GLAS LETO XXII. ŠT. 27 (1041) / TRST, GORICA ČETRTEK, 20. JULIJA 2017 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk Duh Ogleja e do nedavnega smo velikokrat govorili, kako pomemben je Oglej za nas Slovence, saj smo prav iz krščanskega Ogleja dobili svojo omiko, krščanstvo in postali del evropskih narodov. Predvsem smo venomer izpostavljali dejstvo, da je Oglej nas Slovence spoštoval, nam ni vsiljeval tujega jezika, ampak nas je sprejel medse take, kot smo bili. In nobeno naključje ni, da je danes slovenska država na ozemlju, ki je bilo nekoč v Oglejskem patriarhatu, niti enega samega kvadratnega metra nimamo več. To pove veliko, četudi zgodovinarji na to pozabljajo. Duh Ogleja je pomenil in bi moral tudi danes pomeniti duha strpnosti, medsebojnega sodelovanja in sožitja, solidarnosti, vzajemnosti, bratske ljubezni. Za kristjane to pomeni evangeljsko vodilo, da smo pred Bogom vsi enaki. Vsako leto je v Ogleju na praznik oglejskih zavetnikov, a tudi naše dežele Furlanije Julijske krajine, bogoslužje, pri katerem smo Slovenci med mašo dostojno zastopani tudi v našem jeziku. Ni naključje, da si je blaženi Slomšek prav v zavetju sv. Mohorja in Fortunata zaželel ponuditi Slovencem čim več dobrih knjig, zato je nastala Mohorjeva družba. Ni naključje, če k slovesni maši v Oglej vsako leto prihajajo somaševat tudi slovenski škofje in duhovniki, kot ni naključje, da so vabljeni k somaševanju tudi vsi duhovniki goriške in ne samo goriške nadškofije. Letošnja slovesnost je ponovno pokazala, da se slovenski verniki sami odpovedujemo žlahtnemu izročilu oglejske slovesnosti, saj nas je iz leta v leto pri slovesnosti manj, zadnja leta le še za vzorec, kot je treba tudi povedati, da je vse manj tudi visokih političnih predstavnikov iz naše dežele, predvsem pa vernikov nasploh. Letos smo imeli čast poslušati kardinala in nadškofa Agrigenta ter predsednika italijanske dobrodelne organizacije Karitas. Kardinal Francesco Montenegro je tisti človek, tisti dušni pastir, ki je svet opozoril na nevzdržno stanje priseljencev, prišlekov, revežev, ki vsak dan prihajajo iz Afrike na otok Lampedusa, in papež Frančišek je postal pozoren na tega človeka, ki je politiki, svetu in vsem nam vsak dan znova govoril, da so prišleki ljudje, pred Bogom enaki nam, da smo mi tem ljudem dolžni pomagati, če hočemo ostati ljudje, vsi smo namreč narejeni po Božji podobi. Prav o tem je spregovoril kardinal Montenegro in o tem, kako mora biti danes Cerkev kamen spotike, kako moramo kristjani biti revolucionarni v tem svetu, ki mu vlada hladna ekonomska logika bogatašev, ki kopičijo in kopičijo denar, mečejo milijone ljudi v revščino. In dodal je še, da je resničen kristjan samo tisti, ki v bližnjem vidi sebi enakega; če mu ne pomaga, ne sledi Jezusu in torej ni kristjan, ne more biti kristjan! Š lovenski narod se je z ustanovitvijo lastne države vzpostavil kot nacija, z odkritjem osrednjega državnega spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam pa se vzpostavlja kot zrela nacija, je predsednik republike Borut Pahor ocenil ob slovesnem odkritju spomenika 13. julija. Meni, da bo ta nagovarjal k miru in spravi, znotraj naroda in z drugimi. Po Pahorjevih besedah novi spomenik na Kongresnem trgu v sre- dišču prestolnice vabi vse Slovenke in Slovence k pomiritvi in spravi: “Spomenik vabi k razmišljanju. Nihče ni dolžan, da vabilo sprejme. Vsak naj ravna po svoji vesti in svobodno”. V govoru ob slovesnem odkritju je izpostavil, da je postavljen v spomin na vse padle žrtve vojn, ki so prizadele slovenski narod, in z vojnami po- vezanih dogodkov. Spomnil je na žrtve prve svetovne vojne, borce za severno mejo in koroške borce, borke in borce uporniškega gibanja TIGR, padle borke in borce narodnoosvobodilnega boja, žrtve revolucionar- nega in protirevolucionarnega nasilja, žrtve zu- najsodnih usmrtitev in krivičnih obsodb ter žrtve vojne za obrambo samostojnosti Republike Slove- nije v letu 1991. “Čeprav bo ta osrednji državni spomenik najprej spominjal na vse žrtve in mrtve, bo v prenesenem smislu pravzaprav nagovar- jal vse žive, ki bomo postali pred njim”, je dejal. Po njegovih be- sedah bo spomenik nagovarjal “k sožitju, razumevanju, od- puščanju, sodelovanju, miru in spravi, znotraj