Med drugim preberite • ZADNJA SKUPINA PROGRAMOV ZA RAZPRAVO, st?. <£ • VEČ ALI MANJ DENARJA ZA ŠOLO? • ODMEVI NA JAVNO RAZPRAVO, str. 3., 4., in str. • JAVNA RAZPRAVA: VIP ZA VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV, str. 5 Akademski kipar Jože Pohlen: Spomenik borcem (1970), Pridvor Kakšno pedagoško šolstvo želimo Stališča Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Izobraževanje pedagoških delavcev je strokovno in družbeno izjemno občutljivo področje, reforma izobraževanja pedagoških delavcev pa eno osrednjih vprašanj reforme visokega šolstva. Zato je treba zagotoviti. da se bodo v programih za visokošolsko izobraževanje učiteljev povezovale in prepletale vsebine ustrezne stroke s pedagoško-psihološkimi in družboslovnimi vsebinami ter poskrbeti za pedagoško usposabljanje učiteljskih kandidatov v visokošolskih organizacijah. Iz teh stališč je izhajala in se k njim ponovno vračala razprava o izobraževanju pedagoških delavcev, ki ji je Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo letošnjega 27. novembra namenil posebno sejo. Razprava, ki jo je vodil predsednik komiteja dr. Tine Zorič, je strnila in večinoma tudi že uskla-dila^tališča.-ki so se do osrednjih vprašanj pedagoškega- šolstva doslej izoblikovala v okviru republiškega komiteja, v strokov 1 nem svetu in skupščini Posebne izoDraževalne skupnosti za pe- dagoško usmeritev, v Strokovnem svetu SRS za vzgojo in izobraževanje. na obeh univerzah in v dosedanji, strokovni javni razpravi o novih programih za visokošolsko izobraževanje učiteljev. Pokazalo se je, da so pogledi na osrednja vprašanja prihodnjega razvoja pedagoškega šolstva celo bolj usklajeni, kot je bilo . pričakovati, da vemo, kaj hočemo, in tudi. kako bomo to dosegli, če bodo le zagotovljene potrebne gmotne možnosti. V odpravi novih programov za visokošolsko izobraževan te uči- teljev in drugih pedagoških delavcev smo ubrali pravo pot s tem, ko smo programe predstavili širši javnosti in omogočili vsem, ki se za to zanimajo, da sodelujejo pri oblikovanju vsebine in sistema izobraževanja pedagoških delavcev. V demokratični razpravi moramo tudi v prihodnje iskati odgovor na vprašanja, ki še niso rešena, na primer: kako bomo postopno prešli z višjega na visokošolsko izobraževanje učiteljev, kakšna bo prihodnja mreža pedagoških 'šol, kako bomo zagotovili kadrovske in gmotne možnosti vsaki šoli, ki bo izobraževala pedagoške delavce, kako naj si porazdelijo delo in kako naj se povezujejo, da bodo bolje izpolnjevale zahtevne naloge — so mer1 razpravi. (Nadalje) ;ane na z. strani) Ohraniti zvestobo temeljem Med množičnimi shodi in načrtovanji smo Jugoslovani že enainštiridesetič proslavili zgodovinsko zasedanje Avnoja. Tudi letos se je oglasilo z govorniških odrov nešteto retoričnih vprašanj in odgovorov, kaj nam pomeni dogodek, ki mu posvečamo novembrski praznik; prehitevale so se politične poslanice in kulturne manifestacije; vse se je naposled ujelo v tistem skupnem imenovalcu, ki je zapisan, miselno in čustveno uravnotežen, v vsakem šolskem berilu: ta dogodek pomeni rojstni dan nove Jugoslavije. V tej opredelitvi sta sprejeti določili, da je Avnoj ne samo ustanovitelj naše države v zemljepisnem pomenu besede, temveč tudi — ali celo predvsem — spomenik v naši osebnosti. 1 pojmu » rojstni dan nove J ugasla vije« je zaobseženo uresničenje stoletnih hrepenenj po združitvi ločenih narodov-bratov in narodnosti, ki jim je zgodovina namenila prebivanje v njihovi soseščini; zaobjeto je spoznanje, da delavski boji, ležeči po razrednem in človeškem osvobajanju množic, vsaj v enem kotu sveta niso bili obsojeni na gluhoto in ničnost. Upor proti dedni danosti, revolucija v območju narodnih in socialnih usod, prevrat v tkivu človeka posameznika, ki se je leta 1941 odločil krvaveti in žrtvovati, da bi si izbojeval vrednejše življenje in se dvignil do višje bivanjske samozavesti —tem spremembam je dan republike trajno znamenje. Slovencem — kakor vsem drugim jugoslovanskim narodom in narodnostim — zagotavlja avnojsko izročilo trdno neodvisnost in obet za prihodnje. Več kot štiri desetletja se že potrjuje, da smo Slovenci samo v jugoslovanski zvezi mogli ohraniti svoje načelo enotnosti, ki je od pomladi narodov 1848 doživelo toliko brodolomov, dejavno pa se utelesilo na Čebinah 1937, v osvobodilni fronti, na prelomit leta 1948 in v poznejši samoodločbi za socialistično samoupravljanje, socialistično demokracijo, v bojevitem prizadevanju za mir, bratstvo vseh narodov in neuvrščenost. Načelo združene svobodne Slovenije —to v nas nenehno živi —bi bilo obsojeno na hiranje, če cinični pravici močnejšega, ki obvladuje svetovno politiko, ne bi mogli postaviti po robu česa drugega, razen humanističnih idealov; če slovenski narod ne bi užival zagotovil, ki mu jih daje sožitje v Titovi državni skupnosti. To so preproste resnice in vednosti. Le-teh ne morejo usodneje prizadeti niti svetovne krize niti blokovska sovraštva niti nekatera naša ravnanja, ki jim kdaj pa kdaj ni prizaneseno z zmotami, sopotnicami vseh človeških dejanj. Toda včasih pozabljamo, da bo naš korak skozi preskušnje miren samo tedaj, če bomo ohranili zaupanje in zvestobo temeljem. Ni dvoma, da kaže prav temu razlikovanju med gozdom in drevesi v njem, prav tej samovzgoji, da bi vselej znati skozi podrast heplodnih iskanj, slabosti in napak videti korenine, namenjati vrve večje prizadevanje naše družbene in individualne zavesti. Morda ob letošnjem —in vsakem avnojskem prazniku v prihodnosti noben premislek ni bolj aktualen. Ko se namreč spopadamo z gmotnimi težavami, z upadom življenjske ravni in nemalokrat tudi s premalo jasnimi spoznanji v svetu idej, politike, kulture, morale, kar vse z najslabšimi nameni izrabljajo naši zunanji in notranji sovražniki, se lahko upremo malodušju, brezbrižnosti ali vsakršnemu kritizerstvu samo tako, da se ozremo po svojih nepremakljivih kažipotih. V zavest si prikličemo vrednote, ki edine lahko preženejo bojazni, dvome, nezaupanja stranpoti; oživljamo tisto etiko boja, odpora, vztrajanja, enotnosti, možate samoodpovedi, kot so se odpovedovala jugoslovanska ljudstva v spopadu s fašizmom in lastno n.ezavidno preteklostjo. Mladi rodovi nemalokrat izražajo dvom v tiste vzore, češ da v sodobnih razmerah niso prav uporabni in ponovljivi in da so jih številni razvojni nasledki v marsičem razvrednotili. Takšne sodbe v temelju spodbija resnica, ki je ni treba posebej dokazovati: te moralno-etične vrednote so po svoji vsebini trajne, spreminjajo samo izrazno obliko glede na čas in kraj. Vsak mlad človek —pionir, srednješolec, študent — je danes prav tako občutljiv za svojo narodno, socialno, osebno pravico, kakor je bil občutljiv njegov prednik; ta mladi človek bo sam — ali s pomočjo staršev, učiteljev, mladinske organizacije — poiskal način, kako se bo uprl krivici, čeravno mu ni treba jemati puške v roke. Če bo hotel, bo našel lastne izrazne možnosti, kako bo iz-žarel vrline, ki jih terja od njega domoljubje: biti sam svoj, misliti s svojo glavo in srcem, razviti ustvarjalen pogum, tvegati in žrtvovati za vreden cilj, odkriti prava vrednostna razmerja med delom zase in za skupnost soljudi, biti požrtvovalen tovariš, prijatelj, bratski sobojevnik.. Zares, dokopal se bo v svojih okoliščinah prav do tistih vrednot, ki jih je moral nekoč zbrati v sebi partizan, če je hotel odgovoriti bivanjskim zahtevam svojega časa. In tako kot je moral takratni mladi upornik, ki je trdno verjel v narodne in razredne cilje osvobodilne fronte, prebroditi nešteto preskušenj, ki bi mu lahko izpodjedle moralno in fizično moč, tako bi moral današnji mladi človek, videti celoto naših temeljnih družbenih pridobitev in biti kos omahovanju, ki ga utegnejo netiti v njem materialne ali moralne zagate sedanjosti. Najbrž se ne motimo, če verjamemo, da med mnogimi poslanicami ob avnojskem prazniku pravkar izrečena misel ni najmanj pomembna. Naši mladi rodovi, kijih je zaznamovala revolucija, da niso ponižen narod, marveč svobodne osebnosti, bodo pač znali razločevati bistvo od vseh postranskih, četudi včasih občutnih neskladij.. Obenem z vrstniki v drugih delih sveta, ki se v onvellovskem letu 1984 upogibajo pod nerešenimi eksistencialnimi in drugimi tegobami, premorejo ti naši rodovi zanesljiva zagotovila, da jim je odprta svobodna pot naprej. i Z VONE KRŽIŠNIK L _______________________________________________________:----- PRED ODGOVORNO ODLOČITVIJO Več ali manj denarja za šolo? Razprava o resoluciji družbenega razvoja v letu 1985, ki bo določila med drugim tudi razvojne možnosti vzgoje in izobraževanja v prihodnjem letu, odpira z vso ostrino nekatera temeljna vprašanja nadaljnjega razvoja vzgoje in izobraževanja. AM bo prihodnje leto omogočilo tej prednostni družbeni dejavnosti, da se bo izvlekla iz krize ali pa bo kritičen položaj vzgoje in izobraževanja še poslabšalo? Ali bomo v praksi uresničili v druž-beno-političnih organizacijah in prosvetnih organih v zadnjem času povsem jasno in enotno opredeljeno stališče, da vzgoja, izobraževanje in znanost niso le poraba, marveč predvsem naložba in bistven dejavnik gospodarskega in splošnega družbenega napredka? Ali bomo spoštovali že sprejete dogovore, da bodo delavci v družbenih dejavnostih enakopravno delili usodo z delavci proizvodnih dejavnosti, ali pa bo prosvetne delavce še naprej grenil občutek zapostavljenosti in neenakopravnosti? Odločitve, ki bodo dale odgovor na ta vprašanja, bodo globoko zarezale v prihodnji razvoj vzgoje in izobraževanja na vseh ravneh, od vzgojno-varstvene dejavnosti in osnovnega šolstva do srednjih šol in univerze. Na vseh ravneh je gmotni položaj kritičen, pedagoški delavci pa razpeti med visokimi zahtevami in čedalje slabšimi gmotnimi možnostmi, med visokimi družbenimi pričakovanji in refor- mnimi cilji ter čedalje skromnejšo spodbudo in nagrado za delo. Osnutek skupščinske resolucije za leto 1985, ki je sprožil ta boleča vprašanja, ne ustvarja vedrega ozračja v razpravah, ki potekajo ta čas v samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugje. Zahteva, naj denar za vzgojo in izobraževanje tudi v prihodnjem letu zaostaja za 10 odstotkov za rastjo dohodka in naj se vzgoja in izobraževanje kot »družbena poraba« in prosvetni delavci zadovoljijo z manjšim kosom kruha, odpira še druga, prav tako kritična vprašanja: katerim razvojnim ciljem se bomo morali odreči ali jih preložiti za prihodnje desetletje? Katerim temeljnim reformnim načrtom se bo treba odpovedati? Kakšne bodo dolgoročne posledice takih ukrepov za celotno družbo? Ko se bo Skupščina SR Slovenije opredelila do teh vprašanj, bo pred odgovorno odločitvijo. Koliko družbenega napora in dela prosvetnih delavcev je bilo potrebno, da smo v vzgoji in izobraževanju dosegli zdajšnjo raven, ki je kolikor toliko v skladu z zahtevami časa. Načenjati in ogrožati to, kar smo z desetletnimi napori dosegli, bi pomenilo ravnanje, ki ga bo težko opravičiti pred prihodnostjo, pa čeprav živimo v težkih gospodarskih razmerah. J. V. VPRAŠANJE PROSVETNIH DELAVCEV: Zakaj 10 - odstotno zaostajanje? Občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja in konferenca delegacij osnovnih šol v Radljah na Koroškem sta v razpravi o osnutku razvojne resolucije za leto 1985 in o analizi svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih poudarila predvsem naslednja vprašanja: Osnutek republiške resolucije navaja med prednostnimi nalogami za leto 1985 pri družbenih dejavnostih tudi uvajanje novega programa življenja in dela osnovne šole. Ob tem se sprašujemo, zakaj odkrito ne priznamo, da novi program tudi več stane? Zakaj že dve leti molčimo o usodi celodnevnih osnovnih šol? Osnutek resolucije poudarja med prednostnimi nalogami uresničevanje zagotovljenega programa osnovne šole v vsej republiki in to ob družbeno dogovorjenem povečanju solidarnostnih sredstev. Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti menimo, da bi bilo treba z ustrezno metodologijo zagotoviti, da se bo ta odločitev tudi izvajala. Le tako bomo učitelji, učenci in starši v manj razvitih območjih prepričani, da vzgoja in izobraževanje ni le stvar ožje (manj razvite) družbene skupnosti, marveč tudi skrb vse družbe. Če smo v načrtu resolucije priznali nekaj prednostnih nalog tudi v vzgoji in izobraževanju, zakaj znova pristajamo na 10-odstotno zaostajanje sredstev za to dejavnost za rastjo dohodka? To pomeni, da ne bo izboljšanja. Analize so pokazale, da nadaljnje omejitve v tej dejavnosti niso več mogoče, da so celo nedopustne. Govorimo o prednostnih nalogah šolstva, hkrati pa ne predvidimo zanje potrebnih sredstev — mar ni to nedopustno nasprotje? Delavci v šolstvu smo med mlinskima kamnoma: med povečanimi zahtevami in zmanjšanimi možnostmi. Odločiti se bo treba: ali več denarja ali pa zmanjšati obseg programa in pristati na slabšo kakovost. Sicer bomo skušali ohraniti obseg in doseženo kakovost, vendar predvsem na račun osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. Tako sicer prispevamo k uresničevanju gospodarske stabilizacije, vendar postaja zaostajanje za gospodarstvom le preveliko, odrekanja pa se tudi ne bodo mogla podaljševati v nedogled. Od združenega dela in celotne družbe upravičeno pričakujemo boljši odnos do vzgoje in izobraževanja, manj omejitev in več denarja v letu 1985 in v naslednjem srednjeročnem obdobju. P. M. Zadnja skupina programov za razpra Na zadnji seji Strokovnega sveta Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev — bila je 22. novembra t.l. — so dobili zeleno luč za javno razpravo osnutki vzgojno-izobraže-valnih programov za glasbeno in likovno pedagogiko, za primerjalno književnost (ta nastopa v povezavi z drugimi predmeti), za zgodovino, pedagogiko, psihologijo, specialno pedagogiko, nemški in angleški jezik s književnostjo. Osnutek dvopredmet-nega programa za matematiko je bil usklajen na seji strokovne komisije šele po seji strokovnega sveta, vendar gre kljub temu v objavo za javno razpravo, ki bo tako zajela vse programe dodiplomskega študija za visokošolsko izobraževanje učiteljev. Za likovno vzgojo so Akademija za likovno umetnost in pedagoški akademiji pripravile dve različici programa: vsaka je na svoj način in v skladu z različno naravo izobraževanja v navedenih organizacijah načrtala usposabljanje likovnih pedagogov za potrebe osnovnega in srednjega šolstva. Program pedagogike je dobil novo smer —vzgojitelja za domsko vzgojo. V osnutku programa specialne pedagogike naj bi javna razprava odstranila še nekatere nejasnosti, na primer kako izobraževati učitelje za različne potrebe telesno in duševno motenih otrok. Pri usklajevanju med strokovnima svetoma za naravoslov-no-matematično in pedagoško usmeritev so prišli do sklepa, da bo dvopredmetni študij iz matematike, fizike in kemije pripravljal kandidate za delov osnovni šoli in v skupni vzgojno-izobra-zbeni osnovi v prvih letih srednjega izobraževanja in to v usmeritvah in smereh, kjer ti predmeti nimajo že strokovne vloge. Enopredmetni učitelj navedenih predmetov pa naj bi poučeval predvsem na srednjih šolah. Glede družbeno-moralne vzgoje je strokovni svet menil, naj se kot samostojen program povezuje s programi sorodnih predmetov; možnost za poučevanje tega predmeta pa naj bi Delo umetnika Danila Jejčika, 5. trienale jugoslovanske grafike v Bitoli Kakšno pedagoško šolstvo želimo (Nadaljevanje s L strani) Kako bomo zagotovili, da bo izobraževanje pedagoških delavcev v prihodnje uspešnejše kot doslej in da bo prehod na visokošolsko izobraževanje učiteljev pomenil kakovosten napredek? Zdaj moramo nameniti pozornost predvsem novim programom. Vsak program mora biti interdisciplinarno zasnovan, v njem naj se povežejo stroka, pedagoška in splošna izobrazba v skladno celoto. Pedagoško-psi-hološki del programa ni obrobna. s strokovnim delom nepovezana enota, niti ga ni mogoče izvajati z nekakšnimi množičnimi informativnimi predavanji. Pedagoško-psihološko programsko jedro naj bo s splošno in strokovno didaktiko tesno povezano s stroko, pedagoška praksa pa bistvena sestavina vsakega programa. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev in Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje še strinjajo, da ne bodo dopustili izobraževanja učiteljev, ki ne bi zajemalo v dogovorjenem obsegu tudi pedago-ško-psihološkega znanja in ne bi zagotavljalo potrebne pedagoške usposobljenosti kandidatov. Da bi dosegli cilje, ki si jih postavljamo z reformo pedagoškega šolstva, bo treba v predloženih programih še marsikaj dopolniti, predvsem pa jih snovno razbremeniti, da se bodo študenti ob izbirnih predmetih lahko usposobili za delo v osnovnih ali srednjih šolah. Premagati je treba enostranske poglede, da mora biti osnovnošolski učitelj predvsem dober pedagog, srednješolski pa dober strokovnjak. Sodobna šola zahteva od učitelja več strokovnega, pedagoškega in splošnega znanja. Reformirana srednja šola, v katero pride domala vsa mladina po končani osnovni šoli, pa zahteva od učitelja več pedagoške izobrazbe kot nekoč. Tudi univerza se zaveda pomembnosti zdajšnje reforme pedagoškega šolstva, ne le fa družbo, marveč tudi zase. Od kakovosti osnovne in srednje šole je namreč odvisno, kakšni bodo študenti in kakšno raven visokošolskega študija bomo imeli v prihodnosti. Zato se univerzi, posamezne fakultete in pedagoški akademiji že zdaj dogovarjajo, kako si bodo pomagale in se dopolnjevale pri uresničevanju novih programov. Z njihovim sodelovanjem naj bi v kratkem nastal tudi predlog nove mreže tega šolstva, pa tudi načrt za postopno uvajanje novih programov za visokošolsko izobraževanje učiteljev. Tudi mnenje o teh vprašanjih naj bi se izoblikovalo v javni strokovni razpravi. Republiški komite se zavzema, da bi se pedagoški akademiji in druge visokošolske organizacije, ki bodo izobraževale učitelje in vzgojitelje, čimprej usposobile za nove naloge. Učiteljem pedagoških akademij, ki niso končali podiplomskega študija, pa je treba omogočiti, da si pridobijo izobrazbo, kakršno zahteva delo na visoki šoli. JOŽE VALENTINČIČ bila odprta tudi drugim učiteljem, ki čutijo veselje do pouka družbeno-moralne vzgoje in se bodo usposobili za to delo z dodatnim izobraževanjem. Z zadnje skupino programov, ki so objavljeni v tej številki Prosvetnega delavca, ■ se bo javna strokovna razprava po sklepu strokovnega sveta podaljšala do 17. decembra. Strokovni svet se sicer zaveda, da je čas za javno strokovno razpravo skopo odmerjen, vendar ga dlje ne more podaljšati, sicer ne bi bili pravočasno sprejeti programi niti pravočasno pripravljeni razpisi za vpis v nove programe v šolskem letu 1985—86. Osnutki podiplomskih programov (za magisterij in specializacijo) pridejo v obravnavo kasneje, ker bodo tudi razpisi za vpis v. te programe objavljeni šele spomladi. Sodeč po dozdajšnjih pripombah javne strokovne razprave bo pri objavljenih osnutkih programov treba še marsikaj popraviti in dopolniti, predvsem pa uskladiti določila o prejšnji izobrazbi in pogojih za vključitev v program, o napredovanju in sklepu študija; uskladiti bo treba tudi obseg pedagoških predmetov in vsebino pedagoške prakse, obseg skupnih splošno-izobraže- valnih predmetov itd. Dofi se bo treba, kakšna naj b' dopustna obremenitev tov. Strokovni svet je izob' predlog, naj bi IzobraZ1 skupnost Slovenije čimpfl narno ovrednotila pripr®' osnutke programov, saj11'1 pri sprejemanju novih P! mov in določanja njihove! vila in obsega vedeti, ^?inni bodo stvarne gmotne ^,f, psko za njihovo izvajanje. ^ ' J5' 1 ■Pfavo 'ja v? V bližnji prihodnosti bo določiti tudi mrežo in iz' )Hostj visokošolskega izobra#' (vies učiteljev. Strokovni svi "blj^ menil, naj pri tem sodeluje)! b pr vse visokošolske organi dajeg so doslej izvajale in naffle( >dine izvajati to izobraževanje'' "žben teh visokošolskih organih ta^j j bi smeli odločati o mreži Pc 'lagog škega šolstva! Dogovoribj \ p, bo treba tudi o tem, kako (SpQ_ uvajali nove visokošolske grame — ali postopno ali l10graiT To ni odvisno samo JŽeva kakšne bodo denarne mo* o p0l pač pa tudi od vsestransk fe pravljenosti posameznih V oju ^ šolskih organizacij za prev! tožat nje novih nalog. '"stve "»tki J. V. regle( tošk, S v c Biotehniška fakulteta VTOZD za biologijo. Fakulteta za n: voslovje in tehnologijo VTOZD Matematika in mehau1 VTOZD Fizika, VTOZD Kemija in kemijska tehnolog VTOZD Kemijsko izobraževanje in informatika, Pedag0* C akademija Ljubljana in Strokovni svet Posebne izobraževa1 ^ ^ skupnosti za pedagoško usmeritev vabijo na javno obravnavo vzgojno-izobraževalnih prograi1! za biologijo, gospodinjstvo, kemijo, matematiko in tehnk vzgojo, ki bo v četrtek, 6. decembra 1984 ob 17. uri v w predavalnici poslopja VTOZD Tekstilna tehnologija, Snezl ivjf, ška 5/II. Osnutki programov so bili objavljeni v Prosvetnem delavc" ^ob to obravnavo bo javna strokovna razprava o teh programih^®'', končana. A, ji esto 1 »ška Mje, >1 tov. PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI v sodelov^fl s STROKOVNIM SVETOM POSEBNE IZOBRAZI U VALNE SKUPNOSTI ZA PEDAGOŠKO USMERIT1 a vabi na SKLEPNO JAVNO STROKOVNO RAZPRAVO sicer: — v sredo, 12.12.1984 ob 18. uri v sobi 212/11 o osnutku za razredni pouk; . — v sredo 12. 12. 1984 ob 18. uri v veliki sejni sobi 041VI1 raj osnutku VIP za specialno pedagogiko oziroma defektolo! J°- . Razpravo bodo vodili sestavljavci predlogov osnutkov, ki K1 po potrebi pojasnjevali tudi vsebinski del. Obe razpravi bosta na Kardeljevi ploščadi 16. Vljudno vabljeni! Ob "Ofei ;iub| ^0 | V v .,«* .r c »"jih 'okt Razvejena dejavnost ki % 8. votivna konferenca ZPM Slovenije Zveza prijateljev mladine Slovenije je na volivni konferenci. 22. novembra, pregledala in ocenila svoje delo v preteklem štiriletnem obdobju in hkrati nakazala smernice za prihodnost. Poročilo, ki smo ga slišali na seji, je razgrnilo razvejeno in uspešno dejavnost zveze na vseh področjih doma in na tujem. V preteklem mandatnem obdobju so aktivisti in strokovni sodelavci zveze razvijali inspopolnjevali številne dejavnosti za otroke, vzgojitelje in starše, prizadevali so si ustanoviti čim več društev prijateljev mladine v krajevnih skupnostih, skrbeli so za rekreacijo in letovanje otrok, širili založniško dejavnost zveze itn. Kljub nenehni in uspešni dejavnosti bo imela zveza veliko dela tudi v prihodnje, saj bo morala rešiti še nešteto vprašanj. Bolj kot doslej si bo treba prizadevati, da bo čim več otrok od treh do petih let v organiziranem varstvu (doslej le 35 odstotkov), določiti bo treba ustrezen porodniški dopust in hitreje vključevati v vrtce tudi otroke z razvojnimi motnjami. Zboljšati bo treba tudi demografsko politiko, saj se v Sloveniji število rojstev že od konca sedemdesetih let nenehno zmanjšuje. V razpravi smo slišali opozorilo, da bo treba še bolje usposabljati mentorje, ki delajo v pionirskih organizacijah in v pionirskih nih brigadah. Deleg' ■ : ’ K'lo doslei^ '»lii 'ktv c|jev S JI :(1a; si :i)ski vk! ivCe .i organi^.^^iiu manjkljivo, premalo pa je tudi sodelovanja z mladins''' ganizacijo. Slišali smo, da »J liko organizacij in društev' jevnih skupnostih ubada z^ . nimi težavami, ponekod P* ®V( majo pravega stika s svd( T nimi službami v zdravsl' "c, domovih. ^ Razpravljavci so opozoif y, o poteka akcija za gradnjo P'10, skega doma v Dolenjskih »'.o1 cah prepočasi in da zbiranK j. 1 i )ri nirskega dinarja ne bo zadT. P valo; zato so predlagali, ^ treba dom vpisati v srednji " - •-'1 M \ načrt, saj bo njegova deja' . tesno povezana tudi z os^ # šolo Baza 20. Delegati so na konfereij/ ^ trdili sklepe problemske -renče Zveze prijateljev nh® ^ Slovenije za delo v priho1^ letu. Izvolili so novo v#11 Ped Ped zveze: za predsednika spe' u žeta Božiča, za podpreds«(llt,1 in 26 C\<> He i lo. Francija Kržana predsedstva. Ob koncu konference s° sameznikom in organizacij ^ so se v preteklem obdabj11 bolj izkazali pri delu, j zlate značke Zveze pf*!8' ^ mladine Slovenije in *n priznanja. T.D, "fr NA JAVNO RAZPRAVO pti Oprave na ljubljanskem Marksističnem centru Učiteljeva strokovnost ne temelji samo a ožji stroki . vtj a .ref°rrni pedagoškega šol-. 'n novih programih za viso-n10 ^ko izobraževanje učiteljev '5' U. 1984 pripravila širšo ,■ v° Sekcija za idejna vpra- ^viSh8Mje’,izo,b-raževanjatin H k 1 Marksističnega centra sv4birestnem kornitcju ZKS v hej li J“,M- V razpravi ^ Predstavniki osnovnega, I j,nJega in visokega šolstva, ] y?'ne, prosvetnih organov in e' ^eno-političnih organizacij. so sodelo- 11 J^di predstavniki mariborske aške akademije. Iz razkoli ^ P°vzcmamo nekaj značil- ^ ^Poznanj in pripomb. ^členitev osnutkov novih Jilfl od fantov za visokošolsko izo-° > Zevanje učiteljev odkriva ve-isk1 e . 'manjkljivosti, ki bi uteg-vj škodovati nadaljnjemu ra-1 v; pedagoškega šolstva in 0?ati njegovo družbeno po-stvo. Nekateri programski u’ki kažejo, da so avtorji I gledali pravo vlogo, cilje in |,0ge tega izobraževanja. V niii 'a programih imajo odločilno ulil j'o ie strokovni predmeti, pe-log; ®)sko-psihološka skupina goš .dntetov je komajda obrobni ■v3f. esek, ki nastopa ponekod j.,v okrnjenem obsegu. Pedala praksa je pogosto zapo- ^ ^Ijena, razvojna psihologija, vel v Vaia v razumevanje in upoš-ji anje otrokovih in mladostni-1 'It značilnosti in potreb, je v .aterih programih prezrta, ven 2obraževanje pedagoških delit1 'cev, učiteljev različnih pred-■lov, ne more biti uspešno, če |odaljšati javno '0, ne povezuje v celoto strokovnega in pedagoškega znanja in ni v vsem času študija usmerjeno k pripravi kandidata za prihodnje delo. Učiteljevo delo pa ni le razlaga snovi, to je, sodobna organizacija in vodenje vzgojno-izo-braževalnega procesa, ki vključuje pouk. interesne in druge dejavnosti, celotno skrb za učenca, sodelovanje s starši, z družbenim okoljem itd. Učitelju je stroka pravzaprav sinteza predmetne in pedagoške izobrazbe — k taki sintezi morajo voditi vsi programi za visokošolsko izobraževanje učiteljev. Pristojni organi ne bi smeli dopustiti: — vzgojno-izobraževalnih programov, ki ne bi imeli v predmetniku ustrezno zastopanih in razporejenih vseh peda-goško-psiholoških predmetov, s prakso vred; — prevelikih razlik v obsegu pedagoško-psiholoških predmetov, čeprav so nekatere razlike, zlasti pri posebni metodiki, objektivno utemeljene; — da bi bili pedagoški predmeti zasnovani kot nekak splošen tečaj za izvedbo v 'obliki množičnih predavanj, saj bi tako organiziran učni proces ne oblikoval prihodnjih učiteljev in bi bil pravo nasprotje sodobnih pedagoških zahtev; — da bi bila učna vsebina programov razdrobljena na množico predmetov, ki bi čezmerno obremenili študente (tudi z obrobnimi predmeti), |V llo! Oh pripravah na problemsko bo Merenco CK ZKS, o^z-voju :Rs'va je osnovna organizacija Zavoda SRS za šolstvo v ub|jani 21. k, 1984 pripravila . razpravo o aktualnih vpra-y J|n reforme in nadaljnjega rala š0istva. Izrazpra- J je namenila posebno po-Vkist preoblikovanju in na-Jiajemu razvoju pedagoškega ,■ s’va ter novim programom za akošolsko izobraževanje uči- jot azpravo C, /im razprave na Zavodu SRS za šolstvo v> povzemamo nekaj značil-Poudarkov. faradi nepredvidene zakasni-c Pri pripravi novih program-ii r'1 osnutkov se je javna stro-j£ ; vna razprava komaj dobro za-isk' o^ razen v nekaterih organiza-a ** (j enotah se v to razpravo še v' /ključno dovolj prosvetnih de-rd* rev. Javno strokovno raz-P* je treba zato podaljšati, k jj ^ pedagoškimi delavci je Sl' Zanirnanja za nove pro- !av0 ličit Sin s pedagoških šol, ugo-ij£L'Jai°, da so jih šole premalo .^e, so poročali predstavniki • l)f'0<*Ovih organizacijskih enot. Pj! ek k' so prišli v zadnjem *j£ ^ajo, ua su jih suu; picaianj l Povile za pedagoško delo in i “ J« bili primanjkljaji v njihovi it°brazbi največji prav v pedago-ja' kposobljenosti. sn\ objavljenih programskih “Sili,.' - J r o .Mkih je veliko neenotnosti in nCl n.k-lajenosti tudi pri vpraša-ko,, k ki bi morala biti enotneje 5 npr' lik UČitelja’ pogoJI k'k^ljučitev v programe, obseg a8oških predmetov, delež 4Jvag0^ke prakse v programu, libieZnost' študentov itd. Preve-" neenotnost bi bilo treba pred ^Jeniom programov uskladiti. H °deč po objavljenih pred-I , jr,, n’k’h bodo imeli študenti po 20 do 25 odstotkov več-'Veznosti; predmetniki ^Smtn p-!ed':idevajo navišje 1 ijr/stno število ur, povečalo se fen V'*° 'zPriov, programi so medtem ko bi bila, na primer kultura jezika, učitelju tako potrebna, zapostavljena; — da bi visokošolsko izobraževanje učiteljev dovolj ne spodbujalo in vključevalo študentov v ustvarjalno učenje, ki bi razvijalo njihove sposobnosti in lastnosti, pomembne za ustvarjalno pedagoško delo. Predstavniki srednjih šol ugotavljajo, da danes niti učitelji splošnih niti učitelji strokovnih predmetov in praktičnega pouka ne pridejo iz šol dovolj usposobljeni za pedagoško delo. Javna razprava ne bi smela prezreti izobraževanja učiteljev strokovnih predmetov in praktičnega pouka. Omejevanje pedagoškega usposabljanja teh učite- ljev na kratko dopolnilno peda-goško-andragoško izobraževanje poenostavlja zahtevne pedagoške naloge, ki jih ima vsak srednješolski učitelj. Reforma in dolgoročni razvoj pedagoškega šolstva zasluži posebno pozornost v vseh razpravah o reformi in dolgoročnem razvoju visokega šolstva. To je prednostna družbena naloga, ob iTateri moramo zagotoviti tudi načrtno izbiro in usmerjanje mladih za učiteljske poklice, njihovo vsestransko — tudi marksistično izobraževanje in vzgojo. Zapostavljanje teh nalog bi imelo daljnosežne negativne posledice. J. V. Pedagoško-psihološki predmeti v programih za usposabljanje učiteljev H fobljeni na mnoge obrobne predmete itd. Ob taki obremenitvi študentom ne bo ostalo časa za interesne in druge dejavnosti, njihova priprava na učiteljski poklic bo enostranska, vsestranski osebnostni razvoj pa zavrt. Osnutki programov in nasprotja, Ti nastajajo v razpravah o posameznih sestavinah (stroka, psihološko-pedagoški predmeti itd.) kažejo, da nekateri še nimajo celostne predstave o tem. kakšnega učitelja potrebuje naša osnovna in srednja šola. Očiten je še drug nesporazum: ali naj bodo novi programi samo ogledalo zdajšnje kadrovske zasedbe posameznih visokih šol in oddelkov ali tudi vizija njihovega nadaljnjega razvoja, programska podoba, usklajena s potrebami prihodnje pedagoške prakse. Pri pripravi srednješolskih programov smo razmišljali predvsem o potrebah prihodnjega obdobja in vključevali v programe nove zamisli in ne samo dosedanje izkušnje. V mnogih programskih osnutkih je še preveč očitno, da so jih pripravili izvajalci po svojih predstavah in interesih. Zato je prav, da o programih povedo svoje mnenje tudi uporabniki in drugi družbeni dejavniki, ne nazadnje tudi študenti, ki niso dovolj vključeni v razpravo o novih programih. Slišati pa je tudi nasprotno mnenje: programe so pripravili strokovnjaki — ti najbolje vedo, kaj vanje sodi. zato javna razprava o teh programih ni potrebna. Tako mnenje ni daleč od pogledov, da je tudi šolska reforma zgolj strokovno vprašanje. Tisti, ki tako mislijo, pozabljajo, da sodijo šole, izobraževanje in Vzgoja med družbena vprašanja, ki morajo zanimati vse. Celotna družba — ne samo učitelj —se mora čutiti tudi odgovorna za sedanjost in prihodnost našega šolstva. J. V. S prispevkom k javni razpravi se odzivam na predložene osnutke vzgojno-izobraževalnih programov, ki so bili objavljeni v Prosvetnem delavcu dne 22. oktobra 1984. Obravnaval bom predvsem pedagoško-psihološke predmete v teh programih ali določneje — delež teh predmetov v celotnih programih, pa tudi vrednotenje teh predmetov, glede na to, kako programi določajo vpis vanje. Pri tem izhajam iz družbene in strokovne opredelitve nalog osnovnošolskega in srednješolskega učitelja, tako tistih, ki so vezana na kakovostno opravljanje pouka kot tudi vseh, ki jih mora učitelj opravljati, pa niso zgolj na vsebino pouka, temveč imajo še druge pomembne razsežnosti. Poznavanje celotnega spleta nalog je pripomoglo, da posamezni programi (ne pa vsi) opredeljujejo lik diplomata tudi z vidika osebnostnih lastnosti, zahteve pa po družbeni, strokovni in pedagoško-psihološki usposobljenosti. Ker sama sestava programov ne kaže zmeraj, da bi bilo mogoče tudi s posameznimi vsebinami udejaniti sorazmerno dobro oblikovane smotre, izražene v liku diplomanta, se nam navedbe v opredeljevanju lika diplomanta kažejo bolj v deklarativno kot pa v možnostih, da bi jih lahko ob takih programih uresničili. Ker je bilo o liku učitelja v naši družbi že precej povedano, se bom omejil le na primerjavo programov z opredelitvami v programskih zasnovah. Smernicah za oblikovanje V1P in še posebno s programskim jedrom pedagoško-psiholoških predmetov. Le-to pomeni najbolj določno opredeljen in obvezujoč dokument, ki ga morajo upoštevati pri zasnovi in sestavljanju programov vsi, ki želijo izobraževati učitelje. Tudi to primerjavo bom omejil le na obravnavo z dveh zornih kotov, in sicer: Kako posamezni predloženi programi obravnavajo kot pogoj za vključitev v program tako imenovani predhodni programi? Kako je upoštevano programsko jedro pedagoško-psiholoških predmetov v posameznih programih? Druge vidike, ki so sicer pomembni za oceno — na primer koliko pozornosti namenjajo programi celotni usposobljenosti prihodnjega učitelja, bom obravnaval bolj obrobno. Kako so v programih opredeljeni pogoji za vpis v VIP Glede na zakonska določila in družbena izhodišča za urejanje peetegoškega šolstva je določitev pogojev za vpis v VIP ena bistvenih sestavin vsakega programa. Tu gre predvsem za dve določili (so pa še druga), ki naj bi urejali vpis v program. Prvo določa možnost, da se kandidati vpišejo v VIP neposredno, torej brez preskusa znanja. Drugo pa določa vsebino in način opravljanja preskusa-znanja za kandidate, ki se želijo vpisati v te programe. njihov prejšnji program pa ni povsem ustrezen. Ustrezen predhodni program za vpis v razne smeri pedagoškega visokega šolstva je srednješolski pedagoški program in njemu sorodni program, če vsebuje tudi vse sestavine tega programa. Zato je bilo pričakovati, da bodo vsi vzgoj-no-izobraževalni programi za visokošolsko izobraževanje učiteljev določili: a) pedagoški srednji program kot ustrezen predhodni program; b) vsebino preskusa znanja, če kandidati ne prihajajo iz ustreznega predhodnega programa. Kar zadeva prvo določilo, objavljenim programom ne moremo očitati bistvenih pomanjkljivosti, resno pa jih lahko očitamo drugemu določilu. V znanju, ki ga morajo pokazati kandidati, ki se vpisujejo v pedagoški visoki program, namreč praviloma ni zajeto znanje iz pedagogike in psihologije, čeprav sta tadva predmeta sestavini predhodnega programa, v drugih srednjih programih pa se praviloma ne' pojavljata. Taki so zlasti naslednji VIP: Matematika, Fi-zika-5 Kemija S-2. Geografija, delno Družbeno-moralna vzgoja in Filozofija. Za vključitev v visokošolske programe so za sestavljavce teh programov pomembni le predmeti iz določene stroke ali določenih strok. Med njimi ni pedagogike in psihologije. To seveda ni pomembno le toliko, kolikor so tako opredeljeni pogoji navzkriž s programskimi zasnovami, temveč predvsem, zato, ker se sestavljavci premalo zavedajo, kaj pomeni to glede na celotno zasnovo usmerjenega izobraževanja. Če srednješolski predhodni program s pedagoškimi in psihološkimi vsebinami vred ni najustreznejši predhodni program za vpis v visokošolske programe pedagoške usmeritve in kot tak tudi merilo za določitev vsebin preskusa znanja za kandidate, ki se želijo vpisati v pedagoške usmeritve, tedaj takega programa ne potrebujemo. Ker pa taki programi obstajajo, nam ne preostane drugega, kot da jih upoštevamo pri določitvi pogojev za vpis ali pa da sprožimo postopek za spremembo programskih zasnov. Tako zahteva zdajšnja zakonodaja. Pri vsem tem pa ostaja vendarle grenak priokus, ki se kaže v podcenjevalnem odnosu stroke do drugih predmetov, ki naj pomagajo usposobiti učitelja za obvladovanje njegovih poklicnih in družbenih nalog. Seveda bi bilo tako vrednotenje pedagoško-psiholoških vsebin. kot ga opazimo v omen jenih programih, še razumljivo, če bi ti programi poskušali vsebine izdatneje uvrstiti med sestavine programa na visoki stopnji. Žal pa ni tako. Pedagoško-psihološki predmeti v sestavi predmetnika Kot merilo za ocenitev deleža pedagoško-psiholoških predmetov v sestavi programov sem uporabil število ur, ki jih posamezni