Slavko, Pečje, p. Sevnica
33.	Mešiček Milan, Poklek, p. Blanca
34.	Kolander Miha, Šmarje, p. Sevnica
35.	Urbančič Vinko, Poklek, p. Blanca
36.	Rupar Anton, Sevnica, Ulica heroja Maroka
37.	Vidmar Ciril, Primštal, Šentjanž
38.	Zalokar Mirko, Rovišče, p. Studenec
39.	Žlender Karel, Sevnica
40.	Zalokar ing. Niko, Sevnica, Glavni trg
41.	Dolinšek Dana, Sevnica, C. na Dobravo
42.	Šunta Franjo, Sevnica, Poljska pot
43.	Stoj'5 Franc, Sevnica, Savska cesta
44.	Štojs Jelko, Sevnica, C. na Dobravo
45.	Bizjak Drago, Sevnica, Trg svobode 8
46.	Lekše Vinko, Sevnica, Ul. heroja Maroka
47.	Kus Zdenko, Sevnica, Poljska pot
48.	Zemljak Maks, Sevnica, C. na Dobravo
49.	Ogorevc Franc, Sevnica, Ul. heroja Maroka
50.	Perme Anica, Sevnica, Savska cesta
51.	Mihel Alojz, Sevnica
52.	Kolar Stanko, Sevnica, Trg svobode 8
53.	Valant Franci, Sevnica
54.	Šeško ing. Vinko, Sevnica, Ul. heroja Maroka
55.	Cimperšek ing. Vida, Sevnica, Klavniška ulica
56.	Colner Edi, Šmarje, p. Sevnica
57.	Dobovšek Franc, Boštanj
58.	Knez Ciril, Skrovnik, p. Tržišče
59.	Pipan Franjo, Podgorje, p. Zabukovje
60.	Levstik Jože, Studenec
Skupščina občine Slovenske Konjice
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 173. členu statuta občine Slovenske Konzice na skupni seji obeh zborov dne 29. decembra 1965 sprejela naslednji
SKLEP
V začasni svet Stanovanjskega podjetja Slovenske Konjice v ustanavljanju delegirajo po enega člana Skupščine občine Slovenske Konjice, KONUS Slovenske Konjice, LIP Slovenske Konjice in podjetje »Kovaška industrija« Zreče.
Za predstavnika občinske skupščine se imenuje Franc Adamlje, član zbora delovnih skupnosti.
II
Završnik Mirko, dosedanji sekretar Občinskega komiteja ZKS Šmarje pri Jelšah se imenuje za novega tajnika Skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
III
Dr. Vinko Lubej se razreši funkcije predstavnika javnosti v svetu Zavoda za balneologijo v Rogaški Slatini.
IV
Za novega predstavnika javnosti v svetu Zavoda za balneologijo v Rogaški Slatini se imenuje dr. Ivan Kralj, zdravnik iz Šmarja pri Jelšah.
Skupščina občine Žalec
Skupščina občine Žalec je po 138. členu statuta občine Žalec na skupni seji obeh zborov dne 23. decembra 1965 sprejela naslednje
SKLEPE
I
Zaradi odprave določenih občinskih skladov se razrešijo upravni odbori odpravljenih skladov kakor sledi:
UPRAVNI ODBOR GOZDNEGA SKLADA
PEVEC Konrad, upokojenec iz Žalca, predsednik
PULKO ing. Edo, inženir gozdarstva pri Gozdnem obratu Šempeter, član;
MAROVT Alojz, kmet iz Podvrha — Braslovče, član;
NATEK Norbert, kmeti z Pondorja — Tabor, član:
KOPŠE Heri, gozdar pri Gozdnem obratu Šempeter, član;
SITAR Anton, odbornik, kmet iz Male Pi resice — Petrovče, član;
ŠKAFAR ing. Polde, agronom pri KK Žalec, član.
UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA SOCIALNO VARSTVO
LAZNIK Franc, delavec pri Stanovanjskem gospodarstvu Žalec, predsednik;
VIPOTNIK Silva, delavka v Hmezadu Žalec, član;
HOLOBAR Justina, tajnik Obč. zveze kulturno prosvetnih organizacij Žalec, član;
KOBALE Rozalija, učiteljica Osnovne šole Orla vas, član;
UMBREHT Rafael, odbornik, kmet iz Andraža nad Polzelo, član;
MUR Friderik, delavec v Ferralitu Žalec, član;
OSTRUH Antonija, predmetna učiteljica na Osnovni šoli Griže, član;
UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA TELESNO VZGOJO
VEBER Vlado, profesor na Osnovni šoli Žalec, predsednik;
SAVINEK Erna, delavka pri KK Žalec — obrat Braslovče, član;
MEGLIC Janez, predsednik Obč. sindikalnega sveta Žalec, član;
PUR Rudi, delavec pri ObS Žalec, član;
KUCER Bogdan, predmetni učitelj na Osnovni šoli Žalec, član;
FLORJANC Julijan, odbornik, veterinar pri Veterinarski postaji Žalec, član;
GORŠEK Martin ml., študent iz Migojnic — Griže, član;
UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA KMETIJSTVO
KOLENC Vinko, direktor Lesne proizvodnje pri KK Žalec predsednik;
GRABER Ludvik, kmetijski tehnik pri KK Žalec, član;
CETINA Franc, odbornik, kmet iz Podloga — Šempeter, član;
PODLUNŠEK Jakob, odbornik, kmet iz Ločice — Polzela, član;
OCVIRK Franc, veterinar pri Veterinarski postaji Žalec, član;
KORENJAK ing. Tone, agronom pri KK Žalec — obrat Braslovče, član;
ŽUZEJ Franc, kmetijski tehnik pri KK Žalec — obrat Vransko, član;
Skupščina občine Šentjur pri Celju
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju na skupni seji obeh zborov dne 28. decembra 1965 sprejela naslednja
SKLEPA
I
Novina Rado se razreši funkcije občinskega sodnika za prekrške.
II
Perc Aleksandra iz Šentjurja pri Celju se izvoli za novega občinskega sodnika za prekrške.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 136. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah na skupni seji obeh zborov dne
28. decembra 1965 sprejela naslednje
SKLEPE
I
Zupanc Slavko se razreši funkcije tajnika Skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA NAPREDEK KOMUNALNE DEJAVNOSTI
CVIKL Janko, kmetijski tehnik pri KK Žalec — obrat Braslovče, odbornik, predsednik;
VINKŠEL Ivan, tekstilni tehnik pri TT Prebold, član;
DRČA Jože, odbornik, direktor Avtoprevoza Šempeter, član;
LAZNIK Franc, delavec v stanovanjskem gospodarstvu Žalec, član;
OTAVNIK Ivan, delavec pri KZSS Celje — podružnica Žalec, član;
GOLTNIK Jože, logar iz Vranske, član;
II
Zaradi ukinitve sveta za splošne in notranje zadeve pri Skupščini občine Žalec se razrešijo člani tega sveta in sicer: ROBIČ Ivan, pomočnik direktorja ZD Žalec, predsednik; HAUKO Danica, upravnica pošte Žalec, član;
ULAGA Vili, delavec v Ferralitu Žalec, član;
VRBIC Dominik, šofer v Inštitutu za hmeljarstvo Žalec,
član;
JELEN Franc, odbornik, delavec v Tovarni nogavic Polzela, član;
KUCER Jože, delavec pri ObS Celje — upravi za notranje zadeve član*
DOSEDLA Fridrih, predsednik Obč. komiteja LMS Žalec,
član;
MATKO Franc, delavec v TT Prebold, član;
JERAM Stane, upokojenec iz Vranske, član;
JERAM Stane, upokoejnec iz Vranske, član;
KRAJNC Martin, odbornik, kmet iz Kaple, član; KRIŽNIK Jože, odbornik, gostilničar iz Vranske, član.
III
V novoustanovljeni svet za splošne zadeve se imenujejo: ROBIČ Ivan, pomočnik direktorja ZD Žalec, predsednik; TRŽAN Drago, inšpektor pri Službi družbenega knjigovodstva Celje, član;
COKL Ivan, odbornik, delavec pri ZD Žalec, član;
FON Mija, direktor Varstveno vzgojne ustanove Žalec, član;
COKAN Julijana, odbornik, delavka pri KK Žalec, član; PIPAL Vera, sektretar Inštituta za hmeljarstvo Žalec, član; KOTAR Alojz, delavec v Montani Žalec — obrat Liboje, član;
ZILNIK Minka, kadrovik v KK Žalec, član;
JAN Jože, sekretar Občinskega odbora SZDL Žalec, član;
IV
V novoustanovljeni svet za notranje zadeve se imenujejo:
RAJH Leopold, sekretar Montane Žalec, predsednik;
DOBRINA Avgust, delavec v TT Prebold, član;
JELEN Franc, odbornik, delavec v Tovarni nogavic Polzela, član;
MAČEK Mirko, delavec v Savinjskem magazinu Žalec, član;
VIDMAR Franc, sekretar Občinskega komiteja ZKS Žalec, član;
KRIŽNIK Jože, odbornik, gostilničar iz Vranskega, član;
VELIGOSEK Rudi iz Griž, član;
JERAM Jože, delavec Obs Celje — Uprava za notranje zadeve, član 5
IVANČIČ Franc, varnostni tehnik pri KK Žalec, član.