naroda in z drugi- mi”. “Brez strahu zdaj moj narod, nacija, ki ji pripadam, na ramenih preteklosti svobodno in zavzeto gleda izzive prihodnosti. Obstali bomo, ker se navzlic vsemu kreganju ne sovražimo”, meni Pahor. Izrazil je še prepričanje, da bo našim otrokom to strašno čustvo sovraštva prihranjeno: “Vzgajani bodo za sožitje, spoštovanje in sodelovanje”. / str. 2 S www.noviglas.eu Za sožitje, spoštovanje in sodelovanje! ttt Na Kongresnem trgu v Ljubljani novo obeležje Spomenik žrtvam vseh vojn nagovarja k miru in spravi Svet okrog nas20. julija 20172 Povejmo na glas V pričakovanju drugačnega volilnega pristopa S 1. strani Spomenik žrtvam vseh vojn nagovarja ... b začetku slovesno- sti je državna dele- gacija k spomeniku položila venec. Predsednika Pahorja so pri tem sprem- ljali predsednik državnega zbora Milan Brglez, pre- mier Miro Cerar in predsed- nik državnega sveta Mitja Bervar ter tudi načelnik ge- neralštaba Slovenske vojske Andrej Osterman in name- stnica generalnega direk- torja policije Tatjana Bob- nar. Državnemu delu prireditve s kratkim kulturnim pro- gramom je sledila molitev za žrtve, ki jo je vodil lju- bljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Kulturni pro- gram je pospremila slovenska O himna v izvedbi Policijskega orkestra in Orkestra Slovenske vojske, Slovenski oktet pa je izvedel pesmi Ko mene več ne bo in do- moljubno Slo- venec sem. Slovesnosti v središču Lju- bljane se je po nekaterih oce- nah udeležilo nekaj sto ljudi vseh starosti. Med njimi so bili tudi neka- teri zdajšnji in nekdanji po- slanci, mini- stri, predstav- niki pravosodja in zamejskih Slovencev ter nekateri člani diplomatskega zbora. Nekaj ude- ležencev je pred začetkom prireditve nosi- lo transparen- te, s katerimi so izrazili nestrin- janje s postavit- vijo spomeni- ka. Na enem od njih je pisa- lo: “Sprava iz- dajstvo raz- glaša za čast domovini”. Ko se je slovesnost začela, so odšli s prizorišča. Postavitev spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami po- vezanim žrtvam je določila novela zakona o vojnih gro- biščih leta 2009. Na spomeni- ku je zapisana prva kitica pe- smi Otona Župančiča, po- svečene narodnim herojem, ki jo je pesnik v rokopisu iz le- ta 1949 zapisal v obliki: “Do- movina je ena / nam vsem do- deljena, / in eno življenje, / in ena smrt”. Postavitveni prostor za spo- menik so štirje predsedniki odprli junija 2015. Naročnik javnega natečaja za izbiro spo- menika in investitor postavit- ve je bilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vrednost in- vesticije je nekaj več kot 1.248.000 evrov. V parlamentarnih strankah so sicer različno ocenili vlogo spomenika. Večina mu je pri- pisala simbolni pomen, a opozorila, da spomenik sam po sebi še ne pomeni sprave. Posebej kritični do spomenika so v SDS in Levici. Predsednik SDS Janez Janša mu je pripisal “novo izkrivljanje resnice”, poslanka Levice Violeta To- mić ga je označila za “spome- nik političnega oportuniz- ma”. Predsednik Pahor je v prete- klih dneh večkrat opozoril, da z razlikami v stališčih politike do spomenika in sprave ni nič narobe, če se zaradi njih ne sovražimo. Izrazil je upanje, da spomenik ne bo postal predmet vandalizma. Pametno in nujno potrebno! Popolna podpora SSk zakonskemu predlogu proti apologiji fašizma a stranko Slovenska skupnost je zakonski predlog, ki utrjuje pre- poved apologije fašizma in uvaja fašistično propagando med kazniva dejanja, pame- ten in nujno potreben. Fašizem je bil neusmiljen režim, ki je pokazal svoj pravi obraz, še preden se je povzpel na oblast. O tem marsikaj ve- mo na vsem Primorskem; v Trstu je že 13. julija 1920 za- gorel Narodni dom, kulturno in gospodarsko središče Slo- Z vencev in ostalih slovanskihskupnosti, ki so bile prisotnev mestu. Temu so sledila vse bolj kruta in krvoločna de- janja nestrpnosti, ki so napo- sled privedla do rasne zako- nodaje in grozovitosti druge svetovne vojne. Na vsem ozemlju, ki je po rapalski po- godbi pripadalo Italiji, je fašistični režim Slovencem popačil imena in priimke, jim zaprl društva, šole in go- spodarske dejavnosti ter jim prepovedal uporabo materi- nega jezika celo na domu in v cerkvah. “Politiko fašizma torej ne moremo obravnavati kot kakršnokoli mišljenje ali