vzgojnoizobraževalni programi namenjajo posameznim vsebinam. Pri tem se zavedam problematičnosti obravnave, ki upošteva le količinske izraze položaja teh predmetov v razmerju do drugih. Vendar sem tako ravnal zaradi tega, ker mi niso na voljo vsebine posameznih programov (učni načrti) pa tudi zato, ker so ure postale prevladujoče merilo za položaj kakega predmeta v naši praksi. Pri tem se zavedam, da se lahko pojavljajo določene vsebine, ki bi po nekaterih značilnostih morda sodile k pedagoško-psihološkim predmetom v drugih predmetnih področjih. Ta domneva pa nam za razčlenitev deleža teh vsebin v celotnem izobraževanju pedagoških delavcev ne koristi veliko, saj programsko jedro teh pred- metov dokaj jasno opredeljuje tako vsebine kot predmete, ki spadajo v pedagoško-psihološko področje, priporoča pa tudi največ ur za te predmete. (Glej Prosvetni delavec, Ljubljana, 25. junij 1984.) Iz programskega jedra razbe-remor da spadajo v ta okvir predmeti: — pedagogika (pedagogika, andragogika, pedagoška metodologija, interesne dejavnosti) od 105 do 150 ur; — psihologija (pedagoška, razvojna) od 90 do 120 ur; — didaktika (didaktika, izobraževalna tehnologija) od 60 do 90 ur. Kako je to jedro glede na obseg ur upoštevano v predloženih osnutkih VIP, smo poskušali približno prikazati v naslednjem grafičnem prikazu. PEDAGOŠKO-PSIHOLOŠKI PREDMETI V PROGRAMIH PA Lj, V PROGRAMSKEM JEDRU (max., min.) in V VIP POSAMEZNIH PREDMETOV (brez VIP UČITELJ RAZREDNEGA POUKA) Odstotki ur pedagoško-psiholoških predmetov v VIP ^ -*• ^ L** o K* -p- o» cs Legenda: KE(S2) — Kemija VIP-19 PA Lj — Pedag. akademija v Lj. Kemijsko izobraževanje S2 PJ — Programsko jedro q£ — Geografija-dvopredmetna MA — VIP Matematika DMV — Družbeno-moralna vzgoja F1 (VIP 5) — Fizika VIP 5 pjv — Proizvodno-tehnična vzgoja PT (VIS) — Fizika (VIS) XV — Telesna vzgoja KE (dvop.) — Kemija — dvopredmetna [,[j _ Filozofija Če opazujemo prikaz glede na delež pedagoško-psiholoških predmetov v programih izobraževanja učiteljev v dosedanji praksi in predvideni delež v visokošolskih programih, ugotovimo ob spreminjanju pedagoškega šolstva očitno težnjo k zmanjševanju deleža teh vsebin. Medtem ko je znašal delež teh vsebin, na primer na ljubljanski pedagoški akademiji, v primerjavi z drugimi vsebinami 20 %, se ta zniža, na primer v programu Matematika, celo na 1,61 %. Ne bomo razpravljali o ustreznosti takega razmerja v dozdajšnjem izobraževanju pedagoških delavcev, lahko pa ugotovimo, da je bilo doslej v programih premalo stroke. Zato ob spreminjanju pedagoškega šolstva ne bi bilo primerno povečevati obsega pedagoško-psiholoških'predmetov, pač pa bi morali povečati število strokovnih predmetov. Ni pa tudi prav, da se skuša zmanjševati obseg ur pedagoško-psiholoških predmetov, namesto da bi si prizadevali vsebinsko in kakovostno zboljševati to področje v dosedanjem obsegu. To pa pomeni — vsaj po računski logiki — da bi moral znašati delež pedagoško-psiholoških predmetov v VIP visokega šolstva vsaj 10% (20 % v dvoletnem šolanju pomeni 10 % štiriletnem šolanju). Tak delež nakazuje tudi priporočilo v programskem jedru, in velja za največji delež. Da bi bilo to sprejeto in bi se posamezni izvajalci strinjali, je programsko jedro priporočilo tudi najmanjši obseg pedagoško-psiholoških predmetov. Ustvarjen je bil torej kompromis. Kako se ta kaže v posameznih VIP? Kar šest od objavljenih VIP določa za pedagoško-psihološke predmete priporočeni minimum (7%), trije manj kot , 7 %, VIP Matematika pa le 1,61 % celotnega programa. Kaj to pomeni glede na zahtevo po enotnem usposabljanju pedago- Nadaljevanje na 4. strani Pedagoško-psihološki predmeti v programih za usposabljanje učiteljev Nadaljevanje s strani ških delavcev, si lahko le mislimo. Gotovo pa je, da so posamezni strokovni sveti pisov odgovorni za dosledno izvajanje dogovorjenega oblikovanja posameznih programov. Programsko jedro ni upoštevano To se kaže tudi v sestavi posameznih predmetov znotraj tega področja. Tako V1P Matematika nima didaktike (pa tudi metodika pouka matematike je razmeroma skromna). VlP Fizi-ka-5 je zasnoval nov predmet — uvod v pedagoško delo in mu v četrtem letniku odmeril presenetljivo veliko (180) ur. Ne vemo pa, kaj ta predmet pomeni. Z dobro voljo se da iz opisa lika diplomanta — profesorja fizike razbrati, da se bodo študentje ob zgledih iz fizikalnega pouka seznanjali tudi s splošno pedagoško problematiko. Čeprav vnaprej ni mogoče soditi o ustreznosti tega programa, pa lahko upravičeno dvomimo, da je mogoče ob fizikalnem pouku izobraziti prihodnjega učitelja tudi za vse tiste naloge, ki jih ne bo opravljal kot fizik, temveč kot učitelj. V tej zvezi ni mogoče prezreti tudi vprašanja, katere vrste habilitirani učitelji bodo lahko poučevali ta predmet. Prav tako bi bilo treba pred sprejemom tega programa primerjati vsebino predmeta uvod v pedagoško delo z vsebino ustreznega predmeta v programskem jedru, saj nam sam naslov predmeta, pa če je komu še tako všeč, ne pove nič o tem, ali so v njem vsebine pedagogike, andragogike, dejavnosti učencev ali didaktike. Podobno je v tem programu tudi razmerje do didaktike. Didaktike namreč ta program ne pozna, pozna pa didaktike fizike I in II. Preden bi sprejeli ta program kot ustrezen, je vsekakor treba ugotoviti, ali ustreza vsebini programskega jedra. To namreč dopušča, da se smotri predmetov v programskem jedru lahko uresničujejo tudi v drugih predmetih, »vendar ti predmeti ne morejo nadomestiti tu (v jedru) navedenih področij«. Različno izrazje za enake vsebine? Posebno pozornost je treba nameniti uporabi različnega - izrazja za — verjetno — enake vsebine. To seveda ni najbolj bistveno za kakovost programov, vendar pa uporaba različnega izrazja ustvarja zmedo v razumevanju, še posebno, ker lahko domnevamo, da to ni le formalno terminološko vprašanje, temveč da gre tudi za vsebinsko neskladje med predmeti v programskem jedru in predmeti v posameznih programih. Pedagogika je večkrat razcepljena med pedagogiko in andragogiko ne le po imenu, temveč tudi po različni razporeditvi v predmetniku; drugič se pojavlja kot pedagogika z metodiko, tretjič kot uvod v pedagoško delo. Če ne poznamo ustrezne vsebine učnih načrtov, tudi ne moremo zanesljivo reči, kaj pomenijo različna poimenovanja psihologije, ki se ponekod pojavlja kot psihologija, drugod pa kot psihologija pouka in učenja. Čeprav metodično področje ni predmet tega razglabljanja, je treba povedati, da je tudi tam precejšnja zmeda v izrazju. Ta zmeda pa v svojem vsebinskem pomenu vendarle kaže najprej to, da se sestavljavci ali niso ho- teli ali niso mogli, če drugega ne, vsaj posvetovati s strokovnjaki teh ved; lahko bi rekli, da gre za podcenjevalen odnos do peda-goško-psiholoških ved že na začetku uvajanja visokošolskih programov. To pa lahko zbuja le pesimizem, kar zadeva možnosti za kakovostno udejanjanje njihovih vsebin. ODMEVI NA JAVNO RAZPRAVO Ali smo na pravi poti? Še o zasnovi pedagoškega usposabljanja predmetnih učiteljev °see »Br. — sMei Veliko bolj pomanjkljivi so posamezni programi, če jih motrimo z vidika izvedbe. Res je. da v vseh programih ni prikazano, kako se bodo posamezni predmeti izvajali s predavanji, seminarji in z vajami, v tistih, ki imajo to določeno, pa praviloma za izvedbo pedagoško-psiholo-ških predmetov predvidevajo le predavanja. (Izjema je VIP Fi-zika-5.) To je v očitnem nasprotju z zahtevo programskega jedra, ki pravi, naj se ti predmeti izvajajo tako, da predavanja zajemajo le polovico, največ pa dve tretjini razpoložljivega časa, drugo pa je treba nameniti seminarski in drugim oblikam dela. Vemo, da se predavanja (zlasti tako imenovani skupni predmeti) izvajajo praviloma v zelo velikih skupinah, ki zato onemogočajo dejavno komunikacijo med učitelji in študenti (zlasti ko gre za seznanjanje s teoretičnimi spoznanji in z njihovim prenašanjem v prakso), odtujujejo vsebine študentovemu zanimanju in zato ustvarjajo vtis praktične neuporabnosti. Tako predvideno izvajanje teh predmetov pa je hkrati voda na mlin mnenjem, da so ti predmeti nepotrebni in zato tudi med študenti nepriljubljeni. Če programi ne morejo zagotoviti de-javnejših oblik tudi pri izvedbi pedagoško-psiholoških predmetov, njihove vsebine ne bodo pripomogle h kakovosti usposobljenosti prihodnjih učiteljev. To pa je razlog, ki govori proti sprejemu tistih programov, ki ne bodo tudi izvedbe pedagoško-psiholoških predmetov zasnovali v dejavnejši obliki. Natančneje in določneje kot je to v večini programov, bi morali obravnavati materialne in kadrovske pogoje. Splošna določila o tem, da morajo biti učitelji habilitirani po določenih členih zakona, ne zadovoljujejo. Vsaj za pedagoško-psihološke predmete bi morali programi določiti tako stopnjo kot vrsto znanstvenega naslova, sicer se nam lahko zgodi, da bo na primer razvojno psihologijo predaval tudi strokovnjak druge stroke, uporaba nenatančnega izrazja pa k temu še pripomore. Med pomembne materialne pogoje spadajo nedvomno organizacijske razmere, ki jih mora program določiti, ko je mišljena delovna praksa v vzgojno-izo-braževalnih organizacijah, tako sprotna kot strnjena. Če smo se že odločili za razvejen sistem usposabljanja pedagoških delavcev — tako za osnovno kot srednjo šolo — tedaj moramo s programi zagotoviti vsaj najnujnejši obseg znanja, spretnosti, navad in osebnostne usmerjenosti prihodnjih učiteljev, torej tistih vsebin, ki so vsem učiteljem skupne glede na naloge, ki jih opravljajo. Kolikor lahko prispevajo k temu pedagoško-psihološki predmeti, lahko to dosežemo vsaj z doslednim upoštevanjem vsebine in priporočil programskega,, jedra tega'področja. Programi, v katerih te zahteve niso upoštevane, prav gotovo niso zreli za sprejem v ustreznih skupščinah. VELJKO TROHA Ponovno se priglašam k besedi v zvezi z zasnovo, smotri in vsebino pedagoškega usposabljanja učiteljev slovenskega jezika. To bo le poseben primer splošnega pogleda na stvar. Če že delamo reformo, potem jo zasnujmo na strokovno in družbeno utemeljenih izhodiščih in ne reproducirajmo obstoječe institucionalne ureditve znanosti, da ne rečem kar položajev tistih, ki jo zastopajo. Izraz znanost je morda preveč popustljiv in ljubezniv. Kajti če bi v ozadju institucionaliziranih znanstvenih predalčkov bila živa raziskovalna in znanstvena dejavnost, potem bi ne reproducirali pogosto stanja izpred 20 let. Res pa je, da za področja, na katerih naj bi temeljila reforma pedagoškega šolstva predmetnih učiteljev, nimamo ustreznih strokovnjakov in zato krojijo usodo področij ljudje od zunaj. Nihče ni pripravljen priznati, da se na stvar ne spozna in nihče se ni pripravljen odreči priložnosti. Znano je in ni potrebno posebej dokazovati, da je bilo pedagoško usposabljanje prihodnjih predmetnih učiteljev v okviru strok pomanjkljivo, obrobno, zanemarljivo ali ga sploh ni bilo. Usposabljali smo učitelje, učili pa stroko in nismo mogli razumeti, da ne velja obrazec dober strokovnjak — dober učitelj (znak ima vlogo neobrnljive implikacije če — potem). Toda stvar bi morda ne bila tako usodna, če bi mnogi strokovnjaki svojega pedagoškega poslanstva ne razumeli tako, kot da je njihova naloga prenos podatkov na študente, ki naj jih potem prenesejo na svoje učence. Taka znanstve-no-pedagoška zasnova visokošolskega izobraževanja je seveda reproducirala hierarhično zasnovo znanosti ter vzgoje in izobraževanja: strokovnjak -> učitelj —> učenec. Taka zasnova ne duši samo demokratizacije znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ampak znanost preprosto ukinja (znanost je proces in ne rezultat, rezultat je lahko kvečjemu oddih). Podatek, da smo v Jugoslaviji na repu inovativnih zmogljivosti, me prav nič ne preseneča. Presenečalo bi me, če bi bilo drugače. Ta primanjkljaj nedvomno izvira iz neustrezne zasnove (ne deklarativne, ampak operativne) vzgoje in izobraževanja in neustreznega vrednotenja znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Žal za stanje ni kriva niti prva niti druga dejavnost. Trdim, da je zasnova pedagoške reforme za predmetne učitelje zastavljena napačno. To bom skušala utemeljiti tako, da bom za začetek pokazala sestavo položaja, v katerem se znajde učitelj posameznega vzgojno-izo-braževalnega področja oz. učnega predmeta. smo preslikali sestav 8 discip^1 ne da bi se sestavljavci med kaj prida srečevali, zlasti 1 predstavniki stroke in druf panog. Toda — pomislite, ^ njič mi je neka študentka '" 1 srečna zaupala, da se je imeni11 " odrezala pri psihologiji, saj prišlo do korelacije pri obrav^ spoznavnosti pouka iz psiho* škega in didaktično-strokovn^i zornega kota. Kakšen ču* kakšno naključje! In študent* je prav tej korelaciji pripis* svojo odlično oceno in spozn® da so predmeti vendarle $ seboj nekako povezani, sh1 kovno rečeno, v korelaciji..To* veselje je kratkotrajno, če ujl' ■> tovimo, da je ta korelacija ni konita, ampak le naključna, " sem pogledala sestavo nekatT Jeu 1 '"k s izmed programov, sem videla.1 ^ ’ ( so ti vse preveč podobni tisti1 skozi katere sem se preghj (4) STROKOVNI PREDMET ZNANOST Pedagoška smer: UČITELJ (npr. slov. j.) UČENEC (3) PSIHOLOGIJA DELO (področje dejavnost^/'prakse, ki ga znanost pojasnjuje) (1) DRUŽBA (2) PEDAGOGIKA Zares se nam izločijo štiri temeljna disciplinarna področja, ki so jih sestavljavci programov očitno pravilno preslikali v štiri skupine VIP pedagoške smeri; (1) skupni predmeti, ki naj bi osvetlili temeljna družbena razmerja in njihovo obrambo, (2) skupni pedagoški predmeti: pedagogika (30+30), andragogika (30+30), didaktika (60+60), organizacija interesnih dejavno- sti (45+45), izobraževalna tehnologija (45 +45) in t.i. specialna metodika (90), psihologija, pedagoška, in razvojna (90—120). V strukturo pedagoških vzgoj-no-izobraževalnih programov pred dvajsetimi leti sama. Al*s ni na teh področjih ničesar sp1* menilo? Pobliže pogledam ^ jl1*6 name literature (ne samo Pe^ iL°.n goških programov, tudi drugi** Sl pa vidim, da je tudi ta pogosl neverjetno zastarela, letnice P letu 80 so prava redkost. To* vrnimo se k začetku: trdim, da) pedagoška smer zasnovana 11 napačnem izhodišču: opira se*1 sestavo disciplin, namesto da* za izhodišče postavila učitelje1'1 prihodnjo dejavnost; razpok* Ijivi obseg ur razdrobi na mn1’ žico predmetov in področje Z* snuje kot njihovo vsoto, names’1 *Uv da bi določila jedro in ga razč*c nila iz nekaj temeljnih zoffl’* kotov: pedagoškega, psiho*1' škega in strokovnega. Tak izhodišče bi zahtevalo, da ^ oblikovali enovito, interdiscip** narno, na prihodnjo dejavno* (delo) oprto in povezano ^ 1.4 snovo vzgojno-izobraževali11* Is programov. Podala bom priin*1 za vzgojno-izobraževalne pf0" grame pedagoške smeri pri sk venskem jeziku. Pri tem se f bom ukvarjala s strokovni11 delom programa. 1.1 1.6 2.7 2.7 2.8 2.9 Prihodnja dejavnost: PRAKSA JEZIKOVNE VZGOJE PEDAGOŠKA PRAKSA Refleksija prakse: TEORIJA (PEDAGOGIKA) JEZIKOVNE VZGOJE •“O Tl Ti Ti Ti. Ti 3.3 3.4 Temeljne. prvine programa: PSIHOLOŠKI VIDIK PEDAGOŠKI VIDIK LINGVISTIČNI VIDIK 4 Pr Tl Ti Ti — pedagoška in razvojna psihologija, ter psihologija jezika idr. (didaktika slov. jezika) — smotri jezikovne vzgoje s stališča občih smotrov in s stališča jezikovnega sporazumevanja; — slovenski jezik kot sredstvo spoznavanja in sporazumevanja pri vseh predmetih in kot učni predmet; — vzgojnost šole in posebej vzgojnost slovenskega jezika; — spoznavnost pouka in spoznanost jezikovne vzgoje; — načela in metode spoznavanja (obče in posebne, skupno in različno); — organizacija vzgojnoizobraže-valnega dela; — teorija in praksa permanentnega izobraževanja idr. (uporabno jezikoslovje) — koncepcije jezikovne prakse in teorije (strukturalna, genera-tivna, dejavnostna, psihoanalitična) in njihov vpliv na teorijo in prakso jezikovne vzgoje idr. Tu je prikazan le okvir zasnove, pri njegovi podrobnejši obdelavi bi morali sodelovati pedagogi, psihologi, uporabni jezikoslovci na področju jezikovne vzgoje, predstavniki stroke, praktiki. Določili bi smotre, sestavine in obseg programa in nato iskali strokovnjake, ki bi zmogli program uresničevati. skrbeti za razvoj teorije in prakse vzgoje in izobraževanja posameznih strok. Tako pa smo bolj ali manj reproducirali obstoječo zaprtost, razdrobljenost in nepovezanost disciplin. Sedež vseh teh dogodkov bi bile katedre za pedagogiko didaktike strok (slovenskega j'ezika, matematike, likovne vzgoje idr.). Te bi bile naravna in nujna posledica reforme. Od take reforme bi res kaj imeli: zagotovili bi interdisciplinarnost, presegli bi disciplinarno zaprtost, povezali bi teorijo s prakso in začeli S predlagano zasnovo sem skušala prikazati področje, ki ga v razvitem svetu poimenujejo pedagogika/didaktika stroke (slovenskega jezika, likovne . vzgoje, matematike idr.), pri nas pa se krčevito oklepamo poimenovanja specialna metodika. Interesne obarvanosti tega početja bi ne bilo težko dokazati. Kot da se pedagogi bojijo, da bi izgubili del svoje posesti, če bi se odločili za poimenovanje strokovna didaktika (npr. didaktika sloven- skega jezika), strokovnjaki pa, da bi izgubili nadzor nad skromnim priveskom stroke. V resnici pa gre za obetavna tla, kjer naj bi nastali šivi kruto razkosanega področja stvarnosti, ki so si ga razdelile znanosti za ceno šibke povezanosti teorije in prakse in nikakršne interdisciplinarnosti. Institucionalizacija znanosti je tisti okvir njenega delovanja, ki znanost pripelje v protislovno razmerje z znanstvenim proizvodnim procesom. Menim namreč, da je disciplinarna organiziranost znanstvene dejavnosti pogosto preživela, zato se mora ponovno spogledati s svojim izvirom — strukturo prakse (dejavnosti). K temu jo sili nova zasnova znanstvenega spoznanja, ki izvira struktura**" zem, zasnova »procesnega razi" skovan ja«, tj. raziskovanja člO" veka v interakciji s predmetni1” in družbenim okoljem. Raze” tega je pri nas zahteva po intef" disciplinarnosti ostala bolj a*' manj deklarirana, njeno udejf njanje trči ob obzidja »čist**1 znanosti«. Na novo konstitu*" T2 T3 l,0Sr hrva, 1. Sl va S ‘Zob S 'ed rana tec na razmerja med pedagoške trijo in prakso v okviru strok *” nesluteno spodbudila razvoj Pe' dagoške znanosti in okrepi*3 njeno vez s prakso. Znano je, d3 je ta šibka. Razen tega bi ped3' gosko usposabljanje učiteljev raznih strok ne bilo tako unifo”' mno. sod Poe F Ni{ BiH PR OLGA KUNST-GNAMUŠ r cip1' isetj ;ti jru! ,zJ :a jllill saj ivfl* iho|1 vnd •uti ent* Pis znal m1 st(( Toi ul1 .°sebna ;°bRaževalna JUPNOST Pedagoško Meritev Za javno razpravo Vzgojno-izobraževalni programi za visoko šolsko izobraževanje učiteljev ni if ^.objavo te skupine vzgojno-izobraževalnih programov končujemo I; J^yo osnutkov podiplomskih programov za visokošolsko izobraže-r1 učiteljev. Ker seje priprava programov zavlekla čez dogovorjene tokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško a. itef1 la, isti" gri« \lis sp(( se* >6^ Ig' gos' :e P Tornl Sestavljavci lok' ‘S tik diplomanta i IT,SpLOŠM PODATKI O PROGRAMU ■ioli s programa pis '■2 Usmeritev , I Ime in vrsta programa Smeri •6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi ^•2 Povezanost z drupimi nmprami v usmeritvi Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Povezanost z drugimi programi v usmeritvi . „ Strokovni naslovi, dela, naloge in stopnja zahtevnosti •“ Trajanje študija -9 Drugi podatki in opombe j^GOJI ZA VKLJUČEVANJE j* Ustrezne smeri predhodnih programov Vsebina in obseg preskusa znanja j'2'1 Kandidati, ki niso končali ustrezne stopnje predhodnega programa ,'2-2 Kandidati, ki niso končali ustrezne smeri ,'2-3 Kandidati, ki so končali dosedanji višješolski program Delovne skušnje ‘‘I Posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti 4 J^edmetnik in učni načrti predmetov d l Preglednice predmetov ,'2 Navodila za izvajanje predmetnika '2-1 Izpiti po posameznih letnikih '2-2. Udeležba pri vajah in seminarjih '3 Učni načrti iz predmetov Zveznosti študentov, usmerjanje, sklep študija Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik ,'2 Pogoji za ponavljanje '3 Svetovanje in usmerjanje med študijem Pogoji za sklep študija ■“OGOJI za izvajanje programa Kadrovski pogoji za izvajanje programa '2 Materialni pogoji »o?00 ; - , ^nutek vzgojno-izobraževalnih programov za študij hrvaškosrbskega/srbor bitega in makedonskega jezika s književnostmi UNamen tega dela je opisati programe in postaviti v skladu z Zakonom o erjenem izobraževanju vse pogoje, ki so predpisani za pridobitev izobrazi’Potrebne za opravljanje pedagoških in nepedagoških poklicev: učitelj hr-h^pstbskega/srbohrvaškega jezika v osnovni šoli (predmetni pouk), učitelj i^Eosrbskega/srbohrvaškega jezika in književnosti v srednjem usmerjenem Z '"Zevanju, raziskovalec, prevajalec, lektor, korespondent v gospodarstvu, anik in splošni kulturni delavec, '2 Sestavljavci zahrvaškosrbski/srbohrvaški jezik: docent dr. Alojz Jembrih in lektorica Sr>a Požgaj Hadži j T'za književnosti hrvaškosrbskega/srbohrvaškega jezikovnega izraza: Prof, dr, Janez Rotar ' za makedonski jezik in književnost: docent dr. Dragi Štefanija s0j' za slovenistični, literarnoteoretični in splošno slavistični del učitelji in po^ci, sestavljavci programa za slovenski jezik in književnost ter metodiko p . materinščine. Vf^^erjalno slovensko jezikoslovje: doc. dr. Alenka Šivic Dular, stara cerk-Po* ženščina: višji predavatelj Janez Zor. teorija jezika: prof. dr. Breda Nik iel.ec' U'ktorat ruskega jezika: Jože Sever, lektorat poljskega jezika mag. ip, °Jež. lektorat češkega jezika: Albina Lipovec. lektorat slovenskega jezika: Muh ^ermina I11® Kranjec, ustroj slovenskega jezika: doc. dr. Anda Vidovič ^-teorija (metodika) pouka slov. književnosti: doc. dr. Olga Kunst Gna-pr ; Printerjalna književnost: prof. dr. Janko Kos. uporabna literarna teorija: ' dr- Matjaž Kmecl. diplomanta hrv 'J? .mnami obeh pedagoških usmeritev si ob predmetu hrvaškosrbski/srbo-Vjn ' makedonski jezik in književnosti, ki združujeta sinhrono in dia-0 Jezikoslovje v teoretični in stvarni predstavitvi, pridobijo strokovno znanje, ki jih usposobi za pouk hrvaškosrbskega/srbohrvaškega jezika, makedonskega jezika in književnosti na več stopnjah izobraževanja: za predmetni pouk na osnovni šoli, za pouk tega predmeta v srednjem usmerjenem izobraževanju, za strokovnega sodelavca kulturnih ustanov in nadaljevanje študija na tretji stopnji. PoznaVanje hrvaškosrbskega/srbohrvaškega jezika in makedonskega jezika zajema njune zvrstnosti, različice hrvaškosrbskega/srbohrvaškega jezika, zgodovinsko slovnico in dialektologijo, leksikografijo tega jezika in diferenciranost besedišč, osnove slovenske primerjalne filologije in pedagoško metodično usposobljenost; to jim omogoča, da prenašajo to znanje na določne ravni učencev in z njimi razvijajo govorne in pisne sposobnosti, v tesni povezavi spoznavanjem narodov, ki jim je ta jezik materinščina. Med študijem si slušatelji pridobe teoretično in praktično metodološko podlago za samostojno strokovno in raziskovalno delo in za interdisciplinarne povezave, zlasti za povezave znotraj celotnega jugoslavističnega in slavističnega področja. Ob predmetu književnosti hrvaškosrbskega/srbohrvaškega jezikovnega izraza in makedonska književnost, ki vsebuje ustrezno poznavanje slovenske književnosti in svetovne književnosti ter literarne teorije z metodologijo in di-daktiko, si diplomanti obeh pedagoških usmeritev pridobijo visokošolsko strokovno znanje, ki jih usposablja za pouk književnosti na vseh stopnjah izobraževanja: od predmetnega pouka na osnovni šoli mimo vseh vrst pouka tega predmeta v srednjem usmerjenem izobraževanju do strokovnega sodelavca začetnika v visokem šolstvu. Na podlagi zgodovinskega, razvojnega, estetsko teoretičnega in metodološkega obvladovanja teh književnosti od njenih začetkov do neposredne sodobnosti se usposobijo za samostojno presojanje književnih del. za ustno in pisno oblikovanje takih presoj in to lastnost privzgojijo tudi učencem s pedagoškimi postopki, ki pomenijo uvajanje v samostojno kakovostno branje ob razvijanju njihovih čustvenih in razumskih zmožnosti. Poleg tega se slušatelji med študijem usposobijo za redaktorska, tekstološka, prevajalska, kulturološka in kulturno animacijska dela. Diplomanti nepedagoške smeri so usposobljeni predvsem za prevajalsko delo, za delo v uredništvih in lektorstvo. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa: V1P Srbohrvatistika 2.2 PIS: PIS za pedagoško usmeritev PIS za družboslovno usmeritev 2.3 Usmeritev: Pedagoška Družboslovna makedonistika VIS (VI1/1) 2.4 Ime in vrsta programa: V1P za hrvaškosrbski/srbohrvaški jezik, makedonski jezik in književnosti (V1I/1) 2.5 Smeri: HS/SHMjk A, B pedagoška dvopredmetna (A ali B) — Ap, Bp HS/SHM nepedagoška dvopredmetna. An, Bn. 2.6 Povezanost z drugimi programi in usmeritvami: Ap se povezuje s študijem slovenskega jezika in književnosti (Si — Č). Nujna je povezava prav s smerjo Sl-Č, da bi se slušatelji usposobili v celotni slavistični smeri. Smer Bp je mogoča v povezavi s poljubno Ap (ne)filološke smeri. 2.7 Strokovni naslovi, dela, naloge in stopnja zahtevnosti dela HS/SHM — A, — B = profesor srbohrvatistike-makedonistike HS/SHM — A, — B = diplomirani srbohrvatist — makedonist. Dela, naloge in stopnje zahtevnosti enako kot pod točko 1.3. 2.8 Trajanje študija: 4 leta (z možnostjo enkratnega ponovnega vpisa enega izmed letnikov) in s pravico do enoletnega absolventskega staža, ko slušatelj obvezno sodeluje v diplomskem seminarju. 2. 9 Drugi podatki in opombe V dvopredmetnem študijskem programu sta predmeta po zahtevnosti izenačena. Študij Bp je zasnovan tako, da so v njem zajete enake bistvene vsebinske lastnosti kot v študiju Ap. 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 Ustrezne smeri predhodnih programov so: — družboslovno-jezikovna — pedagoška — splošnokulturna. 3.2 Vsebina in obseg preskusa znanja za kandidata, ki ni končal katerega od ustreznih predhodnih programov oziroma smeri 3.2.1 Kandidat, ki ni končal ustrezne stopnje predhodnega programa. opravlja preskus znanja v obsegu programa ustrezne smeri za hrvaškosrbski/srbohrvaški jezik, makedonski jezik in književnosti oziroma slovenski jezik in književnost, zgodovino in tuji jezik. 3.2.2 Kandidat, ki ni končal ustrezne smeri, opravlja preskus znanja v obsegu programa ustrezne smeri za hrvaškosrbski/srbohrvaški jezik, makedonski jezik in književnosti oziroma slovenski jezik in književnost, zgodovino in tuji jezik. Visokošolska organizacija lahko določi dodatne pogoje. 3.2.3 Kandidatu, ki je končal dosedanji višješolski program, določi.pogoje za vključevanje visokošolska organizacija. 3.3 Delovne skušnje Pri vključevanju kandidatov, ki prihajajo neposredno iz srednjega usmerjenega izobraževanja in so ga končali, delovne skušnje niso nujne. Pri kandidatih, ki prihajajo izdela (npr. sedanji diplomanti PA, ki želijo pridobiti visoko izobrazbo), je treba upoštevati tudi delovne skušnje irr uspešnosti dosedanjega dela; kandidat to lahko dokaže npr. z mnenjem delovne organizacije, iz katere prihaja. 3.4 Posebna nadarjenost oziroma psihofizične sposobnosti — telesna in zdravstvena sposobnost opravljati učiteljski poklic; — s svo jim delom v šoli in z drugimi dejavnostmi uveljavljati humane medsebojne odnose in socialistično samoupravljanje; — smisel za študij jezikoslovja in literarne vede ter izoblikovane delovne (študijske) navade. 4 PREDMETNIK 4.1 Preglednice predmetov Preglednice predmetov iz HS/SH in makedonskega jezika s književnostmi Ji Uvod v slovansko jezikoslovje J 2 Uvod v študij HS/SH jezika J3 Teorija jezika ')4 Sociolingvistika, jezikovna politika in kultura HS/SH jezika _ Js Sodobni HS/SH knjižni jezik (s seminarjem) Jd Zgodovina HS/SH jezika J? Dialektologija HS/SH jezika , Js Stilistika HS/SH jezika (s seminarjem) J« Lektorat HS/SH knjižnega jezika J10 Lektorat makedonskega knjižnega jezika J n Stara cerkvena slovanščina J12 Lektorat slovenskega jezika J n Ustroj slovenskega knjižnega jezika Ji4 Lektorat izbranega slovenskega jezika (ruski, poljski, češki) J is Teorija (metodika) pouka jezika (enako kot za program Slovenski knjižni jezik) Književnosti srbohrvaškega/hrvaškosrbskega jezikovnega izraza in makedonska književnost Ki Hrvaška književnost K2 Srbska književnost Ks Bosensko-hercegovska književnost K4 Črnogorska književnost Ks Estetika literarne recepcije Kd Makedonska književnost K? Primerjalna književnost Kb Teorija (metodika) pouka književnosti (enako kot za program slovenska književnost) Opomba: Slušatelji, ki vpisujejo HS/SHM-A, poslušajo začetni lektorat izbranega slovenskega jezika. 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika Natančnejša navodila za izvajanje predmetnika izdela visokošolska organi-zacija.sama. Oblike dela in navodila za izvajanje so natančno navedena pri posameznih predmetnih programih. Program se izvaja s predavanji, seminarji in vajami. Pomembne oblike dela so: seminarski nastopi, seminarsko delo, seminarski referat in koreferat, diplomski referat in diplomsko delo. Navodila za njihovo izbiro so v točki 4.2.2. Sestavni del študija je pedagoška praksa s hospitacijami, nastopi in razčlembami. Za ponazarjanje pouka in spoznavanje domovine so pomembne obvezne, smiselno po strokovnih načelih oblikovane in načrtovane ekskurzije ter obiski kulturnih ustanov in šol v različnih predelih domovine in zamejstva. V vsakem letniku študija je potrebna ena enodnevna ekskurzija, v drugem, tretjem in četrtem letniku pa večdnevna ekskurzija po domovini. 4.2.1 Izpite po posameznih letnikih predvidevajo učni načrti predmetov. VIP za študij srbohrvatistike-makedonistike . Dvopredmetna pedagoška smer (A/Bp) PREDMETNIK ZA VIP SRBOHRVATISTIKA-MAKEDONISTIKA Dvopredmetna pedagoška smer, povezava s slovenskim jezikom in književnostjo Program B dvopredmetne skupine HS/SH jezik in makedonski jezik in književnosti in ... Letnik Predmet 1. 2. 3. 4. 1. Uvod v študij HS/SH jezika 30 — — — 2. Sociolingvistika 60 — — — 3. Uvod v slovansko jezikoslovje — — 60 . 4. Stara cerkvena slovanščina 60 — — — 5. Sodobni HS/SH knjižni jezik — 75 — — 6. Zgodovina HS/SH jezika ' — 75 — 7. Dialektologija HS/SH jezika — — 30 — 8. Stilistika HS/SH jezika — — — 60 9. Lektorat sodobnega HS/SH jezika 90 90 — 10. Lektorat makedonskega jezika 60 60 — — 11. Hrvaška književnost 60 30 60 60 12. Srbska književnost 30 60 60 60 13. Bosenskohercegovska književnost 14. Črnogorska književnost 30 30 30 30 30 30 15. Estetika literarne recepcije — — 30 30 16. Makedonska književnost ' ' 95 — 17. Teorija (metodika) pouka jezika — — 90 18. Teorija (metodika) pouka književnosti — — 90 19. Primerjalna književnost '«• 60 . . LliM-J- 20. Teorija jezika , ' 15 — — 21. Ustroj slovenskega jezika ' — 15 — 22. Lektorat slovenskega jezika — 120 — — 23. Lektorat ruskega jezika — 60° — — 24. Lektorat poljskega jezika — 120° — — 25. Lektorat češkega jezika — 120° — — 26. Uporabna literarna teorija — 60 — — Skupni predmeti 90 105 30 15 Pedagoški predmeti 90 75 90 Odbitek ur skupnih slav. predmetov -60 -480 165 -90 Čisto št. ur srbohrv.-makcdon. 520 420 485 235 4.2.2 Študenti morajo sodelovati pri vajah in seminarjih; vaje ali seminarji se jim priznajo na koncu študijskega leta le ob oddaji pisnega diskusijskega referata, razen v letniku, ko kandidat bere svoje diplomsko delo. Za diplomo iz smeri HS/SHM Ap kandidat predloži diplomsko nalogo iz književnosti in diplomski referat iz jezika in nasprotno. Pri smeri HS/SHM Bp predloži kandidat diplomsko nalogo iz književnosti ali iz jezika. V vsakem primeru, Ap ali Bp, kandidat diplomsko nalogo v seminarju zagovarja, in sicer do konca 8. semestra. Diplomski seminar poteka v 4. letniku za Ap in Bp, vendar se za Ap podaljša v absolventsko leto. — teorije/metodike pouka jezika in književnosti. Opravljene morajo biti seminarske obveznosti za potrditev frekven^ košolska organizacija prilagaja te pogoje svojim posebnostim. 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanje s1*1 Študent lahko ponavlja letnik samo enkrat v štirih letih. 5.3. Svetovanje in usmerjanje med študijem Slušatelj dobi bistvene informacije ob vpisu, na svetu letnika, prek*® pravnih organov itd. in na govorilnih urah predstojnika, mentorja predmetnega učitelja ali asistenta. — — 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Izpiti iz predmetov pri študiju HS/SHM j., književnosti. Pogoji za vpis v 2. letnik so izpiti iz — uvoda v slovensko jezikoslovje — stare cerkvene slovanščine — uvoda v študij HS/SH jezik — sociolingvistike — lektorata HS/SH jezika — lektorata makedonskega jezika — književnosti HS/SH jez. izraza I — lektorata slovenskega jezika. 1 Pogoji za vpis v 3. letnik'so izpiti iz: — uporabne literarne ttibrije — sodobnega HS/SH knjižnega jezika II — makedonskega knjižhbga jezika — lektorata iz SH/Sfi jezika — lektorata iz makedonskega jezika — tipološkega pregleda slovenske književnosti 5.4. Pogoji za sklep študija so opravljeni predpisani izpiti in uspešen razgovor pozitivno ocenj£® plomske naloge. Diplomska naloga obsega tematiko hrvaškosrbskega®^ vaškega ali makedonskega jezika ali ene od književnosti in jo kandida1® pod mentorjevim vodstvom in ob usmerjanju asistenta. Sklepni izpit jcj vor. diplomskega dela pred komisijo. Kandidat lahko diplomira po svt’ izbiri med Ap in Bp, torej predmetnima področjema, ki ju študira. P11^ nejša navodila vsebuje točka 4.2.2. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA Opomba: Srbohrvatisti-makedonisti pod A ali Bp poslušajo v povezavi s študijem slovenščine skupno predmete pod št.: 3, 4. 9. 17, 18, 19, 21, 26, od lektoratov pod št. 23 do 25 pa izberejo le enega. Ure naštetih predmetov torej odštejemo. — lektorata slovenskega knjižnega jezika II — književnosti HS/SH jezikovnega izraza II. Pogoji za vpis v 4. letnik so izpiti iz: — lektorata slovenskega jezika — ustroja slovenskega jezika- — dialektologije in zgodovine HS/SH jezika — makedonske književnosti. Do diplome ali v okviru diplomskega izpita je treba opraviti še izpite iz: — pregleda svetovne književnosti — stilistike umetnostnega besedila in lingvostilistike HS/SH jezika — književnosti HS/SH jezikovnega izraza — estetike literarne recepcije 6.1 Kadrovski pogoji Za izvajanje minimalnega programa (Bp) je potrebno vsaj 5 habilitir^ sokošdtskih učiteljev, dva asistenta iri dVa lekforja. in sicer dva učiK predmet HS/SH jezik, dva učitelja za književnosti IIS SH jezikovnega* en učitelj makedonskega jezika in književnosti, lektor HS/SH jezika in makedonskega jezika, po en jezikovno in ptVen litararno-zgodovinsko1*' jeni asistent. Ob tem je predvideno, da pri drugih predmetih sodelujejo11' in sodelavci iz drugih slavističnih predmetnih skupin. Zaradi teh kadr1*' okoliščin je predviden le študij Ap in Bp. 6.2. Materialni pogoji Študijska smer je povezana s spoznavanjem socialnega okolja, ki jeZj vori in iz katerega raste književnost. Zato je treba zagotoviti denar za eks^ je, ki so pomembne tako z vzgojnega kot s študijskega vidika. 1»^ Knjižnico je treba sproti dopolnjevati z novostmi s področja jezikov i*1, ževnosti, zajetih' v tej študijski smeri. Za lektorsko delo je potreben s«* *ij fOnolaboratorij. Oddelek potrebuje fotokopirni stroj, ker brez besedil ni mogoče orgaf1 seminarskega dela, avdiovizualna Sredstva in v knjižnici fonotečno gr® l,: Posodobiti je treba tudi predavalnice in poskrbeti, da bo delo v njih netf1 u potekalo. l, Vzgojno-izobraževalni program Nemški jezik in književnost i n 'ečs .[ji;, ttii, kr- .