XVI
Razrešita se člana komisije za skrajšan delovni čas: Lenasi Janez, direktor Montana Žalec, kot predsednik; Stingl Janez, delavec v Ferralitu Žalec, kot član.
XVII
Novi člani komisije za skrajšan delovni čas se imenujejo: Žagar Ivan, analitik v TT Prebold, za predsednika; Bukovec Franc, analitik v TT Juteks Žalec, za člana; Felicijan Justin, sodelavec v Montani Žalec za člana.
XVIII
V komisiji za izdajanje odločb o preživninah se razreši Ažnik Vlado, delavec v upravi občine Žalec.
IXX
Za nove člane komisije za izdajanje odločb o preživninah se imenujejo:
Kronovšek Ivan, odbornik, kmet iz Orle vasi;
Kočevar Kristina, socialna delavka v TT Prebold; Potočnik Franc, kmet iz Kaple — Tabor.
XX
Zaradi ukinitve komisije za perspektivni plan 'se razrešijo člani te komisije:
Gorišek Vlado, predsednik OBS, predsednik;
Sovine Tone, delavec pri OBS, tajnik;
Cvenk Zofka, direktor SDK Žalec, član;
Zakonjšek ing. Andrej, direktor Cestno komunalnega podjetja Žalec, kot član;
Debič Dane, direktor Stanovanjskega gospodarstva Žalec, član;
Arzenšek Amalija, načelnik oddelka pri OBS Žalec, član; Golob Elza, delavka pri OBS, član;
Slavko Cokan, načelnik oddelka pri OBS, član;
Janše Jože, diplomirani ekonomist pri KK Žalec, član.
V
Razreši se dolžnosti predsednika sveta za industrijo, obrt, blagovni promet in turizem ing. Uranjek Milan iz Žalca.
VI
Za novega predsednika sveta za industrijo, obrt, blagovni prometi n turizem se imenuje Koren Milan, direktor Tovarne nogavic Polzela.
VII
Razrešijo se člani upravnega odbora stanovanjskega sklada zaradi odprave tega sklada:
ing. Zakonjšek Andrej, direktor Cestno komunalnega podjetja Žalec, kot predsednik;
Tilinger Franjo, direktor Keramične industrije Liboje, kot član ;
Zakonjšek Jože, delavec v Agroservisu Šempeter, kot član; Topolovšek Franc iz Liboj — Petrovče, kot član;
Cokan Franc, direktor Savinjskega magazina Žalec, kot član;
Lebič Franc, delavec v Gostinskem podjetju »Hmeljar« Žalec, kot član;
Cokan Vlado, delavec v »Ferralitu« Žalec, kot član;
Šuster Edi, delavec v Tovarni nogavic Polzela, kot član;
Senegačnik Boris, sekretar v »Zarji« Žalec, kot član;
Debič Dane, direktor Stanovanjskega gospodarstva Žalec, kot član.
VIII
Razreši se dolžnosti članstva v svetu za delo Likovič Štefan, delavec v TT Prebold.
IX
Za novega člana v svetu za delo se imenuje Kleč Franjo iz Celja, zaposlen pri Delavski univerzi v Žalcu.
X
Razreši se dolžnosti člana sveta za zdravstveno in socialno varstvo Ažnik Vlado, delavec pri Skupščini občine Žalec.
XI
Za novega čalna sveta se imenuje Crček Brigita iz Žalca, socialna delavka na Osnovni šoli Žalec.
XII
Razrešijo še dolžnosti članov sveta za komunalne in stanovanjske zadeve:
Fon Mija, direktor varstveno-vzgojnega zavoda Žalec:
Kranjc Peter, delavec pri Elektro Celje, izpostava Šempeter;
Orožen Filip, odbornik, rudarski tehnik pri Montani Žalec.