pro- sto izbiro. Gre za pravo so- vraštvo in nestrpnost do vsa- ke oblike drugačnosti. Zato je fašizem v popolnem nasprot- ju s temeljnimi evropskimi načeli in lahko predstavlja re- sno grožnjo za sožitje naše družbe”, pravi deželni poli- tični tajnik SSk Igor Gabro- vec. o nedavnih upravnih volitvah je bilo mo- goče v naši narodni skupnosti zaslediti kar nekaj tehtnih analiz. Te so vzele v pretres do- sežene rezultate, toliko bolj pa razpršenost naših kandidatov. Ni bilo težko ugotoviti, da je ta razpršenost več kot skrb vzbujajoča, saj govori o prelomno spremenjenem obnašanju manjšine v celoti. Kot da smo opazno manj zavezani etnične- mu modelu pa tudi levosredinski politični opciji, v kateri smo se do zdaj prepoznavali. Oboje je se- veda zelo resna zadeva, ker naši ljudje oziroma baza naše narodne skupnosti očitno pričenja opuščati zbirna mesta donedavne strnjenosti in pripadnosti. Mimogrede, pravzaprav je presenetljivo, da tega nagiba v razvezano, da ne rečemo individualno po- litično odločanje, nismo že prej zaznali. Šele volitve so nas grobo opozorile, da poteka veliko spremin- janje vsega, ki je seglo tudi v prostor, v katerem živi- mo. Zdaj smo praktično prisiljeni, da logiko spre- memb prepoznamo in v kar največji meri poglo- bimo analizo novega stanja in poiščemo novo stra- tegijo: da namreč za našo narodno skupnost od- krijemo nove spodbude in volilne motive ter zau- stavimo začeto drobitev. Proces drobitve bi se namreč v pomanjkanju novih in dosti bolj učin- kovitih pristopov lahko nadaljeval in celo stopnje- val. V skrajnem primeru bi se vsi skupaj pričeli za- tekati v prepričanje, da nam zadostuje biti državljan večinskega naroda in da je povezanost v smislu na- rodne skupnosti manj nujna in privlačna kot v pre- teklosti. Tej možnosti se vsekakor velja z vsemi močmi upreti in preprečiti, da bi sploh obstajala, kar pomeni, da je treba storiti nekaj zares temelji- tega in novega. Kajti spremembe velikih razsežno- sti so tukaj in jih ne gre podcenjevati. Spodkopa- vajo prejšnje svetovne in tudi lokalne odnose in dejstvo, da je svet vse bolj ena sama celota, se je sunkovito okrepilo. Tako mora vsakdo na novo ute- meljiti svoj prostor, če ne želi izgubiti prejšnjega, vztrajanje na ohranitvi starega postaja vse bolj brez- plodna usmeritev. V tem spreminjanju pa je dobro to, da je po novem za vsako, tudi manjšinsko skup- nost več prostora, če ji le uspe pravilno umestiti svoje dejavnosti in pomen, ki ji pripada. In kaj torej je tisto temeljito, kar bi veljalo storiti? Vsi politični dejavniki naše skupnosti bi morali sesti za isto mi- zo, kajti dozdajšnja dvojnost tistih, ki se prepozna- vajo v slovenski stranki, in tistih, ki zastopajo manjšino v italijanskih strankah, ta dvojnost več ne zadostuje - ne nazadnje so to nazorno pokazale minule volitve. Le skupno omizje vseh bi bilo do- volj močan signal za naše volivce, vztrajanje pri sta- rih obrazcih je zagotovo prešibko, v zdajšnjem spre- menjenem obdobju še toliko šibkejše. In skupno omizje bi moglo najti koristno skupno smer, ki bi nas v tem modernem času na novo utemeljila. V času, ki neusmiljeno drobi in bo drobil vse tiste, ki ne najdejo skupnega jezika ali se jim zdi, da ga ne potrebujejo. Janez Povše P Med Slovenci v Torontu in Montrealu Minister Žmavc v Kanadi inister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je 23. junija končal štiridneven uspešen obisk rojakov v Kanadi. Z delegacijo slovenskih podjetni- kov se je srečal s člani Kanadsko-slovenske gospodarske zbornice v Torontu. Številni člani slovenske po- slovne skupnosti v To- rontu so z veseljem pričakali obisk delega- cije in ministra, ki je v nagovoru poudaril pomen sode- lovanja za dobre gospodarske in vsestranske odnose med Kanado in Slovenijo. Dogodek so s petjem polepšale pevke zbora Plamen pod vodstvom Marije Ahačič Pollak. Delegacija se je srečala s kanadski- mi podjetji in sodelovala na Ka- nadsko-slovenskem poslovno-tu- rističnem forumu. Ministra Žmav- ca je sprejel župan skoraj 3-mili- jonskega Toronta John Tory v spremstvu dolgoletnega mestnega svetnika slovenskega rodu Joea Mihevca. Pogovor je tekel v smeri spodbujanja gospodarskega sode- lovanja med državama, ki bi lahko bilo bistveno močnejše. Minister se je