•m!"1 1 UVOD Osnutek vsebuje program študija nemškega jezika in književnosti za pridobitev visokošolske in višješolske izobrazbe in podiplomski magistrski program: 3.3 Delovne skušnje 3.4 Posebne nadarjenosti ;Ni I. Nemški jezik II. Nemška književnost Predloženi osnutek vzgojno-izobraževalnih programov, ki ga dajemo v razpravo znanstvenim, kulturnim, vzgojno-izobraževalnim ustanovam, strokovnim društvom, družbeno-političnim telesom in posameznikom, temelji na izkušnjah in analizah učinkovitosti dela Oddelka za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. Katedre za germanske jezike in književnosti Pedagoške akademije v Mariboru in Odddelka za tuje jezike in književnosti Pedagoške akademije v Ljubljani. Izhaja iz smotrov in nalog, kot so izoblikovane v Zakonu o visokem šolstvu, Zakonu o usmerjenem izobraževanju, Zakonu o osnovni šoli. Statutu Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Statutu Filozofske fakultete v Ljubljani, Statutu Univerze v Mariboru, Statutu Pedagoške akademije v Mariboru, Statutu VTO predmetni pouk na Pedagoški akademiji v Mariboru in Statutu Pedagoške akademije v Ljubljani in iz nacionalnega pomena stroke. Kot doslej je tudi pričujoči osnutek nastal ob nenehnem dopolnjevanju z znanstveno-razi-skovalnimi dosežki stroke in njenih pomožnih ved, pri čemer primerjalno upošteva vzgojno-izobraževalne programe sorodnih ustanov v SFRJ inv tujini. Osnutek upošteva Smernice in Priporočila za pripravo osnutkov vzgojno-izobraževalnih programov v visokem izobraževanju. Oblikovali so ga učitelji in sodelavci Oddelka za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, Katedre za germanske jezike in književnosti Pedagoške akademije v Mariboru in Oddelka za tuje jezike Pedagoške akademije v Ljubljani. Pri tem so bili upoštevani predlogi študentov in uporabnikov, sklepi posameznih samoupravnih organov navedenih vzgojno-izobraževalnih in znan-stveno-raziskovalnih institucij ter usklajevalnih sestankov delovnih skupin strokovnih svetov PIS za družboslovno in PIS za pedagoško usmeritev. 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV 4.1 Preglednica predmetov 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanje statusa 5.3 Navodila za svetovanje in usmerjanje med študijem 5.4 Pogoji za sklep študija 2.9 Opombe Obe predmetni skupini, ki ju študent vpisuje, sta enakovredni. Mnenj£l klajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in s Smet*1® *®ln za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je dal Strokovni sv£l'i,s Slovenije za vzgojo in izobraževanje na svoji... seji dne ... Program so sf1 v'" uporabniki in izvajalci v Posebni izobraževalni skupnosti... na... seji, seji skupščine dne ... Program se začne izvajati v šolskem letu 19./... >te, 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji 6.2 Materialni pogoji 6.3 Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške ali strokovne dejavnosti 1.1 Namen osnutka in sestavljavci Zakon o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 1 1/1980) uvaja nove družbene odnose tudi v pedagoško šolstvo. Njegov namen je bil omogočiti prosvetnim delavcem, delovnim ljudem in občanom pravico in dolžnost, da načrtujejo, organizirajo in razvijajo usmerjeno izobraževanje kot eno bistvenih sestavin družbenega življenja. Uresničevanje vsebine Zakona o usmerjenem izobraževanju je narekovalo tudi pripravo novih vzgojno-izobraževalnih programov (v nadaljevanju VIP). Še istega leta je Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje pripravil Smernice za oblikovanje VIP v usmerjenem izobraževanju. Z novimi VIP naj bi izboljšali kakovost vzgoje in izobraževanja, hkrati pa odpravili razdrobljenost in nepovezanost srednjega in visokega šolstva ter ga bolj smotrno organizirali. Leta 1982 šobile sprejete prve programske zasnove, ki naj bi uveljavile enotna načela pri usposabljanju pedagoških delavcev za vse stopnje izobraževanja. Izobraževanje učiteljev osnovne šole in usmerjenega izobraževanja naj se za isto stroko zagotavlja v enem programu, vendar z izbirnimi smermi oziroma predmeti. Maja 1983 so delovne skupine visokošolskih organizacij pripravile osnutke programskih jeder kot bistvenega elementa pri oblikovanju in usklajevanju VIP. Programska jedra s področja družboslovnih, naravoslovnih ter pedagoško-psiholoških predmetov so podlaga, na kateri so zasnovani tudi VIP za pedagoško in družboslovno usmeritev. S tem osnutkom so usklajeni vzgojno-izobraževalni programi navedenih or-ganizcij z našim vzgojno-izobraževalnim sistemom. Sestavljavci osnutka so vsi delavci Oddelka za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, Katedre za germanske jezike in književnosti Pedagoške akademije Maribor in Oddelka za tuje jezike in književnosti Pedagoške akademije v Ljubljani. Delo so usklajevali: prof. dr. Mirko Jurak, prof. dr. Mirko Križman in viš. pred. Marjana Kordaš. 1.3 Lik diplomanta Diplomant nemškega jezika in književnosti je strokovno usposobljen za učitelja tega predmeta v osnovnem in srednjem izobraževanju in za druge poklice, ki zahtevajo visoko izobrazbo te stroke (prevajalci, korespondenti itd.). Slušatelji lahko študirajo nemcistiko kot pedagoško ali nepedagoško smer. Pri pedagoški smeri visokošolskega študija diplomanti pridobe z diplomo naslov profesor nemškega jezika in književnosti, pri nepedagoški smeri pa naslov diplomirani nemcist. Študenti nepedagoške smeri si lahko pridobe višješolsko diplomo z naslovom nemcist že po dveletnem študiju in po opravljenih končnih izp:tih. Ta diploma jih kvalificira za dela, pri katerih se zahteva ustrezno znanje nemškega jezika (npr. napovedovalci, referenti, delavci v turizmu itn.). Kot kulturni in pedagoški delavec in samoupravljalec je diplomant, usosob-Ijen za delovanje v širšem družbenem okolju, za samostojno spremljanje stroke in ustvarjalno uporabo znanja. Nemški jezik mora teoretično inprak-tično dobro obvladati, spoznati mora tudi njegov fonološki in slovnični sistem, tako da ga bo znal podajati svojim učencem na osnovni šoli in v raznih VIP srednjega izobraževanja na njim dostopen način. Pri tem je zlasti pomembno poznavanje področij interference maternega jezika. Prav tako mora poznati književnosti in kulture nemško govorečih področij. Pri pedagoški smeri si mora študent pridobiti ustrezno znanje iz pedagoško-andragoškega, psihološkega in metodičnega področja za uspešno vodenje vzgojno-izobraževalnega procesa na vseh stopnjah. Pri skupnih predmetih spozna študent zakonitosti tega procesa, njegovo marksistično zasnovanost in potrebe po posodabljanju. 3.1 Splošni pogoji: 3.2 Način določanja ustrezne predhodne izobrazbe: , 3.2.1 Predhodni programi JS Če ni preseženo število razpisanih mest, se lahko v vzgojno-izobraž®! program Nemški jezik in književnost vpišeta brez preskusa znanja kan1' a) ki so uspešno končali izobraževanje po srednješolskem progi^ stopnje zahtevnosti dela vseh usmeritev in so imeli vsaj 280 ur pouka* škega jezika kot tujega jezika I ali tujega jezika II; b) ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja uspešno končali izo^1 vanje v gimnaziji ali v gimnaziji pedagoške smeri so se učili nemški je2** prvi ali drugi tuji jezik. 3.2.2 Vsebina in obseg preskusa znanja za kandidate, ki niso kc ustreznih programov Preskus znanja opravljajo kandidati: a) ki so navedeni pod točkami 3.1 a in 3.1 b, če je preseženo število nih mest; b) ki so uspešno končali katerokoli smer'usmerjenega izobraževa*1! stopnje, pa se nemškega jezika niso učili v obsegu 280 ur; c) ki niso končali usmerjenega izobraževanja. Kandidati morajo pri preskusu znanja dokazati znanje nemškega je2*! književnosti v obsegu snovi tujega jezika I družboslovno-jezikovno-p ške in kulturne usmeritve. 3.2.3 Vsebina in obseg preskusa znanja, kadar morajo preskus op13' vsi kandidati, sta navedena v točki 3.2.2. 3.3 Pogoji za vključitev v pedagoško ali nepedagoško smer se ne razi jo. Pre ji ivo 'Ilc '[)! lil pedagoška smer'!?* SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa: 2.2 PIS za pedagoško in PIS za družboslovno usmeritev 2.3 Pedagoška in družboslovna usmeritev 2.4 Ime in vrsta programa: Nemški jezik in književnost, VISA'Š 2.5 Smeri: S 1 — pedagoška, dvopredmetna smer VIS S2 — nepedagoška, dvopredmetna smer VIS S 3 — nepedagoška, dvopredmetna smer VŠ 4 PREDMETNIK 4.1 Nemški jezik in književnost kot predmet A shemo!) 4.2 Nemški jezik in književnost kot predmet B — pedagoška srne* 4.3 Nemški jezik in književnost kot predmet A nepedagoška sfl1*1 4.4 Nemški jezik in književnost kot predmet B — nepedagoška sir* 4.5 Nemški jezik in književnost (prva stopnja) — nepedagoška sn*' 4 4. PREDMETNIK Skupni splošni in skupni pedagoško-psihološki predmeti Sestavine programa 1 UVOD 1.1 Namen osnutka in sestavljavci 1.2 Kazalo 1.3 Lik diplomanta Povezanost z drugimi programi v usmeritvi: Ime predhodnega programa: družboslovni-je/ikovni-pedagoški program Vrsta: SR Stopnja: V. Naslednji zahtevnejši program: VIP Magister Smer I — nemški jezik ‘ VI1/2 Smer 2 — nemška književnost VI1/2 VIP specialist — prevajalec Vil 2 Sorodni program: drugi jezikovni program Strokovni naslovi: SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 2.2 PIS 2.3 Usmeritev 2.4 Ime in vrsta programa 2.5 Smeri 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi 2.7 Strokovni naslovi, dela, naloge in stopnja zahtevnosti dela 2.8 Trajanje študija 2.9 Drugi podatki in opombe Smer Strokovni naslov Dela in naloge Stopnja zahtevnosti dela S 1 profesor nemškega jezika in književnosti profesor VII/1 S 2 diplomirani nemcist prevajalec. S 3 nemcist korespondent napovedovalec. Ml 1 referent. delavec v turizmu VI 1 2.8 Trajanje študija 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 Predhodni programi oziroma smeri, ki so ustrezni za vključitev ter do- sedanje srednje šole, ki so ustrezne za vključitev 3.2 Vsebina in obseg preskuse znanja za kandidate, ki niso končali ustrez- hodnih programov Trajanje študija po smereh: 3 1 — pedagoška smer. 4 leta S 2 — nepedagoška smer. 4 leta S 3 — nepedagoška smer. 2 leti Magistrski program. 2 leti Specializacija (po VIS) I teto in po Predmet i. Letnik 2. 3. 4. SLO in DS M 60 45 m 60 45 — — Filozofija M 60 — — — m — — 30 15 Politična ekonomija M 30 — — — m — — — 30 Sociologija M 30 — — — m — 30 — — Politologija M 30 — — — m — 30 — — Naravoslovje (obvezni, izbirni) — — 45 — Pedagogika M 60 — — — Andragogika m 30 (obvezni, izbirni) — — 30 — Didaktika M — 60 — — Izobražev. tehnologija m — — 60 — (obvezni, izbirni) Psihologija — 45 — — (razvojna, pedagoška) M — 60 — 60 Metodika interesnih m 60 30 — — dejavnosti M 45 — — — m — — — 45 Obvezni izbirni predmet M 60 — — — m 30 15 — —^ up "Hi sv 'Sai 'att VI = maksimalno število ur m . - minimalno število ur !P ncef n#' 4 :kS! ja nf Jat' tje SV()I pot PRKDMETNIK I VIS program: Nemški jezik in književnost, pedagoška smer vi#1 Letnik Skupaj ur Predmet i. 2. 3. 4. 1. Nemški (P, V) M 240 210 210 150 810 m 210 195 150 60 615 2. Fonetika knjižne nemščine (P, V) M 60 30 — — 90 m 60 — — — 60 3. Teorija jezika (P) M — — — 30 30 (obvezni izb. predmet) m — — — — — 4. Uvod v germansko primer. M — 30 — 30 jezikoslovje (P) m — — — — — (obvezni izb. predmet) 5. Uvod v zgodovino nemščine (P) M — 30 — — 30 m — — — — — 6. Nemška historična slovnica (P, V) M — — 60 60 120 m — — 60 (obv. izb.) 60 7. Pregled nemške književnosti (P, S) M 60 60 — — 120 m 60 60 — — 120 8. Moderna nemška knjiž. M — — 90 90 180 (P, S) m — — 60 60 120 9. Srednjeveška nemška M — — 30 60 90 književnost (P, S) m — — 30 (obv. izb.) 30 10. Literarna teorija in analiza M 15 30 30 30 105 literarnih besedil (P, S) m — 15 — — 15 11. Metodika pouka nemščine M — — 60 90 150 12. Praktikum interesnih dejavnosti m M • - (obv. izb.) 90 30 90 30 m — — • (obv. izb.) — Pedagoško-andragoška delovna praksa po en teden v 2., 3. in 4. letniku. ^'taik II. sod1 ijj Program: Nemški jezik in književnost, nepedagoška usmeritev I Nepedagoški usmeritvi ima študent iste strokovne predmete, kot so na-ra#' fe.v Predmetniku I pod št. 1 do 10. Namesto predmetov: metodika pouka gfi j |lrie. praktikum interesnih dejavnosti, pedagogika, andragogika, didak-5111* «*raževalna tehnologija in metodika interesnih dejavnosti ima študent v : ' Ciniku po 15 ur predavanj iz teorije prevajanja in 45 ur vaj v prevaja- ^etnik III. ijj Program: Nemški jezik in književnosti, nepedagoška usmeritev Nepedagoški (VŠ) usmeritvi ima študent iste strokovne predmete, kot so .Nni v Predmetniku I (za prvi in drugi letnik) pod št. 1 do 7. Namesto pe-t. e, didaktike, izobraževalne tehnologije in metodike interesnih dejav-^Nia slušatelj v 1. in 2. letniku po 15 ur predavanj iz teorije prevajanja in vaj v prevajanju. ____________ .. . _________ (. av«dila za izvajanje predmetnika ^' Predmetnik je sestavljen tako, da ne preseže števila skupno dovolje-j{( !jerza študij tega predmeta, hkrati pa dopušča tudi nekatere možnosti izbire rili' ia]naPredmet'n na število ur. V predmetniku sta določeni zgornja (M-mak-' vei jj111 Program) in spodnja mejh' (m-minimalni program) števila ur preda-pl v’sNtninarjev, vaj in drugih oblik pedagoškega dela. Izvedbeni predmetnik l (raka visokošolska organizacija določila v svojem letnem delovnem načrtu. • ' ^ Piriet A je vceloti zajet v Predmetniku I, predmet B je v 1., 2. in 3. letniku Pernetu A, v 4. letniku pa se določita izbor predmetov in število ur z ^j^nim predmetnikom. ob delu: za študij ob delu veljajo enaki vzgojno-izobraževalni ami in enake študijske obveznosti kot za redni študij. Za vse predmete so 'oene individualne ali skupinske konzultacije. Študij iz dela: zanj veljajo enaki vzgojno-izobraževalni programi in ei.ake obveznosti kot za redni študij. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDUA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik, za ponavljanje letnika in jiklep študija so navedeni v časovnem zaporedju študija. Usmerjanje in svetovanje potekata nepretrgano vsa štiri študijska leta. Nemški jezik in književnost 1. letnik — V prvem letniku mora vsak študent pri lektorskih vajah opraviti najmanj tri teste na semester. Kdor tega ne opravi, ne dobi frekvence za obiskovanje vaj in ne more opravljati letnega izpita iz modernega jezika (moderni nemški jezik D- — Ob koncu 1. letnika slušatelj opravlja letni pisni in ustni izpit iz nemške morfologije in praktičnega znanja jezika (snov lektorskih vaj). Potrebno je tudi poznavanje obveznega lektorskega čtiva (okrog 500 strani). — Ob koncu 1. letnika študent opravlja izpit iz pregleda nemške književnosti 1. — Izpita iz modernega nemškega jezika in pregleda nemške književnosti I. (z literarnim proseminarjem vred) sta pogoj za vpis v drugi letnik. — Slušatelj lahko ponavlja letnik, če je opravil vse izpite iz enega od obeh predmetov dvopredmetne skupine. 2. letnik — Izpit iz predmeta fonetika knjižne nemščine ob koncu tretjega Semestra je pogoj za opravljanje letnega izpita iz nemškega jezika (moderni nemški jezik II) oziroma višješolske diplome (nepedagoška smer). — Iz predmetov uvod v primerjalno germansko jezikoslovje in uvod v zgodovino nemščine je skupni izpit. Nemcisti, ki nameravajo opravljati višješolsko diplomo (nepedagoška smer), morajo ta izpit opraviti pred diplomskim izpitom. Slušatelji, ki študirajo nemški jezik in književnost kot drugi predmet, ga morajo opraviti pred opravljanjem diplomskega izpita iz nemščine; slušatelji, ki nemščino študirajo kot prvi predmet, pa ga morajo opraviti pred šestim semestrom. — Po 2. letniku študenti opravljajo izpit iz snovi moderni nemški jezik II in pregled nemške književnosti II in iz snovi, obravnavane v literarnem prosemi-narju. V 2. letniku mora vsak slušatelj pri lektorskih vajah opraviti najmanj tri teste ria semester. Slušatelj, ki pri testih ne doseže pozitivnih rezultatov, mora ob koncu tretjega oziroma četrtega semestra opraviti dodatni test. Kdor tudi pri tem ne doseže pozitivnih rezultatov, ne dobi frekvence za obiskovanje vaj in ne more opravljati izpita iz modernega jezika ob koncu letnika (moderni nemški jezik II.). Potrebno je tudi poznavanje obveznega lektorskega čtiva (okrog 700 strani). — Po četrtem semestru opravljajo slušatelji pisni in ustni izpit iz sintakse ter pisni in ustni izpit iz lektorskih vaj. — Vrstni red izpitov je poljuben. 3. letnik Za vpis v tretji letnik mora študent opraviti vse izpite enega izmed obeh predmetov dvopredmetne skupine (razen izpita iz snovi uvod v germansko primerjalno jezikoslovje in uvod v zgodovino nemščine). Za potrditev petega semestra mora študent opraviti še vse druge posamične izpite iz obeh predme tov dvopredmetne skupine za 2. letnik. — Pred opravljanjem delnega diplomskega izpita iz nemške književnosti in delnega diplomskega izpita iz jezika (nemščina kot drugi predmet), mora slušatelj napisati in zagovarjati nalogo ali iz historične slovnice, iz modernega jezika ali iz književnosti in opraviti izpit iz predmeta nemško besedotvorje. Ob koncu tretjega letnika opravlja študent, ki študira nemščino kot drugi predmet, delni izpit iz nemškega jezika ter delni diplomski izpit iz nemške književnosti (od reformacije do najnovejših časov) v obsegu predavanj oziroma predpisanega samostojnega študija. — Iz snovi moderni nemški, jezik morajo študenti uspešno opraviti določeno število testov, sicer ne dobe frekvence. 4. letnik Pred opravljanjem diplomskega izpita iz nemškega jezika in književnosti kot prvega predmeta mora slušatelj opraviti izpit iz snovi nemško besedotvorje in nemška historična slovnica (ob koncu 8. semestra). Med letom morajo študenti opraviti določeno število testov, sicer ne dobe frekvence. Delni diplomski izpit iz nemškega jezika je pogoj za opravljanje delnega diplomskega izpita iz nemške književnosti. Delni diplomski izpit iz nemškega jezika je pisni (prevod v nemščino) in ustni. — Za delni diplomski izpit iz nemške književnosti mora študent poznati nemško književnost od začetkov (starovisokonemško slovstvo) do modernih časov, izkazati pa mora tudi znanje predpisanega obveznega čtiva. Slušatelj mora poznati snov, ki jo je poslušal pri predavanjih ali pa je bila obravnavana na proseminarjih in seminarjih in spada v navedeni literarnozgodovinski časovni okvir. — Delni diplomski izpit iz književnosti je pisni in ustni. Pisni izpit traja tri ure in je po obsegu snovi enak ustnemu delnemu izpitu. Redni študent ponavlja letnik praviloma samo enkrat v svojem visokošolskem izobraževanju. 6 POGOJIZA IZVAJANJE PROGRAMA (samo za Oddelek za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani) 6.1. Kadrovski pogoji Za izvajanje programa potrebujemo: za nosilce predmetov habilitirane učitelje, za vaje in seminarje pa asistente in lektorje. 6.2 Materialni pogoji Izvajalci programa morajo imeti na voljo dovolj ustreznih predavalnic, kabinetov, fonolaboratorijev, knjižnico s čitalnico in avdiovizualna sredstva (magnetofone, kasetofone, diaprojektorje). Vzgojno-izobraževalni program Angleški jezik in književnost (}'V°D (,jtnutek vsebuje program študija angleškega jezika in književnosti za pri-auv V v‘s°košolske in višješolske izobrazbe in podiplomski magistrski pro- ■aH ^Bleski jezik p^Ngleška in ameriška književnost ,| poženi osnutek vzgojno-izobražcvalnih programov, ki ga dajemo v raz-vni 2nanstvenim' kulturnim, Vzgojno-izobraževalnim organizacijam, stro-lil? ? društvom, družbeno-političnim telesom in posameznikom, temelji na (.nJah >n analizah učinkovitosti dela Oddelka za germanske jezike in knji-l]lostl Pedagoške akademije v Mariboru in Oddelka za tuje jezike in knji-ibll?’1 Pedagoške akademije v Ljubljani. Izhaja iz smotrov in nalog, kot so H Jovane v Zakonu o visokem šolstvu. Zakonu o usmerjenem izobraževa-akt>nu o osnovni šoli. Statutu Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. (]a u filozofske fakultete v LjubljanijStatutu Univerze v Mariboru, Statutu akademije v Mariboru, Statutu VTO Predmetni pouk na Pedagoški liliji v Mariboru in Statutu Pedagoške akademije v Ljubljani in iz nacio-itn p Pomena stroke. Kot doslej je tudi pričujoči osnutek nastal ob neneh-napolnjevanju z znanstveno-raziskovalnimi dosežki stroke in njenih po-Ved, pri čemer primerjalno upošteva vzgojno-izobraževalne programe iprjll|n ustanov v SFRJ in v tujini. Osnutek upošteva smernice in priporočila :j|prav° osnutkov vzgojno-izobražcvalnih programov v visokem izobraže- i|fnulek so oblikovali učitelji in sodelavci Oddelka za germanske jezike in .Umnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Katedre za germanske jezike in jL Vp '' Pedagoške akademije v Mariboru in Oddelka za tuje jezike Peda-(jj a^ -‘mije v Ljubljani. M S° ' uP°števani predlogi študentov in uporabnikov in tudi sklepi ^lih samoupravnih organov navedenih vzgojno-izobražcvalnih in ^ Un; Ven°-raziskovalnih organizacij ter usklajevalnih sestankov delovnih n strokovnih svetov PIS za družboslovno in PIS za pedagoško usmeritev. ^Ij.a 0blikovanje V1P v usmerjenem izobraževanju. isijnab kakovost vzgoje in izobraževanja, hkrati pa £ , anien osnutka, sestavljavci v “"o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 1 1/1980) uvaja hižbene odnose tudi v pedagoško šolstvo. Njegov namen je bil omogo-itlll letnim delavcem, delovnim ljudem in občanom pravico in dolžnost, da I lejo, organizirajo in razvijajo usmerjeno izobraževanje kot eno bistve-t-^in družbenega življenja. tnr niCevanje vsebine Zakona o usmerjenem izobraževanju je narekovalo istj rav° novih vzgojno-izobražcvalnih programov (v nadaljevanju V1P). ^ ?a leta je Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje pripravil Smer- a ohi,i,„--inn.............:-----:—i—^ novimi VIP naj bi odpraviti razdroblje-'9]j",nePovezanost srednjega in visokega šolstva ter ga bolj smotrno organi-i0|n eta 1982 so bile sprejete prve programske zasnove, ki naj bi uveljavile tija načela pri usposabljanju pedagoških delavcev za vse stopnje izobraže-žaj ^braževanje učiteljev osnovne šole in usmerjenega izobraževanja naj Ha 0 stroko zagotavlja v enem programu, vendar z izbirnimi smermi ozi-Jtilj/Ndnieti. Maja 1983 so delovne skupine visokošolskih organizacij pri-klj, 0snutke programskih jeder kot bistvenega elementa pri oblikovanju in Peda ai^U ■ Programska jedra s področja družboslovnih, naravoslovnih 1P ^fsko-psiholoških predmetov so podlaga, na kateri so zasnovani tudi StjjbNdagoško in družboslovno usmeritev. iiliaac..osnutkom so usklajeni vzgojno-izobraževalni programi navedenih or-$es, 1 ? našim vzgojno-izobraževalnim sistemom. 3stjpj| Javci osnutka so vsi delavci Oddelka za germanske jezike in književ->$ti pe j^ske fakultete v Ljubljani. Katedre za germanske jezike in književ-idjo .Na8°ške akademije Maribor in Oddelka za tuje jezike in književnosti bel« Nkademije v Ljubljani. itd >.s° usklajevali: prof. dr. Mirko Jurak. prof. dr. Mirko Križman in viš. F Manana Kordaš 1.2 Sestavine programa 1 UVOD 1.1 Namen osnutka in sestavljavci 1.2 Sestavine programa 1.3 Lik diplomanta 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 2.2 PIS 2.3 Usmeritev 2.4 Ime in vrsta programa 2.5 Smeri 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi 2.7 Strokovni naslovi, dela, naloge in stopnja zahtevnosti dela 2.8 Trajanje študija 2.9 Drugi podatki in opombe 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1- Predhodni programi oziroma smeri, ki so ustrezni za vključitev in dosedanje srednje šole, ki so ustrezne za vključitev 3.2 Vsebina in obseg preskusa znanja za kandidate, ki niso končali ustreznih predhodnih programov oziroma smeri 3.3 Delovne izkušnje 3.4 Posebne nadarjenosti 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV 4.1 Preglednica predmetov 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanje statusa 5.3 Navodila za svetovanje in usmerjanje med študijem 5.4 Pogoji za sklep študija 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji 6.2 Materialni pogoji 6.3 Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške ali strokovne dejavnosti 1.3 Lik diplomanta Diplomant angleškega jezika in književnost je strokovno usposobljen za učitelja tega predmeta v osnovnem in srednjem izobraževanju in za druge poklice, ki zahtevajo visoko izobrazbo te stroke (prevajalci, korespondenti itd.). Slušatelji lahko študirajo anglistiko kot pedagoško ali nepedagoško smer. Pri pedagoški smeri visokošolskega študija diplomanti pridobe z diplomo naslov profesor angleškega jezika in književnosti, pri nepedagoški smeri pa naslov diplomirani anglist. Študenti nepedagoške smeri si lahko pridobe višješolsko diplomo z naslovom anglist že po dveletnem študiju in po opravljenih končnih izpitih. Ta diploma jih strokovno usposobi za dela, pri katerih se zahteva ustrezno znanje angleškega jezika (npr. napovedovalci, referenti, delavci v turizmu itn.). Kot kulturni in pedagoški delavec in samoupravljavec je diplomant usposobljen za delovanje v širšem družbenem okolju, za samostojno spremljanje stroke in ustvarjalno uporabo znanja. Angleški jezik mora teoretično in praktično dobro obvladati, spoznati mora tudi njegov fanološki in slovnični sistem, tako da ga bo znal podajati svojim učencem na osnovni šoli in v raznih VIP srednjega izobraževanja na njim dostopen način. Pri tem je zlasti pomembno poznavanje področij interference materinega jezika. Prav tako mora poznati književnosti in kulture angleško govorečih področij. Pri pedagoški smeri si mora študent pridobiti ustrezno znanje iz pedagoško-andragoškega. psihološkega in metodičnega področja za uspešno vodenje vzgojnoizobraževalnega procesa na vseh stopnjah. Pri skupnih predmetih spozna študent zakonitosti tega procesa, njegovo marksistično zasnovanost in potrebe po posodabljanju. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa: 2.2 PIS za pedagoško in PIS za družboslovno usmeritev 2.2 Pedagoška in družboslovna usmeritev 2.4 Ime in vrsta programa: Angleški jezik in književnost, VIS/VŠ Smeri: S 1 — pedagoška, dvopredmetna smer VIS S 2 — nepedagoška, dvopredmetna smer VIS S 3 — nepedagoška, dvopredmetna smer VŠ Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: družboslovni-jezikovni-pedagoški program Vrsta: SR Stopnja: V. Naslednji zahtevnejši program: VIP Magister Smer I — angleški jezik VII/2 Smer 2 — angleška književnost VII/2 VIP specialist — prevajalec VII/2 Sorodni program: drugi jezikovni program Strokovni naslovi: Smer Strokovni naslov Dela in naloge Stopnja zahtevnosti dela Sl profesor angleškega jezika in književnosti profesor VII/1 S2 diplomirani anglist prevajalec. S3 anglist korespondent napovedovalec. VII/1 referent, delavec v turizmu VI/1 2.8 Trajanje študija Trajanje študija po programu: 4 leta Trajanje študija po smereh: S 1 — pedagoška smer, 4 leta S 2 — nepedagoška smer, 4 leta S 3 — nepedagoška smer, 2 leti Magistrski program, 2 leti Specializacija (po VIS), 1 leto in pol 2.9 Opombe Obe predmetni skupini, ki ju študent vpisuje, sta enakovredni. Mnenje o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in s Smernicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je dal Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na svoji.., seji dne. Program so sprejeli uporabniki in izvajalci v Posebni izobraževalni skupnosti .................................. na.......seji ......................... na......... seji skupščine dne....... Program se začne izvajati v šolskem letu 19.7... 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE 3.1 Splošni pogoji: 3.2 Način določanja ustrezne predhodne izobrazbe: 3.2.1 Predhodni program Če ni preseženo število razpisanih mest, se lahko v vzgojno-izobraževalni program Angleški jezik in književnost vpišejo brez preskusa znanja kandidati: a) ki so uspešno končali izobraževanje po srednješolskem programu 5. stopnje zahtevnosti dela vseh usmeritev in so imeli vsaj 280 ur pouka angleškega jezika kot tujega jezika I ali tujega jezika II; ?trc b) ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja uspešno končali izobraževanje v gimnaziji ali v gimnaziji pedagoške smeri ter so se učili angleški jezik kot prvi ali drugi tuji jezik. 3.2.2 Vsebina in obseg preskusa znanja za kandidate, ki niso končali ustreznih programov Preskus znanja opravljajo kandidati: a) ki so navedeni pod točkami 3.1 a in 3.1 b, če je preseženo število razpisanih mest; b) ki so uspešno končali katerokoli smer usmerjenega izobraževanja 5. stopnje, pa se angleškega jezika niso učili v obsegu 280 ur; c) ki niso končali usmerjenega izobraževanja. Kandidati morajo pri preskusu znanja dokazati znanje angleškega jezika in književnosti v obsegu snovi tujega jezika I družboslovno-jezikovno-pedago-ške in kulturne usmeritve. 3.2.3 Vsebina in obseg preskusa znanja, kadar morajo preskus opravljati vsi kandidati, sta navedena v točki 3.2.2. 3.3 Pogoji za vključitev v pedagoško ali nepedagoško smer se ne razlikujejo. 4 PREDMETNIK 4.1 Angleški jezik in književnost kot predmet A — pedagoška smer (glej shemo!) 4.2 Angleški jezik in književnost kot predmet B — pedagoška smer 4.3 Angleški jezik in književnost kot predmet A — nepedagoška smer 4.4 Angleški jezik in književnost kot predmet B — nepedagoška smer 4.5 Angleški jezik in književnost (prva stopnja) — nepedagoška smer. PREDMETNIK 4.1 Skupni splošni in skupni pedagoško-psihološki predmeti Letnik Skupaj ur Predmet i. 2. 3. 4. SLO in DS M 60 45 105 m 60 45 — — — Filozofija M 60 — . — 60 m — — 30 15 45 Politična ekonomija M 30 — — ■ 30 ni — — — 30 30 Sociologija M 30 — — — 30 m — 30 — — 30 Politologija M 30 — — — 30 m — 30 — — 30 Naravoslovje (obvezni, izbirni) — — 45 — 45 Pedagogika M 60 — — — 60 Andragogika m — 30 — — 30 (obvezni, izbirni) — — 30 — 30 Didaktika M — 60 — — 60 Izobr. tehnologija m — — 60 — 60 (obvezni, izbirni) Psihologija — 45 — — 45 (razvojna, pedagoška) M — 60 — 60 120 Metodika interesnih m 60 30 — — 90 dejavnosti M 45 — — — 45 m — — — 45 45 Obvezni izbirni predmet M 60 — — — 60 m 30 15 — — 45 M = maksimalno število ur .m = minimalno število ur PREDMETNIK I VIS program: Angleški jezik in književnost, pedagoška smer Letnik Skupaj ur Predmet 1. 2. 3. 4. 1. Angleški (P, V) M 210 195 210 165 780 m 180 150 150 60 540 2. Fonetika knjižne angleščine (P, V) M 60 45 — 15 (izb.) 120 m 60 30 — — 90 3. Teorija jezika (P) M — — — 30 30 (obvezni izb. predmet) m — — — — — 4. Uvod v germansko primer. M — 30 — 30 jezikovlovje (P) (obvezni izb. predmet) m — — — — — 5. Uvod v zgodovino angleščine (P) M — 45 • — 45 m — 30 — — 30 6. Angleška historična slovnica (P, V) M — — 60 75 135 m — — 60 (obv. izb.) 60 7. Pregled angleške književnosti (P, S) M 120 120 — — 240 m 90 90 — — 180 8. Moderna angleška knjiž. M — — 120 120 240 (s knji. angl. govorečih narodov vred). P, S m — — 90 90 180 9. Ameriška knjiž. (P, S) M — — 30 60 (obv. izb.) 120 ni — — 30 — 30 10. Angleška in ameriška literarna M — — — 30 30 teorija (P) m — — — 30 30 11. Metodika pouka angl. M — — 60 90 150 m — — (obv. izb.) 90 90 12. Praktikum interesnih dejavnosti M — — — 30 (obv. izb.) 30 Pedagoško-andragoška delovna praksa po en teden v 2., 3. in 4. letniku. PREDMETNIK II VIS program: Angleški jezik in književnost, nepedagoška usmeritev Pri nepedagoški usmeritvi ima študent iste strokovne predmete, kot so navedeni v Predmetniku I pod št. 1 do 10. Namesto predmetov: metodika pouka angleščine, praktikum interesnih dejavnosti, pedagogika, andragogika, didaktika, izobraževalna tehnologija in metodika interesnih dejavnosti ima študent 3. in 4. letnika po 15 ur predavanj iz teorije prevajanja in 45 ur vaj v prevajanju. PREDMETNIK III VŠ program: Angleški jezik in književnost, nepedagoška usmeritev Pri nepedagoški (VŠ) usmentvi ima študent iste strokovne predmete, kot so navedeni v Predmetniku 1 (za prvi in drugi letnik) pod št. 1 do 7. Namesto pedagogike, didaktike, izobraževalne tehnologije in metodike interesnih dejavnosti ima slušatelj v 1. in 2. letniku po 15 ur predavanj iz teorije prevajanja in 45 ur vaj v prevajanju. * 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika 4.2.1 Predmetnik je sestavljen tako, da ne preseže števila skupno dovoljenih ur za študij tega predmeta, hkrati pa dopušča tudi nekatere možnosti izbire glede na predmet in število ur. V predmetniku sta določeni zgornja (M-maksi-malni program) in spodnja meja (m-minimalni program) števila ur predavanj, seminarjev, vaj in drugih oblik pedagoškega dela. Izvedbeni predmetnik bo vsaka visokošolska organizacija določila v svojem letnem delovnem načrtu. Predmet A je v celoti zajet v Predmetniku 1, predmet B je v 1., 2. in 3. letniku enak predmetu A. v 4. letniku pa se določita izbor predmetov in število ur z izvedbenim predmetnikom. 4.2.2 Študij ob delu: za študij ob delu veljajo enaki vzgojno-izobraževaini programi in enake študijske obveznosti kot za redni študij. Za vse predmete so predvidene individualne ali skupinske konzultacije. Študij iz dela: zanj veljajo enaki vzgojno-izobraževaini programi in enake obveznosti kot za redni študij. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik, za ponavljanje letnika in sklep študija so navedeni v časovnem zaporedju študija. Usmerjanje in svetovanje potekata nepretrgano vsa štiri študijska leta. Angleški jezik in književnost 1. letnik — Vsak slušatelj mora opraviti pri lektorskih vajah po dva testa na semester. — Ob koncu prvega semestra je obvezen kolokvij iz angleške morfologije in iz angleškega glagola. Študent, ki ne opravi obeh testov iz lektorskih vaj pozitivno, mora opravljati ob koncu drugega semestra tudi kolokvij iz treh vaj. Opravljeni kolokvij po prvem semestru je pogoj za opravljanje letnega izpita iz angleškega jezika (moderni angleški jezik I). — Ob koncu prvega letnika opravljajo slušatelji letni pisni izpit iz morfologije, angleškega glagola in ustni izpit iz lektorskih vaj. Študent, ki ne opravi pozitivno testov iz lektorskih vaj, mora opravljati ob koncu leta tudi pisni izpit iz teh vaj. — Izpita iz snovi moderni angleški jezik I in iz pregleda angleške književnosti I (starejša angleška književnost, novejša angleška književnost in prosemi-nar) sta pogoj za vpis v drugi letnik. — Slušatelj lahko ponavlja letnik, če je opravil vse izpite iz enega od obeh predmetov dvopredmetne skupine. 2. letnik — Izpit iz predmeta fonetika knjižne angleščine ob koncu tretjega semestra je pogoj za opravljanje letnega izpita iz angleškega jezika (moderni angleški jezik II) oziroma višješolske diplome (nepedagoška smer). — Iz predmetov uvod v primerjalno germansko jezikoslovje in uvod v zgodovino angleščine je skupni izpit. Anglisti, ki nameravajo opravljati višješolsko diplomo (nepedagoška smer), morajo ta izpit opraviti pred diplomskim izpitom. Slušatelji, ki študirajo angleški jezik in književnost kot drugi predmet, ga morajo opraviti pred diplomskim izpitom iz angleščine; slušatelji, ki študirajo anglistiko kot prvi predmet, ga morajo opraviti pred šestim semestrom. — Študenti opravljajo po drugem letniku izpit iz snovi moderni angleški jezik II in iz elizabetinske dramatike. Snov predmeta angleški roman 19. in 20. stoletja je del diplomskega izpita. — Vrstni red izpitov navedenih v prejšnji alinei je poljuben. 3. letnik — Za vpis v tretji letnik mora študent opraviti vse izpite enega od obeh predmetov dvoprednostne skupine (razen izpita iz snovi uvod v germansko primerjalno jezikoslovje in uvod v zgodovino angleščine). Za potrditev petega semestra mora študent opraviti še vse druge posamične izpite iz obeh predmetov dvopredmetne skupine za drugi letnik. — Pred opravljanjem delnega diplomskega izpita iz angleške in ameriške književnosti in delnega diplomskega izpita iz jezika (anglistika kot drugi predmet), mora slušatelj napisati in zagovarjati seminarsko nalogo ali iz historične slovnice, iz modernega jezika ali iz književnosti. — Ob koncu tretjega letnika opravlja študent, ki študira anglistih _ • i , » i" i t • ? •... _________________:n._ tv_”X drugi predmet, delni diplomski izpit iz angleške in ameriške književni delni diplomski izpit iz angleškega jezika. — Delni diplomski izpit iz modernega angleškega jezika je pisni i11 . — Za delni diplomski izpit iz angleške in ameriške književnosti mofJ' dent poznati angleško književnost od začetka predromantike in nastani mana, celotno ameriško književnost in pregled književnosti angleško g0*', nt h nor/^Hr»\/ Qliičat*»li rrtrsra r\r»-7nati cr»r\\/ Li ir\ r\r\cluča1 no tArprldVfin U* čih narodov. Slušatelj mora poznati snov, ki jo je poslušal na predavanjih. • ■ ■ • ••• - • ---' • ••---------idov bila obravnavana na seminarjih ter spada v prej navedeni literarnozgo' časovni okvir. — Slušatelji, ki študirajo anglistiko kot prvi predmet, morajo ob koncu ^ rtnraviti nični ivnit snolpčLn ctavnnp cintnVcp Li ip nnool Z3vi ’ jega letnika opraviti pisni izpit iz angleške stavčne sintakse, ki je pogoj za' osmi semester. 