XIII
Za nove člane sveta za komunalne in stanovanjske zadeve se imenujejo:
Potočnik Tomo, odbornik, kontrolor pri TT Prebold;
Rožič ing. Niko, delavec pri Vodni skupnosti Celje;
Krašovec Ivo, gradbeni tehnik pri Cestnem podjetju Žalec.
XIV
Razrešita se dolžnosti člana upravnega odbora sklada za kreditiranje šolanja:
Rehar Silva, delavka v upravi občine Žalec;
Kotnik Anton, upokojenec iz Prebolda.
XV
Za novega člana upravnega odbora sklada za kreditiranje šolstva se imenujeta:
Kranjc Janko, tajnik občinskega odbora ZB NOV Žalec;
Kočevar Kristina, socialna delavka v TT Prebold
XXI
Razreši se komisija za reševanje pritožb na razmejitev kmetijskih zemljišč v proizvodne okoliše:
Petkovški ing. Pero, agronom iz Žalca, kot predsednik;
Cokl Ivan, odbornik, delavec pri ZD Žalec, kot član;
Podbregar Mirko, kmetijski tehnik pri KK Žalec, kot član;
Merzel Franc, šef Katastrskega urada pri OBS Žalec, kot član — strokovni svetovalec;
Cilenšek Karl, šef odseka za dohodke pri OBS Žalec, kot strokovni svetovalec.
XXII
Razreši se komisija za pregled letnega zaključnega računa prispevkov in davkov občanov za leto 1964:
Lenarčič Breda, delavka pri OBS Žalec, predsednik;
Centrih Marija, delavka pri SDK Žalec, član;
Podbevšek Franc, delavec pri OBS Žalec, član.
XXIII
Zaradi ukinitve komisije za odprodajo hiš iz SLP se razrešijo njeni člani:
Bobovnik Mišo, direktor Hmezada Žalec, predsednik;
Debič Dane, direktor Stanovanjskega gospodarstva Žalec, član;
Cilenšek Rudi, upokojenec iz Petrovič, član.
XXIV
Zaradi ukinitve komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij se razrešijo člani te komisije:
Gorišek Vlado, predsednik OBS, predsednik;
Miklič Marija, načelnik oddelka pri OBS, tajnik;
Zakonjšek Jože, delavec pri Agroservisu Šempeter, član;
Cokan Stanko, načelnik oddelka pri OBS, član;
Vrhovec Stojan, upravitelj osnovne šole Prebold, član.
XXV
Komisija za statute delovnih organizacij se preimenuje v komisijo za samoupravne akte delovnih organizacij pri OBS.
XXVI
Razrešita 'se članstva komisije za samoupravne akte delovnih organizacij pri OBS člana:
Miklič Marija, načelnik oddelka pri OBS;
Pavlič Bojan, delavec v TT Prebold.
XXVII
Za nova člana komisije za samoupravne akte delovnih organizacij pri OBS se imenujeta:
Kleč Franjo iz Celja, zaposlen pri Delavski univerzi Žalec;
Dimeč Jožica, upraviteljica Osnovne šole Vransko.
XXVIII
Razreši se dolžnosti člana komisije za kadrovske zadeve Veligošek Rudi iz Griž, dosedanji predsednik Občinskega komiteja ZMS v Žalcu.
XXIX
Za novega člana komisije za kadrovske zadeve se imenuje Dosedla Friderik iz Žalca, novi predsednik Občinskega komiteja ZMS Žalec.
XXX
Razreši se dolžnosti člana upravnega odbora sklada za kreditiranje šolanja občine Žalec Veligošek Rudi iz Griž, dosedanji predsednik Občinskega komiteja ZMS Žalec.
XXVI
Za novega člana upravnega odbora sklada za kreditiranje šolanja se imenuje Dosedla Friderik iz Žalca, predsednik Občinskega komiteja ZMS Žalec.
XXXI
Razreši se dolžnosti člana pripravljalnega odbora za proslavo občinskega praznika leta 1966 v Libojah Viligošek Rudi iz Griž, predsednik Občinskega komiteja ZMS v Žalcu.
Za novega člana pripravljalnega odbora se imenuje Do-
XXXII
sedla Friderik iz Žalca, novoizvoljeni predsednik Občinskega komiteja ZMS Žalec.