udeležil tudi letnega zbora Trgovinske zbornice Toronto. M Glavni organizator dogajanja je bil poslovnež slovenskega rodu in častni generalni konzul Slovenije v Torontu John Doma. S prof. Pe- trom Jurgecom, profesorjem na Univerzi Toronto, se je minister pogovarjal o možnostih ustanovit- ve lektorata slovenskega jezika na univerzi. Žmavc se je srečal tudi s predstavniki slovenske skupnosti v Montrealu. Tam še vedno delu- jejo slovenska župnija sv. Vladimi- ra, Baragovo slovensko društvo, pevski zbor, folklorna skupina itd. Veleposlaništvo RS z veleposlani- kom dr. Marjanom Cencenom na čelu je 23. junija v Ottawi organi- ziralo Dan Slovenije. Dogodek je bil posvečen 25-letnici kanadskega priznanja Slovenije kot samostoj- ne države, dnevu državnosti RS in 150-letnici Kanade. Kljub temu da v kanadski prestolnici živi zelo ma- lo slovenskih rojakov, je bilo pri- zorišče polno Slovencev, ki so tja prišli iz Toronta, Winnipega, Mon- treala in drugih krajev. Obiskovalci so si lahko ogledali številne izdel- ke, ki so jih promovirala slovenska podjetja, Slovenska turistična or- ganizacija je promovirala Sloveni- jo kot turistično destinacijo, kul- turne skupine pa so oblikovale kulturni program. Osrednji dogo- dek dneva je bil diplomatski spre- jem, ki so se ga poleg diplomatov iz različnih veleposlaništev ude- ležili predstavniki slovenske skup- nosti, pa tudi župan Ottawe Jim Watson. Minister Žmavc v družbi veleposlanika dr. Cencena in župana Ottawe Jima Watsona ter plesalk slovenske folklorne skupine iz Winnipega Na slovesnem odprtju spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanimi žrtvami v Ljublja- ni je predsednik Slovenske škofovske konference in ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore opravil molitev za vse žrtve prve svetovne vojne, borcev za severno mejo in koroških bor- cev, bork in borcev uporniškega TIGR-a, padlih bork in borcev narodnoosvobodilnega boja, žrtev revolucionarnega in protirevolucionarnega nasilja, žrtev zunajsodnih usmrtitev in krivičnih obsodb ter žrtev vojne za obrambo samostojno- sti Republike Slovenije v letu 1991. V molitvi je nadškof izrekel prošnjo Bogu, da bi slovenskemu narodu naklonil spravo in mir in da se takšno nasilje ne bo nikoli več ponovilo. Besedilo molitve, ki jo izrekel ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore: Vsemogočni večni Bog, stojimo na kraju, ki ga hočemo doživljati kot spo- min in opomin na divjanje nasilja skozi čase naše zgodovine. To nasilje je ljudem jemalo življenja. Umirali so na bojiščih in po moriščih, po gozdovih in po taboriščih, po kraških breznih in po strelskih jarkih. Ti, naš Bog, si gospodar živih in mrtvih; z besedo kesanja Te prosimo odpuščanja za vse smrti, ki so jih drug drugemu povzročili ljudje. Ker si do vseh usmiljen, te ponižno prosimo, naj vsi, za katere ti izrekamo svoje molitve, zaradi tvoje dobrote dosežejo odpuščanje svojih grehov, se srečni veselijo nad teboj in te hvalijo brez kon- ca. Slovenskemu narodu pa nakloni spravo in mir, da se takšno nasilje ne bo nikoli več ponovilo. Po Kristusu, Gospodu našem. Priložnostna molitev Z veseljem in zadovoljstvom sem 17. julija ugotovil, da si je pri okencih centra za naročanje (CUP) goriške bolnišnice možno zagotoviti zdravstveno storitev v slovenskem jeziku. Na vhodu v prostor, kjer so okenca, je namreč naprava, ki izdaja listek z zapovrstno številko glede na izbrano storitev. Izbral sem možnost 'Storitev v slovenskem jeziku' (kjer je slovenska zastava) in nato počakal na klic. Ko sem prišel na vrsto, sem vse lahko opravil v slovenskem jeziku. Žal sem ugotovil, da je bila moja zapovrstna številka K001, kar pomeni, da sem bil tistega dne in do tiste ure (približno opoldne) edini, ki sem se poslužil te možnosti. Pa še to: dvojezično okence deluje samo v ponedeljek in petek med 9. in 13. ter v sredo med 14. in 19. uro. Pozitivna izkušnja vsekakor dokazuje, da so uspešni napori, ki jih Slovenci v FJk vlagamo v zagotavljanje pravice rabe slovenskega jezika na podlagi določil zaščitnega zakona 38/2001. K temu je pripomoglo tudi delo deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca, ki je v deželno zdravstveno reformo dosledno vlagal dopolnila, ki zadevajo uporabo slovenskega jezika. Res velika škoda pa bi bila, če bi se vse to izjalovilo, ker bi te možnosti ne izkoristili vsakodnevno. Zaradi tega je nujno, da se informacija, predvsem pa konkretna uporaba te in drugih takih možnosti, čim bolj razširi. Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk za Goriško Slovenščina pri centru za naročanje goriške bolnišnice Aktualno 20. julija 2017 3 Nadaljevanje lanske zgodbe v Luki Koper Imperij vrača udarec dneh, ko je širna Slo- venija “z Goričkega do Pirana” komentirala in razpravljala o razsodbi arbi- tražnega sodišča, je slovenska javnost spregledala drugačno ravsanje, tokrat povsem v do- mačem kurniku, ki je bilo še pred dobrim letom prava tempirana bomba za Cerarje- vo vlado. Še pomnite lanskih vzklikov “Vstala Primorska – vstani Slovenija”? Ne govori- mo o manifestacijah na dan priključitve Primorske k ma- tični domovini, niti ne o praznovanjih dneva upora. Ne, geslo so uporabljali “vstajniki”, ki so pred na- tančno enim letom blokirali in povsem ohromili dejav- nost Luke Koper. V dnevih, takoj po arbi- tražnem sporazumu, bi lahko v Kopru spet gledali podobne prizore. Dne 30. junija je bila v Kopru skupščina Luke Ko- per, ki je imela dnevni red na las podoben tistemu, ki je la- ni povzročil popolno bloka- do pristanišča. Zamenjava nadzornikov – to je na dnev- nem redu sklica najbolj bodlo v oči. Že tako visoka tempera- tura je v Kopru še narasla. In razdelitev Piranskega zaliva pri tem ni imela čisto nič. Glavinova uspešna tam, kjer je “zamočil ”Jazbec Zamenjava nadzornikov je bi- la lani neuspešna. Še več. Pov- zročila je pregovorni “ne boj, mesarno klanje”, ki je ošibil vlado, luko, SDH, načrt o dru- gem tiru. Pa še vse drugo, kar vam lahko pride na misel. Le- tos pa... je bila zamenjava nadzornikov uspešna. Delav- ci so sicer protestirali, a v pri- merjavi z lansko vstajo je bil letošnji protest bolj podoben “dijaški stavki sredi sončnega maja”. Arbitraža je zasenčila čisto vse, to je logično. Najbrž pa je ob vsem tem še kaj več. Poglejmo najprej razlike med lansko blokado in letošnjimi protesti. Lani so stavkajoči dobesedno blokirali prista- nišče. Tri dni je bilo zaprto. Škoda je bila ogromna. Jezni uporabniki pristaniških stori- tev so grozili, da bodo svoje blago pretovarjali v drugih pristaniščih. Slovenske želez- nice so bile prav tako besne, ker je Luka Koper zaustavila prehod tovora na vlake. O razjarjenih reakcijah SDH (družbi, ki upravlja državne naložbe) in vlade ne gre izgu- bljati besed. Drži pa, da je iz lanskega spopada kot zmago- valka izšla Luka Koper – nje- V no vodstvo in njeno operativ-no osrčje. Nadzornikov,začenši s predsednico Alenko Židaršič Kranjc, niso zamen- jali. Še več... zaradi kaosa, ki je nastal okoli afere Luka Ko- per, je moral lani odstopiti predsednik uprave SDH Mar- ko Jazbec (v tolažbo je sicer dobil mesto prvega človeka v pozavarovalnici Sava Re). Za- menjala ga je tržaška rojakin- ja Lidia Glavina. Letos je povsem drugače. Lahko bi rekli, da imperij vrača udarec. SDH z Glavino- vo na čelu (in s podporo vla- de) je ob začetku vročega po- letja ponovno na dnevni red skupščine postavil zamenjavo nadzornikov. Dan D je bil 30. junij. Na seznamu za odstrel so bili vsi nadzorniki z izjemo enega. V ta seznam je bila se- veda vključena tudi Alenka Žnidaršič Kranjc. Zaposleni v Luki Koper so seveda tudi le- tos, tako kot lani, podprli svo- jo upravo in nadzornike. Dan pred skupščino je pred Luko res potekal shod, ki pa je imel precej manjšo razsežnost (in učinke) od lanskega. Skupščina pa je prav tako po- tekala v zelo napetem ozračju (predstavniki delavcev so go- vorili, da bi se lahko po skupščini zgodilo čisto vse). A hujših pretresov ni bilo. In jih ni niti vse do današnjega dne. Nekaj premis Zakaj je popustil uporniški duh lani “vstalih Primorcev”? Zakaj nič več borbenosti? Ne- kateri slovenski mediji so pi- sali, da se luški sindikati bolj intenzivno pripravljajo na “boj” z novo upravno in nad- zorniško strukturo. Pri tem, še navajajo mediji, so tudi ob- jektivne okoliščine celotnega dogajanja okoli Luke Koper nekoliko različne. Potrebno je še izpostaviti nekaj, kar šte- vilni sogovorniki in pozna- valci dogajanja okoli koprske luke vselej ponavljajo. Prva premisa. Osrednji la- stnik je tukaj