2-! tam; 4. letnik . — Pred opravljanjem diplomskega izpita iz angleškega jezika in knjiz6 sti kot prvega predmeta mora slušatelj opraviti izpit iz snovi angleško bes . tvorje in iz angleške historične slovnice (ob koncu osmega semestra). NuP in zagovarjati mora diplomsko nalogo ali iz historične slovnice ali iz moden1. jezika ali iz književnosti. — Delni diplomski izpit iz angleškega jezika je pogoj za opravljanje nega diplomskega izpita iz angleške in ameriške književnosti. Delni diplomski izpit iz angleškega jezika je pisen in usten. Hipi, sl; )vin, — Za diplomski izpit iz angleške in ameriške književnosti mora Stili poznati angleško književnost od začetka predromantike in nastanka ro^ celotno ameriško književnost ter pregled književnosti angleško govoreč' lili 2.8 rodov. Slušatelj mora poznati snov, ki jo je poslušal na predavanjih in f. , ida v prej navedeni literarnozgodovinv3 p obravnavana na seminarjih ter spada sovni okvir. Diplomski izpit je pisni in ustni. Pisni izpit traja tri ure in je po obsegu enak ustnemu delu izpita. — Pogoj za pridobitev diplome so opravljeni vsi predpisani skupni SP in skupni pedagoško-psihološki predmeti, vsaj 2 tedna prakse pri pouku škega jezika in književnosti v osnovni in srednji šoli ter izpit iz specialne1,1 dike. . t, - Redni študent ponavlja letnik praviloma samo enkrat v svojem vi sol1’ skem izobraževanju. n Ji 1 1 ?-l 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA (samo za Oddelek za gerirH jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani) 6.1 Kadrovski pogoji Za izvajanje programa potrebujemo: za nosilce predmetov habilitirane telje, za vaje in seminarje pa asistente in lektorje. 6.2 Materialni pogoji Izvajalci programa morajo imeti na voljo dovolj ustreznih predaval binetov, fonolaboratorijev, knjižnico s čitalnico in avdiovizualna sre^ (magnetofone, kasetofone, diaprojektorje). MNENJE SESTAVLJAVCEV O PRIPOMBAH KOMISIJE ZA GLED OSNUTKA VIP I. Predlogi za spremembe Dopolnitev k osnutkom učnihprogramov h ^ Vn i(je 'lin InK M ‘t-č V, Pri m Ni a k>v; gleški jezik in književnost ter nemški jezik in književnost (podčrtane so w — Str. 1, l.odst., 1 alinea: besedilo se dopolni—visokošolske in višjih Ol izobrazbe — Str. 2. t. 3.3: vstaviti: Delovne izkušnje — Str. 2, t. 3.4.: postane sedanja t. 3.3. Posebne nadrajenosti. — Str. 3. t. 1.3., 4. odstavek alinea 3—5 se sedaj glasi: Angleški (nemški) jezik mora teoretično in praktično dobro obvl* spoznati mora tudi njegov fonološki in slovnični sistem, tako da ga bo zn9! dajati svojim učencem na osnovni šoli in v raznih VIP. srednjega izobraž* " in njim dostopen način. Pri tem je zlasti pomembno poznavanje področij1,1 ference maternega jezika. Prav tako mora poznati književnost in kulture3”; ško (oz. nemško) govorečih področij. , ! — Str. 3, t. 2.6. se glasi: Povezanost z drugimi programi v usmerit»t — Str. 4, VIP magister angleške oz. nemške književnosti dopušča.m0*' specializacije, ki jo označimo s pripisom (npr. ameriške, avstrijske knjiži JJui sti). II. Komisiji in drugim zainteresiranim želimo dati še nekatera poj3*" 1. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani bo slušatelj tudi v 4. letniku vpisj Jh - - - - ■ netJ > oba predmeta (pri dvopredmetni skupini), vendar bo za drugi (prednic' “vi ft^rn letniku nnmpnipnih nplcai mani ur lent za nrvi fnrpHmpt A V takO ^ tem letniku namenjenih nekaj manj ur kot za:prvi (predmet A), tako-jt,-lahko slušatelj po 3. letniku opravil vse izpite za predmet B, nato pa bo opj Q še izpite za predmet A. Predmetnik bo za predmet B samo v zadnjem I-deloma drugačen od predmeta A. Obe diplomi bosta enakovredni. • 11 Na Pedagoški akademiji v Mariboru bo predmetnik za predmet A in® J)' polnoma enak in obe diplomi enakovredni. 11 Maksimalni in minimalni program bosta na posamezni instituciji v izve nem predmetniku določena tako, da predmeatnik ne bo presegel predpis3 "( števila ur na leto. To pomeni, da je izvedbeni predmetnik v okviru predme" VIP. 2. Zdajšnje besedilo osnutka v t. 3.2.1. Prehodni programi je širše od 3 (^ ga, ki ga je predlagala komisija, in ne tako formalistično. Zdajšnje zahtev( jejo tudi posameznim drugim nadarjenim kandidatom — ne le tistim izl kovne smeri — možnost za študij teh strok, čeprav predvidevamo, da se ■ za ta študij v veliki večini res odločali kandidati iz jezikovne smeri. Takoj” tudi kandidati, ki so si z lastnim izpopolnjevanjem pridobili zahtevano rj znanja tujega jezika — ali pa jo celo presegli — enake možnosti kot drug1 didati. Pripravljavci Osnutka smo upoštevali priporočila, ki dopuščajo do razlik v številu ur pri posameznih predmetih in se hkrati dogovorili za zg° in spodnjo mejo ur, ki naj jih posamezni predmet ima, da predmeatnik^ presegel skupno dovoljenega števila ur. Predmetnike obeh institucij (FF h Ijana in PA Maribor) smo zdaj uskladili toliko, da so vsi predmeti na obeh? v istih letnikih. Kolikor vemo, popolna, stoodstotna izenačenost predme"!, ni bila nikoli dogovorjena, zato smo prepričani, da so zdaj možni razpon' ' kar je in bo v bližnji prihodnosti realno izvedljivo, in v skladu z usmeritvi)"1 sameznega oddelka, zahtevami stroke po strokovno visoko usposobljen'^ plomantih in kadrovskimi možnostmi institucij. 4. Pri nepedagoški usmeritvi ima študent v 3. in 4. letniku po 15 ur prJ vanj iz teorije prevajanja in 45 ur vaj v prevajanju; kar je skupaj 120 ur in' V| 60 ur v obeh letnikih, kot je navedeno v pripombah komisije. Ta študij i1!1, 'h čl v celoti od 120—180 ur manj kot pedagoški študij, vendar bodo ti slus , , bn' '-l • manj kot pedagoški študij imeli več praktičnega, domačega prevajalskega dela in ta študij zato ne lektualno znatno manj zahteven, kot domneva komisija. , o i nap3 ^ 5. Slednjič želimo še pripomniti, da je kljub nekaterim tipkarskim nal"c|h;i in manjšim pomanjkljivostim po našem prepričanju Osnutek napisan taj19 f ^ je klic po lektoriranju odveč. Vsekakor pa bi bilo najbrž prav, da bi pre jemom programov posamezna sorodna področja čimbolj uskladila strok izrazje. N;, ;fli 'klil "11 'S z 'k ir Hi N, 'nj! Vzgojno-izobraževaini program Primerjalna književnost in literarna teorija Sestavine programa 1 UVOD 1.1 Namen osnutka, sestavljavci ipd. Program so sestavili red. prof. dr. Janko Kos, doc. dr. Evald Koren. as. mag. Janez Vrečko, člani Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete in člani nekaterih drugih oddelkov. bah, pri časopisih, revijah in na RTV; ki poroča o literarni produkciji kot časnikar ali objavlja o nji publicistične sestavke, se ukvarja z njo kot bibliotekar ali pa — v povezavi z drugimi pedagoškimi študijskimi smermi — poučuje na osnovni in srednji šoli. 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.5 Smeri 51 primerjalna književnost (v 4. letniku, E, A in B) 52 literarna teorija (v 4. letniku. E, A in B) 53 literarni prevod (v 4. letniku, B) Program je v prvih treh letnikih za vse smeri enak. 1.2 Sestavine programa Splošni podatki o programu, predmetniki in učni načrti o predmetu, obveznosti študentov, usmerjanje, sklep študija, pogoji in izvajanje programa. 2.1 Šifra programa 2.2 PIS PIS za pedagoško usmeritev in PIS za družboslovje. 1.3 Lik diplomanta Literarni komparativist je znanstveni in kulturni delavec, ki opravlja naloge s področja znanstvenega raziskovanja literature, literarnega urejanja v založ- 2.3 Usmeritev Družboslovna, pedagoška. 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Predhodni program: družboslovni, jezikovni in pedagoški, V. Nadaljevalni program: magistrski študij — primerjalna književnost i" rama teorija, VII/2 Sorodni programi: jezikovni programi. 2.4 Ime in vrsta programa Primerjalna književnost in literarna teorija. VIS. 2.7 Strokovni naslovi, dela, naloge in stopnja zahtevnosti dela L diplomirani literarni komparativist (Sl in S2, skupina E; 2. profesor primerjalne književnosti in... (Sl, S2, skupina A); 3. profesor... in primerjalne književnosti (Sl, S2, S3, skupina B)- I.; Dl '"a. e?li n '“m 'Im H 0Cl( 'N kol ■je; i Učilna dela in naloge: enopredmetna skupina Znanstvenoraziskovalno delo, nterarno ali kulturno novinarstvo, ntedniško delo (založba, časopisje, RTV), bibliotekarska dela, nterarna publicistika, ' ^njigarstvo; ^ Študijski skupini A in B a znanstvenoraziskovalno delo (v povezavi z drugimi študijskimi skupi-J' npr. s slavistiko, romanistiko, germanistiko, klasično filologijo, umet-t, zgodovino, muzikologijo, filozofijo, sociologijo kulture, zgodovino, aturgijo^ novinarstvom); “'hliotekarska dela (z enakimi povezavami); nterarno ali kulturno novinarstvo (z enakimi povezavami); ntcdniško delo (v povezavi z drugimi jezikovno-literarnimi študijskimi •"nami); j. Poučevanje na osnovni ali srednji šoli (v povezavi s študijskimi skupina-/slavistika, romanistika, germanistika, klasična filologija, umetnostna zgo-na. muzikologija, sociologija kulture); ' ^famaturška dela (v povezavi s študijem dramaturgije na AGRFT); ••terarna publicistika; ' •tnjigarstvo. ~ 1 Trajanje študija: 4 leta 2.9 Drugi podatki in opombe Qj I „ . Plomant enopredmetne skupine lahko postane učitelj predmeta slovenski K 'n književnost na podlagi dopolnilnega študija s tega področja. J.l TOCOJI ZA VKLJUČ EVA 1J E y Predhodni programi ^ Program za primerjalno književnost in literarno teorijo se lahko brez preji11 znanja vpiše kandidat, ki je uspešno končal družboslovni, jezikovni in J^uški SR program-in splošni kulturni SR program. Kandidati iz-drugih P morajo opraviti preskus znanja. Vsebina in obseg preskusa znanja . “znavanje slovenske književnosti; pregled-svetovne književnosti, pozna-Je temeljnih pojmov stilistike (tropi in figure), metrike (stalne verzne obli-Poetike (literarne zvrsti) ter znanje vsaj enega izmed svetovnih jezikov v družboslovnega, jezikovnega in pedagoškega SR programa. ^EDMETNIK plei priloge! y Navodila za izvajanje predmetnika 1^ letniku imajo študentje enopredmetne skupine dva izbirna predmeta r Ptetjalna književnost, literarna teorija), študentje skupine A prav tako dva ■j J meta (primerjalna književnost in literarna teorija), študentje skupine B pa ■'Primerjalna književnost,-IRiirarna teorija, literarni prevod). L °2’ dol11 zahteva enak obseg znanja, omogoča pa različne oblike: obi-KVanje rednih predavanj in seminarjev, pa tudi posebne konzultacije. Nav-"ost pri predavanjih in seminarjih ni obvezna. Zveznosti študentov, usmerjanje, sklep študija Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Prehodv višji letnik so predpisani posebni pogoji: opravljene seminarske - L®6, opravljeni posamezni ali komisijski izpiti. Poseben pogoj za prehod v I C1''^ so ustrezna dokazila o znanju tujih jezikov: študent enopredmetne f PBie mora poleg nemškega jezika, ki ga obiskuje kot poseben predmet, iz-jri znanje še iz enega tujega (angleščine, francoščine, italijanščine, španšči-tirteščine); študent skupine A mora izkazati znanje dveh tujih jezikov (prvi je ,^Ei, drugi eden od naštetih), študent skupine B pa znanje dveh izmed naš- S i'2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika j^dent lahko med študijem ponavlja letnik samo enkrat, vendar mora ■eiti vsaj polovico učnih obveznosti, ki so predpisane za vpis v višji letnik. ,>tu ob delu se lahko dovoli ponavljanje tudi. če ni opravil polovice ob-'mosti. P, - - nniit-jš. Navodila za svetovanje in usmerjanje med študijem tetovanje in usmerjanje vodi mentor letnika. Študij enopredmetne skupine in skupine A se končaš pisnim in ustnim r°itiskim izpitom po 4. letniku. Pogoj za prijavo k izpitu sta opravljena di-iz predmeta B in diplomsko delo iz predmeta A. ^ udjj sj;Upinc g se količit s pisnim in ustnim diplomskim izpitom, ki ga štu-*Dii 0Priivl Prcd diplomo A. Diplomsko delo opravi po tem izpitu. Diplomski S in diplomsko delo sta pogoj za prijavo k diplomi A. • -. ::--iqcn -n.':. ..i.i P°GOJI ZA IZVAJANJE'PROG RAM A - ,;.,rnboiqir ' ' . . 4* Kadrovski pogoji | Tl Ovajanje programa, ki žifjema sedem predmetov, potrebujemo najmanj lleUe, 3 asistente in honorarnega predavatelja. raabflr r . ■ : fj-, : r -r; or-rj-j-j .,i-.r:a r'jJ 1::\: u'.- ; ijcMbr::,; i' .••ib: ,< i.. .h - ■ irr -n! rri i':-'r. :. ; :r,- r' : r: H”-:- - ' /: yC-. .. .. - :V 6.2 Materialni pogoji Za predavanje in seminarje potrebujemo veliko predavalnico, seminarsko sobo, večji prostor za knjižnico, dva delovna kabineta, magnetofon, grafoskop, episkop in računalnik. 6.3 Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške ali strokovne dejavnosti Program se izvaja v povezavi z znanstvenoraziskovalnim delom na področju primerjalne književnosti in literarne teorije, kot ga načrtujejo srednjeročni in dolgoročni načrti fakultete. Splošni predmeti 1. 2. 3. Semester 4. 5. 6. 7. 8. P P P P P P P P TM-sociologija — — — — 2 — — — TM-filozofija — — — — — 2 — — TM-polit. ekonomija — — — — — — 2 2 TM-politologija SLO in DS — SFRJ 2 2 2 2 — — — — Telesna vzgoja — — 2 2 2 2 2 2 A Predmet I. letnik 2. letnik 3. letnik S 4. letnik Sk. P V S Sk. P ' V S Sk. P V Sk. P v s Uvod v primerjalno književnost 60 2 — 2 — — — — — — — — — — — — Uvod v literarno teorijo 120 2» — 2 — — — — — — — — — Zgodovina svetovne književnosti Primerjalna književnost 180 4 — 2 180 4 2 120 2 — 2 120° 2 — 2 Literarna teorija — — — — 180 4 — 2 120 2 — 2 120° 2 — 2 Metodologija literarne vede — — — — — — — — 120 2 — 2 180 2 — 4 Literarni prevod — — — . — — — — — — — — 60 1 • — 1 Ur 360 360 360 360 ° Po izbiri en predmet B 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik Predmet Sk. P V S Sk. P V S Sk. P V S S k. P v s Uvod v primerjalno književnost 60 2 — 2 — — — — — — — — — — — — Uvod v literarno teorijo 120 2 — 2 — — — — — . — — — — — — Zgodovina svetovne književ nosti 180 4 — 2 180 4 — 2 — — . — — — — — — Primerjalna književnost — — — — — — — — 120 2 — 2 60° — — 2 Literarna teorija — — — — 180 4 — 2 120 2 — 2 60° — — 2 Metodologija literarne vede — — • — ' — — — — 120 2 — 2 60 — — 2 Literarni prevod — — — — — — — — — — — — 60»!— — 2 Ur 360 360 360 g,., 180 ° Po izbiri dva predmeta E .-44- I. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik Predmet Sk. P v S Sk. P v S Sk. P V S Sk. P v S Uvod v primerjalno književnost 60 2 — 2 — — — — — ' — — — — — — — Uvod v literarno teorijo 120 2 — 2 — — — — — — — — Zgodovina svetovne književnosti 180 4 — 2 300 8 — 2 — — — — — — — Primerjalna književnost — — — — — — — — 240 4 — 4 240° 4 — 4 Literarna teorija — — — — 180 4 — 2 240 4 — 4 240° 4 — 4 Metodologija literarne vede — — — — — — — — 240 4 — 4 240 4 — 4 Literarni prevod — — — — ... — — — .- — — — 60 1 1 Slovenski jezik 60 2 — — — — — — — — — Slovenska književnost 60 2 — — 60 2 — — — — — — — — — — Jugoslovanske književnosti 60 2 — — 30 2 — — — — — — — — — — Nemški jezik 120 ' 4 — 120 — 4 — — — — — — — — — Ur 660 690 720 540 ° Po izbiri en predmet UGOTOVITVE delovne komisije strokovnega sveta P1S pedagoške usmeritve za obravnavo osnutka VIP Primerjalna književnost in literarna teorija VIS. Skupina se je sestala v sestavi: Darko Dolinar, Evald Koren, Tine Logar in Ignac Kamenik dne 8. I I. 1984. Na seji ji je bil predložen nov, popravljen osnutek programa, ki naj bi že upošteval pripombe Strokovnega sveta PIS za pedagoško usmeritev z dne 29. 10. 1984. UGOTOVITVE 1. V osnutku naj Se pod točko l.l navedejo najprej sestavljavci poimensko in nato drugi (četudi neimenovani) sodelujoči. 2. V liku diplomanta se pod točko 1.3črta končno besedilo: »...predmeti slovenski jezik in književnost ali pa umetnostno vzgojo.« 3. V točki 2.3 se na koncu besedila doda stavek: »Program v prvih treh letnikih je za vse smeri enak.« 4. Besedilo točke 2.6. se spremeni in se glasi: »Povezanost z drugimi pro-urami v usmeritvi: Predhodni program: družboslovni, jezikovni in pedagoški VlP, SR. V. stopnje zahtevnosti." Nadaljevalni program: Magistrski študij: - 'v.: . . v • ...•• ■ v 1 ' . . v • . - J ■ . u-iv.. ■ • u ' , . . ..’ii.iš :• PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST IN LITERARNA TEORIJA. VIiy2. Sorodni programi: jezikovni VIS programi.« 5. Spremeni se strokovni naslov: 2. profesor primerjalne književnosti in ... (Sl, S2, A skupina); 3. profesor... in primerjalne književnosti (S2, S2, S3, B skupina). Značilna dela in naloge se opišejo in ne navajajo s poklici. 6. Besedilo točke 3.1 se spremeni in se glasi: »Predhodni programi V program za primerjalno književnost in literarno teorijo se lahko brez preskusa znanja vključi kandidat, ki je uspešno končal družboslovni, jezikovni in pedagoški SR program ter splošni kulturni SR program. Kandidati iz drugih smeri morajo opraviti preskus znanju. 7. V točki 3.2 se na koncu prvega odstavka doda besedilo: »...v obsegu družboslovnega, jezikovnega in pedagoškega SR programa.« Vsa navedena literatura za preskus znanja se črta. 8. Predmetnik: črta se »preglednica predmetov« — točka 4.1 in se nadomesti s 3 preglednicami z navedbo ur. 9. Navodila za izvajanje predmetnika naj vsebujejo način izbire predmetov in prilagoditev za študij ob delu. 1(1. Obveznosti študentov tč. 5.1 naj se oblikujejo na novo. 1 I. Dopolnijo se pogoji za ponavljanje posameznega letnika, tč. 5.1., pri učnih načrtih pa študijska literatura. o’ /vifiv - ■•tl -• JLjnt. h. - V'i: ■' .i • 'AA > V : ^i'r; :• oir; •.vi';-. <; -i 1 •m ; .o:4fl ; h.: s ._ ffCm 5 navesti, ne pa jih uvrstiti samo med značilna dela in naloge. 6 t 3. Komisija zahteva, da je zaradi študija B sociologija v pedagoški us( le ' b nujno zagotoviti že določen obseg pedagoško-psiholoških znanj in ust,a° delovno prakso. . i 4. Komisija meni, naj javna strokovna razprava presodi, ali so znanj1 Jel° kjer | ciologije izobraževanje v tem programu potrebna. 5 Komisija je obravnavala tudi zapis s sestanka delovne komisije1 družboslovje, z dne 31. maja 1984, in podprla njene ugotovitve. 'bja) "'m le te; (vend "h pn Ptedt Vzgojno-izobrazevalni program Zgodovina (pedagoška m nepedagoška smer) 1. UVOD 1.1 Osnutek programa VIP za zgodovino so sestavljali naslednji člani in zunanji sodelavci Oddelka za zgodovino filozofske fakultete: redni profesorji dr. Vasilij Melik, dr. Tone Ferenc, dr. Miroslav Stiplovšek, dr. Ignacij Voje, dr. Jože Koropec, docenti dr. Dušan Nečak, dr. Peter Vodopivec, dr. Jože Žon-tar, dr. Matjaž Klemenčič, višji predavatelji Božo Otorepec, Stefan Trojar, Ema Umek, asistenta mag. Rajo Bratož in Vaško Simoniti ter Janez Peršič, znanstveni sodelavec dr. Branko Reisp, dr. Daja Mihelič in lektorja Martin Benedik in Niko Hudelja ter Stanislava Krapež. 1.2 Sestavine osnutka programa so splošni podatki o njem, pogoji za vključevanje vanj, predmetnik, obveznosti študentov in pogoji za izvajanje programa, v prilogi pa so učni načrti za posamezne predmete. 1.3 Lik diplomanta Študij zgodovine je razvejen v dve smeri: Diplomant je usposobljen za opravljanje del in nalog kot: — Sl — profesor zgodovine — S 2 — dipolomirani zgodovinar Profesor zgodovine je pedagoški delavec, katerega naloge so opredeljene s potrebami samoupravne socialistične družbe, z'nalogami osnovne šole in srednjega usmerjenega izobraževanja ter z zahtevami zgodovinskih in pedagoških znanosti. Njegova temeljna naloga je razvijati učenca v ustvarjalno, samostojno, družbeno odgovorno osebnost. Ta smoter uresničuje tako, da —- spoznava individualnost vsakega učenca, spodbuja, usmerja njegov razvoj in vpliva na oblikovanje njihovih učnih in poklicnih interesov; — načrtuje, organizira in uresničuje vzgojno-izobraževalne naloge v osnovnih in srednjih šolah; — organizira, usmerja interese učencev in druge dejavnosti in oblikuje ter utrjuje njihove učne in delovne navade; — s svojim delom in ravnanjem prenaša na mladino družbeno-moralne vrednote socialistične samoupravne družbe; — usklajuje in povezuje svoje delo s sorodnimi vzgojno-izobraževalnimi področji, muzeji, starši, svetovalnimi in zdravstvenimi delavci, društvi, druž-beno-političnimi organizacijami in drugimi. Za uresničevanje teh nalog si diplomant med dodiplomskim študijem pridobi temeljno strokovno in praktično znanje, si oblikuje potrebne osebne lastnosti ter se tako oblikuje v učitelja, ki je strokovno in pedagoško usposobljen za uresničevanje smotrov osnovne in srednje šole. S sodelovanjem v organiziranih oblikah študijskega dela profesor zgodovi- — uresničuje vzgojno-izobraževalne naloge predmetnega področja zgodovine v 6., 7. in 8. razredu osnovne šole kot tudi v srednjem usmerjenem izobraževanju; — zagotavlja spoznavanje pomembnih procesov, pojavov in problemov iz nacionalne in svetovne zgodovine; — omogoča učencem, da s poglobljenim preučevanjem in aktivnimi metodami spoznavajo razvoj in vlogo proizvajalnih sil v družbi, zgodovinske zakonitosti in dejavno vlogo množic; — z aktivnimi oblikami in metodami dela in s primerjavo zgodovinskih in sodobnih družbenih pojavov se učenci usposabljajo za orientacijo v sodobnem svetu; —- vzgaja učence v duhu narodne zavesti, bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov ter v duhu socialističnega humanizma in internacionalizma; — z aktivnimi oblikami in metodami povezuje krajevno zgodovino s širšimi družbenimi dogajanji; — razvija vedoželjnost, potrebe po stalnem izobraževanju in sposobnost samostojnega dela z zgodovinsko informatiko; — obvlada in zna smotrno uporabljati sodobno učno tehnologijo in razviti racionalne in učinkovite metode in oblike vzgojno-izobraževalnega dela; — z aktivnimi metodami dela pri pouku zgodovine razvija samostojnost, kritičnost, ustvarjalnost učencev in razvija delovne navade; — predmet samoupravljanje s temelji marksizma poučuje profesor zgodovine na vseh vrstah šol po veljavnih sklepih Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje po uspešno končanem programu za izpopolnjevanje. Usposobljen je tudi za pouk arhivistike v srednjem usmerjenem izobraževanju. Dipiomirani zgodovinar je s pridobljenim znanjem iz zgodovinskih ved. posebej s poglobljenim seminarskim delom z obvladovanjem obeh glavnih jezikov. virov za slovensko zgodovino z znanjem pomožnih zgodovinskih ved, arhivistike, muzeologije in dodatnega predmeta, usposobljen za nastop dela in opravljanje nalog v arhivih, muzejih in knjižnicah. Usposobljen je tudi za delo v ustanovah in uredništvih, ki se ukvarjajo z izdajanjem zgodovinske literature, kot tudi za začetek znanstvenoraziskovalnega dela v raziskovalnih in drugih ustanovah, ki se ukvarjajo z raziskovalnim delom na področju zgodovine. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU Šifra programa PIS za družboslovno, usmeritev Usmeritev: družboslovna Ime programa: zgodovina; vrsta VIS št. 70 1.1 2.2 2.3 2.4 2.5 Smeri: S 1 zgodovina — nedagoška smer S 2 zgodovina — nepedagoška smer 2.6 Ime predhodnega programa: družboslovni — jezikovni vrsta: 4 SR Ime smeri: družboslovna smer, stopnja zahtevnosti dela: V. 'me zahtevnejšega programa: zgodovina, vrsta: MAG št. 71 Ime smeri: zgodovina, stopnja zahtevnosti dela: VII/2 VIP družboslovno-jezikovna dejavnost, VIP učitelj družbosloVl* kovna smer. V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo tudi kandidati, kis uvedbo usmerjenega izobraževanja končali izobraževanje v gimnaziji1 dagoški gimnaziji. Ključnega pomena za vpis v program študija zgodaj tile predmeti srednje šole: zgodovina, geografija, slovenska književna moupravljanje s temelji marksizma, umetnostna vzgoja. 2.7 Strokovni naziv: S 1 pedagoška smer — profesor zgodovine, naloge: profesor zgodovine S 2 nepedagoška smer — diplomirani zgodovinar, naloge: arhivist, raziskovalec, kustos, bibliotekar Stopnja zahtevnosti dela: S 1 VIi/1 S 2/VII/l V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo tudi kandidati vseh1 'sihoi srednjih šol, ki imajo vsaj 280 ur zgodovine. 3.2.2 Kandidati za vpis v program študija zgodovine, ki niso končali i1 str0] nih predhodnih programov, morajo opraviti preskus znanja, s katerim >a jo, da obvladajo temeljno znanje iz zgodovine in sorodnih strok, ki je P1Pn ten 'eštu 2.8 Trajanje študija: S 1 4 leta S 2 4 leta no, da bodo lahko sledili študiju. 3.2.3 Preskus znanja po obsegu ustreza učnim načrtom zgodovine' it.Ki družboslovno-jezikovna dejavnost. 3.3 Delovna skušnja Pri vključevanju kandidatov, ki prihajajo neposredno iz srednjega US® Si Mar esti 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE nega izobraževanja, delovne skušnje niso potrebne. Pri kandidatih, ki F tek j, • • j _ i „ /___ J -X i- i ______ * r» a .. i; .t_i i' t_____. i L. J 3.2.1 V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po srednješolskem programu oziroma smeri izobraževanja: jajo iz dela (npr. zdajšnji diplomant PA ali dozdajšnji diplomant I. stop11 tpi' želi pridobiti visoko izobrazbo ali nadaljevati študij), je treba ustrezno u( vati delovne skušnje in uspešnost dosedanjega dela — kandidat naj bi K zal z mnenjem delovne organizacije iz katere prihaja. sai 4 PREDMETNIK Letnik 1 2 3 4 Predmet Semester Z L Z L Z L Z L 1. Uvod v študij zgodovine 2 1 2. Antika 2 2 5 5 3. Obča zgodovina od antike do 1918 2 2 4 4 4 4 4 4 4. Jugoslovanska zgodovina od antike do 1918 2 2 2 2 4 4 4 4 5. Slovenska zgodovina od antike do 1918 2 2 2 2 4 4 4 4 6. Sodobna zgodovina 2 3 2 2 12 12 7. Pomožne zgodovinske vede 3 3 8. Arhivistka 2 2 4 4 9. Muzeologija 2 2 10. Proseminar 2 2 11. Nemščina 6 6 6 6 12. Latinščina 6 6 6 6 Dodatni predmet 2 2 2 2 Obveznih ur na teden Predmet A 12 12 12 12 12 12 16 16 Predmet B 12 12 12 12 10 10 8 8 Samostojna skupina 24 24 24 24 26 26 24 24 Obveznih ur na leto Predmet A 360 360 360 480 = 1560 Predmet B 360 360 300 * 240 = 1260 Samostojna skupina 720 720 780 720 = 2940 Metodika pouka zgodovina 90 ur. Razlaga kratic: Z = zimski semester L = letni semester Letnik 1. 2. 3. 4. A B S A B S A B S . A B Predmet L Z L Z L Z L Z L Z L Z L Z L Z L Z L Z Uvod v študij zgodovine Antika Obča zgodovina 2 1 2 2 2 1 2 2 2 1 2 2 od antike do 1918 Jugoslovanska zgodovina od antike do 1918 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 4 4 2 2 4 4 2 2 4 4 2 2 . 3 3 2 2 2 2 3 3 2 2 2 2 5 5 4 4 4 4 2 2 + 4 Slovenska zgodovina od antike do 1918 Sodobna zgodovina Pomožne zgodovinske vede Arhivistika Muzeologija Prosetninar Nemščina Latinščina Dodatni predmet 2 2 2 3 2 2 2 3 2 2 2 3 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 3 2 2 1 1 2 2 6 6 3 3 2 2 2 2 — — — 2 2 2 2 _ 6 6 — — — — — 6 6 — — — — 2 2 6 6 6 6 Skl 12 12 12 12 24 24 12 12 52 11 24 24 12 12 10 H! 26 26 16 J6 8 8 rf lv°dila za izvajanje predmetnika Si “'letniku vpisujejo študentje, ki imajo zgodovino pod A in B, ter štu-yfl Nagoške samostojne skupine v zimskem semestru 2 uri predavanj z1 '" l Uro seminarja iz uvoda v študij zgodovine, 2 uri predavanj iz an-Predavanj iz obče, slovenske in jugoslovanske zgodovine do 1918 jči »d antike do 1750), v zimskem semestru 2 uri in v letnem 3 ure preit1 Udobne zgodovine. Študentje, ki imajo nepedagoško smer, morajo elJ vpisati še 6 ur latinščine in 6 ur nemščine. ti. i61" letniku vpisujejo študentje, ki imajo zgodovino pod A in B, ter čl Samostojne skupine po 4 ure predavanj iz obče zgodovine do 1918 ni edo 1918), po 2 uri predavanj iz slovenske in jugoslovanske zgodo-0' “bje 1750—1918), 2 uri predavanj iz sodobne zgodovine in 2 uri pro-ja ^ Študentje, ki imajo samostojno skupino, vpisujejo še 6 ur latinščine k< s,"ščine. pi E,» letniku vpisujejo študentje, ki imajo zgodovino pod A in B po 4 ju ''inj in 4 ure seminarjev iz antike (predmetno področje grška in rim-za)vina) ter obče, slovenske in jugoslovanske zgodovine do 1918 (ob-, Jntike do 1750), vendar tako, da vpišejo vsak predmet po enkrat. ■’ ki imajo zgodovino pod A, vpisujejo še 3 ure predavanj iz pomožnih ottih ved in 1 uro predavanj iz antike (predmetno področje Stari l ^Udentje pod B pa 1 uro predavanj iz* antike (predmetno področje K^od) }n j uro predavanj iz pomožnih zgodovinskih ved. ^ [!ie samostojne zgodovinske skupine vpisujejo v tretjem letniku 3 ure '1 iz pomožnih zgodovinskih ved, 1 uro predavanj iz antike (pred-odročje Stari Vzhod), 2 uri predavanj in 2 uri seminarja iz antike ilJ110 področje grška in rimska zgodovina), po 2 uri predavanj in po 2 uri J.ifv iz obče, slovenske in jugoslovanske zgodovine do 1918 (obdobje pc^o 1750), 2 uri arhivistike, 2 uri muzeologije in 2 uri dodatni predmet “ iismeritve na enem drugih oddelkov filozofske fakultete (iz umet-[0l Movine, zgodovine književnosti, zgodovine filozofije, etnologije, ar-•otSociologije). [ n “"t letniku vpisujejo študentje, ki imajo zgodovino pod A 8 ur preda-„|i “r seminarjev iz obče, slovenske in jugoslovanske zgodovine do 1918 1 1750—1918) in iz sodobne zgodovine (obdobje 1918—1941, j 10 ^45, po letu 1945), vendar tako, da vpišejo vsak predmet in vsako ofll ^j po enkrat. ^em semestru četrtega letnika vpisujejo študentje, ki imajo zgodo-jsl 'S, 6 ur predavanj in seminarjev iz obče, slovenske in jugoslovanske is'e do 1918 (obdobje 1750—1918) in seminar iz predmeta oziroma bjer pripravljajo diplomsko nalogo. V letnem semestru četrtega let-nji '"jejo ti študentje 6 ur predavanj in seminarjev iz sodobne zgodovine ot)ja) in seminar iz predmeta in obdobja, kjer pripravljajo diplomsko tem letniku vpisujejo študentje samostojne nepedagoške skupine po 2 ,vanj iz obče, slovenske in jugoslovanske zgodovine (obdobje od 1750 ''fr ur predavanj iz sodobne zgodovine (vsa obdobja), 6 ur seminarjev Vendar tako, da izbirajo med predmeti do 1918 in iz sodobne zgodo-“h predavanj in 2 uri seminarja iz arhivistike in 2 uri predavanj iz so-Pfedmeta na enem oddelku filozofske fakultete. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV USMERJANJE IN SKLEP ŠTUDIJA. 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik: Dovoljeno je ponavljanje enega letnika pod pogojem, da kandidat opravi vsaj polovico obveznosti za zadevni letnik. Iz prvega drugi letnik: — izpit iz uvoda v študij zgodovine —; kolokvij v seminarju iz uvoda v študij zgodovine — izpit iz slovenske in jugoslovanske zgodovine do 1918 (obdobje od antike do 1750) — študentje samostojne skupine opravijo še kolokvij iz latinščine in nemščine. iz drugega v tretji letnik: — izpit iz antike — izpit iz obče zgodovine od antike do 1918 — izpit iz slovenske in jugoslovanske zgodovine do 1918 (obdobje 1750—1918) — kolokvij iz proseminarja. Študentje samostojne skupine morajo opraviti še izpit iz nemščine in latinščine. Hkrati lahko študentje vseh usmeritev lahko že po drugem letniku opravljajo izpit iz sodobne zgodovine, ki je pogoj za prehod iz tretjega v četrti letnik. Iz tretjega v četrti letnik: — izpit iz sodobne zgodovine — izpit iz pomožnih zgodovinskih ved — kolokvij iz antike (predmetno področje Stari Vzhod). Študentje samostojne skupine morajo opraviti še kolokvij iz muzeologije in arhivistike. Hkrati lahko vsi študentje že po tretjem letniku opravljajo diplomske izpite iz antike (predmetno področje: grška in rimska zgodovina) in obče, slovenske in jugoslovanske zgodovine od antike do 1918 (obdobje od antike do 1750). Ob koncu četrtega letnika in za pridobitev diplome: — diplomski izpit iz antike (predmetno področje grška in rimska zgodovina) — diplomski izpit iz obče, slovenske in jugoslovanske zgodovine do 1918 (obdobje od antike do 1750) — diplomski izpit iz obče, slovenske in jugoslovanske zgodovine do 1918 (obdobje 1750—1918) — diplomski izpit iz sodobne zgodovine — diplomsko nalogo. Vsi študentje pedagoške smeri morajo opraviti izpit iz metodike pouka zgodovine in imeti dva nastopa. Študentje samostojne skupine morajo opraviti izpit iz arhivistike in kolokvij iz izbranega dodatnega predmeta. Druge obveznosti: vsi študentje pedagoške smeri morajo opraviti izpit iz metodike pouka zgodovine in imeti dva nastopa. Študentje samostojne skupine morajo opraviti izpit iz arhivistike in kolokvij iz izbranega dodatnega predmeta. Druge obveznosti: vsi študentje morajo v izbranih in vpisanih seminarjih sodelovati z referati, hkrati pa se morajo obvezno udeleževati z letnimi načrti predpisanih terenskih vaj in ekskurzij. 5.1 Svetovanje in usmerjanje med študijem Usmerjanje in svetovanje med študijem se izvaja pri rednih konzultacijah, ki jih imajo vsi učitelji in asistenti naimani po štiri ure na teden. 6.1 Kadrovski pogoji Za izvajanje tega programa je potrebnih 10 pedagoškoznanstvenih delavcev, predavatelj za metodiko pouka zgodovine in 6 asistentov za izvajanje seminarskih in proseminarskih vaj, vaj iz uvoda v študij zgodovine in konzultaci j, vsi s polnim delovnim časom, 3 lektorji za izvajanje pouka latinščine in nemščine ter šest zunanjih sodelavcev s skrajšanim delovnim časom. Za izvajanje pedagoškega programa na pa Maribor potrebujemo 5 učiteljev in 3 asistente. Vsi morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o usmerjenem izobraževanju. 6.2 Materialni pogoji Za izvajanje programa so potrebne 4 opremljene učilnice. Dodatna oprema bo potrebna za izvajanje programa metodike pouka zgodovine. Pogoj za uspešno izvajanje programa je redna nabava domače in tuje literature oziroma edicij virov in možnost za razmnoževanje gradiva za izvajanje seminarskih vaj. 6.3 Usmeritev znanstvenoraziskovalnih dejavnosti Sodelavci Oddelka za zgodovino in PA Maribor se vključujejo v Usmerjeni raziskovalni program Zgodovina Slovencev. To znanstvenoraziskovalno delo je tesno povezano z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega programa. Pedagoško znanstveni delavci Oddelka za zgodovino pa sodelujejo tudi pri izvajanju drugih raziskovalnih projektov s področja zgodovine. Namen tega dela je vključevanje raziskovalnih dosežkov v družbeno prakso in pospešeno vključevanje rezultatov raziskovalnega dela v vzgojno-izobraževalni proces. UGOTOVITVE delovne komisije strokovnega sveta PIS za pedagoško usmeritev za obravnavo osnutka VIP Zgodovina. Komisija, ki so jo sestavljali Branko Božič, predsednik, Lado Pavliha, Matjaž Klemenčič, Ljubica Šuligoj, Prvenka Turk, Olga Zorn, Dušan Nečak, Marija Tome in Ignac Kamenik, se je drugič sestala 12. 11. 1984. UGOTOVITVE 1. Predstavniki oblikovalcev, FF, PA Ljubljana in PA Maribor ter zastopnica Zavoda SRS za šolstvo Prvenka Turk se sestanejo v petek 16. 11. 1984. 2. Na sestanku bodo nosilci programa FF skušali uskladiti predloženi osnutek VIP s pripombami v okviru temeljnih sestavin programa. 3. Vsebinske pripombe k osnutku programa bodo obravnavane v javni strokovni razpravi do 3. 12. 1984. 4. FF bo strokovnemu svetu PIS za pedagoško usmeritev predložila usklajen osnutek programa v torek, 20. 11. 1984. 5. V pripravah na pogovor, ki bo v petek, 16. 11. 1984, naj FF upošteva osnutek programa PA Ljubljana in pisne pripombe PA Maribor. Vzgojno-izobraževalni program Psihologija ■hi P ■ en osnutka Sljlologija obsega podatke o visokošolskem študiju psihologije kot sa-— '“študijske skupine. Program izhaja iz dosedanjega programa, sprejete [ str°ke in je dopolnjen s sodobnimi spoznanji stroke. Pri sestavljanju 0 “so sodelovali vsi učitelji oddelka za psihologijo in nekaj zunanjih so- 1 P' '• Program smo usklajevali na več sejah študijske komisije in na nekaj (jtelka. V ožji komisiji pa so sodelovali naslednji člani oddelka: ,e '■ Klas Brenk, izr. prof. dr. Edvard Konrad, izr. prof. dr. Janek Musek, “arija Petrič, red. prof. dr. Ivan Toličič, asist. dr. Peter Umek in doc. Žagar. ‘f! ^tavine programa c! “k je sestavljen po navodilih CRU, str. 5. Osnovni podatki o programu uf ’>ISan' metodologiji sledijo v Uvodu. 10 ^ diplomanta '"'rani psiholog je delavec z visokošolsko izobrazbo, ki ga usposablja ?°)no opravljanje temeljnih nalog na področju psihološkega strokov-AŽe naloge zajemajo pridobivanje in razvijanje psiholoških spoznanj, K teh spoznanj, njihovo uporabo na različnih področjih človekovega )ain medosebnih odnosov ter sodelovanja z drugimi psihologi in z de-■ Sh strok in profilov. Sodeluje na vseh področjih družbene dejavnosti 'Psihološke probleme v okviru družbenopolitičnih skupnosti, družbe-! “atskih in kulturnopolitičnih skupnosti, družbenogospodarskih in “stvarjalnih dejavnosti. Opravljanje delovnih nalog temelji na dog-Blnoloških znanosti, na načelih psihološke strokovne etike, na oseb-“'°sti diplomanta in je usmerjeno k napredku in humanizaciji posa-skupin in družbe. ,^6 preučuje vedenje človeka in njegove duševne procese ter predlaga ij Zvezi s psihološkimi problemi na različnih področjih (vzgoja in izo-|)7ei socialno skrbstvo, delo, proizvodnja in gospodarstvo, ljudska a5'n družbena samozaščita, šport, sodstvo itd.). Načrtuje in izvaja opa-r.zato, da bi ugotavljal duševne in psihofizične lastnosti, razčlenjuje “ačnih dejavnikov na vedenje človeka in njegovo doživljanje. Razvija „“ ia postopke za ugotavljanje sposobnosti, stališč in drugih osebnost-;,l n°sti, interpretira dobljene podatke in s svojimi ukrepi prispeva k H '“amu vključevanju ljudi v njihovo socialno in delovno okolje. Pri svo-|js “e lahko usmeri na posebna področja psihologije, ki mu omogočajc ]0ue strokovnega dela. lrani psiholog pridobi med visokošolskim študijem temeljno znanjs st“*jPodročja psiholoških znanosti in nekaterih s psihologijo povezani! , (o znanje je podlaga za nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje \ >“diplomskega študija, strokovnega izpopolnjevanja in specializacije . dobljeno znanje mu omogoča uspešno opravljanje posebno zahtevnil 'bološkega strokovnega dela. "?SNl podatki o programu p!