XXXIII
Razreši se dolžnosti člana komisije za volitve in imenovanja Veligošek Rudi iz Griž, dosedanji predsednik Občinskega komiteta ZMS Žalec.
XXXIV
Za novega člana komisije za volitve in imenovanja se imenuje Dosedla Friderik iz Žalca, predsednik Občinskega komiteja ZMS Žalec.
XXXV
Razreši se dolžnosti člana komisije za statut pri Skupščini občine Žalec Satler Venčeslav, sekretar »Cevomontaže« Žalec.
XXXVI
Imenuje se komisija za likvidacijo sklada za financiranje stanovanjske izgradnje pri Skupščini občine Žalec:
Pevec Martin, gradbeni tehnik pri Stanovanjskem gospodarstvu Žalec, predsednik;
Grum Silva, delavka pri KB Celje — podružnica Žalec, član;
Kopše Pavlica, delavka pri službi družbenega knjigovodstva Žalec, član;
Zabavnik Milan, delavec pri OB S Žalec, član. nega projekta«.
Razrešita se komisiji za razmejitev področja občine Žalec v proizvodne okoliše zaradi odmere osebnega prispevka od kmetijstva za leto 1965:
Merzel Franc, šef katastrskega urada pri OBS, predsednik;
Cilenšek Karl, šef odseka za dohodke pri OBS, član;
Glušič Ivan, kmetijski inšpektor pri OBS, član;
Plesnak Stanko, odbornik, kmetijski tehnik pri KK Žalec — obrat Vinska gora, član;
Podvršnik Karel, odbornik, delovodja pri Cestno komunalnem podjetju Žalec, član;
Gaber Ivan, geometer pri OBS, predsednik;
Senica ing. Marija, agronom pri OBS, član;
Drčar Ludvik delavec pri Stanovanjskem gospodarstvu Žalec član;
Deželak ing. Jože, inženir gozdarstva pri Gozdnem obratu Šempeter, član;
Liker Avgust, odbornik, kmet iz Založ—Polzela, član.
POPRAVEK
V	objavi sklepa Skupščine občine Žalec pod IV v št. 39 z dne 16. oktobra 1965, ki navaja sestavo sveta za narodno obrambo je treba dodati še dva člana, ki pomotoma nista bila navedena v objavljenem sklepu in sicer: Špeglič Franc, delavec v Kmetijskem kombinatu Žalec in Popovič Stojan, major pri vojaškem okrožju v Celju.
POPRAVEK
V	odloku Skupščine občine Žalec o pooblastitvi Zavoda za stanovanjsko gospodarstvo Žalec za izdelavo lokacijske dokumentacije (Uradni vestnik Celja, št. 41-755/65) je treba popraviti v uvodu in v 1. členu napačno označbo navodila, ki se mora pravilno glasiti »navodilo za izdelavo urbanističnega projekta«.
POPRAVEK
V	odloku Skupščine občine Šmarje pri Jelšah o komunalnih taksah (Uradni vestnik Celje, št. 41-748/65) so se ob primerjanju z izvirnikom našle napake, ki se popravijo. V 1. členu se mora za točko L dodati tale odstavek, ki je pomotoma izpadel: »Turistična taksa se plača dnevno in od osebe«.
Na koncu 3. člena se namesto pike postavi vejica in doda naslednje besedilo, ki je pomotoma izpadlo: »uporablja se pa od 1. januarja 1966. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih taksah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 9-78/60 in 11-90/61).«
POPRAVEK
V	odloku Skupščine občine Krško o izločitvi določenih zemljišč iz lovišč in o prepovedi lova za tuje državljane na določenih območjih (Uradni vestnik Celje, št. 42-761/65) je pomotoma pri objavi izpadel 6. člen, ki se glasi takole: »Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje«.
POPRAVEK
V	drugem odstavku 3. točke sklepa Krajevne skupnosti Zabukovje o uvedbi krajevnega samoprispevka v letu 1965 na območju Krajevne skupnosti Zabukovje (Uradni vestnik Celje, št. 40-730/65) je bila ugotovljena ob primerjanju z izvirnikom napaka. Namesto letnice 1964 mora stati letnica 1965.
Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik Celje« v Celju — Odgovorni urednik dr. Jožko Pezdirc — Tisk CP »Celjski tisk« Celje — Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna 79 — Naročnina znaša letno 2.500 din — Tekoči račun
pri Narodni banki Celje št. 507-603-10.