država, ki po- sredno in neposredno obvla- duje približno 70 odstotkov deleža. Nadzorniki in upravi- telji so torej določeni po ključu politike. In politika jih torej tudi zamenjuje. Druga premisa. V Luki Koper teče upravno dogajanje neka- ko na dveh ravneh. Prva ra- ven je v dometu nadzornega sveta in uprave – torej tistih teles, ki so zamenljiva in ki jih vsakokratna vlada lahko nadomesti. Druga raven pa je čisto notranja in zajema dina- miko Luke Koper, ki jo vodijo po rangu sicer nižji funkcio- narji, ki pa imajo pred poli- tično nastavljenima upravo in nadzornim svetom pred- nost. Politika jih ne more za- menjati, ker so oni v Luki za- posleni za nedoločen čas. Srednji menedžment je tako “večen”, upravitelji pa ne. Tretja premisa: Lani so nad- zornike in upravo rešili delav- ci in sindikati. Protesti so bili sicer označeni za “spontane”, kar pa je glede na njihovo strukturiranost in množičnost težko verjeti. Sin- dikati so tudi vseskozi zago- varjali delo uprave, kar je do- kaj nenavadno. Antagoni- stična vloga močnih sindika- tov in vodstvenega kadra je tukaj zamrla, kar je eden od pokazateljev o dejanski moči vzporednih struktur znotraj Luke Koper (o katerih smo govorili v gornjih vrsticah). Da, sindikati spadajo tudi v to strukturo. V nadzornem sve- tu Luke imajo predstavnika – Mladena Jovičića, prvega člo- veka zelo vplivnega sindikata žerjavistov. On je bil v kao- tičnem dogajanju v zadnjem letu na strani uprave (podpi- ral je Žnidaršič Kranjčevo), zaganjal pa se je proti državi. Zakaj? Kje so torej okoliščine, zaradi katerih se letos niso ponovile tako množične in predvsem za Luko škodljive protestne akcije kot lani? Iz pisanja me- dijev in neuradnih novic oko- li Luke lahko razberemo ne- kaj podatkov oziroma lahko podamo nekaj ugotovitev. Mediji pišejo, da se sindikati in zaposleni niso odzvali tako silovito kot lani, ker se pripra- vljajo na nov boj proti novi upravi. Velja sicer podčrtati, da je t. i. srednji-vodilni sloj, ki v številnih pogledih zaradi svoje večnosti obvladuje stan- je v Luki, še vedno podpiral vodstvo in nadzornike. A na podlagi lanske izkušnje sta se tudi vlada in SDH očitno bol- je organizirala. Pritisk politi- ke je bil močnejši. Proti načinu dela uprave in proti si- stemu “izvajalcev prista- niških storitev” (IPS - več o tem v okviru) se je na primer izrekel tudi poslanec Združene levice Luka Mesec, vodja stranke, ki so ji blizu številni protestniki. Mesec je med drugim dejal, da gre v primeru IPS za mafijsko eko- nomijo, za katero niso dovolj organi pregona. Potrebno bi bilo – tako je še dejal – spre- meniti poslovni model Luke Koper. IPS je ravno poslovni model, na katerem svoj ob- stoj gradi srednji upravljalski sloj v Luki Koper. Gre namreč za sistem, v katerega se upra- va načeloma ne meša in je prepuščen torej notranjim lo- gikam. Delovanje posamez- nih malih zunanjih podjetij pa pogosto spominja na ob- vode za utajo davkov in za iz- koriščanje delovne sile. Lani je Luka Koper za IPS nameni- la 25 milijonov evrov. Nepra- vilnosti očita Luki Koper za- radi tega tudi Finančna upra- va, ki pravi, da bi morala de- lavce zaposliti Luka ali zu- nanja podjetja, ki ne smejo biti samo obvodi ali “prazne škatle”. Drugi razlog, zakaj se “spon- tani protesti” niso zgodili, je morda nekoliko širšega značaja in je povezan z grad- njo drugega tira. Tudi v tem primeru so se okoliščine spre- menile v primerjavi z lanskim letom. V Luki Koper so bili nasprotni vstopu tujega kapi- tala v projekt drugega tira. Zahtevali so, naj se zgradi iz državnih sredstev. Postavka tujega deleža je sicer ostala, po zdajšnjem načrtu naj bi pri gradnji sodelovala madžarska država z vložkom 200 milijonov evrov. Gre pa za relativno majhno vsoto v okviru 1,4 milijarde evrov vrednega projekta, kolikor vlada ocenjuje v tem trenutku stroške za novo progo med Divačo in Koprom. Tukaj pa je še podrobnost, ki je ne gre spregledati. V iskanju možnih investitorjev za drugi tir je la- ni vlada omenjala tudi možnost “plačila v naravi”. Morebitni investitor v drugi tir bi lahko dobil (po znižani ceni) koncesijo za tretji po- mol v Luki. In ta predlog je najbrž najbolj neposredno ogrozil finančne in strateške interese tistega paralelnega vodstva Luke Koper, ki so