** programa: h b: družboslovje l“,#eritev: družboslovna 'n vrsta programa: urjjologija ^ pridobitev visoke izobrazbe (VIS). l0Vri °ine smeri ni, program se izvaja z izbirnimi predmeti. p . 4 llVezanost z drugimi programi v usmeritvi ®le predhodnega programa / ^ ovno-jezikovna in pedagoška usmeritev kli 0Vno'matematKna tehnologija 'olo ■ ena zahtevnejših programov lolo8'!3’ program za'pridobitev magisterija )o,08!J.a za področje vzgoje in izobraževanja, specializacija &,8lla dela, specializacija Psihologija, specializacija. Ci0kovni naslov rani psiholog (VILI) - i Jaai«nje študija ■D ru§' podatki in opombe ; (!o,> ŽA vključitev v izobraževanje sitiejln'kse lahko vpišejo kandidati, ki so končali štiriletni program v srednjem izobraževanju po programih: Družboslovno-jezikc dejavnost, Naravoslovno-matematična tehnologija, Učitelj. V prvi letnik se lahko brez preskusa znanja vpišejo tudi kandidati, ki so končali gimnazijo splošne ali gimnazijo pedagoške smeri, vzgojiteljsko šolo, srednjo tehniško šolo, in sicer po programih, veljavnih pred uvajanjem srednjega usmerjenega izobraževanja. Kandidati, ki so končali drug program, oziroma smer v srednjem izobraževanju, kjer traja izobraževanje štiri leta, se lahko vpišejo v prvi letnik, če dokažejo, da obvladajo psihologijo in tuji jezik v okviru družboslovno-jezikovnega programa. Preskus znanja za kandidate, ki niso končali štiriletnega programa oziroma smeri v srednjem izobraževanju (5. težavnostna stopnja, obsega predmete, ki jih predvideva družboslovno-jezikovni program, nujno pa psihologijo, matematiko, biologijo in tuji jezik. 4. PREDMETNIK 4.1 Preglednica predmetov Predmet Obseg ur Pred. Vaje Sem. 1. LETNIK Uvod v psihologijo in psihološko metodologijo Motivacija in emocije Zaznavni procesi Višji spoznavni procesi Razvojna psihologija Statistika za psihologe Matematika za psihologe Obča fiziologija Ekologija za psihologe SLO° Sociologija0 Politična ekonomija0 Skupaj: 60 75 75 90 120 150 60 90 60 60 30 30 900 60 45 45 60 60 90 30 75 30 60 30 30 615 30 30 30 60 60 30 15 30 285 1 1 II 1 I! 1 1 I 1 1 1 2. LETNIK Razvojna psihologija 150 90 60 — Zgodovina in smeri psihologije Psihologija osebnosti 45 120 45 90 30 — Socialna psihologija Psihometrija 150 120 60 60 60 60 30 Psihopatologija s socialno patologijo 90 75 15 — Nevrologija za psihologe 60 45 15 — Fiziologija dela 90 60 30 — SLO° 45 45 — — Politologija0 30 30 — — Skupaj: 900 600 270 30 3. LETNIK Razvojna psihologija 60 — — 60 Psihologija osebnosti (in obča psihologija) 90 — — 90 Socialna psihologija. Psihometrija 60 120 60 60 60 — Psihologija dela 180 60 60 60 Klinična psihologija 180 60 60 60 Pedagoška psihologija 180 60 60 60 Filozofija0 30 30 — ~~ Skupaj: 900 330 240 330 4. LETNIK Socialna psihologija Psihometrija 120 45 15 60 60 30 Psihologija dela 180 60 60 60 Klinična psihologija 180 60 60 60 Pedagoška psihologija 180 60 60 60 Filozofija0 15 15 — — do 50. Izbirni predmeti v paketu 180 180 — — Skupaj: 900 390 240 270 4. Letnik — izbirni predmeti Paket b: Klinična psihologija Teorije nevroz Diagnostični in svetovalni psihološki pogovor Skupinsko terapevtsko delo Izbrani klinično-diagnostični postopki in tehnike Paket c: Pedagoška psihologija Teoretične in praktične dileme razvojne psihologije Delo s skupinami v šoli Šolsko in poklicno usmerjanje Osnove pedagogike in didaktike Specialna metodika psihologije Paket č: Psihologija dela Inženirska psihologija Industrijska socialna psihologija Psihologija potrošnikov Organizacija dela Psihologija v prometu Paket d: Psihologija človeka v biofizičnem in družbenem okolju Psihologija kulture Komunikacijska psihologija Ekološka psihologija Psihologija v družbeni samozaščiti in SLO Modeli znanstvene analize osebnosti • Skupni predmeti OPOMBA: Študenti psihologije morajo med štiriletnim študijem opraviti tudi obvezno 320-urno prakso. 4.2. Navodila za izvajanje predmetov Na oddelku za psihologijo se izvajajo vaje v naslednjih oblikah: 1. Teoretske vaje (TV): demonstracija, simulacija ali teoretični uvod k drugim oblikam vaj; izvajajo se frontalno z vsem letnikom ali v večjih skupinah (15 do 20 študentov). 2. Eksperimentalne vaje (EV): aktivno sodelovanje študentov v eksperimentalnem postopku; izvajajo se v večjih(10do 15) ali manjših skupinah (5 do 10) študentov. 3. Laboratorijske vaje LV): delo s poskusno osebo v laboratoriju in uporaba zahtevnejše raziskovalne opreme; izvajajo se samo v manjših skupinah (3 do 6). 4. Terenske vaje (TE) se izvajajo v delovnih organizacijah, VVO, šolah in zdravstvenih ustanovah; izvajajo se samo v manjših skupinah (3 do 6). 5. Klinične vaje (KV) se izvajajo samo v zdravstvenih ustanovah; značilno je individualno delo študenta z bolnikom. Študij psihologije se zaradi narave predmeta preučevanja (človek) in posebne metodologije bistveno razlikuje od drugih strok. Zato je treba predvsem pri izvedbi vaj upoštevati navedene posebnosti: L Pri večini vaj morata zaradi zahtevnosti in empiričnega prijema izvajati predpisani program učitelj in sodelavec praviloma skupaj in sočasno. 2. Terenske vaje pri aplikativnih predmetih se morajo izvajati v zelo majhnih skupinah (3 do 6 študentov) na eni strani zato, ker je treba upoštevati tehnične, varnostne, higienske in druge zakonsko določene normative, na drugi strani pa zato, da čim manj moti mo izvajanje delovnega, učno-vzgojnega ali terapevtskega procesa v ustanovi, kjer potekajo vaje. Pri nekaterih teoretskih predmetih je prav tako nujno, da se izvajajo laboratorijske vaje v majhnih skupinah (2 do 3 študenti) predvsem zaradi prostor-sko-tehničnih razmer (delo z unikatnimi aparaturami, delo v posebnih eksperimentalnih razmerah). Seminarsko delo izvajata učitelj in sodelavec skupaj in sočasno. Posebej opozarjamo na to: — da se študentova obremenitev po programu razlikuje od prikazane študentove obremenitve zaradi izbirnih predmetov v 3. in 4. letniku; — da se študentova obremenitev po programu razlikuje od izvajalčeve pri posameznem predmetu zaradi izvajanja vaj v malih skupinah; — da se študentova obremenitev po programu razlikuje od izvajalčeve pri posameznem predmetu zaradi tega, ker določen del seminarjev in vaj izvajata učitelj in sodelavec skupaj in sočasno, To pomeni, da na veljavnem urniku oddelka za psihologijo ni mogoče prikazati resničnega poteka učnega programa in s tem tudi stvarnih obremenitev izvajalcev programa. Skupna značilnost je ta, da se izvajalci vaj, ki potekajo v letniku v manjših skupinah, prej dogovorijo o sočasnem poteku vaj in jih uskladijo med seboj, glede na možnosti izvajanja v delovnih organizacijah in s študenti glede na urnik. Zato tako organizirane obveznosti ni mogoče natančno časovno in prostorsko prikazati niti za študente. Pri tem poudarjamo, da smo zelo odvisni od pripravljenosti in možnosti delovnih organizacij za sprejem študentov. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA Obiskovanje vaj in seminarjev je obvezno, prav tako je obvezna tudi praksa, ki obsega 320 ur. Obveznosti pri vajah, seminarjih in delovni praksi so določene s posebnim pravilnikom oddelka. Za prehod iz prvega v drugi letnik mora študent narediti vse kolokvije in izpite za predmete, ki so v predmetniku prvega letnika. Za prehod iz drugega v tretji letnik mora študent narediti vse kolokvije in izpite za predmete, ki so v predmetniku drugega letnika. Narediti mora tudi seminarski referat. Za prehodiz tretjega v četrti letnik mora študent narediti vse kolokvi je in izpite, ki so v predmetniku tretjega letnika, poleg tega pa seminarske referate v vseh predpisanih seminarjih, v prosto izbranem seminarju pa tudi seminarsko nalogo. Do prijave k diplomskemu izpitu mora študent narediti vse kolokvije in izpite, ki so v predmetniku četrtega letnika, izdelati seminarske referate pri vseh seminarjih, v četrtem letniku, v prosto izbranem seminarju četrtega letnika pa seminarsko nalogo. Napisati in oddati mora diplomsko delo, ki mora biti pozitivno ocenjeno. Diplomko delo oceni mentor. Študent predstavi in zagovarja diplomsko delo v enem izmed seminarjev. Oddati mora tudi dnevnik o opravljeni delovni praksi. Študij na visokošolski stopnji konča z uspešno opravljenim diplomskim izpitom pred tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo učitelji oddelka. Komisija postavlja vprašanja, ki so povezana z diplomsko nalogo in ugotavlja tudi kandidatovo splošno razgledanost v stroki. Na diplomskem izpitu se zahteva sintetično znanje. Študent lahko v posebnih primerih napreduje iz letnika v letnik tudi, če ni izpolnil vseh predpisanih pogojev. O tem odloča ustrezna fakultetna komisija po poprejšnjem posvetu z oddelkom in v skladu s statutom fakultete in pravilnikom komisije. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Kadrovski in materialni pogoji so povzeti po osnutku srednjeročnega načrta Oddelka za psihologijo za obdobje 1986/90. Za izvajanje programa potrebujemo: — 17 visokošolskih učiteljev (sedanji program 15) — 14 visokošolskih sodelavcev (sedanji program 8) — 2 laboranta — 1 bibliotekarja — 1 dokumentalista — 1 pisarniškega referenta — zunanje sodelavce. 6.2 Materialni pogoji Zdajšnja didaktična in tehnična oprema Oddelka za psihologijo je za korektno izvajanje študijskega programa nezadostna in zastarela. Že za normalno izvajanje zdajšnjega, predvsem pa novega programa, bi takoj nujno potrebovali: 1. didaktično opremo: — 2 grafoskopa — 2 diaprojektorja — mikročitalec — 2 VHP videokameri — 2 videomonitorja 2. računalniško opremo: — 2 mikroračunalnika do 64 kB (npr. commodore — 64) — mikroračunalnik do 512 kB in per. do 2 MB (npr. IBM-PC) — močnejši, ineraktivno usmerjen sistem s priključki do 16 terminalov (npr. mikro-VAX) 3. drugo opremo: — 3 električne pisalne stroje (z vmesnikom RF-232) — električni ciklograf — 4 pohištvene omare — varnostno omaro za teste (kovinska) 4. prostore: — čitalnico oz. študijski prostor za študente (lahko v okviru fakultete) — delovni kabinet — laboratorij za 15 študentov UGOTOVITVE skupine za obravnavo osnutkov VIP za psiholpgijo v visokemm izobraževanju. Skupina, ki so jo sestavljali: Bogdan Kavčič, Janez Musek, Tanja Šeme. Vera Doma, Janez Praper (odsoten), Marija Urankar (odsotna), Janko Plemenitaš (pisne pripombe) in Marjan Šetinc (s Pedagoškega inštituta) je na seji dne 12. 9. 1984 obravnavala osnutek VIP (VIS) Psihologija. Oblikovalci osnutkov še niso predložili podiplomskih programov specializacije in magisterija predvidenih v programski zasnovi. (IZS programi: Psihologija za področje vzgoje in izobraževanja, Psihologija dela. Klinična psihologija. Psihologija Nn loške medsebojnih odnosov in samoupravljanja-ter VIP MAG Psihologji" ije^ ^ Slavnik Filozofske fakultete tov. Musek je povedal, da podiplomsKiP še"niso oblikovani. UGOTOVITVE 1. Shl "bih, i .. Osnutek obravnavanega programa je pomanjkljivo oblikovanji ^ ^ kovno kot tudi vsebinsko, zato predlagamo oblikovalcem, da ga dop° e,), obravnave na Strokovnem svetu PIS. Pisne dopolnitve naj pošljejo d° !Voj ;ga ttasta: 'jno i tembra 1984 na Posebno izobraževalno skupnost za družboslovno11? 'imon' (strokovnemu svetu). Strokovnemu svetu naj tudi sporočijo, zakaj1,1 j- p kovali podiplomskih programov in kdaj jih bodo predložili. Sgoj r 2. Skupina je ugotovila tele pomanjkljivosti osnutka VIP: n, .c — Osnutek nima vseh sestavin programa: v uvodu manjka pr£^ . a programa, sestavljalci in postopek oblikovanja; splošni podatki o P?, t St niso skladni s programsko zasnovo (redakcija); pogoji za vključevanj ;eaiigo: natančni in nepopolni; predmetnik in učni načrti se ne skladajo 111 J'1^« manjkljivi, nenatančen je izračun števila ur; v celoti manjkata poglavji Urin ] nosti študentov, usmerjanje, sklep študija in Pogoji za izvajanje pnT,a)op To je treba dopolniti še v osnutku do 17. 9. 1984. . — Vsebinske pripombe: Iv Pl — Nazivi predmetov v predmetniku in učni načrti se ne ujemaj0' * predmeti so slabo prikazani (kateri in koliko ter kdaj se pojavijo). PF I, 5. preverjanje znanja pri posameznih predmetih je preveč subjektivno, P^ u je več objektivizacije ocenjevanja; program je premalo interdiscipli118. snovan. Posamezni predmeti so preveč razdrobljeni po letnikih (psl’ metodologija), nekateri so preveč podrobni, za druge zato ni več pr° Vsebina predmeta psihologija zrele dobe in staranja (4. letnik) naj se'1 predmet razvojna psihologija. Skupni predmet naravoslovje in teh111 (programsko jedro) ni posebej vključen, čeprav bi ga glede na vertikal® p njgram je usmerjen k usposabljanju za prakso, za izvajalce in nosilce ^ ^JHega procesa, vendar pa je vpet tudi v teorijo in daje študentom podlago ac*aljnji ustrezni študij na III. stopnji. . »>» študij je dvopredmeten in zasnovan interdisciplinarno. Obsega temeljno :1I1J l£ apško, psihološko in metodološko znanje, pa tudi posebno znanje, ki pre-1 klasični okvir pedagoške znanosti. Študent se usposablja za vzgojno delo v |VII Je.n' Pomenu besede v vzgojnih organizacijah, pa tudi v organizacijah, ki pw Jo poleg drugih funkcij tudi vzgojno funkcijo. Predmet B usposablja za eno od vsebinskih področij vzgojnega delovanja. Zato je mogoče študij domskega vzgojitelja povezovati z vsemi drugimi pedagoškimi študijskimi smermi na filozofski fakulteti, pa tudi zunaj nje. To bo vzgojitelju omogočalo strokovno delovanje pri dejavnostih v prostem času, mentorstvu in učenju. 5. Program temelji na predpostavki, da je vzgoja stroka, ki ima svoj predmet in metode, predmet, ki se nanaša na področje posebnega družbenega pomena. Z upoštevanjem navedenih predpostavk želimo takole oblikovati lik vzgojitelja — diplomanta: — Diplomirani vzgojitelj je usposobljen za vzgojno delo z mladino, vključeno v osnovno šolanje in srednje usmerjeno izobraževanje, pa tudi s študentsko mladino. V stiku z mladimi prevzema vodenje, animiranje, organiziranje vzgojne dejavnosti, mentorstva, svetovanja, pomoči in usmerjanja. — Pozna možnosti, prednosti in pomanjkljivosti institucionalne vzgoje, ekološko-psihološke zakonitosti, skupinsko dinamične, socialno-psihološke in sociološke zakonitosti institucionalnega življenja in zna ob upoštevanju le-teh usmerjati vzgojne posege tako, da uresničuje cilje in smotre samoupravne socialistične pedagogike. ,1* in< psil’"'-- S [alc kd predmetnik ^Upni del za obe smeri Letnik Skupno število ur 1. 2. 3. 4. 1(30) 0,5 (15) — — 45 1(30) — — — 30 — 1(30) — — 30 2(60) 1,5 (45) — — 105 — 2(60) — — 60 2(60) — — — 60 2(60) — — — 60 — 2 (60) 2(60) 1(30) 150 2(60) — — — 60 — 2 (60) 2(60) — 120 — — — 2(60) 60 4(120) . — — 120 2(60) — — — 60 — 2 (60) — — 60 2 (60) — — — 60 — — 2(60) — 60 — — 3(90) 90 — — ' 2(60) 60 — — 2(60) — 60 18 (540) 11(330) 8 (240) 8 (240) 1290 Predmet w ?0|'lična ekonomija olst Etologija ju 9— DS jr^ologija in ekonomika vzgoje in izobr. Jinparatjvna pedagogika in zgodovina šol. > Ca in komparativna andragogika cdagoška metodologija I žil' ^dagoška metodologija II v< hVod v pedagoško statistiko v^Vnin« ncihnlnoiiii k -vojna psihologija ^dagoška psihologija penologija osebnosti s psihodinamiko j, nsgoška sociologija . eorija domske vzgoje T»>nje vedenja in osebnosti -kumII %U£aj 1 (30) 1 (30) 2 (60) 2 (60) 2 (60) 2 (60) 3(90) 2 (60) 2 (60) 3 (90) 3 (90) 2 (60) 2(60) 2 (60) 6(180) 11(330) 12 (360) raksa: 2. letnik — 10 dni, 3. letnik — 20 dni, 4. letnik — 20 dni. 30 30 120 60 180 90 120 120 60 60 870 — Ima posluh za posebnosti institucionalnega življenja, za medosebne odnose in skupinsko dinamične procese ter je naklonjen mladim, ne glede na njihove individualne posebnosti. Usmerjen je tako, da sprejema učenca kot enakovrednega partnerja, da razume vzgojno delovanje kot odprt sistem, da je pri tem ustvarjalen in da išče v celostnih vzgojnih situacijah vedno nove rešitve. Usposobljen je za delo s posameznikom, z mlado in veliko skupino. — Usposobljen je za prakso, vendar za prakso, ki jo lahko razume in pojasnjuje s teoretičnim znanjem in spoznavanjem zakonitosti. Z ustvarjalnim delom v praksi lahko prispeva tudi k teoriji vzgoje. — Usposobljen je za raziskovalno delo in za poglobljeno teoretično obravnavo na področju vzgoje. H SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 1. Šifra programa: 2. Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev in PIS za pedagoško usmeritev. 3. Usmeritev je družboslovna in pedagoška. 4. Ime programa: Pedagogika. Ime smeri: smer A: pedagog smer B: domski vzgojitelj. 4. Vrsta programa: program za pridobitev visoke izobrazbe. 6. Ime predhodnih programov: Družboslovni, jezikovni in pedagoški. 7. Imena zahtevnejših programov: Šolska pedagogika — specializacija Predšolska pedagogika — specializacija Domska pedagogika — specializacija Andragogika — specializacija Specialna pedagogika — specializacija Pedagogika — program za pridobitev magisterija Specialne metodike pouka (različnih strok) — program za pridobitev magisterija. i. Strokovni naslov: smer pedagog: diplomirani pedagog (VII/1) smer domski vzgojitelj: diplomirani domski vzgojitelj (VII/l) 9. Trajanje študija: štiri leta. III POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE V prvi letnik se lahko vpišejo kandidati, ki so končali štiriletni program oziroma smer v srednjem izobraževanju, in sicer po programih: Učitelj, Vzgojil Ij predšolskih otrok, Družboslovno-jezikovni, Naravoslovno-matematična tehnologija in Splošna kultura. Kandidati, ki so končali katerikoli drug program oziroma smer v srednjem izobraževanju, kjer traja izobraževanje štiri leta, se lahko vpišejo v prvi letnik, če uspešno opravijo sprejemni izpit iz pedagogike in iz psihologije v obsegu znanj, ki ga za te predmete določa program Učitelj. Vsi drugi kandidati, ki niso končali štiriletnega programa oziroma smeri v srednjem izobraževanju, se lahko vpišejo, če uspešno opravijo sprejemni izpit iz pedagogike, psihologije, tujega jezika, maternega jezika in matematike v obsegu programa Učitelj. V prvi letnik se lahko brez sprejemnega izpita vpišejo tudi kandidati, ki so končali gi mnazijo splošne ali gi mnazijo pedagoške smeri ali vzgojiteljsko srednjo šolo po programih, veljavnih pred uvajanjem srednjega usmerjenega izobraževanja. IV PREDMETNIK Pri predmetu industrijska pedagogika in andragogika morajo študenti 4. letniku opraviti 30 ur hospitacij in prakse v ustreznih ozdih. Študentom obeh smeri se omogoči tudi fakultativno obiskovanje računalništva in informatike — najmanj 60 ur. Fakultativni tečaj bo organiziran v sodelovanju z drugimi oddelki. V. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU IN ZA KONČANJE IZOBRAŽEVANJA 1. Pogoji za napredovanje po programu in druge obveznosti študentov so podrobno opredeljeni v učnih načrtih za posamezne predmete. Znanje se preverja v skladu z naravo predmeta z izpiti, pri seminarjih in vajah. Pra' 'lome mora študent za napredovanje v naslednji letnik opraviti izpite in drug bvez-nosti, ki so navedene v učnih načrtih, iz vseh predmetov, ki se končajo v prejšnjem letniku. Prav tako morajo študenti v skladu s predmetnikom opraviti delovno prakso v ustreznem letniku. 2. Za dokončanje izobraževanja po programu mora vsak študent izdelati pisno diplomsko nalogo, ki je tematsko vezana na ustrezno smer oziroma skupino izbirnih predmetov ali pa na ustrezno disciplino, zastopano v skupnem delu predmetnika, in opraviti diplomski izpit, ki obsega zagovor pisne diplomske naloge. 3. Študent lahko ponavlja letnik, če opravi najmanj polovico izpitov, ki so s programom določeni kot pogoj za napredovanje v višji letnik. VI POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 2. Kadrovski pogoji so določeni v posameznih učnih načrtih. Za izvedbo programa, v katerem je tudi nova smer za domsko vzgojo, kjer naj bi v skladu z dogovorom, sprejetim v pripravi programskih zasnov, prešlo izobraževanje s srednje višješolske na visokošolsko raven, je potrebnih 17 učiteljev, zaposlenih s polnim delovnim časom, ter 6 učiteljev kot zunanjih sodelavcev, bibliotekar in pisarniški referent. 2. Materialni pogoji so podrobneje določeni v učnih načrtih. Predstavljamo le tiste, ki bi jih morali izpolniti ob sedanjih. Sedanje razmere namreč za izvedbo novega programa niso ustrezne, zlasti zaradi predvidene razširitve študija na področje domske vzgoje. Potrebovali bi najmanj še eno večjo in tri manjše predavalnice, šest kabinetov, možnost priključka na računalnik za raziskovanje in študij, opremljen didaktični kabinet,-nujne pripomočke za izvedbo predavanj, seminarjev in vaj (magnetofon, grafoskop in diaprojektor). Organizirana bi morala biti mreža šol, domov za učence in drugih organizacij združenega dela za izvajanje vaj, hospitacij. nastopov in delovne prakse študentov. UGOTOVITVE skupne delovne skupine obeh strokovnih svetov za presojo osnutkov VIP v visokem izobraževanju za pedagogiko. Skupina je v sestavi: Jure Smerdelj, Zdenko Medveš, Sonja Klemenčič, Ana Tomič, Marija Tome, Oskar Avtor, Tatjana Šeme (odsotna), Miro Lužnik (odsoten), Zoran Bizjak (odsoten), Bariča Marentič-Požarnik (odsotna) in Danica Golli (odsotna) na svoji 2. seji dne 8.11.1984 obravnavala spremembe in dopolnitve k osnutku vzgojno-izobraževalnega programa Pedagogika (VIS), ki jih je predložila Filozofska fakulteta. Oddelek za pedagogiko. Ugotovitve: 1. Predložene spremembe in dopolnitve k osnutku podiplomskega visokošolskega programa Pedagogika terjajo spremembo programskih zasnov, ker oblikovalci osnutka predlagajo namesto programa brez smeri, program z dvema smerema, in sicer: smer A — pedagog, smer B —domski vzgojitelj. Sočasno predlagajo spremembo svojega prvotnega predloga glede strokovnega naziva diplomantov (profesor pedagogike) in predlagajo naziv v skladu s programsko zasnovo, to je: diplomirani pedagog oz. diplomirani domski vzgojitelj in (drugi predmet). Za spremembo programa so se oblikovalci odločili zaradi pobude Pedagoške akademije v Ljubljani, da bi se vzgojno-izobraževalni program Vzgojitelj v domovih (VIS) v programski zasnovi PIS za pedagoško usmeritev spremenil v eno od smeri VIP za učitelja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (VIS) in sicer z nazivom »Defektolog za vedenjsko in osebnostno motene«. S to spremembo bi samostojni program Vzgojitelj v domovih, po katerem naj bi se izobraževali prihodnji vzgojitelji v različnih domovih za učence, izginil; zato so se oblikovalci osnutka VIP Pedagogika odločili, da ga vključijo v svoj program, kamor po strokovni osnovi tudi spada. Poleg navedenih sprememb vsebujejo dopolnitve k osnutku VIP Pedagogika tudi konkretne popravke, ki jih je skupina predlagala na svojem prvem sestanku (glej točko 3-ugotovitve z dne 25! 9. 1984). 2. Predmetnik in učni načrti: predložen je osnutek predmetnika za dvo-predmetni študij; predmetnik za enopredmetni študij še ni izdelan; predvidevajo. da ga bodo pripravili pozneje. Pripravljeni so učni načrti za strokovne predmete nove smeri »domski vzgojitelj«; zaradi preureditve programa pa so nekateri predmeti izpadli. 3. V razpravi je bilo danih nekaj vsebinskih pripomb, predvsem k liku diplomanta. Dogovorjeno je bilo, da predlagatelji pripombe v pisni obliki posredujejo strokovnima svetoma ali neposredno oblikovalcem programa med javno strokovno razpravo. 4. Ob predlogu PA Ljubljana za spremembo programskih zasnov za V1P Vzgojitelj v domovih daje Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko pobudo, da se samostojni program Vzgojitelj v domovih črta in prenese kot smer v VIP Pedagogika. V skladu s teiii predlogom je sestavljen predloženi in spremenjeni osnutek VIP Pedagogika (VIS). Na tej podlagi naj bi se spremenili programski zasnovi v pedagoški in družboslovni usmeritvi tako. da se namesto enovitega VIP Pedagogika predvidi program z 2 smerema, in sicer: A — pedagog, B — domski vzgojitelj. 5. Dajemo tudi pobudo, da se Pedagoška akademija Ljubljana in Filozofska fakulteta, ki jima je bilo naloženo, da pripravita osnutke vzgojno-izobra-ževalnih programov s področja pedagogike, specialne pedagogike in domske vzgoje, usklajujeta tudi glede VIP Specialna pedagogika, zlasti še glede možnosti, da bi se študij tudi na tem področju, vsaj kar zadeva področje dela z otroki in mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti bolj smotrno organiziral. Predlagamo, da delovni skupini strokovnega sveta PISza pedagoško usmeritev za pregled osnutkov VIP za učitelja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (VIS) in VIP Vzgojitelj v domovih (VIS) pri pregledu osnutkov teh programov upoštevata navedene pobude za usklajevanje teh programov. Tako pobudo dajemo zato, ker smo se na seji seznanili z novo zasnovo VIP Specialna pedagogika (VIS), ob kateri pa se kot novo postavlja tudi vprašanje načrtnega izobraževanja učiteljev za poučevanje v šolah s prilagojenim programom. Prehod izobraževanja teh učiteljev na visoko stopnjo bi moral zagotavljati tudi večji obseg znanja iz strok, ki jih bodo poučevali. 6. Na podlagi navedenih ugotovitev predlaga delovna skupina obema stro- kovnima svetoma, da pošljeta v strokovno javno razpravo dopolnjeni in spft’ menjeni osnutek VIP Pedagogika (VIS); enovito besedilo pripravi predlani telj osnutka do konca novembra 1984 in ga posreduje čimprej strokovni sluzi1 PIS. 7. Podiplomski programi: kerše noben program specializacij in magisterij ni izdelan, jih bo komisija obravnavala, ko bodo pripravljeni. Program niaf1 sirskega študija Peagogika je v delu; predlagatelj predlaga, naj ga s formal^ plati pregleda strokovna služba in neposredno poroča strokovnima svetom3 ustreznosti za strokovno javno razpravo. 8. Strokovnemu svetu PIS za družboslovno usmeritev predlagamo, ‘j* vključi v programsko zasnovo tudi IZS program Predšolska pedagogika (ze vključen v programsko zasnovo pedagoške usmeritve). C S, Skuj Pte, Ped Psil Osn Ptu ka duševno prizadetih 0S 0 °g'ja duševno prizadetih ptorOV® ortopedije in fizioterapije d,,- tonalno usposabljanje SPeri "i0 prizadc,ih Vitalna didaktika Rodika _ Pfedšolska stopnja ^^rno in teže prizadetih s 0venskega jezika 'Poznavanja narav ''Poznavanja narave, ^ sP°znavanja družbe ^ Matematike Obojnega dela Gibai^ h log"P‘;dije Pral I3 V2:80ja in SPor' qs l,^uni iz oblikovanja p.n10Ve glasbene vzgoje ^ Jetična vzgojna področja ^ Jehnična vzgoja ['kovna vzgoja ^ kultura n Razvedrilne igre ^?!£na delovna praksa —---------------- Sku Paj C |Pjj_A + B + C______________ Študent izbere dvoje interesnih področij Strokovni predmeti smer defektologija MVO Letnik Skui M A + B 420 330 390 180 Skupaj ur 1320 1. 2. 3. 4. Skupaj ur P S V P S V P S V P S V 60 15 15 — — — 90 30 — 15 60 — — 15 15 — — — — 90 45 — — — 30 — 30 — — — 30 15 15 60 60 45 30 75 — — — 30 — 15 30 — 30 — — — 105 — — — 30 — 30 30 — 30 — — 120 30 30 30 30 _ _ 60 — — — — — — — — — 30 — 30 60 — — — 30 — 30 — — — — — — 60 30 — 30 — — — — — — — — — 60 60 — 60 — — — — — — — — — 120 15 — 75 — — — — — — — — — 90 30 — 60 — -r- — — — — — — — 90 45° 30° 45° 45° 30 45° 240 60 120 240 420 405 465 480 555 1905 825 795 870 735 3225 Skupaj ur 1320 Letnik J^dmet , aagogika otrok in mladostnikov t'sih>,niaini vvdenja in osebnosti t inegade|a ^QKUcna vzgojna področja Gibalna vzgoja in šport ^ (obvezno) ^ [Sultura (izbirno) ^ oblikovanje (izbirno) $tr .ehnika (izbirno) delovna praksa 60 — 60 — 60 — 30 — 60 30 45 30 30 30 15 60 15 15 15 30 30° — 60° 60 Hupaj g -!!£?[ A + B + Č 345 765 375 (465)° 705 (795)° udent izbere eno praktično vzgojno področje v 3., 4. ali 4. letniku. Strokovni predmeti izbrane smeri logopedija-surdopedagogika Letnik J!$aj A + B 420 330 Letnik 3. p s v 4,____________ p s v Skupaj ur — — — — — — 135 120 300 30 30 75 — — — 30 15 30 30 30 60 300 — — — 30 15 45 90 — — — 60 30 — 90 45 — — 15 30 — 90 — — — 45 15 — 60 45 30 60 — — — 135 105 180 30° — 60° 30° 60° 120 240 420 390 (480)° 405 (495)° 1605 780 (870)° 585 (675)° 2925 _______________________________________ Skupaj 3.______________ 4.__________________________ur 390 180 1320 ^edi met . “gopedija 1 tefj?11 °n t'k 8 0gopedskcSa de*a Surdo-avdiopcdagogika Sl"al«).mija, fiziologija in patologija ^ ha in govora (ekologija z avdioprotetiko l>r'z d°gija govorno 'n sb|šno o^dodidaktika ^fdometodika ^ za predšolsko stopnjo ^ za osnovno šolo ^ g't>alno vzgojo in šport PraLe8-°inega dcla ""ena vzgojna področja ^ tehnična vzgoja ^ glasbena vzgoja p kultura S;:i"ranie glasu -^Jlgna delovna praksa_________ 30 45 — 30 — 15 — 15 45 30 15 30 30 15 — :>aj D ^A + B + D 390 810 v . ,----------------------------------------- ------------------------ 'zbrano področje izmed treh predlaganih 4| , Telesne in zdravstvene vzgoje je v 1. in 2. letniku po 60 ur (vaje). ^ Navodila za izvajanje predmetnika Spe'?'^ Skupni predmeti (A) usposabljajo prihodnje diplomante PA 2 tudjSn° pedag°ško, psihološko in družbeno delo. Ta del predmetnika zajerr 4 2Z->^ra^eva'no tehnologijo, pedagoško metodologijo in statistiko. 11^1 Skupni defektološki predmeti (B) podajajo defektologijo kot sisten stj f a’ metode in sistematiko motenj. Študenti spoznajo psihološke značilm tudi <’tendl osub, uvajajo se v razumevanje psihodiagnostike. pri psihiatriji f nju ' sP°znavanje psihopatoloških prt esov in mentalne higiene. Razumev, nih pravnega statusa sta namenjena predmeta pravno varstvo razvojno mot< M0t^. anatomija, fiziologija in pr-vogija os ednjega živčnega sistem nka uvaja študente v •'dno"-: .'oozn vanje gibalnih'motenj in s v 3. p s v 4,____________ p s v Skupaj ur — 30 — 45 — 30 30 30 30 30 — 30 — 90 _ _ _ 120 30 30 — 120 15 — 30 255 — — — 120 — — — 135 15 15 30 — 60 30 90 — 30 15 15 30 15 — 75 — — — 60 30 30 30 30 15 — 30 — 15 15 15 — 15 90 30 180 30 60 15 30 120 60 120 — — 30 240 420 465 480 630 1965 795 870 810 3285 ravnanje, ki blaži in odpravlja motnje, kultura ustnega in pisnega izražanja pa dviga splošno jezikovno raven defektologov. 4.2.3 V izbrani usmeritvi (C, Č, D) je nafnenjeno največ pozornosti didak-tično-metodičnemu uvajanju študentov v delo s posamezno kategorijo prizadetih. V prikazanih urah metodik so poleg predavanj vaje, hospitacije in samostojni praktični nastopi. Hospitacije in praktične nastope opravljajo tudi študenti ob delu, in sicer: polovico obveznosti študenti, ki nimajo najmanj dveletne prakse pri usposabljanju izbrane kategorije prizadetih in četrtino obveznosti študenti, ki imajo navedeno prakso. V svoji usmeritvi spozna študent tudi organsko osnovo prizadetosti in spe-eialno pedagogiko izbrane sme:: Prat- tikutni pripomorejo k celostnosti učno- vzgojnega procesa in usposabljajo študenta za vodenje interesnih dejavnosti in delovno vzgojo. Študentje opravljajo strnjeno pedagoško delovno prakso, in sicer: v drugem letniku hospitacije v organizacijah za usposabljanje, diagnostičnih, svetovalnih in rehabilitacijskih oddelkih ipd.; v tretjem in četrtem letniku obsega praksa samostojno rehabilitacijsko delo s prizadeto mladino ustrezne kategorije. Vzgojno-izobraževalni program se izvaja v naslednjih oblikah: predavanja, seminarji, vaje, hospitacije in nastopi. Razporeditev ur po posameznih oblikah je takšna, da omogoča nepretrgano delo pri posameznenT predmetu. Tudi predmeti so razporejeni tako, da jih je mogoče čimbolj vsebinsko povezovati. 4.2.4 Študent ob delu je oproščen delovne prakse, če ima ustrezne delovne izkušnje. Kot ustrezne delovne izkušnje vrednotimo tisto delo pri usposabljanju razvoja prizadetih otrok, ki ga je kandidat opravljal najmanj dve leti s kategorijo prizadetih izbrane študijske smeri. 4.2.5 Vsak študent mora obiskovati telesno in zdravstveno vzgojo. Ta poteka po 2 uri na teden v prvem in drugem letniku. Te ure so zunaj 3600-urne obveznosti. 4.2.6 Študij ob delu: Skupinam študentov ob delu prilagodimo vzgojno-izobraževalni proces količinsko tako, da izvedemo do 1/3 ur predavanj in 1/2 ur seminarjev in vaj. Če je v skupini manj kot 10 študentov, poteka delo s konzultacijami. Študij ob delu poteka ob koncu tedna (petek popoldne, sobota), v dogovoru s študenti pa lahko strnjeno. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE IN SKLEP ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Študentove obveznosti pri posameznih predmetih so nadrobno opredeljene z učnimi načrti predmetov. Znanje se preverja praviloma z izpitom. Za prehod v višji letnik je treba opraviti obveznosti pri vseh predmetih, ki se končajo v predhodnem letniku. Študenti morajo za vpis v drugi, tretji oziroma četrti letnik opraviti delovno prakso. 5.2 Pogoji za ponavljanje letnika Pogoji za ponavljanje letnika oziroma podaljševanje statusa študenta so opredeljeni s statutom visokošolske organizacije. Študent, ki ponavlja letnik, mora obiskovati predavanja in opravljati tiste obveznosti pri predmetih, ki jih ni uspešno končal. Študent lahko ponavlja letnik samo enkrat. Tistemu, ki ni opravil vseh obveznosti zadnjega letnika, tega letnika ni treba ponavljati, mora pa pred diplomo pozitivno opraviti vse obveznosti tega letnika. 5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem Ustrezen organ šole sprejme za posamezno študijsko leto načrt, v katerem natančneje določi roke, nosilce in njihove naloge pri usmerjanju. 5.4 Pogoji za sklep študija Študentje končajo študij z diplomskim delom. K diplomi se lahko prijavijo, če opravijo vse zahtevane izpite, kolokvije, hospitacije, nastope in delovno prakso. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PREDMETNIKA 6.1 Kadrovski pogoji Program izvajajo habilitirani visokošolski učitelji, navedeni pri posameznih predmetih. 6.2. Materialni pogoji Za izvedbo programa so potrebne tele učilnice in oprema: — specializirana učilnica za izvajanje pouka metodik. Učilnica mora imeti vsa učila in opremo, ki jo bo diplomant moral uporabljati pri usposabljanju izbrane kategorije prizadetih (kompleti učil, slikovnega gradiva, učbenikov, modelov za vse kategorije). Potreben je tudi poseben prostor za shranjevanje učil in učnih pripomočkov. — Učilnice morajo biti urejene tako, da je v njih mogoče projicirati grafo-skopske prosojnice, diapozitive in slike. V ta namen morajo biti učilnice zatemnjene. — Za izvedbo praktikumov iz glasbene vzgoje je potrebna opremljena učilnica, v kateri je mogoče predvajati glasbene posnetke. — Za praktikum iz oblikovanja je potrebna opremljena delavnica, kjer je mogoče oblikovati papir, tekstil, usnje, lesa ipd. — Avdiopedagoški laboratorij mora biti akustično izoliran za vaje iz av-diometriranja in za slušne vaje. Na voljo mora biti vsaj 10 učnih mest, opremljenih tako, da je mogoče uravnavati izhodno jakost in obliko krivulje amplici-ranegazvoka. Potrebni aparati: skupinski amplifikator, magnetofon, avdiome-ter za tonalno in govorno avdiometrijo, sonagraf in laringograf ter indikatorji: S.N. in indikator laringalnega tona. — Vsak učitelj mora imeti na voljo kabinet za opravljanje svojih nalog: raziskovalnega dela, konzultacij in izpitov s študenti. 6.3 Usmeritev v znanstvenoraziskovalne in strokovne dejavnosti Visokošolska organizacija opravlja raziskovalno delo, povezano z vzgojno-izobraževalnim in rehabilitacijskim delom na posameznih področjih. Pri tem se povezuje z drugimi visokošolskimi in raziskovalnimi organizacijami in se združuje v posebni raziskovalni skupnosti za družbene dejavnosti. Z organiziranjem in izvajanjem raziskovalne dejavnosti visokošolska organizacija: — skrbi, da se s svojimi raziskovalnimi dosežki vključuje v družbeno prakso; — pospešuje uvajanje dosežkov raziskovalnega dela v vzgojno-izobraže-vaini proces visokošolske organizacije; — uvaja in usposablja študente za vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela; — sodeluje z drugimi raziskovalnimi organizacijami; —- objavlja izsledke raziskovalnega dela; — sodeluje z nosilci načrtovanja družbenega razvoja. Raziskovalno delo poteka na podlagi raziskovalnih programov. Pri izvajanju raziskovalnih programov sodelujejo tudi študentje tako, da opravljajo seminarske naloge, sodelujejo pri raziskovalnem delu učiteljev in pripravljajo diplomska dela. Učitelji visokošolske organizacije se pri znanstvenoraziskovalnem delu povezujejo z drugimi ustreznimi organizacijami. Študentje se pri pisanju diplomskih nalog povezujejo z ustreznimi organizacijami in se tako uvajajo v raziskovalno delo. UGOTOVITVE komisije za pregled programa specialna pedagogika Seji so prisostvovali tile člani: Zerovnik, Novljan, Kotar, Lipužič, Djurin, B. Požarnik, Bizjak, Škoflek, Žlahtič. — Komisija za pregled osnutka programa predlaga Strokovnemu svetu PIS za pedagoško usmeritev, da da predlog za osnutek programa VIS Učitelja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (defektologija) v javno strokovno razpravo. — Komisija ugotavlja, da osnutek sicer še ni usklajen med Oddelkom za pedagogoko na Filozofski fakulteti in Oddelkom za specialno pedagogiko PA Ljubljana. — Komisija meni, da je treba med javno strokovno razpravo ponujeni osnutek uskladiti tako med ustreznimi organizacijami v SR Sloveniji (Oddelek za pedagogiko FF Ljubljana, Oddelek za psihologijo FF Ljubljana, Medicinsko fakulteto in Pravno fakulteto) in defektološkima fakultetama v Zagrebu in Beogradu. Dokler program ne bo izoblikovan v predlog, se bo usklajeval na Oddelku za sprecialno pedagogiko PA Ljubljana. Komisija je opozorila na nekatere dileme glede tega programa (usmerjenost programa v šolsko delo in dejavnosti, delež metodik, pedagoških in medicinskih predmetov ipd.) Ugotavljamo, da osnutek ne zajema programa specializacij. Program še ne zajema vseh kategorij prizadetosti (slepi, slabovidni in telesno invalidni in dolgotrajno bolni). V sklepnem programu je obseg metodologije premajhen glede na oblikovalno vlogo tega predmeta. Ugotavljamo, da zaporedje predmetov po letnikih ne ustreza. Komisija predlaga Strokovnemu svetu PIS za pedagoško usmeritev, da spremeni naziv VIP številka 14 v nov naziv VIP Defektologija s smermi, kot so navedene v predlogu spremembe programa zasnove za VIP 14. Ta predlog utemeljujemo zaradi uskladitve z obema defektološkima fakultetama v Zagrebu in Beoeradu Pc cno Vzgojno-izobraževalni program Glasbena pedagogika VIS, MAG UVOD Osnutek predstavlja študij glasbene pedagogike v dveh programih za pridobitev visokošolske izobrazbe in izpopolnjevanja po visoki stopnji: I. GLASBENA PEDAGOGIKA — VIS II. GLASBENA PEDAGOGIKA — MAG Pričujoči osnutek vzgojno-izobraževalnih programov, ki ga dajemo v razpravo strokovno umetniškim, vzgojno-izobraževalnim, družbeno-političnim organizacijam in posameznikom, se opira na izkušnje in ugotovitve razčlenitve dosedan j :ga Oddelka za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo v Ljubljani. L..-ta je doživel bistveno organizacijsko in vsebinsko prenovo v študi jskem letu < '79—80. Izhaja iz smotrov in nalog posebnega glasbenega šolstva, izglatk r nemosti kot predmeta v osnovnem in usmerjenem izobraževan ju ešesbeno-vzgojnega delaz otroki, mladino in odraslimi. Vsebine in programov se nenehno dopolnjujejo z umetniškimi in znanstve-■imi dosežki na področju glasbene pedagogike in njenih ppmož-zrjalno se povezujejo tudi s programi na sorodnih ustanovah v zunaj nje. Osnutek nadalje upošteva določbe Zakona o usmerje-, . vanju oziroma smernice in priporočila za pripravo osnutekov braževalnih programov v visokem izobraževanju. ■ogramov so oblikovali učitelji in zunanji sodelavci na oddelku za ktgogiko v Ljubljani. Obravnavana sta bila po posameznih sa-organih na AG in na skupnih usklajevalnih sestankih s predstavniki AG-, n ekologije na FF terpedagoških akademij v Ljubljani in Mariboru. Podrobne mzprave o osnutkih programov so predvidene glede na organizacijo študija, v: e‘c: ne in usklajevanje s širšo glasbeno kulturno politiko s študenti in diplomami ddelka za glasbeno pedagogiko, predstavniki glasbenih, osnovnih in srednjih, usmerjenih šol, društva glasbenih pedagogov in ZKO. Pri obravnavi programa za izpopolnjevanje (MAG) naj bi še posebej sodelovali strokovnjaki iz Centra za pedagoško usposabljanje in.ustreznih kateder pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani. in izšli-,1: organi, norazisk, nih ved. i‘ domovin:: nem izobr vzgojno i • Osmi”, glasbe i -, , moupra«. n Sestavine programov I. GLASBENA PEDAGOGIKA — VIS, program za pridobitev izobrazbe 1. LIK DIPLOMANTA 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 3. POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE Predhodni programi Preskus umetniške nadarjenosti Preskus predznanja 4. PREDMETNIK Dopolnilne informacije k predmetniku Pedagoška praksa Študij ob delu 5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Prestopni pogoji Sklep študija 6. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA H. GLASBENA PEDAGOGIKA — MAG; program izpopolnjevanja 1. LIK PODIPLOMANTA 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU ZA IZPOPOLNJEVANJE 3. POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM 4. PREDMETNIK Skupne temeljne vsebine študija Izvajanje predmetnika 5. ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI Sklep magisterija L GLASBENA PEDAGOGIKA — VIS I. LIK DIPLOMANTA Diplomant programa za glasbeno pedagogiko je učitel j, ki opravlja v glasbeni vzgoji in izobraževanju ter širšem glasbeno-kulturnem poslanstvu tale dela in naloge: — podaja predmet nauk o glasbi in vodi predšolske oddelke na nižjih glasbenih šolah; — je učitelj umetnostne vzgoje za področje glasbene umetnosti v srednjem usmerjenem izobraževanju; — je učitelj glasbene vzgoje v osnovni šoli; — je glasbeni animator in vodja interesnih glasbenih dejavnosti v šolah in zunaj nje. Naštete naloge in dela zahtevajo od diplomanta umetniško občutljivost, strokovno glasbeno in pedagoško znanje, obenem pa široko razgledanost, ustvarjalnost in organizacijsko sposobnost. Razviti mora pedagoški optimizem in pozitivno stališče do vzgojno-umetniškega dela. Glasbeno kulturo mora znati prenašati z vsemi njenimi razvojnimi, doživljajskimi, intelektualnimi, vrednostnimi in ustvarjalnimi sestavinami: razvija, glasbene sposobnosti in usmerja v različne glasbene dejavnosti, ki jih zna prilagajati učenčevim.razvoj-nim obdobjem in ciljem, kot so po eni strani poklicno .usmerjanje,, na drugi pa glasbeno ozaveščena osebnost. Poleg tega. da uresničuje smotre in naloge na svojem učiteljskem mestu, posega tudi v širši kulturni prostor kot vodja ali organizator glasbenih dejavnosti. Nenehno mora slediti glasbenemu in širšemu kulturnemu razvoju, ob tem pa razviti visoko stopnjo umetniške in etične zavesti. 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU Šifra programa Posebna izobraževalna skupnost za kulturo in Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev Usmeritev: kultura — glasba Ime in vrsta programa Ime programa: Glasbena pedagogika — Vrsta: VIS Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: kultura — Vrsta: SR Ime smeri: VIP glasba. Stopnja zahtevnosti dela: V. Ime zahtevnejšega programa: kultura — Vrsta: MAG Ime smeri: VIP glasbena pedagogika, stopnja zahtevnosti dela VI1/2 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: profesor glasbe, stopnja zahtevnosti dela Vli l Značilna dela in naloge: a) učitelj nauka o glasbi in predšolske glasbene vzgoje v glasbenih šolah; b) učitelj umetnostne vzgoje — področje glasbene umetnosti v srednjem usmerjenem izobraževanju; c) učitelj glasbene vzgoje v osnovni šoli; č) glasbeni animator in vodja interesnih glasbenih dejavnosti. Trajanje študija po programu: 4 leta Mnenje o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in s Smernicami za oblikovanje vzgojno izobraževalnih programov je dal Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na svoji .,. seji, dne ... Program so sprejeli uporabniki, in izvajalci v Posebni izobraževalni skupnosti ... na ... seji Skupščine dne ... Program se začne izvajati v šolskenr letu 19 3. POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE Predhodni programi V program glasbene pedagogike se lahko vključijo kandidati: a) ki so uspešno kbnčali izobraževanje po srednješolskem programu, usmeritev kultura, smer glasbenik splošne smeri in opravijo preskus stopnje glasbene nadarjenosti: b) . ki so uspešno končali izobraževanje po srednješolskem programu, usme- ritev kultura, smer solo pevec,'instrumentalist, opravijo preskus stopnje glasbene nadarjenosti in preskus znanja iz določenih strokovno-glasbcnih predmetov; . e) ki so uspešno končali srednješolski program (pedagoške, splošnokultur-nc. družboslovne, jezikovne ali druge usmeritve), in so se glasbeno šolali; o tem predloži jo.zadnje spričevalo ter opravijo preskus stopnje glasbene nadarjenosti in preskus znanja iz strokovnih glasbenih predmetov; č) ki niso končali srednješolskega programa in uspešno opravijo preskus stopnje glasbene nadarjenosti ter glasbenih in splošnih znanj v obsegu srednje šole. e'P Po 'Ost Preskus umetniške nadarjenosti Zaradi posebnega razvoja posameznih glasbeijih sposobnosti, ki so potrebne za nadaljnji študij in uspešno opravljanje glasbeno-pedagoškega poklica, mo- .'it rajo vsi kandidati ne glede na predhodni srednješolski program opravi11/ P( skus stopnje glasbene nadarjenosti. Ta obsega: glasovno in zaznavno raz'1' lir umetniško občutljivost in razgledanost ter vokalno in instrumentalno in,c|i lit tacijo (izvedbo pesmi z lastno instrumentalno spremljavo in izvedbo i11* ^ mentalnih skladb na enem ali dveh glasbilih). 1 St 2: Preskus predznanja 4 Preskus glasbenega predznanja opravljajo kandidati, navedeni pod t(> h mi: b), c) in č). J M b) Kandidati, ki so končali na srednji stopnji smersplo-pevec, instrufl^jSir list. morajo opraviti preskus glasbenega znanja iz predmeta glasbeni st:l'd0v' obsegu splošne glasbene smeri. Če niso pianisti, opravijo tudi preskus1* ptl virja v obsegu splošne glasbene smeri. ..J'-! c) in č) Preskus znanja kandidatov, ki niso končali ria srednji stopfl1) n izmed glasbenih smeri obsega: glasbeni stavek (enako kot b), klavir (cn b) in solfeggio z diktatom v obsegu splošne glasbene smeri na srednji stCn I č) Preskus splošnega predznanja morajo poleg preveritve glasbene1,8. V jenosti in glasbenih znanj (v že navedenih obsegih) opraviti tisti kandid' i " niso končali nekega srednješolskega programa. Le-ta obsega: kulturo p^Viet in ustnega izražanja, poznavanje temeljnih del iz književnosti, splošno z® -vino..:— umetniška stilna obdobja, tuji jezik; v obsegu srednje stopnje- 4. PREDMETNIK Ur v letnikih in semestrih a. 3 'X 'j'. I £ X > O X o as H C/5 as aa N Predmet 1 L 2 L 3 L 4 L Skupaj ur Delež v% Is 2s 3s , 4s 5s 6 c 7 s . 8 s Družboslovje-filozofija — — 30 • 30 0,9 — politična ekonomija — — — — — 30 — — 30 0,9 — sociologija — — — 30 — — — — 30 0,9 — politologija — — — — 30 — — — 30 0,9 SLO in DS 30 30 30 15 — — — —O 105 3,1 Tuj jezik 3« 30 30 30 — — — — 120 3,6 Solfeggio z diktatom 30 30 30 30 15 15 15 15 180 5,4 Zgodovina glasbe 30 30 30 30 30 30 30 30 240 7,2 Glasbeno narodopisje — — — — — — 15 15 30 0,9 Zgodovina upodabljajočih .= umetnosti — — — — 30 30 — — 60 1,9 Akustika — — — — 30 30 — — 60 1,9 Pedagogika 30 30 30 — — — — — 90 2,7 Psihologija 3« 30 15 15 — — — — 90 2,7 Osnove glasbene pedagogike in didaktike 15 15 — — — — — — 30 0,9 Kultura ustnega in pisnega izražanja — — — — 30 30 — — 60 1,8 Metodika glasbene vzgoje 60 60 60 60 60 60 45 45 450 13,4 Razvoj kompozicijske tehnike 45 45 45 45 45 45 45 45 360 10,8 Dirigiranje 30 30 30 30 30 30 15 15 210 6,3 Vokalna tehnika 15 15 15 15 15 15 15 15 120 3,6 Partiturna igra 15 15 15 15 15 15 15 15 120 3,6 Osnove improvizacije — — — 15 15 15 15 — 60 1,8 Zborno petje 6« 60 60 60 6« 60 60 60 480 14,3 Klavir 15 15 15 15 15 15 15 15 120 3,6 Diplomski seminar — — — — — — 30 30 60 1,8 Drugi instrument 15 15 15 15 15 15 15 15 120 3,6 Specialni seminar — — — — — — 30 30 60 1,8 Telesna vzgoja 30 30 30 30 Pedagoška praksa in hosp. in H + N H + N H + N proizvodno delo nastopi strnjena strnjena strnjena Poi ■v Skupno število ur 45« 45« 45« 42« 435 435 36« 345 3345 100 Dopolnilne informacije k predmetniku V predmetniku ni zajeto število individualnih vaj, ki jih mora študent obvezno opraviti na dan v vseh letih študija pri predmetih: klavir, drugi instrument, solfeggio, osnove improvizacije, partiturna igra in kompozicijska tehnika. (Minimum navedenih vaj obsega 720 ur.) Sestavni del študijskih oblik v programu za glasbeno pedagogiko so še: — predavanja in umetniški nastopi tujih strokovnjakov — umetniški nastopi študentov v okviru zbora in intrumentov — strokovne ekskurzije — sodelovanje na glasbenih prireditvah — terenske vaje pri glasbenem narodopisju. Navedene študijske oblike so določene z izvedbenim predmetnikom v vsakem študijskem letu. Z izvedbenim predmetnikom je določen vsako leto tudi poseben seminar za 3. letnik in načelno zajema teme iz zgodovine kulture, slovenske glasbene literature in glasbene psihologije. Posamezni predmeti, ki so v predmetniku poimenovani z enotnim nazivom, kot npr. razvoj kompozicijske tehnike, metodika glasbene vzgoje in vokalna tehnika, so v izvedbenem programu opredeljeni s semestrskimi oziroma letnimi vsebinami, obenem pa so razvidni iz učnih načrtov predmetov. /V/I^J! Med pedagoško prakso opravi študent v vsakem študijskem letu obvl‘ hospitacije, učne nastope in pisne razčlenitve učnih ur. ki so predvidi' učnim načrtom predmetov metodika in dirigiranje; ,j 1. letnik: predšolski razredi glasbene šokjjinGin 2. razred osnovne51 2. letnik: osnovna šola 3. letnik: razredi nauka o glasbi v glasbeni šoli 4. letnik: razredi v srednjem usmerjenem izobraževanju. J Strnjena praksa: študent vodi dnevnik, v kiitercm so priprave, razčlef' lj< učnih ur in opis vseh dejavnosti, ki jih spremlja med prakso na šoli. ^ Sklep študija . Po končanih organiziranih študijskih oblikah in opravljenih študijski'1' 'o veznostih se študent prijavi k diplomi. Z njo pokaže v celoti znanje, ki ga P dobil med študijem. Diploma obsega: .. J diplomsko nalogo — temo zanjo lahko izbere študent že med študij1, ki 4. letniku; izdela jo v skladu s strokovno metodologijo in pod vodstvom P -■ torja, ki je določen obenem z naslovom naloge. Študent jo pripravlja v oG diplomskega seminarja, ki je uvrščen v predmetnik 4. letnika. Diplomski, najmanj dva meseca pred dipk>n,s loga mora biti predložena v pregled najmanj dva rokom; Pedagoška praksa Pedagoška praksa je sestavni del programa in jo študenti posameznih letnikov opravijo v ustreznih vzgojno-izobraževalnih organizacijah! ki jih določa učni načrt predmetov metodika glasbene vzgoje in dirigiranje. Obsega hospi-tacije..nastope študentov v rjjjredu. razčlenitev učnih ur ih strnjeno učno prakso. Organizirana je po skupinah, ki jih sestavljajo študenti pdsaničznih letnikov. vodja prakse in učitelj — mentor v delovni organizaciji. — diplomski nastop v razredu. Po opravljeni pedagoški praksi štu^j izberejo šolo, v kateri opravijo vzgojno-izobraževalni nastop pred tričla11 komisijo; — diplomski izpit obsega zagovor diplomske naloge, učnega nastop*,, j, preverjanje kandidatove sposobnosti za primerjavo razvoja glasbene teh1)1 j gije in vrednosti umetniškega izraza. Strnjena učna praksa Strnjena učna praksa poteka po en teden v drugem, tretjem in četrtem letniku v skladu z letnimi vsebinami metodike in dirigiranja v osnovni in glasbeni šoli ter v razredih srednjega usmerjenega izobraževanja. Poleg tega da poučujejo svoj predmet, se študenti v tem času vključijo v ce-lotnoživljenje in delo organizacije, v kateri opravljajo učno prakso. Še posebej spoznajo organizacijsko in vsebinsko shemo glasbenih interesnih dejavnosti in njihovo vlogo v ožjem in širšem kulturnem življenju šole. Seznanijo se z upravnim, organizacijskim in administrativnim delom v vzgojno-izobraževalni organizaciji. Natančen program ter časovni in organizacijski razpored strnjene učne prakse je določen v vsakoletnem izvedbenem programu in pogodbeno urejen s posameznimi vzgojno-izobraževalnimi organizacijami. 6. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA Kadrovski pogoji . u Program glasbene pedagogike izvajajo visokošolski učitelji in sodelavk'J s svojo umetniško ali znanstveno usposobljenostjo izpolnjujejo pogoje- “/) s čene z Zakonom o usmerjenem izobraževanju (členi 180—193.) in zapisa učnem načrtu posameznega predmeta. Kadrovski načrt predvideva za uresničitev programa: J — 7 učiteljev in 3 asistente s polnim delovnim časom, 8 učiteljev strok" J j in skupnih predmetov, ki izpolnjujejo de! svojih obveznosti v okviru drl1' r vzgojno-izobraževalnih programov na AG ali drugih VDO na univerzi — 5 zunan jih sodelavcev za veščine. I Študij ob delu Študij ob delu organizira akademi ja za glasbo na svojem sedežu v L jubljani. Zanj velja enak vzgojno-izobraževalni program in študijske obveznosti kot za redni študij. Da bi študenti ob delu lahko uspešno napredovali, je program organiziran tako. da z urnikom omogoča redno udeležbo pri tistih predmetih, ki zahtevajo nepretrgano tedensko uresničevanje obveznosti. Za druga področja so predvidene individualne konzultacije z učitelji. Če je vpisanih več kandidatov ob delu. so organizirani še strnjeni tečaji za posamezne predmete. Materialni pogoji J Za uspešno uresničevanje programa za glasbeno pedagogiko so PotrC,s|i — predavalnice s priročno knjižnico, glasbili in avdio-vizualnimi srefl> — dvorana za delo s'pevskim zborom — kabineti za pouk in vaje glasbil 5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Prestopni pogoji Za uspešno napredovanje v posamezen letnik morajo študenti: — obvezno obiskovati vse študijske oblike, ki so predvidene v predmetniku in učnih načrtih predmetov. Za študente ob delu veljajo njim prilagojene študijske oblike (glej študij ?>b delu). — opraviti izpite in druge obveznosti, ki so razvidne iz učnih načrtov posameznih predmetov. Pregled obveznosti po posameznih letnikih je priložen v prilogi, iz katere so posamezne oblike .razvidne-po predmetih. <• Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti j Vzgojno-izobraževalni program za glasbeno pedagogiko se izvaja v P j zavi z umetniško, pedagoško in raziskovalno dejavnostjo. Med stalne oblike spadajo: — vsakoletni umetniški nastopi z zborom — nastopi na instrumentalnih produkcijah AG Jk — sodelovanje z referati in rezultati raziskav na srečanjih glasbenih n* mij Jugoslavije in na seminarjih za učitelje glasbene vzgoje — strokovne naloge in publicistika v aktivu Glasbene mladine — komentiranje umetniških programov II. GLASBENA PEDAGOGIKA — MAG, program izpopolnjevanj« L LIK PODIPLOMANTA Podiplbmatit 'programa za glasbeno pedagogiko je strokovn jak z b°? praktičnimi pedagpškimi izkušnjami m izrazitimi raziskovalnimi spoš'1'111 kjj^0^ glasbeno-pedagoške znanosti. S pedagoško prakso in podiplom-^.'“dijem razširi ter poglobi metodološko in specialno strokovno-teore- t, p’n Praktično znanje, ki ga usmerja v specializirana dela, naloge in raziska drobne za razvoj in napredek glasbene vzgoje in izobraževanja. ‘‘oseb cSpLOŠNl PODATKI O PROGRAMU ZA IZPOPOLNJEVANJE tast "'"°na izobraževalna skupnost za kulturo in Posebna izobraževalna skup-bsre p.edagoško usmeritev I^fdtev: kultura — glasba • ^ tl| Vrsti) r*r/\nra m a lirie I!1 Vrs,a Pro8rama p^Pragrama: Glasbena pedagogika — Vrsta: MAG lin tZanos* z drugimi programi v usmeritvi m Pradhodnega programa: Kultura — Vrsta: VIS lil StfeK,ner': ViP glasbena pedagogika, stopnja zahtevnosti dela Vil/l °[‘ovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Vjp-, 0Vni naslov: magister glasbene pedagogike, stopnja zahtevnosti dela: Učilna dela in naloge: visokošolski učitelj, znanstveni delavec. planje študija: 2 leti «o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in 4>vnernicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je dal Stro-i|ra 1 SVet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na svoji ... seji dne ... Pro-. . s° sprejeli uporabniki in izvajalci v Posebni izobraževalni skupnosti... na ‘ pf ‘“rapščine dne ... °8ram se začne izvajati v šolskem letu 19... \f°GOjI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM Program podiplomskega študija se lahko vključijo kandidati: TOno končali program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe s pov- oceno devet ali deset; k> opravijo preskus znanj iz temeljne glasbene tehnologije; ' ki predložijo dokumentacijo o svoji uspešni in najmanj petletni pedago Praksi; ki predstavijo globalno metodološko zasnovo razpisane magistrske za katero se odločajo. !o kade mi j a bo program izpopolnjevanja razpisovala občasno glede na i^hposameznih raziskovalnih tem ter ugotovljenih potreb po podiplomsko predmetnik (^^'iraetnik obsega skupne temeljne vsebine študija in individualne, to je, l0 i116 vsebine, ki izhajajo iz posamezne raziskovalne naloge. Izbirne vsebine 0'°čene z izvedbenim načrtom programa izpopolnjevanja. Pouk, j kupne temeljne vsebine študija j' Specialna poglavja iz glasbene teorije j' Glasbena tehnologija XX. stoletja Osnove informatike Metodologija / Estetika ‘Arana poglavja iz pedagoške psihologije in metodike glasbenega ^ -jaiije predmetnika Sanje jli kuPni predmeti so glede na število kandidatov podani v strnjenih tečajih, 2 'tadividualnimi konzultacijami pri izbirnih področjih. V skladu z naslovom raziskovalne naloge določi strokovna komisija mentorja, ki ga potrdi Svet akademije za glasbo. Študijske obveznosti Kandidat mora opraviti vse predpisane obveznosti, ki izhajajo iz načrtov skupnih temeljnih vsebin študija in posameznih izbirnih področij. Izdela tudi magistrsko delo na temo, ki je bila razpisana in za katero se je ob vpisu odločil. Sklep magistrskega študija Sklep podiplomskega študija je vezan na zagovor magistrskega dela. Ta je javen in poteka pred najmanj tričlansko komisijo. PREGLED OBVEZNOSTI PO POSAMEZNIH PREDMETIH 1.letnik 2. letnik 3. letnik 4.letnik Predmet I. sem. 2. sem. 3. sem. 4. sem. 5. sem. 6. sem. 7. sem. 8. sem. Družboslovje-filozofija — — ustni i. — — — — • — politična ekonomija — — — — — ustni i. — — sociologija — — — ustni i. — — — — politologija — — — — USTNI L — — — SLO in DS — ustni ali EISNH. — ustni ali pfSN+4. _ Tuji jezik — ustni i. — ustni i. — — — — Solfeggio z diktatom — pisni in ustni — Pisni in ustni — pisni in ustni — pisni in ustni Zgodovina glasbe — prosemin. ustni i. — seminar ustni i. pisna analiza ust. i. diplomski semin. izbir. ust. i. Glasbeno narodopisje — — — — — ustni i. — — Zgodovina umetnosti — — — — — ustni i. — — Akustika — — — — — ustni i. — — Pedagogika Psihologija — — ustni i. ustni ali pisni i. — Z Osnove glasbene pedagogike in didaktike Kultura ustnega in pisnega izražanja ustni ali pisni — ustni ali pisni i. Z z Metodika glasbene vzgoje — seminar, ustni i. — seminar, ustni i. dipl. sem. seminar, ustni i. dipl. sem. izbirni ustni i. Razvoj kompozicijske tehnike — pisni in ustni — pisni in ustni — seminar, ustni i. — pisni in ustni Dirigiranje prakt. i. — prakt. i. prakt. i. ~ pis., ustni in prakt. i. Vokalna tehnika — prakt. i. — prakt. i. — prakt. i. — prakt. L Partiturna igra — prakt. i. — prakt. i. — prakt. i. — prakt. i. Osnovne improvizacije — — — — prakt. i. — prakt. i. — Zbor — prakt. i. — prakt. i. — prakt. i. — prakt. i. Klavir — komisijski — komisij. — komisij. — komisij. Diplomski seminar — — — — — — priprava dipl. dela Drugi instrument — komisij. — komisij. — komisij. — komisij. Specialni seminar — — — — — — — pisni i. Telesna vzgoja — — — — — —: — — Pedagoška praksa in proizvodno delo nastop nastop dnevnik praksa dnevnik nastop dnevnik praksa dnevnik nastop dnevnik praksa PRIPOMBE KOMISIJE ZA PREGLED OSNUTKOV PROGRAMOV ZA GLASBENO PEDAGOGIKO IN MUZIKOLOGIJO Predlogu programa VIS glasbena pedagogika se kot sopredlagatelj pridružuje tudi Pedagoška akademija Maribor. 1. Komisija ugotavlja, da Pedagoška akademija Maribor sprejema tele dopolnitve: — raven vsebin strokovnih predmetov naj bo enaka •— enake naj bodo značilnosti vsebin splošnih skupnih predmetov — prehodnost iz SR programov izhaja iz SR programa glasba — zagotoviti je treba dinamiko izvajanja VIP glasbena pedagogika v skladu z izpolnitvami pogojev za izvajanje. 2. Ker znaša število ur skupaj z individualnim delom več kot 3600 ur, naj o tem povesta svoje mnenje Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo in Republiški komite za kulturo. 3. Popravi naj se napaka, ki je nastala pri navajanju specialnega seminarja; le-ta je predviden za četrti letnik. 4. Komisija ugotavlja, da je treba osnutek dopolniti s pogoji za ponavljanje letnika in s pogoji za vključevanje študentov, ki so končali dveletne višješolske programe. 5. Določiti je treba tudi obveznosti študentov za prestop iz letnika v letnik. ■ i : 1 ■ i. > Vzgojno-izobraževalni program Likovna vzgoja —— * " ■II! me programa Ustavi 1 UVOD ‘•‘k diplomanta ,• SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU “• Pogoji za vključevanje ^predmetnik in izvajanje predmetnika ~~ skupni in splošni skupni pedagoški predmeti T" “kovna vzgoja “• obveznosti študentov, usmerjanje in sklep študija • OČNI NAČRTI PREDMETOV p‘ Uk diplomanta I' rt)fesor likovne vzgoje je' pedagoški delavec, katerega naloge so oprede-ter,'e s Potrebami samoupravne socialistične družbe, z nalogami osnovne šole stj 2rahtevami likovnoumetniške ustvarjalnosti in likovnopedagoške znano- 0 ' Njegova temeljna naloga je, da uresničuje temeljne družbene smotre 1 ovne šole, da razvija učenca v svobodno, ustvarjalno, samostojno in ce-ho osebnost. a smoter uresničuje tako, da spoznava individualnost in posebnost vsakega učenca, spodbuja in ob^raja njegovo dejavnost, omogoča in spodbuja razvoj učencev, vpliva na ,. 'kovanje njihovih učnih in poklicnih interesov ter jih v skladu z njimi po-Cno usmerja; načrtuje in organizira vzgojno-izobraževalni proces ter usmerja in vodi ence pri samostojnem pridobivanju likovnega znanja in likovnoustvarjal-era delu; ~~ organizira, usmerja in vodi interesne in druge dejavnosti učencev; j ?- s svojim delom in ravnanjem predstavlja in prenaša družbeno-moralne kulturne vrednote socialistične samoupravne družbe; in"- usklajuje in povezuje svoje delo z drugimi učitelji, s starši, svetovalnimi knanstvenimi delavci, društvi, družbeno-političnimi organizacijami, organi-^jami združenega dela in s krajevnimi skupnostmi, b uresničevanje teh nalog si diplomant med dodiplomskim študijem pri-taui temeljno splošno strokovno in praktično znanje, si oblikuje potrebne tabnostne lastnosti ter se tako oblikuje v učitelja, ki s svojo strokovno in pe-Hi^ško-psihološko usposobljenostjo ter zavzetim družbenim delom zmore s en'taevati smotre osnovne šole. Študij je zasnovan na izhodišču, da lahko Saatre samoupravne socialistične družbe uresničuje le učitelj, ki se je tako tudi ^'Plomanti sodelujejo v organiziranih oblikah študijskega dela. tem: Se usposobijo za poučevanje likovne vzgoje tako. da si izurijo miselne in ^ne sposobnosti, da znajo samostojno in na različne načine podajati te-elino likovno znanje, temeljne likovne zakonitosti, metode in oblike dela; lj,"~ se usposobijo za samostojno likovnoustvarjalno delo na vseh temeljnih ovnih področjih; le~~ se usposobijo za samostojno pripravo in izvedbo likovnovzgojnih nalog s (jjj1' da uporabijo primerno učno gradivo, učne pripomočke in organizirajo Ij^0’ Pripravijo ustrezna navodila za učence ter material in orodje za izvedbo 1 nalog; razumejo idejno določenost ter sPoznajo zakonitosti vzgojnega .procesa. 1 j .redno usmerjenost vzgojno-izobraževalnih sistemov in pedagoških idej, st..°taenost le-teh z vsakokratnim družbenim dogajanjem ter razumejo marksi-Cn° zasnovanost vzgojno-izobraževalnega procesa; spoznavajo razloge in °Cese. ki terjajo posodabljanje učno-vzgojnega procesa: sP°znavajo in obvladujejo teorijo načela, metode, tehnike in sredstva 'Bajanja jn izobraževanja v socialistični samoupravni družbi; sijT" si oblikujejo pozitiven odnos do mladine, do svojega poklica, do dolžno-'n odgovornosti za poklicno delo in spoznajo, da morajo svoje znanje ne-"o dopolnjevati; la~~. razumejoznačilnosti in posebnosti otrokove duševnosti, znajo temu pri-tra°leno vzgojno ukrepati, se usposobijo za učinkovito individualizacijo in no-lj, nK' diferenciacijo pouka in vseh drugih dejavnosti na posameznih stopnjah ^n°vzgojnega dela; dclT Mla‘° ‘zbirati in oblikovati tičite vsebine, uporabljali metode in oblike Se,as‘dadno z razvojnimi in individualnimi posebnostmi učencev glede na po-n0 ^.Položaj v razredu in tako. da kar najbolj razvijajo samostojnost, kritič-'niciativnost in ustvarjalnost učencev; " znajo funkcionalno in prilagojeno uporabljati različne učne tehnike in spretnosti ter gospodarno in smotrno uporabljati sodobno učno tehnologijo; s tem pripomorejo k racionalizaciji in učinkovitosti vzgojno-izobraževalnega dela in se usposobijo za samostojno pripravo didaktičnih gradiv; — se usposobijo za načrtovanje, organizacijo in vodenje vzgojnih dejavnosti, ki jih zahteva sodobna šola, zlasti celodnevna; — organizirajo in vodijo učence pri samostojnem delu, s svojim načinom dela jim oblikujejo in utrjujejo učne in delovne navade; — znajo pravilno in učinkovito motivirati učence pri šolskih in drugih dejavnostih; — znajo oblikovati kolektiv, v njem razvijati samoupravne in demokratične odnose, s kolektivom in v njem oblikovati posameznika ter strpno in humano reševati kritične vzgojne situacije; — spoznajo zakonitosti družinske vzgoje, znajo navezati stik s starši, si pridobiti njihovo zaupanje in skupaj z njimi izbrati najučinkovitejše načine reševanja učno-vzgojnih težav; — se usposobijo za kritično razčlenitev svojega vzgojno-izobraževalnega dela ter na podlagi te razčlenitve in nenehnega samoizobraževanja zboljšujejo svoje delo; — se usposobijo za sodelovanje pri raziskavah o specialno didaktičnih problemih. Pedagogika 60 — — — , 60 Didaktika — 60 — — 60 Izobraževalna tehnologija — 45 — — 45 Razvojna psihologija — 60 — — 60 Pedagoška psihologija Metodika interesnih — 60 60 dejavnosti Izbirni program za PA Mar. — pedagoška metodologija z osnovami pedagoške 45 45 statistike 6« — — — 60 345 210 90 90 735 0 Naravoslovje ni vključeno v programe: Matematika, Fizika, Biologija, Kemija in proizvodno-tehnična vzgoja. 00 Tuji jezik ni vključen v programe: Nemški jezik. Angleški jezik. Madžarski jezik. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra Programa 2.2 PIS za pedagoško usmeritev 2.3 Usmeritev: pedagoška 2.4 Ime in vrsta programa: Likovna vzgoja 2.5 Smer: pedagoška, VIS, enopredmetna 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi: 2.7 Strokovni naslov: profesor likovne vzgoje VII/1 Dela in naloge: učitelj likovne vzgoje v osnovni šoli in srednjem usmerjenem izobraževanju. 2.8 Trajanje študija: 4 leta 2.9 Mnenje o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in s Smernicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je dal Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje na svoji ... seji dne... Program so sprejeli uporabniki in izvajalci v PIS za pedagoško usmeritev na ... seji skupščine dne ... Program se začne izvajati v študijskem letu 19.7.. 3. POGOJI ZA VKLJUČEVANJE V PROGRAM 3.1 V program za pridobitev izobrazbe visokošolskega študija enopredmetne pedagoške usmeritve za profesorja likovne vzgoje se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po programu srednjega usmerjenega izobraževanja. Vsi kandidati morajo uspešno opraviti preskus iz likovnega oblikovanja. ki obsega risanje in slikanje po naravi in zamisli. Vsi kandidati, ki se prijavijo za vpis na pedagoško akademijo, morajo biti telesno in zdravstveno sposobni za opravljanje učiteljskega poklica. 3.2 Delovne skušnje Pri vključevanju kandidatov, ki prihajajo neposredno iz srednjega usmerjenega izobraževanja, delovne skušnje niso potrebne. Sedanji diplomanti pedagoške akademije, ki si žele pridobiti visoko izobrazbo oziroma nadaljevati študij, morajo opraviti diferencialni izpit iz fotografskega oblikovanja in zgodovine kulture. 4. PREDMETNIK Preglednica predmetov Skupni splošni in skupni pedagoško-psihološki predmeti Predmet Letnik Skupaj ur 1. 2. 3. 4. Eilozofija 60 — — — 60 Sociologija s politologijo 60 — — — 60 Politična ekonomija — — — 30 30 SLO in DS 60 45 — — 105 Naravoslovje0 — — 45 — 45 Fuji jezik00 — — 45 — 45 Predmet Letnik * Skupaj ur 1. 2. 3. 4. Risarsko oblikovanje 160 140 100 141 541 Slikarsko oblikovanje 140 140 100 160 540 Grafika „ 57 54 50 54 215 Grafično oblikovanje — — 40 60 100 Plastično oblikovanje 108 108 108 80 504 Fotografsko oblikovanje 30 30 30 30 120 Scenografija — — 30 30 60 Osnove oblikotvornosti in vizualne komunikacije 54 54 54 54 216 Zgodovina likovne umetnosti 81 81 49 49 260 Zgodovina kulture 30 30 30 30 120 Terensko delo — — 60 — 60 Metodika likovne vzgoje 64 — 60 60 104 282« 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Študijski izpitni red je zasnovan tako, da študent ob prehodu v višji letnik opravi izpite iz tistih predmetov oziroma poglavij, ki mu omogočajo nadaljnje dopolnjevanje znanja in skušenj ter ga uspešno privedejo do konca študija. Zato so uspešno opravljeni izpiti iz temeljnih strokovnih predmetov pogoj za prehod v višji letnik. To so predmeti: risarsko, slikarsko in plastično oblikovanje. 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanje statusa Pogoji za ponavljanje posameznega letnika so uspešno opravljene obveznosti iz prejšnjega semestra oziroma letnika, ker bo študent šele potem lahko dopolnjeval znanje in letnik uspešno končal. 5.3 Navodila za svetovanje in usmerjanje med študijem Študentje se ob opravljanju preskusa likovnih sposobnosti odločijo za študij likovne vzgoje, zato jim svetujemo in jih usmerjamo po študijskem programu. Posebej razvijamo individualna nagnjenja študentov na posameznih likovnih področjih m jih usmerjamo v pogobljeni študij le-teh. 5.4 Oblika diplome Diploma obsega diplomsko nalogo, ki je lahko teoretična ali praktična. Pri teoretični nalogi lahko kandidat študijsko obdela določeno likovno vsebino ali učno-vzgojno problematiko v osnovni šoli. Študent opravi praktični del diplome tako, da predstavi likovne naloge na razstavi v ustreznem razstavnem prostoru. Kandidat mora predstaviti najmanj 20 likovnih del. Sestavni del diplome je tudi učni nastop z zagovorom v osnovni šoli. Vzgojno-izobraževalni program Slikarstvo (sn»r»kovna pedagogih) 1 UVOD Osnutek vzgojno-izobraževalnega programa je nastal na podlagi nepretrganega dela na slikarskem oddelku akademije od njene ustanovitve. Pozitivne iskušnje so pripomogle k utrjenemu programu študija slikarstva kot likovnega jezika, ki ima v zahtevni figurativni in predmetni osnovi široke možnosti, da študent s tem jezikom izraža svoja individualna umetniška nagnjenja. VIP Slikarstvo smo razdelili na tri dele: a) temeljni program slikarstvo (brez pedagoške smeri in izbirnih predmetov); b) smer likovna pedagogika, v katero se študent lahko vpiše po skupnem prvem in drugem letniku; c) temeljni program slikarstvo in izbirni predmeti restavratorstva ali grafike, ki jih študent lahko izbere po skupnem prvem in drugem letniku. V smer likovna pedagogika se lahko vpišejo tudi študentje, ki sovpisani v kiparski program. Osnutek vzgojno-izobraževalnega programa so sestavili profesorji na oddelku za slikarstvo: Janez Bernik, Andrej Jemec, Kiar Meško, Metka Kraševec, Štefan Planinc, Gustav Gnamuš in profesorji posameznih predmetov. 1.2 Sestavine programa: 1 UVOD 1.1 Namen osnutka, sestavljavci 1.2 Sestavine programa 1.3 Lik diplomanta 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 2.2 PIS Usmeritev Ime in vrsta programa Smeri Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Strokovni naslovi, dela, naloge in stopnja zahtevnosti dela Trajanje študija Drugi podatki in opombe 2.3 2.4 2.5 2.6 2.7 2.8 2.9 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 Posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti 3.2 Preskus umetniške nadarjenosti 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV 4.1 Preglednica predmetov 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika 4.3 Učni načrti predmetov 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji 6.2 Materialni pogoji 6.3 Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške ali strokovne dejavno- 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra progama 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanje statusa 5.3 Pogoji za sklep študija 1.3 Lik diplomanta: Akademski slikar — profesor likovne vzgoje Diplomant v smeri za likovno pedagogiko je učitelj, ki opravlja v procesu likovne vzgoje in izobraževanja in v širšem likovno-kulturnem poslanstvu tale dela in naloge: — vodi likovno vzgojo v osnovni šoli; — je učitelj umetnostne vzgoje za področje likovne umetnosti v srednjem usmerjenem izobraževanju; — izvaja strokovno-teoretične predmete s področja likovne umetnosti v 2., 3. in 4. letniku srednjega izobraževanja; — je likovni mentor in vodja likovnih interesnih dejavnosti v šoli in v kraju, v katerem živi in dela. Dela in naloge v smeri likovna pedagogika zahtevajo od diplomanta umetniško občutljivost, strokovno likovno in pedagoško znanje, obenem pa široko razgledanost, ustvarjalnost in organizacijsko sposobnost. Diplomant mora imeti primeren odnos do vzgojno-izobraževalnega dela. Likovno kulturo mora znati podajati z vsemi njenimi razvojnimi, doživljajskimi, intelektualnimi, vrednostnimi in ustvarjalnimi sestavinami. Pri učencih osnovnih in srednjih šol razvija likovne sposobnosti ter jih usmerja v različne likovne dejavnosti, ki jih zna prilagajati psihofizičnim sposobnostim učencev v različnih razvojnih obdobjih. 