bili vredni greha “blokade prista- nišča”. No, letos se o takem zunanjem podeljevanju kon- cesij ne govori več. Madžari bodo sodelovali pri drugem tiru, tretji pomol pa bo kljub temu ostal trdno v rokah Lu- ke. Ob tem so v zadnjem ob- dobju tudi vladni predstavni- ki javno spregovorili o nujno- sti, da ostane Luka Koper v državni domeni. Kdo je torej zmagovalec? Vprašanje o zmagovalcu mor- da ni na mestu, ker so v od- nosu med lastnikom – državo in vodstvenim menedžmen- tom v Luki vseskozi prisotni napetosti, merjenje moči in kazanje mišic. Državni impe- rij je tako z zamenjavo nad- zornikov res “vrnil udarec”, kakorkoli že pa ostajajo Luka Koper in njene dinamike pov- sem sui generis pojav v slo- venskem gospodarstvu. Okvir Formalni razlogi za odpoklic nadzornikov V Luki Koper že dalj časa ob- staja problematika IPS, ki je s formalnega vidika glavni vladni očitek upravi in razlog za zamenjavo nadzornikov. Gre za izvajalce pristaniških storitev, ki so po mnenju vla- de in širšega dela javnosti glavni problem netranspa- rentnega delovanja Luke Ko- per. IPS so zunanji izvajalci storitev, ki jih Luka najema za opravljanje številnih poslov. Za IPS pa naj bi se velikokrat skrivala fiktivna podjetja, ki ob nespoštovanju zakonskih uredb zaposlujejo delavce (večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije) in jih izkoriščajo. Ob razkritju nepravilnosti gre podjetje v stečaj, takoj zatem pa nastane novo, ki samo prevzame posle (in pogosto- krat zaposlene) prejšnjega. Pri Luki Koper seveda vse to za- nikajo, čeprav je vprašljivost IPS že dolgo na dnevnem re- du javnosti. P. S.: Spomnimo naj, da je po- dobna tema pogosto v ospredju tudi v tržiški ladje- delnici. O njej je pred leti spregovorila tudi oddaja Re- port. kil soboto opoldan, 15. t. m., je predsednik RS Borut Pa- hor nastopil kot osrednji govornik na slovesnem odprtju čedajskega Mittelfesta v gledališču Ristori, kjer se je pogovarjal z od- govornim uredni- kom italijanskega dnevnika La Stampa Mauriziom Molinari- jem. Zavzel se je za pravično, solidarno Evropo, Slovenija pa naj ostane med državami, ki spadajo med t. i. države z veli- ko hitrostjo v EU. Predsednika Pahorja je v imenu čedajskega festivala najprej poz- dravil direktor Federi- co Rossi, nato pa je spregovorila predsed- nica deželnega odbora Furlanije Ju- lijske krajine Debora Serracchiani, ki je predsednika imenovala “dragi prijatelj”, predvsem pa se je Slove- niji in Pahorju zahvalila za vso po- moč v mednarodnih okvirih, kot je tudi naglasila, da je sodelovanje V med FJK in Slovenijo zelo tesno inintenzivno, odlični odnosi so odnekdaj odlikovali tudi predsednika Pahorja. Dejala je tudi, da bi lahko še veliko skupnega naredili na po- dročju infrastruktur, še posebej na področju železnic, saj danes ni no- bene povezave med Trstom in Lju- bljano. Predsednik Borut Pahor je na odru gledališča Ristori imel najprej krajši nagovor, pol v slovenščini, pol v italijanščini, v katerem je orisal svo- je videnje Evrope, Evropske unije in prihodnosti ter umeščenosti RS v njej. Takoj je pove- dal, da bo po nje- govem dosti bolj jasna prihodnost EU po volitvah v Nemčiji, ko naj bi po njegovem Francija in Nemčija utrdili in poglobili razvoj EU. Izpo- stavil je dejstvo, da so volitve v Av- striji, Franciji in na Nizozemskem pokazale, da je vse manj prostora za evroskeptike. Dejal je, da bi RS morala ostati med najbolj razvitimi državami v EU, čeprav se zaveda ra- zlik, ki med posameznimi država- mi obstajajo. / str. 8 Jurij Paljk Foto JMP Čedad / Predsednik RS Borut Pahor na odprtju Mittelfesta “Vse manj prostora je za evroskeptike!” Foto Luka Paljk Kristjani in družba20. julija 20174 onec aprila 2017 je bila v cerkvi Naše ljube Gospe presvetega srca Jezusove- ga v Davči spominska slovesnost ob 70. obletnici prekopa v Štulčevi grapi in pokopa duhov- nikov prof. Filipa Terčelja in Franca Krašne. Že popoldne so se ljudje zbirali pri molitveni uri za poveličanje obeh mučencev. Pobožnost je vodil domači duhovnik g. Mirko Turk. Prižgali smo sveče ob dva- najstih imenih pogumnih in srčnih do- mačink in do- mačinov, ki so jim njihova vest, visoka du- hovna kultura, živa vera in usmiljenje na- rekovali, da je potrebno 7. ja- nuarja 1946 ustreljena duhovnika