2.2 Posebna izobraževalna skupnost: PIS za kulturo in PIS za pedagoško usmeritev 2.3 Usmeritev: kultura 2.4 Ime programa: Slikarstvo — VRSTA: VIS 2.5 Smeri: Sl likovna pedagogika 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Povezava s programom kiparstva in oblikovanja 2.7 Strokovni naslov(i), značilnosti dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Smer: Sl likovna pedagogika Strokovni naslov: akademski slikar — profesor likovne vzgoje Značilna dela in naloge: slikarstvo, pedagogika Stopnja zahtevnosti dela: VU/1 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 Posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti 3.2 Preskus umetniške nadarjenosti 'Pec: 'olc tol nagi Pravico db opravljanja preskusa umetniške nadarjenosti, roke, način inje nave, način ocenjevanja, možnost ponavljanja, pritožbe zoper krivično op ter rok za odjavo in odstop obravnava statut vzgojno-izobraževalne orga"* J, cije- St, 4 PREDMETNIK 2.8 Trajanje študija Trajanje študija po programu: slikarstvo — 4 leta Trajanje študija po smereh: Sl likovna pedagogika — 2 leti 4.1 Preglednica predmetov 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika Način izvajanja predmetnika, to je zaporedje predmetov, število ur p°! meznega predmeta in razporeditev predmetov po smereh in izbirnih predli je viden iz preglednice predmetov. /oi 2.' Predmetnik VIP slikarstvo — pedagoška smer (1. in 2. letnik ima skupen program) 2.: Pt ^ P Skupni prvi letnik Skupni Tretji letnik Četrti letnik Predmet drugi letnik Skupni predm. Si Skupni predm. Si Risanje in slikanje 240 240 300 : 300 — — Mati akt 180 180 180 — — 180 — — Grafika — 60 100 100 — — Likovna anatomija 60 60 — — — — Prostorske zasnove 60 60 — — — — Likovna teorija 30 60 — 90 — — 90 — Umetnostna zgodovina 90 90 — 90 — — 90 — Umetnostna teorija — — — 30 — — 30 — Slikarska tehnologija 33 33 33 — — 33 — — Likovna tehnologija — — — • 33 33 Osnove likovne tehnologije 60 — — 2 — — 2 — Oblikovne zasnove 60 60 — — — ' Družboslovje in naravoslovje — . — 75 — — 90 — Tuji jezik 45 — — — — — SLO in DS 60 45 — — — • Operacionalizacija likovnih pojmov Psihologija Pedagogika Didaktika Andragogika 440 30 30 30 440 30 • U~!! ' 30 r : . .»Li,' I :.!•.) 1 Metodika likovne vzgoje — — — — 120 120 Kultura ustnega in pisnega izražanja — — 30 Diplomski seminar — 1 — — ' 30 Telesna vzgoja 60 60 — — — ’ Delovna praksa — atelje 60 60 60 — — — 60 — Skupaj ur 918 888 900 — 1000 — 915 1015 J; % iti b Študentova obremenitev v pedagoški smeri = 3821 ur Sp| Or, Ma I 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA I" 5.T Obveznosti študentov Sodelovanje pri vseh oblikah študija, s katerimi se izpeljejo določene naloge, izdelava seminarskih nalog, opravljanje kolokvijev in izpitov, izdelava diplomske naloge in njen zagovor. £ 5.2 Pogoj za napredovanje iz letnika v letnik je uspešno opravljeno ateljejsko delo in pozitivne ocene izpitov in kolokvijev pri vsakem od vpisanih predmetov. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Ustrezno število visokošolskih učiteljes m sodelavce,’ utiranih pbfiVtl stopku, veljavnem za učitelje oziroma sodelavce un ..„ške discipline. v 6.2 Materialni pogoji Najnujnejši: 8 slikarskih ateljejev, 4 kiparski, 4 grafični in 2 restavrator ateljeja, 1 predavalnica, 3 prostori za knjižnico (2 od teh sta predavalnici). ^Oij] no loški laboratorij, delavnica in prostor za konzultacije, livarna, kovinarsk*. 5.3 Odločitev za eno izmed vrst predloženih programov. Posvetovanje z mentorjem. 5.4 Sklep študija Po uspešno opravljeni obveznosti do vseh predmetov začne študent izdelovati diplomsko nalogo. 5.5 Diplomski izpit Diplomski izpit je sestavljen iz diplomskega dela in ustnega zagovora tega dela. Diplomsko delo obsega: a) likovna dela s področja osnovne umetniške discipline na oddelku, kjer je študent končal študij; b) pisno nalogo s področja ene izmed znanstvenih disciplin; c) študent predloži še gradivo, iz katerega se vidi potek njegovega celotnega študijskega razvoja. mizarska delavnica, fotolaboratorij, jedkalnica, temnica, kabinet, ekonotf'bte skladišče, 2 priročni skladišči, 2 depoja, sejna in dekanova soba, 3 pis*^ ^ 6.3 Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavn0' VIP slikarstvo s pedagoško smerjo in predloženimi izbirnimi predmeti stavlja s svojim dodoplomskim in podiplomskim študijem podlago za untdf ško-znanstvenoraziskovalno delovno enoto, ki sodeluje z vsemi za to podr°c! zainteresiranimi organizacijami in društvi, umetniške in raziskovalne ustfl^'' tve. Temeljne slikarske in grafične raziskave umetniškega ustvarjanja. ,, meljne in uporabne raziskave likovne vzgoje, umetnostne zgodovine, restav1*. torstva likovnih umetnin in likovne tehnologije so pomemben del VIP Sli'13, stvo. l!? k Opomba: . Mo Strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmerl'%,1 objavlja osnutka obeh programov: Likovna vzgoja (predlagatelj PA Man^Lj ru) in Slikarstvo — smer likovna pedagogika (predlagatelj ALU Ljubljafls(;e( Oba programa vsak po svoje predvidevata usposabljanje učitelja liko'T,t| vzgoje v osnovni in srednji šoli. Javna strokovna razprava naj pove svoje n"1! nje tudi o morebitni dvopredmetnosti likovne vzgoje. v Vzgojno-izobraževalni program Biologija (enopredm«na) Sestavine programa 1 UVOD 1.1 Namen osnutka programa 1.2 Lik diplomanta 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 2.2 Izobraževalna skupnost 2.3 Usmeritev 2.4 Ime in vrsta programa 2.5 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi 2.6 Strokovni naslov, dela in naloge, stopnja zahtevnosti 2.7 Trajanje študija 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE V IZOBRAŽEVANJE 3.1 Predhodna izobrazba 3.2 Vključevanje v zahtevnejši program 4 PREDMETI 4.1 Preglednica predmetov 4.2 Navodila za izvajanje 6 POGOJI ZA IZVEDBO PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji 6.2 Materialni pogoji 1 UVOD 1.1 Namen osnutka programa V skladu z Zakonom o visokem šolstvu je delovna skupina ŠO VTOZD biološki oddelek BF v esestavi: dr. M. Gogala (vodja delovne skupine), dr. K. Tarman, dr. B. Šket, dr. T. Wraber, dr. T. Valentinčič, dr. N. Gogala, dr. M. Grabnar, dr. P. Maček, dr. T. Verčkovnik, dr. M. Štefančič, dr. A. Martinčič, dr. S. Červek, dr. K. Drašlar, dr. P. Ličar sestavila osnutek visokošolskega vzgojno-izobraževalnega programa za biologijo. Pri izdelavi osnutka so sodelovali študentje: J. Piškur, A. Gasparič, M. Dolinar, M. Virant, občasno pa tudi drugi. Osnutek je pripravljen na podlagi dosedanjih izkušenj pri izvajanju visokošolskega vzgojno-izobraževalnega programa, ob upoštevanju pripomb k pre-dosnutku in sprotnih pripomb, ki jih je delovna skupina sprejemala od nekaterih delavcev in študentov VTO biološki oddelek. Namen osnutka je, da v skladu z razvojem znanosti in pogoji izobraževanja zagotovi primerno izobrazbo diplomantov, da bi se lahko vključevali v združeno delo. O osnutku so razpravljali na katedrah, PZZ in Svetu VTO, na ustreznih organih VDO BF. O njem bodo razpravljali še Biološko društvo in ustrezni piši. Svoje mnenje bodo nedvomno povedali tudi porabniki in, kar je še posebno pomembno, študentje. Diplomant pedagoške smeri biologije je usposobljen za poučevanje bio gije kot splošno izobraževalnega in strokovnega predmeta ter za poučeva1’-' . zdravstvene vzgoje. ; Poznati mora svojo stroko, osnove pedagogike, psihologije in didaktike.z , sti pa izobraževalno metodologijo svoje stroke. Obvladati mora učno tehno gijo, sodobne metode in oblike dela in jih ustrezno vključevati v vzgojnO-|Z) : braževalni proces. Poznati mora družbena izhodišča vzgojno-izobraževaln® procesa in jih zavestno uresničevati v skladu z vzgojno-izobraževalnimi sin°J Za potrebe gospodarstva, družbenih dejavnosti in drugih se izobražujejo J ift plomanti raziskovalno-tehniške smeri. Ta je diferencirana v tri bloke, kjef. plomanti poglabljajo znanje iz ekologije, fiziologije in molekularne biolog1' Diplomanti raziskovalno-tehniške smeri se vključujejo v delo na vsa r dročja biologije, zlasti pa na področjih varstva narave in zaščite okolja. A. (j, ravne in kulturne dediščine, v biotehniško področje in širše področje zdP* stva. V skladu z razvojem znanosti je dan poseben poudarek v študiju s P, dročja biotehnologije. Zato morajo biti diplomanti usposobljeni za interdri plinarno reševanje strokovnih problemov. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa J 1. 2.2 Izobraževalna skupnost ^ Izobraževalna skupnost Slovenije — naravoslovje U Mn 2.3 Usmeritev si Biologija ' 1 si 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN SKLEP ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje 5.2 Sklep študija 1.2 Lik diplomanta VTOZD biološki oddelek vzgaja diplomante pedagoške smeri za potrebe in posebne zahteve pedagoškega dela na področju biologije in zdravstvene vzgoje- 2.4 Ime in vrsta programa Ime programa: Biologija Smer: — raziskovalno-tehniška smer — pedagoška smer r vManost z drugimi programi v usmeritvi / arav®fni Program "it kOVno’matemat'^na tshnologija ,P«^|hteVnejl'0Sa programa ijol ,a'lzacije: biološka tehnika, tol' a '!ontr°la: predvsem v varstvu JaJ3.’ z^ravstvu in farmacevtski industriji tia~ls,er>j biologije ii &erii mikrobiologije J2!5SiP]inarni, medfakultetni program) vrsta stopnja zahtevnosti dela VIP V IZS Vll/2 1ZS VU/2 IZS Vll/2 j' Strokovni naslov, dela in naloge, stopnja zahtevnosti ^°kovni naslov: Pod 'az's*covalno-tehnična smer: dipl. biolog; usposobljen za dela in naloge ^ ~ ekologija, fiziologija, molekularna biologija, oj,. Pedagoška smer: prof. biologije in zdravstvene vzgoje; dela in naloge — , ,Cevanje biologije in zdravstvene vzgoje na srednji stopnji usmerjenega 4 Sevanja. Trajanje študija leta (4) za raziskovalno-tehniško in pedagoško smer študija biologije. p® Opomba se bo začel izvajati predvidoma v študijskem letu 1985/1986 : '‘OGOJI za vključevanje v izobraževanje pl Način določanja uslrezne predhodne izobrazbe ^redhodni program ustrezen tza vključitev v študij biologije (VIS) je pro-I?1 naravoslovno-matematičfie usmeritve (VIP). kandidati morajo predložiti spričevala o uspešno končanem izobraževanju sitieri srednjega izobraževanja naravoslovno-matematična tehnologija, j. sndidati iz drugih programov srednjega usmerjenega izobraževanja, ki jj j jo v svojem programu biologije, kemije, matematike, fizike, slovenskega jj jega jezika v obsegu, določenem z učnim načrtom naravoslovno matema-116 tehnologije, pa opravljajo preskus znanja iz manjkajoče snovi. Vključevanje v zahtevnejši program ^kandidat, ki želi opravljati specializacijo (točka 2.5.) mora predložiti di-v?.1®0 o končanem študiju biologije raziskovalno-tehniška smer. Kandidat, ki .^ opravljati magisterij iz biologije (točka 2.5.), mora predložiti diplomo o tesnem študiju biologije ali sorodnih ved. Tkumetnik reglednica predpietov ^UTEK ^ntetnika visokošolskega programa z obema smerema P®** 1.letnik Sl — raziskovalno ti 1 L letnik S1 S2 SP raziskovalno tehniška smer z bloki BI — ekološki, B2 — fiziol., B3 — mol. biol. pedagoška smer skupni predmeti ^jjntet jte^nska kemija a spiska kemija f^matika mikrobiologija "telji sociologije te^ogije k. ^ *■ »a vzgoja I. Skupni 1. letnik Terensko delo 180 120 120 135 90 75 60 60 60 2 D 2 D 900 aj|l(Up ntnika visokošolskega programa z obema smerema )0S| Pen2.letnik Sl — raziskovalno tehniška smer z bloki BI — ekološki, B2 — fiziol., B3 — mol. biol. s*! S 2 — pedagoška smer oC!j SP — skupni predmeti 2. letnik BI B2 B3 Terensko delo fc- genetika iioljcelice s speleobiologijo nka evkariontov 150 150 60 60 60 60 60 Sist. zool. nevretenčarjev Osnove sist. zoologije Sist. botanika Osnove sist. botanike Matematika (Izb. pogl.) Fizikalna kemija Bioanorganska kemija Nukleinska kislina Telesna vzgoja II. ____ Skupaj ur 450 450 450 420 450 OSNUTEK predmetnika visokošolskega programa z obema smerema skupen3.letnik Sl — raziskovalno tehniška smer z bloki BI — ekološki, B2 — fiziol., B3 — mol. biol. S 2 — pedagoška smer SP — skupni predmeti Predmet SP 3.letnik SI BI B2 B3 S2 Terensko delo Statistika 60 Računalništvo 30 Zoofiziologija 210 210 210 Osnove zoofiziologije 120 Fitofiziologija 180 180 180 150 Primerjalna anatom, vret. 135 135 135 Morfogeneza vretenčarjev 90 Biogeografija 45 Morfologija in ekol. človeka 75 60 Biologija žuželk 30 1 D Simbioza in parazitizem 75 75 Fizikalna biokemija 75 75 Anatomija človeka 75 75 Biologija strunarjev 60 60 Izbrana poglavja iz biokemije 60 60 Encimatika 60 Izbrana pogl. iz mol. genetike 120 Uvod v pedagogiko 60 Psihologija pouka in učenja 60 Metodika biol. izobraževanja •.• i 30 1 teden 3 nast. Socialna medicina i - ■ i. ■ 45 Prva pomoč r '■.}■■ j; . 15 Skupaj ur 90 810 810 795 810 • OSNUTEK predmetnika visokošolskega programa z obema smerema skupen4.letnik Sl — raziskovalno tehniška smer z bloki BI — ekološki, B2 — fiziol., B3 — mol. biol. S 2 — pedagoška smer SP — skupni predmeti 4. letnik Sl Predmet____________________________________________SP^ BI B2B3 S2 Terensko delo Evolucija 45 Antropologija 45 Teoretična biologija z osnov, filozofije 30 Temelji politične ekonomije 30 Etologija 30 Ekologija živali Ekologija rastlin Ekologija in varstvo okolja Bioprodukcija Dekompozicija Ekologija terestičnih sistemov Ones. in varstvo okolja s čistilnimi napravami Ekologija morja Limnologija Speleobiologija Nevro etologija Nevrobiologija Fiziologija človeka Osn. farmakologije Rastlinska biokemija Imunologija Kultura celic in tkiva Osn. ind. mikrobiologije Kem. naravnih substanc Izbrana pogl. iz mikrobiol. Mikrobi in kroženje snovi 135 135 120 4 D 120 120 110 4 D 90 4 D 100 4 D 105 •> 60 60 1 D 60 45 4 D 90 4 D 30 60 90 90 30 60 30 30 60 30 60 75 30 60 90 75 45 90 210 210 90 210 7 D 7 D 180 180 90 180 7 D 7 D 60 90 45 45 Kurz. gen. tehnol. 90 Metodika biol. izobraževanja 195 1 D Mentalna higiena 60 Metodika zdrav, izobr. 30 Hospitacija in nastopi Telesna vzgoja III. Ped. praksa Skupaj ur 180 700 705 645 710 4.2 Navodilo za izvajanje predmetnika Študenti obeh smeri vpisujejo isti program prvega letnika, v drugem, tretjem oz. četrtem letniku pa skupne predmete in posebne predmete svoje smeri. Študenti raziskovalno-tehniške smeri izberejo v drugem letniku enega izmed treh blokov (ekološki, fiziološki, molekularno biološki) svoje smeri. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN SKLEP ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje Pogoje za napredovanje v višji letnik bomo zaradi razmer, povezanih s prostorskimi in materialnimi težavami, določili po končani razpravi in sprejemu predmetnika. Kot do sedaj bomo tudi v prihodnje uresničevali načela sprotnega študija. 5.2 Sklep študija Študent konča študij potem, ko je uspešno opravil vse izpite in uspešno zagovarjal diplomsko nalogo. O postopku za pridobitev teme in za zagovor diplomske naloge, so posebna pravila. 6 POGOJI ZA IZVEDBO PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Učitelji in sodelavci, ki bodo sodelovali pri izvedbi programa, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določajo Zakon o usmerjenem izobraževanju in merila za izvolitev in ponovno izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih sodelavcev in delavcev, ki so včlenjene v statut v TOZD biološki oddelek. Za večino bioloških predmetov ima VTO biološki oddelek usposobljen kader, za nekatere predmete pa bi začasno morali dobiti pomoč drugih VTO BF oz. Medicinske fakultete. Razpoložljiv kader VTO biološki oddelek bo sodeloval tudi pri izvajanju drugih visokošolskih programov, zlasti na BF. Z usmerjanjem mlajših sodelavcev bi uporabna področja lahko v nekaj letih po začetku tega študijskega programa vzgojili habilitirane učitelje in asistente. 6.2 Materialni pogoji Največje težave pri študiju biologije na ljubljanski Univerzi povzročajo neustrezni in premajhni prostori. Kljub prizadevanjem že v dveh petletnih obdobjih nismo mogli zagotoviti denarja za graditev načrtovanega Biološkega središča pod Rožnikom. Taka naložba bi bila nujna, saj je biologija edina naravoslovna stroka, ki po vojni še ni dobila svoje stavbe. Slabo pa so opremljene učilnice in laboratoriji. Primanjkuje tudi strokovne in študijske literature. Izboljšanje tega bi bilo za uspešnejše izobraževanje kadrov za združeno delo nujno potrebno. UGOTOVITVE komisije za pregled osnutkov programov BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA, ki se je sestala dne 5. 9. 1984 v sestavi: Lap, Drašler, Ličar, Pirc, Markič, Kralj, Sušnik, Hrovatin, Kmecl, Rusijan, Kamenik in Žlahtič. Komisija je obravnavala pod vodstvom dr. T. Sušnika VIP/VIS BIOLOGIJA, ki ga je predložil strokovni svet Izobraževalne skupnosti Slovenije za področje naravoslovno-matematične usmeritve. UGOTOVITVE 1. Komisija ugotavlja, da je program VIS Biologija ustrezen in priporoča Strokovnemu svetu PIŠ za pedagoško usmeritev, da ga sprejme z naslednjimi pripombami: — Ustrezno naj se dopolnijo materialni pogoji, kjer naj bi bili opisani minimalni pogoji za uspešno uresničevanje predlaganega programa. Materialni pogoji, ki tarejo predlagatelja, ne morejo biti sestavina programa. To velja tudi za kadrovske pogoje: pri teh naj se črtata zadnja dva odstavka točke 6.1. — Pri povezanosti z drugimi programi je treba v predhodne programe uvrstiti še VIP Učitelj (naravoslovno-matematična smer), ki daje dovolj naravoslovnega znanja za vpis v program. — Tudi pri točki 3.1 je treba pri načinu določanja ustrezne predhodne izobrazbe dodati še VIP Učitelj, naravoslovno-matematična smer. — V predmetnikih je v 4. letniku skupaj 78 predmetov. Ker kaže to preveliko razdrobljenost, naj bi združili tiste sorodne predmete, ki imajo malo ur. — Komisija ugotavlja, da vsebuje program premalo pedagoško-psiholo-ških predmetov in predlaga, da Strokovni svet za področje naravoslovja utemelji, zakaj so nastale razlike med sklepom zli. seje tega sveta in številom ur, predloženim v osnutku. — Predlogu je treba dodati prilagoditev za študij ob delu. 2. Komisija meni, da morajo biti programi, ker so namenjeni javnosti in mladini, tudi dikcijsko jasni. Treba se je izogniti besedilu, ki bi izhajalo samo iz stroke in bilo namenjeno stroki. 3. Komisija se strinja z vsemi ugotovitvami, ki so glede osnutka programa navedene v zapisniku 1 1. seje Strokovnega sveta naravoslovno-matematične usmeritve. 4. Komisija ugotavlja, da je Strokovni svet naravoslovno-matematične usmeritve osnutek programa že oblikoval v predlog, zato tega podpira s prej navedenimi pripombami, vztraja pa, da se paket psihološko-pedagoških predmetov uskladi. Opomba: Oblikovalci so navedene pripombe upoštevali, dokončno pa jih bodo izoblikovali do predloga. VZgOjnO"iZObraZeValni program EliOlOgija dvopredmetni: kemija ali gospodinjstvo f a'ine programa jj^VOD Namen osnutka programa ol0 ' Lik diplomanta ari1 , T SPLOŠNI podatki o programu M : pogoji za vključevanje v program m ■ osnutek predmetnika 'A j OBVEZNOSTI študentov, usmerjanje in sklep študija irif j j P°goji /a napredovanje iz letnika v letnik ^08°}i za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanje statusa m 8enta frij Svetovanje in usmerjanje med študijem f ' Pogoji za sklep študija i" 6 p Iri' '6 °GOJI ZA IZVEDBO PROGRAMA Co w8<,rovski pogoji li# Materialni pogoji 1 ^OD Tl m V t. en osnutka programa (jei teladu z Zakonom o visokem šolstvu in sklepom Strokos nega s\ eta 1SS je dt ?'na skupina VTOZD za biologijo Biotehniške fakultete (dr. Pa\ le Ličar, inp a,ian8 Verčkovnik). Pedagoška akademija Ljubljana (mag. Jože Drašler) stjUpžoška akademija Maribor (dr. Marjanca Markič, dr. Ljerka Godicl) se-siderf osnu,ek visokošolskega programa Biologija dvopredmetne pedagoške Den''IJ!eK je pripravljen na pod;agi dosedanjih ./.sušenj pn izvajanju dvosto-iskega študija biolbgija-kemija (VIŠ P/ 1 B|0,LOGy rila za izvolitev in ponovno izvolitev v nazive asistentov, visokošolskih a£l s:ti| in znanstvenih sodelavcev. 1 “ 6.2 Materialni pogoji Za izvedbo strokovnega dela programa je nujno potrebna vsa opfe prostori, ki jo zahteva visokošolski študij biologije enopredmetne p6^, smeri in raziskovalno-tehniške smeri. Za izvajanje tistega dela študija, ^ 3 ir goča pedagoško usposobljenost kandidatov, pa so nujni učilnica, ki je ^ š po standardih in normativih za osnovno šolo, ustrezna pripravljalnica net za avdiovizualno tehniko. Za nemoteno izvedbo vzgojno-izobraževalnega procesa se je treba p0' vati z raziskovalnimi inštituti aplikativnih bioloških ved. ;i Pi v acij in la i DOPOLNITVE k osnutku visokošolskega vzgojno-izobraževaln®ča 1 grama Biologija z vezavama biologija-kemija inbiologija-gospodinjstvcfV na pripombe Strokovnega sveta za pedagoško usmeritev 1. Točko 3.1 je treba natančneje opredeliti takole: Vpišejo se lahko kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje P’ gramu naravoslovno-matematične tehnologije — VIP in naravoslovne^ l!> matične tehnologije VIP učitelj smer C. 2. Za točko 3.3 naj se dodasta točki: , 3.4 Izvajalec programa organizira tudi študij ob delu, če se prijavi naj'1'' »j kandidatov. Vključijo se lahko kandidati, ki so končali predhodne pr0j? i naštete v točki 3.1. Izvedba študija je prilagojena zaposlitvam kand)1" Pt 3.5 Izvajalec organizira po posebnem programu tudi permanentno1® ževanje v skladu z razvojem stroke in potrebami družbe. 3. Predmetniku pod točko 4.1.3 se doda: 2x2 tedna pedagoške f lo 4. Kadrovski pogoji (dodatek k točki 6.1) Odstavku se doda tole besedilo: • Jt* za izvedbo biološkega sklopa dvopredmetnega programa je nujno p0’^ kader, kot kaže predmetnik: hi, BIOLOŠKI SKLOP učiteljev ogoji asistentov Splošna biologija0 I Splošna mikrobiologija Sistematska botanika nižjih rastlin Sistematska botanika višjih rastlin Sistematska zoologija nevretenčarjev Sistematska zoologija strunarjev " 1 Biokemija0 ; 0,5 Fitofiziologija Zoofiziologija Etologija I Anatomija s fiziologijo človeka Genetika0 Ekologija z biogeografijo Geologija s paleontologijo0 Evolucija0 Biologija celice0 Varstvo okolja in humana ekologija0 Antropologija Kombinacija z anatomijo METODOLOŠKI SKLOP: učiteljev asistentov S' iodf{ i Metodologija biološkega izobraževanja Biološki praktikum Interesne dejavnosti za biologe SKUPAJ: Izbirni predmeti in vsebine 0 Kombinacija s programom VIS 195 ur0 BIOLOGIJA Analiza kadrov torej kaže. da bi za izvedbo biološkega sklopa dvopf£ j1® nega programa potrebovali: — 13 učiteljev P — 12 asistentov in K — 1 1 tehničnih sodelavcev C Po 5. Materialni pogoji (dodatek k točki 6.2) Pred predzadnjim odstavkom se doda: — TV center računalniška učilnica, tono laboratorij (skupna uporaNF mi jo oz. gospodinjstvom, vivarij. herbarij, laboratoriji in kabineti®^1 mi jo oz. gospodinjstvom, vivari j. herbarij, laboratoriji braževalne in raziskovalne namene teh. delavnice, šolski vrt. medioteko. 6. Vsebini predmetov metodika biološkega izobraževan ja in biološki P* kum sc dopolnita s temo Naravoslovni dnevi. Opomba: Predlagatelj je do seje strokovnega sveta že podal zahteva11 'ji polnitve osnutka. J'1 H Vzgojno-izobraževalni program Gospodinjstvo dvopredmetni: biologijaankemija 3. 1 UVOD i.l Namen Na podlagi sklepa Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev c Jinarniki uvajanja VIP za učitelje osnovne šole, je treba priprav iti v isokošol-ske programe, ki so usklajeni z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in Smernicami za oblikovanje VIP. Pedagoška akademija je pripravila že zdaj veljavne programe na podlagi Zakona o usmerjenem izobraževanju. Izdelala je tudi nove višješolske programe in pri teh smiselno upoštevala novosti in izboljšave. Tako dopolnjeni spremenjeni program smeri gospodinjstvo (dvopredmetni VIS) daje Svet pedagoške akademije Strokovnemu svetu Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev v sprejem. Stiokovni del za področje gospodinjstva so sestavili: mag. Jože Drašler, viš, pred. PAA Ljubljana mag. Saša Glažar, viš. pred. PA Ljubljana mag. Marija Gorenšek, viš.pred. FNT, tekstilna tehnologija Marija Kodele, dipl. inž. živil, tehn., viš.pred. PA Ljubljana dr. Ana Kraker-Starman, zdravnica spec. ZSMD Kranj Dušan Kramberger, dipl. inž. arh. mag. Marija Lap, viš. pred. PA Ljubljana dr. Dražigost Pokorn, docent. Medicinska fakulteta Ljubljana Bogdana Rusjan, SVŠ Ljubljana dr. Vinko Strgar, dipl. biolog, BF- Ljubljana dr Božidar Žlender, docent. BF Ljubljana. L Opomba: Ker je program dopolnjen na podlagi programov za v išješolski študij, je treba omeniti sodelavce, ki so navedeni v osnutku programa za v išješolski študij tega predmeta (dvopredmetni študij). 2. Opomba: Sestav Ijalci skupnih predmetov so navedeni v programu za razredni pouk. 1.2 Sestavine programa 1. Uvod 2. Splošni podatki o programu 3. Pogoji za vključevanje 4. Predmetnik 5. Obveznosti študentov, usmerjanje, sklep študija 6. Pogoji za izvajanje programa 1.3 Lik diplomanta Diplomirani učitelj gospodinjstva je pedagoški delavec, katerega na opredeljene s potrebami samoupravne socialistične družbe, z nal^ osnov ne šole in z zahtev ami prehranskih in gospodinjskih znanosti ter pe j ške znanosti Njegova poglavitna naloga je uresničevati temeljne smotre osnov ne šole, in sicer razvijati svobodno, ustvarjalno, samos lostno osebnost vsakega učenca Ta smoter uresničuje tako, da . — spoznava individualnost in posebnosti vsakega učenca, spO®L usmerja njegovo dejavnost, omogoča in spodbuja razvoj učencev. 'P^ oblikovanje njihovih učnih in poklicnih interesov in v skladu z njimi1,1 Is poklicno usmerja. . — načrtuje in organizira vzgojno-izobraževalni proces ter usmerja1 Pn samostojno pridobivanje znanja iz gospodinjstva: organizira, usmerja in vodi interesne in druge dejavnosti učenc£(, - s svojim delom in ravnanjem predstavlja in prenaša družbeno-n1 in kulturne vrednote socialistične samoupravne družbe: ^ — usklajuje in povezuje svoje delo z drugimi učitelji, s starši, sveto ti ^ngi uAVždf. i»{> po' no- ne- e'!l! n'-n* ^elavci> društvi, družbenopolitičnimi organizacijami, orga- na Ure' z.ružer,ega dela in s krajevnimi skupnostmi. ’i tenlg1|'■,Ceva^•^evte,1 na!og t>i diplomant med dodiplomskim študijem pri-J Iflos,. sPlošno strokovno in praktično znanje, si oblikuje potrebne jr !oš|(0; ;istnosti ter se tako oblikuje v učitelja, ki s svojo strokovno m pe-#re ur^'- *0^° usPos°l:’ljenostj0 ler zavzetim družbenim delovanjem ip*1 lo sItl^n^eva,i smo,re osnovne šole. Študij je zasnovan na izhodišču, da 0ti]H re sarnoupravne socialistične družbe uresničuje le.učitelj, ki se je Slon Sam usP°sab|jal. ' sej1"'1' sodelujej° v organiziranih oblikah študijskega dela. Pri tem: itne s1Sposohij° za poučevanje gospodinjstva tako, da si izurijo miselne in ^na sn0S0*3nOSt'' C*a znaj° samostojno in na različne načine podajati te-01* a: 1 °2nanja prehrane in gospodinjskih znanosti ter pomembne metode jui<. Se U» Mi|a j^sposobijo za samostojno izvedbo praktičnega dela osnov ekonomike, ;j nrjn Oolačenja, kulture bivalnega okolja in osnov zdrave prehrane z vna-r plavljenimi pripomočki in navodili: ^0prUS^sob‘i° za sam°stojno pripravo in izvedbo praktičnega dela, ki ga )f» ^.av'jali z učenci in za pripravo ustreznih navodil za učence, znajo orga-:d*! ' Se 0 Pripraviti šolsko delo in poskrbeti za varnost: , ki' lii, ^se2r|anijoz. vodenjem celotne organizacije dela, tako da lahko načrtu-ttil1 illšokv1^0 ^°'sko prehfano ter povezujejo pouk gospodinjstva s skupin-^ 1111 gospodinjstvom učencev pri družbeno potrebnem delu: usposo- iu ku'||Usi'lajevanje vzgojnega dela pedagoških delavcev in staršev pri razvi-' sn Ulre Prellranjevanja. bivalnega okolja in oblačenja: Nno^nai° zakonitosti vzgojnega procesa, razumejo idejno določenost ter ^ usmerjenost vzgojno-izobraževalnih sistemov in pedagoških idej in 5|* :n0 *e',eh z vsakokratnim družbenim dogajanjem: razumejo marksi-vo(iCeSe snovanost vzgojno-izobraževalnega procesa ter spoznajo razloge in k s ’ ''l lerjajo posodabljanje učno-vzgojnega procesa: ja in0^naio m obvladajo teorijo, načela, metode, tehnike in sredstva vzga-pok Sj 'vpbraževanja v socialistični samoupravni družbi: iO-1* in0(j° ''^fjejo pozitiven odnos do mladine, do svojega poklica, do dolž So • ^0Vornosri za poklicno delo in spoznajo, da morajo svoje znanje s r 'Popolnjevati: ijl*1 ojenaZllrnej° značilnosti in posebnosti otrokove duševnosti, znajo temu pri-°f Cf^0ino ukrepati, se usposobijo za učinkovito individualizacijo in noji# prj „' ere,1ciacijo pouka in vseh drugih dejavnosti na posameznih stopnjah ilrk ^0sPodinjskem pouku ter šolski prehrani: 02naj° osnovne smernice sodobne specialne pedagogike, se usposo-p1* ..‘poznavanje različnih stopenj in vrst prizadetosti ter za tako obrav- 'zbirati in oblikovati učne vsebine, uporabljati metode in oblike l0l(l D I n-° ^ razvojnim',n individualnimi posebnostmi učencev, glede na post, jP0.ozai v razredu in tako, da kar najbolj razvijajo samostojnost, kritič-v ICla,ivnost in ustvarjalnost učencev: ^ «tn0‘^0 ^unbci°nalno in prilagojeno uporabljati različne učne tehnike in £l1| lpr;sSl1 ,er gospodarno in smotrno uporabljati sodobno učno tehnologijo: s rlv 'S,||oPc'!ai° k racionalizaciji in učinkovitosti vzgojno-izobraževalnega dela v s^0jno pripravljajo didaktično gradivo: r°bno poznajo vsebine_gospodinjstva_po učnih načrtih osnovne šole __. Sene metode, ki so primerne pri pouku gospodinjstva v osnovni šoli: ndru'KPOSOh'jOZa nai'rtova,nje' organizacijo in vodenje vzgojnih dejavno-"‘Vn- • n°P0*ranega dela, ki jih zahtev a sodobna osnovna šola, zlasti ce-^ ‘'.m šola z organiziranim podaljšanim bivanjem učencev: auieaJ° organi.,rat, in voditi učence pri samostojnem delu, s svojimi načini __dovnCern oblikujejo in utrjujejo učne in delovne navade: znajo pravilno in ' Zn'1'' mo,'v'rari učence pri šolskih in drugih dejavnostih: tioSe al°oblikovati kolektiv, v njem razvijati samoupravne in demokratične __^tiQ r 5r s kolektivom in v njem oblikovati posameznika ter strpno in hu- k esCvati kritične vzgojne situacije: Jbitj Poznaj° zakonitosti družinske vzgoje, znajo navezati stik s starši, si pri-■'4anjp .ovo zaupanje ter skupaj z njimi izbirati najučinkovitejše načine re-r. ^ ucno-vzgojnih težav: J tla UsP°sobijo za kritično analizo svojega vzgojno-izobraževalnega dela -dlo; Podlagi te analize in nenehnega samoizobraževanja izboljšuje svoje ^tiilr llSPosob|j0 za sodelovanje pri raziskavah o specialnih didaktičnih pro- tj j ^PO^ob i j ° za vzdrževanje, obnavljanje in dopolnjevanje šolske zbir-K Se ,ltr|ih sredstev in pripomočkov ter ža njihovo posodabljanje: "^ev UsPOsobij° za uresničevanje vzgojno-izobraževalnih programov vzgo-J a *n programov za usposabljanje kmečkih žensk. 4 I podatki o programu ,e|» * 1dra programa ^ osebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev i Usmeritev: pedagoška ,Ine v!nilJ-vrs,a Pro8rama visGOSP°dinjStVO' P‘5 e n,er: pedagoška VIS, dvopredmetna •,f) p 2,8 p Vezanost z drugimi programi v usmeritvi: z biologijo, s kemijo iarav Predhodnega programa: Naravoslovno-matematična tehnologija ds(a. s'0V!>o-matematični usmeritvi 'istv ttle-f7ah,evnejs' program: Gospodinjstvo — področje izobraževanja I ■ magister gospodinjstva za področje izobraževanja in svetovanja ||opnt0k.°?',ni nasiov: diplomirani uč.telj gospodinjstva (in. .) kinjabc‘a 1 n naloge: poučevanje osnovnošolskih učencev pri predmetu 11 ^smnt ° m ^so,°rintb) interesnih dejavnosti: svetovalno in pospeševalno ‘j'ijskern gospod0 V'.r0^ 'nc*0brin ter za ekonomiko in racionalizacijo delti v bajanje izobraževanja: štiri leta fiJ ^Pon,be: Obe predmetni skupini, ki ju študent vpisuje, sta enakovred- ijtr ^nenjeo usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraže-St n. s Smernicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je s k°Vni s'et za ' zgojo in izobraževanje na svoji. . seji dne...Pro- dap ,.sPrejeli uporabniki in izvajalci v Posebni izobraževalni skupnosti za IsG Usmeritev na ... seji skupščine dne.....Program se začne izvajati v 1,1 letu 19... * V n t P {.>„I ; _________ cn. in pedagoški program SR: nja: vrstiti v program tudi navodila za izvajanje permanentnega izobf8 P Opomba: Predlagatelj je do seje strokovnega sveta za pedagoško usmeritev že podal zahtevane dopolnitve osnutka. — navesti še materialne in kadrovske pogoje: jj - poslali Posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev i™* programa: - na novo pripravit sestavina predmetnika — še dopolniti biološki praktikum s temami, vezanimi na naravoslovTl( javnosti, in sicer: energija, hrana, okolje, zdrav je in z metodičnim pj. obravnave. ti in predložiti besedilo o pedagoški delovni praks''® 11 a: V PRIPOMBE komisije za pregled osnutkov vzgojno-izobraževalnih programov BIOLOGIJA VIS — dvopredmetna in GOSPODINJSTVO VIS — dvopredmetno. Prisotni: F. Sušnik, B. Kralj, M. Markič, J. Pirc, G. Rusjan, M. Lap, PA Ljubljana, P Ličar, D. Kmecl, J. Žlahtič Komisija je pregledala dvopredmetni vzgojno-izobraževalni program BIOLOGIJA v kombinaciji s KEMIJO in v kombinaciji z GOSPODINJSTVOM. Predlagatelji dvopredmetnega programa so: VTO BIOLOGIJA, PEDAGO- Komisija je pregledala dv opredmetni VIS program GOSPODINJSTVA ugotovila: L Dopolniti je treba lik diplomanta tako, da bo vseboval tudi učit6')' ' srednjo šolo. 2 V točki 2.6.1 je treba opredeliti specializacije oziroma povezave z f sirskim študijem v drugih programih (biologija, kemija). ^ j 3. Predlagatelj mora uvrstiti v predmetnik še pedagoško delovno p" jo ustrezno oblikovati Vzgojno-izobraževalni program Matematika (dvopredmetna) 1 UVOD 1.1 Namen osnutka, sestavljavci Predstavitev dvopredmetnega študija matematike. Sestavljavci osnutka: prof. dr. J. Grasselli, doc. dr. M. Omladič, prof. dr. N. Prijatelj, T. Uran. N. Kotnik, mag. J. Malešič, L Pucelj. 1.2 Sestavine programa 1. Uvod 1.1 Namen osnutka, sestavljavci 1.2 Sestavine programa 1.3 Lik diplomanta 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 3. POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE 4. PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV 4.1 Preglednica predmetov 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika 4.3 Učni načrti predmetov 5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA 6. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 1.3 Lik diplomanta Diplomant dvopredmetne pedagoške smeri matematika je pedagoški delavec, profesor matematike predmetov v osnovni šoli. Njegove naloge in dela so opredeljeni s potrebami naše samoupravne socialistične družbe in z zahtevami pedagoškega dela z mladino, njegova poglavitna naloga pa je skrbeti za razvoj celostne osebnosti učencev. Profesor v ta namen: — načrtuje, organizira in izvaja vzgojno-izobraževalni proces ter vodi in usmerja učence k samostojnemu pridobivanju znanja; — organizira in vodi interesne dejavnosti učencev, ki so povezane s področjem; — neprestano spremlja razvoj področja in nova spoznanja prenaša na mladino; — vzgaja mladino po načelih samoupravne socialistične družbe; — svoje delo povezuje z drugimi delavci, s starši in z družbenim in gospodarskim okoljem šole. Da bi te svoje naloge čim bolje uresničeval, si diplomant dvopredmetne pedagoške smeri matematika med diplomskim študijem pridobi temeljito splošno strokovno in praktično znanje, si oblikuje osebnostne lastnosti, se seznanja s sodobnimi pedagoškimi metodami ter pridobi tudi potrebne izkušnje ža samostojno delo z mladimi. Usposobljen je za individualno spremljanje razvoja področja, z občasnimi podiplomskimi organiziranimi oblikami izobraževanja pa svoje znanje še širi in poglablja. Pri svojem pedagoškem delu sodeluje z učitelji z drugih področij, učence seznanja, kako je to področje povezano z drugimi, in z uporabo matematike na drugih področjih. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost Izobraževalna skupnost SR Slovenije, IMS za pedagoško usmeritev 2.3 Usmeritev Naravoslovno-matematična in pedagoška usmeritev 2.4 Ime in vrsta programa Ime programa: MATEMATIKA Vrsta: VIS 2.5 Smer: pedagoška, dvopredmetni 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: Naravoslovno-matematična tehnologija, SR Ime smeri: Naravoslovno-matematični tehnik Stopnja zahtevnosti dela: V Ime sorodnega programa: Matematika Vrsta: VIS Ime smeri: B-pedagoška VIS Stopnja zahtevnosti dela: VII/1 Ime zahtevnejšega programa: Matematika — področje izobraževanja MAG Vrsta: MAG Ime smeri: Matematika — področje izobraževanja Stopnja zahtevnosti dela: V1L2 2.7 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: profesor matematike in... Stopnja zahtevnosti dela: VILI Značilna dela in naloge: profesor matematike in... na predmetni stopnji osnovne šole 2.8 Trajanje študija: 4 leta 3.4 Vsebina in obseg preskusa znanja za kandidate, ki niso končali ustreznega predhodnega programa: V program se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po kateremkoli drugem programu srednjega usmerjenega izobraževanja, če je v tem programu vsaj 420 ur matematike. Kandidati morajo opraviti preskus znanja iz tistih predmetov programa Nara- voslovno-matematična tehnologija, ki jih ni bilo v njihovem programu* jim je bilo namenjeno precej manj ur. 4 PREDMETNIK Skupni in pedagoški predmeti Letnik Predmet SLO 60 45 — Politična ekonomija 30 — — Politologija — 30 — Sociologija — 30 — Filozofija — — 30 Psihologija (pedagoška in razvojna) 60 30 ; Pedagogika — 30 — Andragogika — — 30 Didaktika — — 60 Organizacija interesnih dejavnosti učencev — — — Obvezni izbirni predmet 30 15 — Izobraževalna tehnologija — — — Skupaj ur 180 180 120 60 Strokovni predmeti Zimski semester Letni semester Sk Letnik Predmet pred. vaje pred. vaje 1. Analiza I 4 3 4 3 Algebra I 3 2 3 2 2. Analiza 11 4 3 4 3 Algebra II 3 2 3 2 3. Metodika pouka matematike I 1 1 1 1 Geometrija I Izbrana poglavja iz analize Topologija Metodika pouka matematike II Geometrija H Izbrana poglavja iz uporabne matematike Elementarna matematika__________ lujluvr 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDUA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Študent napreduje v naslednji letnik, če opravi vse izpite in druge študijske obveznosti. Na predlog Odbora za študijska in študentska vprašanja lahko svet šole omili pogoje, kadar je to primerno. Če študent iz utemeljenih razlogov ni opravil vseh predpisanih.učnih obveznosti, mu Odbor za študijska in študentska vprašanja na podlagi individualne prošnje lahko odobri vpis v višji letnik. Posebno uspešnim študentom lahko ta odbor na individualno prošnjo odobri sodelovanje pri predavanjih in vajah pri določenih predmetih višjega letnika. 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanje statusa Po zakonu je mogoče ponavljati letnik le enkrat med študijem. Študent se lahko ponovno vpiše v letnik, če ima opravljenih vsaj polovico izpitov in drugih študijskih obveznosti tega letnika. Po presoji Odbora za študijska in študentska vprašanja je na podlagi individualnih prošenj mogoče sodelovati pri predavanjih in vajah pri določenih premdetih višjega letnika. Študent, ki je pravico do ponavljanja že izrabil, se lahko vključi v izobraževanje kot udeleženec izobraževanja iz dela ali ob delu. .]1S kov in astronomov S RS, saj pri njegovi kdrhtslji ža tisk izhajajo univetjjpr učbeniki, strokovna revija Obzornik, popula^mi revija za mlade Prese'L Ijudnoznanstvena zbirka Sigma itd. |"l UGOTOVITVE skupne delovne skupine obeh strokovnih svetov za presojo osnutka VI" sokem izobraževanju matematika — dvopredmetna. Skupina se je sestala v sestavi: Matjaž Omladič, J. Lupše, Niko Pr|I. Martina Koman, Marija Ravnik, Ivan Kapš, Terezija Uran, Marija To"1 Jože Žlahtič na skupni seji dne 22. 11. 1984. UGOTOVITVE: » 5.3 Navodila za svetovanje in usmerjanje med študijem Obveščanje študentov je zajeto v glasilu Matematični informator, ki izhaja dvakrat na leto ali po potrebi. Vsak letnik ima tudi svoj svet, ki obravnava probleme, posebej značilne za ta letnik. V svetu sodelujejo vsi študentje, učitelji in sodelavci, ki delajov tem letniku. Predsednik sveta letnika je učitelj, ki spremlja delo študentov in jim svetuje, če je potrebno. Namestnik predsednika sveta letnika je študent, ki skrbi predvsem za delo sveta letnika medštudijskim letom in povezuje študente in pedagoško osebje. Vsi učitelji imajo na urniku govorilne ure. ko so na voljo študentom in z. njimi obravnavajo probleme pri svojih predmetih. Delo študentov spremlja tudi študijska komisija, ki svetuje študentom in predlaga rešitve svetu VTOZD. 5.4 Pogoji za sklep študija Študij se konča z diplomskim izpitom, ki je sestavljen iz dveh delov: iz preskusa znanja, ki naj prikaže kandidatovo pregledno znanje iz predmetov tega programa, in iz zagovora diplomske naloge, v kateri kandidat obravnava določen problem iz področja tega programa. Pogoj za opravljanje izpita so opravljene vse druge študijske obveznosti, predvidene s predmetnikom. 1. VTOZD matematika in mehanika umika osnutek VIP matematik"] dvopredmetna, ki ga je predložila Strokovnemu svetu posebne izobražuj skupnosti za pedagoško usmeritev 12. 11. 1984. Delovna skupina ie usklajeni osnutek programa matematike VIS —dvopredmetna (VTOZ" j tematika in mehanika, PA Ljubljana. PA Maribor) z dne 16. 11. 1984 ter(,J čila. da obravnava ta usklajeni osnutek programa, 2. Besedilo pod točko 1.1 —Sestavljavci osnutka programa se dopolni*’' le: I — višja predavateljica Terezija Uran, višja predavateljica N. Kotnik. Jože Malešič, višji predavatelj Ivan Pucelj. 3. Splošni podatki o programu se popravijo takole: — pod točko 2.3. se poleg naravoslovno-matematične usmeritve na)® pedagoška usmeritev; — pod točko 2.6. se črta naslednje besedilo: Ime predhodnega prog*’. Računalništvo. Vrsta: SR. Ime smeri: A —računalniška logika in sistem'' programska oprema. Stopnja zahtevnosti dela: V. 4. Pogoji za vključevanje se dopolnijo tako, da se glasi: ( — točka 3.1. V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandm so uspešno končali izobraževanje po srednješolskih programih za V. st” 6 POGOJ! ZA IZVAJANJE PROGRAMA 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po srednješolskih programih za V. stopn jo zahtevnosti dela: — Naravoslovno-matematična tehnologija — Učitelj, smer naravoslovno-matematična — Računalništvo, smer programerski tehnik. 3.2 V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandidati, ki so. uspešno končali izobraževanje po drugih srednješolskih programih izobraževanja za V. stopnjo zahtevnosti dela. Ti morajo obsegati najmanj tolikšno znanje iz matematike, fizike in osnov računalništva, kakršno obsega program za učitelja naravoslovno-matematične smeri. 3.3 V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo tudi kandidati, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja uspešno končali izobraževanje v gimnaziji, pedagoški gimnaziji ali srednji elektrotehniški šoli ali drugi štiriletni srednji šoli, ki je v programu vsebovala matematiko in fizikov enakem obsegu kot pedagoška gimnazija. 6.1 Kadrovski pogoji Podrobnejši kadrovski pogoji so navedeni pri posameznih predmetih. Na splošno velja, da sta za vsak predmet potrebna habilitiran učitelj in asistent. Pri hospitacijah na osnovnih šolah obstajajo dogovori o sodelovanju učiteljev na teh šolah. zahtevnosti dela: naravoslovno-matematična tehnologija, učitelj slovno-matematična smer. računalništvo — smer programski tehnik. . — točka 3.2. V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandi1*3 * 5 so uspešno končali izobraževanje po drugih srednješolskih programi!' f stopnjo zahtevnosti dela, ki obsegajo znanje iz matematike, fizike in osrj0. čunalnjštva najmanj v obsegu teh znanj v programu učitelj — naravosl0 matematična smer: — točki 3.5. in 3.6. se črtata. j 5. Za javno strokovno razpravo se predmetnik osnutka programa dop1 540 urami skupnih predmetov visokošolskih pedagoških programov, j 6. Predmetnik osnutka programa vključuje 1590 ur matematike in I 6.2 Materialni pogoji Poleglega, da morajo biti izpolnjen splošni minimalni pogoji (predavalnice, kabineti itd.), zahteva pedagoško delo na visoki šoli še knjižnico, ki pomeni za matematiko isto kot laboratorij za tehniško fakulteto. 6.3 Usmeritev znanstvenoraziskovalne, strokovne dejavnosti 'nanstvenoraziskovalna dejaynost na področju matematike poteka povečini prek Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko, ki povezuje matematike na vseh fakultetah ljubljanske in mariborske univerze. Delo je organizirano po tehle področjih: analiza, topologija, numerična in računalniška matematika, teorija grafov 'n osnove matematike. Precej strokovnega dela poteka v povezavi z Društvom matematikov, fizi-- fizike. Delovna skupina ugotavlja, da sta kljub različnemu številu ur pN' ^ enakovredno zastopana, ker je matematika temeljni strokovni predifl pri fiziki. < 7. Predlagatelji osnutka programa naj preučijo pripombe PA Marib0 Kotnikove), glede opredelitve ur za seminarje, ki v zdajšnjem preda11’ niso predvideni. > 8. Predlagatelj osnutka programa naj do oblikovanja predloga prl^ natančneje opredeli materialne pogoje za izvedbo programa. ^ 9. Delovna skupina ugotavlja, da je osnutek usklajenega progran"1 malike VIS dvopredmetna zrel za javno strokovno razpravo, in da se pravki, ki jih je sprejela delovna skupina na tej seji, objavi v Prosvetncf cu. 4 °dvievi NA JAVNO RAZPRAVO Enotno pri skupnih in Pedagoško-psiholoških Predmetih iči« Odlogi mariborske Pedagoške akademije ^edagoška akademija v Mari- bor,, • ~ ------ v Je sodelovala pri pripravi 6°jno-izobraževalnih progra-lf:i|,]0v Za visokošolsko izobraževa-pje Učiteljev. Komisije, ki so pri-iiti i a*e osnu,:ke programov, so e le o izobraževanju učiteljev otna in različna strokovna (jo enja. To je očitno tudi v sicer rj, v°Uenih razponih ur v nekate-1^ objavljenih predmetnikih. se Z 'I56 v strokovnih pogledih so . Pojavljale v vseh programih, a V|sokošolske organizacije ozi- ^O in DS J|Uzboslovie (sociologija, politologija, L , dčna ekonomija) Jlo*ofija f^ujoa in pedagoška psihologija roma komisije niso objavile. Zato objavlja Pedagoška akademija v Mariboru za pojasnilo in razumevanje razprave še svoj predlog izvedbenega predmetnika študija učiteljev predmetnega pouka skupnih (splošnih) pedagoško-psiholoških in metodičnih predmetov, ki bi ga morali omogočati programi vseh vrst učiteljev predmetnega pouka. Pišu za pedagoško usmeritev smo poslali tale predlog pred- metnika: 105 ur 90 ur 60 ur 45 ur 45 ur 120 ur 60 ur p'U^tika 60 ur l uugoška metodologija z osnovami statistike 60 ur up' | ®braževalna tehnologija 45 ur « ^ l'fesne dejavnosti 45 ur ji): Vsako metodiko 120 ur jf ^ktični pouk: metodiki dvopredmetnega štu- J jj hospitacij pri vsakem predmetu ^'ia ^ ^ števila ur predmetnika ji« nastopi pri vsakem predmehi tedni pedagoške prakse. •J b.Uvedeno izobraževanje naj j! 1: 0n,ogočali vsi programi učite-f: ijj' Predmetnega pouka. Ohra-J ' bi enoten obseg skupnega, y I nagoško-psihološkega in me-5j! ,0ničnega izobraževanja učite-Jev predmetnega pouka vseh r°K. Navedeno izobraževanje e Posebnost izobraževanja uči-eV' Upošteva sprejeta pro-iii ffarnska jedra vsebin pedagogi so-psiholoških in drugih pred-3*>t0v. 6 F ^ Po tem predlogu obsegajo ^ Pn' predmeti 10%, pedago-°'Psihološki predmeti 11 % in VIP. V dvoletnem študiju predmetnih učiteljev so bili ti predmeti že zastopani v enakem obsegu, kot bodo v štiriletnem, zato menimo, da je naš predlog utemeljen. Predlog upošteva znanstvena spoznanja o vzgojno-izobraže-valnem delu učiteljev, spoznanja o izobraževanju učiteljev doma in v svetu, družbeno zavzetost za izobraževanje učiteljev, družbeno-vzgojne smotre, potrebe vzgojno-izobraževalne prakse vzgojno-izobraževalnih organizacij, raziskovalna spoznanja in skušnje učiteljišča in Pedagoške akademije v Mariboru. POBUDA PEDAGOŠKE AKADEMIJE MARIBOR Dvopredmetni program telesne vzgoje Pedagoška akademija v Mariboru se vključuje v javno razpravo ob predlaganem eno-predmetnem programu, ki smo ga pripravili skupaj s Fakulteto za telesno kulturo v Ljubljani, še z dvopredmetnim pedagoškim programom VIS za telesno vzgojo. Pobuda nastaja iz načelno dogovorjene dvopredmetnosti pedagoških VIP, temelji pa na skušnjah Pedagoške akademije Maribor, ki je takšen študij pred leti že imela, in na pedagoških programih dvopredmetnega visokošolskega študija telesne vzgoje v številnih športno najbolj razvitih evropskih državah: Nemški demokratični republiki, Madžarski, ČSSR, Zvezni republiki Nemčiji idr. Bojazen, da bi dobili študenti iz telesne vzgoje v dvopredmetni usmeritvi premalo znanja, ni utemeljena za štiriletni študij, saj bi potem morali podobno ugotavljati tudi za vse druge dvo-predmetne vzgojno-izobraževalne programe. Takšno odločitev utemeljujemo zlasti s temi ugotovitvami: — Učitelj, ki bi se usposabljal po dvopredmetnem programu telesne vzgoje, bi se lažje zaposlil na manjših šolah, zlasti če je telesna vzgoja povezana s poklici, za katere primanjkuje delavcev. — Drugo predmetno področje bi omogočilo, da bi si učitelj pridobil širšo razglednost tudi na drugih področjih. Tak učitelj telesne vzgoje bi se lažje 'vključeval v življenje in delo šole in kraja, v katerem je šola. — Učitelj telesne vzgoje mora biti — še posebno pri poučevanju učencev od 5. do 8. razreda osnovne šole in prvi dve leti usmerjenega izobraževanja — usposobljen predvsem za vodenje pouka telesne vzgoje; to pomeni, da je sposoben pravilno uporabiti različne kineziološke operatorje pri redni, dopolnilni in dodatni telesno-vzgojni dejavnosti učencev, ki jih poučuje in za spremljanje njihovega učinka na razvoj otrokove osebnosti. Gre torej za uporabno usmeritev telesne vzgoje in manj za teoretično-znanstveno. Le-to pa daje poglobljen študij telesne vzgoje v enopredmetni usmeritvi v organizaciji, kjer se ukvarjajo z znanstvenoraziskovalnim delom na posebnih športnih področjih. — Lahko bi torej zaposlili več učiteljev telesne vzgoje tudi celodnevnih osnovnih šolah, saj bi se ti s svojo dvopredmetnostjo na takšnih šolah dobro dopolnjevali. Ker bi dobro poznali medicinske predmete, bi tak učitelj lahko poučeval tudi zdravstveno vzgojo. Dvopredmetni VIP telesne vzgoje bi tako širše izobraževal potrebnega učitelja telesne vzgoje za osnovne šole in šole usmerjenega izobraževanja; ta bi s svojo dvopredmetno izobrazbo zboljševal kadrovske razmere v šolah, hkrati pa bi bil tudi široko pedagoško razgledan in ustrezno strokovno usposobljen. Predmetnik strokovnih predmetov za tovrstni študij naj bi bil takle: Letnik PREDMET Anatomija z antropometrijo Športna fiziologija Medicina športa Kineziterapija Biomehanika 'Osnove kinez. metod. 2Osnove antropološke kineziol. Osnove športnega treniranja Metodika telesne vzgoje Osnovna motorika Atletika Plavanje Športna gimnastika Košarka Odbojka Rokomet Nogomet Ples in šport, ritminčna gimnastika Smučanje Športna turistika Borilne veščine Prvi izbirni predmet (individualni) Drugi izbirni predmet (kolektivni) 2. 90 Skupaj ur 60 30 30 30 60 75 75 75 75 60 60 30 20 60 60 50 65 90 90 60 30 30 30 75 30 90 75 75 75 75 60 60 60 60 60 100 95 20 95 95 —r 1.560 Opombe: 1 Izbirna poglavja so vključena še v predmet pedagoška metodologija. 2 Vključena so tudi izbrana poglavja športne rekreacije. Popravek lt|etn'0Vn? s*cu|P'na za Pugled osnutka programa Matematika VIS enopred- ]9g a Pedagoška smer je ugotovila, da je bil v Prosvetnem delavcu dne 22. 10. J pravi0rno,orna objavljen napačen osnutek programa, zato se ponovno ob et! an> predmetnik tega programa. ^TEMATIKA — pedagoška VIS — enopredmetna semester *• 'etnik ^aliza t F,*ika w !C evl lf« D' r<* 'čebra I Sl-0^DSS^fikUm 'etnik Niza II f'čebra II D H,?ologija p'""alništvo J)jja8°gika z andragogiko in ns SFRJ J esna vzgoja M j , ' ktnik daJyN*a in foffi6*aostni račun ■ i.^Vfienc metode KkOnrija l"1 S'"'"Kija pouka in učenja 'l> 0>r ,a PM 1 E'*5"* vzgoja 0lnesečna delovna praksa 1 4'etnik i1 V i* jNhetrija ' Meul!^.,arna matematika O«,, "ratematike za srednje šole te™2 , ° ’°logija sf t v! ~~ Predavanja l.v teoretične vaje laboratorijske vaje zimski t. v. 4 2 I. v. 4 3 4 poletni t. v. 4 3 OB REFORMI PEDAGOŠKEGA ŠOLSTVA Kultura — samostojen predmet? skupaj ur 240 165 210 60 60 210 150 120 120 75 45 45 60 210 120 120 120 90 30 30 30 60 180 150 60 90 180 30 30 30 Kultura v najširšem pomenu besede je najprej oblikovalka vsakega učitelja. Zmeraj si bomo želeli, da bi imela na učitelja kot osebnost čim večji vpliv. Vsrkavanje na eni in ustvarjanje kulture na drugi strani daje učitelju svojevrsten pečat. Pečat širokega izobraženca in humanista, demokrata in vizionarja, aktivista in usmerjevalca. Takšni osebnosti, takšnemu učitelju sledijo učenci in drugi zavedno, prepričani, da želi dobro posamezniku in družbi. Zato bi pričakovali, da bodo kulturne prireditve razprodane, kulturna razstavišča pa nikoli prazna. Če ne kdo drug, bi morali kulturne prireditve obiskovati vsaj učitelji. Sami in s svojimi učenci. In kako je v resnici? Trdim, da povsem drugače. Vsak učitelj kulturno oblikuje učenca in študenta. Ta trditev ni nova. V tem pomenu, le z drugačnimi besedami je zapisana v vseh šolskih zakonih, v smotrih pri večini predmetov, v številnih resolucijah in še marsikje. Resničnost pa je drugačna: tudi pri tem pomembnem delu se izkažejo le posamezniki. Nekaj navdušencev ob obilici izredno obsežnega strokovnega, izobraževalnega dela deluje na učence in študente tudi vzgojno. Kulturno. Vendar je takih ljudi premalo. Med njimi niso niti vsi slavisti niti vsi učitelji umetnostne vzgoje. Kulturno oblikuje otroka tudi družina. Vendar imajo le nekateri otroci srečo, da so res deležni kulture. Družba kot oblikovalka kulture (politika, družba. RTV, film itd.) le ugotavlja stanje, zaradi specifičnosti birokracije pa žal ni sposobna oceniti razlogov, kaj šele pripraviti ukrepe, da bi se razmere bistveno izboljšale. Kultura kot del človekove sreče in napredka pri nas ne bo zaživela, dokler kulture kot posebne vrednote ne bo dojel vsak učitelj in jo, oplemeniteno z razvojem, privzgojil vsakemu mlademu človeku, ki ga vzgaja in izobražuje. Zato predlagam, naj bi uvedli na obeh pedagoških akademijah in na filozofski fakulteti poseben predmet »splošna kultura«, ki naj bi imel precej ur teorije, seminarskih nalog in obveznih ogledov kulturnih prireditev. Izpit iz tega predmeta naj bi opravili vsi študenti, pa tudi vsi tisti slušatelji drugih višjih in visokih šol, ki so se odločili za pedagoški poklic. Predlog najbrž nc bo z navdušenjem sprejet. Verjetno bo Cel« brez razprave odklonjen, če pa se bo komu zdelo vredno ugovarjati, bodo ugovori takšni: Kulturi je na pedagoških akademijah namenjenih kar precej ur pri posameznih posebnih strokovnih predmetih, na obeh pedagoških akademijah pa je tudi predmet »interesne dejavnosti«. Na filozofski fakulteti bodo rekli: »Učiteljem dajemo ob stroki še napotke za delo v krožkih« idr. Drugi izgovor bo. da uvajanje novega predmeta zahteva čas, temeljite ocene in več denarja. Tretji izgovor bodo našli nekateri v vsebini in liku učitelja, ki bi ta predmet poučeval. Četrti si bodo izmislili prostorsko stisko. Takšnih in podobnih ugovorov je lahko še več, vsi niso dovolj resni, ker dosedanje izobraževanje za kulturo kot najbolj žlahtno vrednoto ni bilo dano vsem, ampak le nekaterim učiteljem, ki so bili po stroki bolj povezani s kulturo. Zato poudar- jam, da moramo prežeti s kulturo vse učitelje. Drugi izgovor (čas, ocena denar) je posebno dobrodošel administrativno-briokratskim strukturam. Preprosto povedano: problem lahko rešimo tako, da si vzamemo čas, denar pa ne sme biti vprašanje. Ukinimo kakšen nepotreben predmet ali zmanjšajmo nekaterim predmetom nekaj ur, ki suhoparno izobražujejo in so le zato na urniku, ker pač imamb na šoli takšnega učitelja. Reforma je zato, da bo naš narod bolje in učinkoviteje vzgojen in izobražen. Povsem neutemeljen pa je ugovor, da ni prostorov, saj je velika večina kulturniških delovnih organizacij dopoldan praznih. Reforma pedagoškega poklica naj nc bo le posodabljanje dosedanjega predmetnika, ki skupaj z učitelji ni oblikoval takšnega pedagoškega delavca — učitelja, kot smo si ga za naš samoupravni socialistični sistem želeli, ampak naj bo vsebinsko — vzgojno širša, podrejena našim dolgoročnim ciljem. Premalo se zavedamo, kaj pomeni vsebinska reforma za naše učence, učitelje, za naš narod. Zato se zavzemam za uvedbo novega predmeta, ki bo s svojo vsebino odseval v delu vseh vzgojiteljev in učiteljev v slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, pa tudi na obeh univerzah. Pri vseh urah, in pri vseh predmetih. V šoli in v kulturnih ustanovah, ki morajo biti najbolj povezane. S pričakovanim uspehom in z dosežki delavcev v združenem delu. JOŽE ZUPANČIČ Po 4. členu Zakona o nagradah in priznanjih Staneta Žagarja (Uradni list SRS, št 8-78) RAZPISUJE odbor za podeljevanje Žagarjevih nagrad in priznanj ŽAGARJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA ZA LETO 1985 I. V letu 1985 bo podeljenih 7 Žagarjevih nagrad in 3 Žagarjeva priznanja. II. Žagarjeve nagrade in priznanja bodo podeljena za izredne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju.. Za nagrade lahko kandidirajo posamezni zaslužni delavci ali skupine delavcev, ki so dosegli izredne uspehe pri napredku vzgoje in izobraževanja, pri uveljavljanju socialističnega samoupravljanja ter druge izredne rezultate, ki so bili doseženi z delom v vzgojno-izobraževalnih, vzgojno-varstvenih in drugih organizacijah združenega dela, z organiziranjem vzgojno-izo-braževalne dejavnosti, s strokovnimi in raziskovalnimi deli ter pri oblikovanju učnih sredstev. Za Žagarjeva priznanja lahko kandidirajo organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbene organizacije in društva (v nadaljevanju: kandidati), ki so na področju vzgoje in izobraževanja dosegli izredne uspehe. III. Kandidate za podelitev Žagarjevih nagrad in priznanj lahko predlagajo: — krajevne skupnosti — organizacije združenega dela — samoupravne interesne skupnosti — družbeno-politične skupnosti in organizacije — društva in družbene organizacije — Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo — Zavod SR Slovenije za šolstvo. Predlogu za podelitev nagrade je treba priložiti. 1. Podrobno utemeljitev predloga; 2. Življenjepis s podrobnimi podatki iz življenja in dela kandidata; 3. Mnenje KO za kadrovska vprašanja pri OK SZDL; 4. Mnenje Zavoda SRS za šolstvo, za visokošolske učitelje pa mnenje sveta VTO. Predlogu so lahko priložena tudi dodatna mnenja oziroma priporočila drugih organizacij, društev in priznanih strokovnjakov. Predlogu za podelitev priznanja je treba priložiti: 1. podrobno utemeljitev predloga. 2. mnenje predsedstva OK SZDL, 3. mnenje Zavoda SRS za šolstvo. Predlogu so lahko priložena tudi dodatna mnenja oziroma priporočila drugih organizacij, društev in priznanih strokovnjakov. IV. Odbor bo upošteval le tiste predloge, ki bodo odposlani do vključno 31. 12. 1984 v zaprti kuverti na naslov: IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SLOVENIJE, Ljubljana, Aškerčeva 9 — z oznako »Razpis Žagarjevih nagrad in priznanj«. V. Svečana podelitev Žagarjevih nagrad in priznanj bo v petek, 29. marca 1985. ODBOR ZA PODELJEVANJE ŽAGARJEVIH NAGRAD IN PRIZNANJ KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OSNOVNE ŠOLE JOSIP BROZ TITO DOMŽALE Kettejeva 13 razpisuje dela in naloge — UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoj: končana višja ali visoka šola ustrezne smeri. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema tajništvo šole 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh po opravljeni izbiri. Nastop dela je mogoč takoj. ZVEZA DRUŠTEV PEDAGOŠKIH DELAVCEV SLOVENIJE ORGANIZIRA Posvet_________________________________________ O POLOŽAJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V SEDANJIH DRUŽBENIH RAZMERAH ki bo v sredo, 19. decembra 1984 ob 11. uri v prostorih DPO Komenskega 7, Ljubljana — V. nadstropje (terasa), NAMEN POSVETA je odpreti nekatera pereča vprašanja položaja vzgoje in izobraževanja v sedanjih družbenih razmerah in nakazati smeri njihovega razreševanja. — Uvodno besedo kot izziv za razpravo bo imel dr. Ihja Mrmak, redni profesor Filozofske takultete. — Organizatorji posveta ne predvidevamo drugih pripravljenih vsebinskih prispevkov, zato vse. ki se želijo udeležiti posveta vabimo, da.v razpravi nakažejo zlasti problematiko položaja vzgoje in izobraževanja s svojega.delovnega področja. — Vabimo vse delavce, ki delujejo v vzgoji in izobraževanju in želijo prispevati k uspešnemu reševanju položaja tega področja. — PRIJAVE pošljite na Zvezo društev pedagoških delavcev Slovenije Ljubljana, Gosposka 3 do 15. decembra 1984. Do tega datuma nakažite tudi prispevek v znesku 500,00 din na žiro račun 50101-678-47100. Vera Ficko 19. novembra 1984 smo se za vedno poslovili od naše Vere — ljubega človeka in vzornega učitelja. Z njo smo na šoli v Stari cerkvi preživeli dolgih petnajst let, ki so bila po svoje težka, a tudi lepa. Ko smo se v tišini novembrskega dne poslavljali od nje, smo v mislih podoživljali vse tisto dobro in ljubo, kar nam je Vera dajala s svojo toplo človečnostjo. Bila nam je vzor plemenitega človeka. Od nje smo se učili, da je sreča v drobnih stvareh, da je sreča v dajanju. Bila je učiteljica v najboljšem pomenu besede. S svojim tenkim čutom za lepoto in dobrote je potegnila za seboj svoje številne učence, ki se. je spominjajo z iskrenim spoštovanjem. Rada je prepevala in z njo so prepevali v zborih otroci in odrasli. Bila je zvest človek. Zvesta delu, zvesta resnici, prijateljem. Nekaj posebnega je bila njena ljubezen do Dolenjske. Življenje ji je izbralo tako pot, da je službovala največ v dolenjskih krajih. Svoja mirna, kasnejša leta pa je dočakala blizu svojega rojstnega kraja, kjer so jo namesto šolskih otrok osrečevali njeni vnučki. K nam v Staro cerkev je kasneje ni bilo več, a vedno si je želela vsaj še enkrat obiskati to svoje petnajstletno domovanje. Ko smo se poslavljali od nje, smo začutili ob njej čudoviti mir in spokojnost, ki jo daje smrt le izbrancem. Živeti in delati z Vero — kot s človekom in učiteljem, je bilo lepo, je bilo vredno. Zato je spomin nanjo toliko bolj svetal in lep, poln ljubezni in spoštovanja. NJENI SODELAVCI IZ STARE CERKVE UPZ Emil Adamič v pripravah na 60-letni jubilej Priznani učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič bo leta 1985 slavil svoj uspešni 60-letni jubilej. Njegovo rojstno mesto je Trst, kjer je bil zbor ustanovljen leta 1925. S takratnimi zavednimi slovenskimi učitelji v Julijski krajini je deloval v težkih razmerah in bil zelo uspešen. Od leta 1929 se je zbor zaradi fašističnega nasilja preselil v Ljubljano. Postal je osrednji učiteljski pevski zbor za vso Slovenijo. Pred vojno so v zboru prepevali številni kultur-no-politični delavci, med drugimi tudi lov. Edvard Kardelj. Po kulturnem molku leta 1941 je bil zbor leta 1952 ponovno ustanovljen. Pobudo za ponovno ustanovitev zbora so dali slovenski sindikati. Od tega časa združujejo v zboru svoje glasbene sposobnosti učitelji iz vse Slovenije. Redne vaje zbora pomenijo dopolnilno glasbeno izobraževanje članov UPZ Emil Adamič. Redno delovanje zbora je povezano z organizacijskimi, kadrovskimi in gmotnimi težavami. Zbor financirajo IS SR Slovenije, Kulturna skupnost SR Slovenije, Ljubljanska kulturna skupnost. Z KO občine Center Ljubljana in pevci sami. Stalen in znaten vir dohodkov zbora prispevajo zbo-rovi podporni člani: osnovne šole, glasbene šole in zadnja leta tudi srednje šole. Če bi lega vira dohodkov ne bilo, zbor ne bi mogel več redno delovati. Prav zaradi tega Republiški odbor sindikata delavcev izobraževanju in znanosti podpira zbo-rovno dejavnost. Zbor deluje v težkih razmerah, pevci zbora z osebnim odpovedovanjem z veliko prizadevnostjo in vztrajnostjo prihajajo na vaje iz vseh krajev Slovenije. To so pa veliki izdatki, ki jih zbor lahko poravna samo z vašo denarno pomočjo. Vodstva šol obeh stopenj in glasbene šole naprošamo in priporočamo, da vse šole postanejo stalni podporni člani zbora. Z enkratnim simboličnim zneskom na leto boste tudi vi pripomogli, da bo zbor lahko deloval tudi v prihodnje. REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV V VZGOJI, IZOBRAŽEVANJU IN ZNANOSTI Viktor Jereb Prav tedaj, ko smo se na Osnovni šoli Cerkno — Spomenik NOB pripravljali, da bi z njim praznovali 80-letnico njegovega rojstva, nas je za zmeraj zapustil Viktor Jereb, zaveden slovenski učitelj in organizator partizanskega šolstva na Cerkljanskem in v Baški grapi. Rodil se je 20. novembra 1904 in že v otroških letih spoznal pomanjkanje in težke življenjske preskušnje, ki jih je še otežila prva svetovna vojna. Kljub vsemu se je v povojnem obdobju prebil na učiteljišče v Tolminu in uresničil svojo željo, da bi postal učitelj. Žal je lahko le malo časa poučeval slovenske otroke na Goriškem v slovenščini. Italijanske šolske oblasti so ga zaradi poskusa asimilacije Primorskih Slovencev premestile v srednjo Italijo. Tu si je s svojim delom in odnosom do ljudi pridobil splošno priznanje in spoštovanje, odkrival je lepoto jezika in vrednote kulture tujega naroda, vendar je ostal zvest svojemu ljudstvu. Leta 1943 ob kapitulaciji Italije je bil v domačem kraju. Brez oklevanja se je odločil: ni se vrnil na službeno mesto. Tako se je odrekel ne le delu, ampak tudi mirnemu življenju. Ostal je v Cerknem in sklenil deliti usodo domačega kraja s svojim ljudstvom. Cerkljanska je zaživela svobodno življenje, še vedno polno grozečih nevarnosti, vendar prežeto z velikim ustvarjalnim zanosom. Sprejel je nalogo, naj v najkrajšem času organizira delovanje slovenskih šol na Cerkljanskem. Ni bilo ne učiteljev ne knjig, sovražnik je grozil zdaj z vpadom na osvobojeno ozemlje, zdaj z bombardiranjem. Le s trdim in načrtnim delom, zaradi navdušenja vsega prebivalstva, je zmogel v kratkem času skoraj povsem uresničiti zastavljene cilje. Že jeseni leta 1943 je sestavil in poslal vsem mladim in večinoma neizkušenim partizanskim učiteljem pismo in začasni učni načrt, ki ga je kasneje odobril pokrajinski NOO za Slovensko Primorje. To najbolj verno izpričuje njegovo ljubezen do lastnega naroda in zvestobo ciljem OF. Sledilo je poldrugo leto trdega organizacijskega, strokovnega, političnega in kulturnega dela, zaradi katerega bo Viktor *n Ub de Jereb za vedno zapisan v z| vini našega kraja. Ze 1.7.0^ je v 17 cerkljanskih vaset''' redni pouk, Viktor Jereb' postal prvi slovenski šolsK zornik za Baško okrožje. je spadalo tudi Cerkljansk je pravi človek za to deta znal svojo ljubezen do S* skega jezika prenašati na u in učence, tako pa hitro še zadnje sledove potuje^ V povojnem obdobju je naprej šolski nadzornik. nih tedenskih sestankih 1 obiskih na šolah je prenaša1 bogate izkušnje mladim f Ijem. Vendar je bil predvsem* vse bolj ga je vleklo nazaj zred, med učence. Tako jef učitelj slovenskega jezik1 nižji gimnaziji, nato pa je1,1 do upokojitve opravljal na ganizirani osnovni šoli v. knem. Tu je lahko uvelja'J svoje pedagoške sposo^ svoje znanje, svoj čut za' Bil je strog in zahteven uči11' je znal doseči, da je vsak ^ do konca šolskega leta ne1 vladal vse predvideno ampak razvil svoje sposo11' izražanja do prej nesjl). možnosti. Učenci so pisal11 spise (4 do 6 ali celo več st(| manj ni bil zadovoljen),v J se sproščali in hitro napr«"1 Izhajal je iz domačega nal ni ga zatiral, ampak izt zato, da je čistil jezik vseg1 je bilo v njem tuje in slabo-je učence postopoma navč11 samo za književnost, temve‘ za ustvarjalnost. Njegovi1,1 so se zato odlikovali v stf’ šolah in še danes s ponosoj vedo, da jih je učil tovariši Bil je izredno delaven. * zadnjih letih dela v šoli je °! sam s svojim delom v zbori1 pozne nočne ure. Nadvse je ljubil svoj/1 kraj, Cerkljansko kotli11' hribe, ki jo obdajajo, pref in delovne ljudi, ki tu žiriji je bil upokojen, se je zaprli in živel preveč osamljen. $ je še prisluhnil pogovorom1 in prihajal na prireditve. / Odšel je. Nam, njegovi1* legom in njegovim učeno bo ostal še naprej Učitelj; delavnosti, doslednosti, mnosti in čiste ljubezni ^ ternega jezika, do dom kraja in domovine. MAKS PAGON Slovenski šolski muzej v novih prostorih Sredi oktobra so delavci Slovenskega šolskega muzeja dokončno zapustili prostore na Poljanski cesti 28, kjer je muzej »začasno« domoval kar 30 let. Prostori so postali že zdavnaj premajhni za prirejanje razstav, pedagoško knjižico in druge muzejske zbirke. Zdaj je Slovenski šolski muzej v prostorih nekdanje šole za medicinske sestre na Plečnikovem trgu I, v prvem nadstropju. Oglašajo se že stari in novi obiskovalci muzeja, ki pa žal še ne morejo dobiti vsega zaželenega gradiva. Obrtniška dela še niso končana, delavci muzeja pa šele urejajo knjižnico in razstavno zbirko. Obiskovalci pa lahko /e zdaj uporabljajo gradivo iz dokumentacijske zbirke in arhiva. Predvidoma bo muzej odprt za stranke marca prihodnje leto. Takrat bo v Prosvetnem delavcu objavljeno izčrpnejše poročilo. Še niste naročeni na Prosvetnega delavca? Pokličite nas na telefon (061) 315-585 pa boste redno prejemali glasilo prosvetnih delavcev! Na zalogi je še nekaj Objav s prvo skupino osnutkov programov za visokošolsko izobraževanje učiteljev, namenjenih za javno strokovno razpravo. Pavla Miklavič Sredi novembra je prenehalo biti srce Pavle Miklavič, pedagoške delavke, ki bo ostala v svet-‘■em spominu ne le svojim učencem, marveč tudi vsemu rodu učiteljev, ki jim je v povojnih letih pomagala postavljati temelje šolstva na Tolminskem. Doma z Idrskega pri Kobaridu. kjer se je rodila leta 1906, je ostala navezana na domačo deželo. njene ljudi in planine, čeprav jo je življenjska pot peljtila tudi drugam. Že prva svetovna vojna jo je za tri leta ločila od doma. Da bi si pridobila učiteljsko izobrazbo, se jc vpisala na slovensko učiteljišče v Tolminu, ki je delovalo le nekaj let še pod italijansko oblastjo, študij pa je končala že na ljubljanskem učiteljišču. Svoje poklicno delo je začela na Dolenjskem, ki ji je dala svoje mlade moči in kjer si je nabrala bogate pedagoške izkušnje: te jc pozneje prenesla povojnemu rodu tolminskih učiteljev. Takoj po končani drugi svetovni vojni jo srečamo namreč spet na Kobariškem kot organizatorico in nadzornico naših šol, ki so delovale v tako imeno- vani Coni A. Po priključit'1 območja se jc n jeno nadzor C r delo razširilo na ves tol11, okraj. Pavlo Miklavič si sri’ zgodnjih ali tudi poznih 1,1 vsakem letnem času in O/, kem vremenu na njenih pc/ ških romanjih od šole do s1 hriba na hrib, s središč v nj j odročne vasi in cnoodf* šole. Tolminska je imela, večinoma mlade učitelje, jtj samorastniško pridobivali f goške izkušnje na niže or?! ranih šolah, v težkih povoji’ zmerah. Pavla jim je prl nasvete in spodbude, jim ‘JJl svojo vztrajnost, zagnat]1* * vedrino. Učitelji so jo spos11 radi so prisluhnili njenim* tom še tudi kasneje, ko Jc'| žela ravnateljsko mes/j osnovni šoli v Bovcu, kjer J K čakala pokoj. Njene osebnostne l;iS veder značaj in srčna m' optimizem in požrtvo'1 „! 9 bodo — tako kot njene ■it za razvoj šolstva — ostale' minu vsem. ki smo jo p(,zilt Š.V. Ustanovitelja: Republiški oaoor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČzP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo- gdan čepic, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž Direktor: Jože Valentinčič Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 550 din za posameznike, 850 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 30 din, pri povečanem obsegu pa 40 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101 -603 46509. Tiska ČTP Ljudska pravi*8 ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega teja za vzgojo in izobražev časnik »Prosvetni prost temeljnega P1"0^ davka od prometa Pr0lZk, (glej 7. točko 1. odstaf člena zakona o obdav*8, proizvodov in storitev v P tu).