dostojno pokopati. V zvezi s tem velja opozoriti na pesem, ki jo je napisal duhovnik Rudolf Tršinar, od 1962 do 1974 župnijski upravitelj župnije So- rica in duhovnije Davča. V svoji knjigi Da se duh osvobodi je po- drobno opisal prekop in pokop duhovnikov prof. Filipa Terčelja in Franca Krašne v posvečeno zemljo na davškem pokopališču. Dogodek pa je tudi upesnil in objavil poezijo Pomlad pod Po- reznom, v kateri pravi: K Ko so zli duhovi po zločinu spa-li, / sred noči so možje močnogarali. // V skriti grapi trupli so izkopali, / ju v posvečeno zemljo pokopali. // Pastirjema čast in dostojanstvo so vrnili, / junake davške v spo- minu bomo ohranili. // Po prijetju 6. januarja 1946, za- prtju v “Brelhovi” hiši v Davči, ki je danes ni več, po zasliševan- ju in mučenju skozi vso noč so Krašno in Terčelja 7. 1. odvedli v Štulčevo grapo v Zgornji Davči pod Poreznom, kjer so ju ustre- lili. Njuni trupli sta bili položeni v skalno razpoko blizu vode in založeni s kamenjem. Dolina je bila po dogodku še dolgo za- stražena in nadzorovana. Po 15 mesecih pa se je skupina domačinov tvegano odločila, da bodo za silo pokopana duhov- nika izkopali, ju prenesli na davško pokopališče in ju dostoj- no pokopali na posvečeni zem- lji, kjer čakata vstajenja. Dva- najst pogumnih in srčnih ljudi je v noči z 28. na 29. april 1947 tvegalo svoja življenja, da so se s krstami in posebej pripravljeni- mi nosili spustili k potoku, izko- pali in odnesli njuni že razpada- joči trupli ter prenesli na davško pokopališče. Tam je verski obred pokopa opravil duhovnik Ivan Skvarča, župnijski upravitelj župnije Sori- ca in duhovnije Davča, datum pa je vpisal v mrliško knjigo. Franc Peternelj se spo- minja, da sta šla s teto Terezijo Primožič, (mamino teto) pod Po- rezen nabirat bele rože, ki spom- ladi, takoj ko skopni sneg, prve zacveti- jo, da bi pri- pravili vence iz teh rož. Teta je rekla: “To je za duhovnika”. Teta Terezija je bila zelo verna žena, del svojega življenja je preživela v samostanu v Tomaju, v katerem se je pripra- vljala na zaobljube, po ukinitvi samostana za- radi I. svetovne vojne pa se je vrnila na svoj dom v Davčo. Pobudnika in glavna organiza- torja prekopa sta bila Franc La- hajnar, ključar, in Franc Peter- nelj st., orga- nist. Ude- leženi so bili še Janez Šturm, Peter Čemažar, Alojz in Jože Peternelj, Pe- ter Frelih, Ci- ril Primožič, Marica Peter- nelj, Marija Koder, Amali- ja Jemec in Katarina Fre- lih - “Ko- vačeva Ka- tra”, cerkov- nica iz Davče, ki je Terčelju podarila obleko svojega pokojnega moža, ki so ga aprila 1945 ubili Nemci. Večinoma so bili sorodniki, so- sedje. Zaupniki, da so opravili spoštljivo dejanje, in sicer pred uradnim razglasom kranjske ko- munistične oblasti, naj se uredi- jo grobovi po gozdovih, kot je zapisal Rudolf Tršinar. Sveto mašo ob 70. obletnici tega izrednega dogodka je daroval dr. Janez Juhant. Somaševali so g. Mirko Turk, duhovnik župnije Sorica in Davča, g. Rudolf Tršinar, upokojeni duhovnik, ki zdaj živi v Trnovem v Ljubljani, prelat Anton Slabe, jezuit p. France Kejžar in Jože Do- lenc, župnijski upravitelj žup- nije Leskovica. Bogoslužje je z orgelsko gla- sbo povezal prof. Tone Po- točnik, MePZ iz Železnikov z zborovodkinjo Martino Šubic pa ga je oboga- til s Terčeljevi- mi pesmimi: Kristus je vstal, Sam nas kličeš, Dobri Jezus, Glej, o Marija. Naj- pomembnejši slovenski sklada- telji, kot so Stanko Premrl, Vinko Vodopivec, Martin Železnik in Matija Tomc in še mnogi drugi, so uglasbili več sto njegovih pe- smi, ki še danes bogatijo zaklad- nico v slovenski cerkveni glasbe- ni literaturi. Gospa Marija Pegan je te pesmi zbrala in jih pri Goriški Mohorjevi družbi izdala v zelo lepo oblikovani zbirki faksimili- ranih ponatisov Terčeljevih pesmi z naslovom Vaš Terčelj. Po sveti maši smo v sprevo- du in molitvi odšli pred cer- kev, na pokopališče. Po- drobno smo predstavili osebe in dogodek prekopa in pokopa. Nagrobni križ je oblikoval skladatelj in profesor likov- ne pedagogike Janez Močnik. Postavljen je bil s pomočjo vaščanov Davče in Občine Železniki. V križu povezana duhovnika, v prepletu trnjevega venca njunih zadnjih zemeljskih dni, počivata ob ljudeh, ki so ju prenesli tja in jima izkazali spoštovanje in do- stojanstvo. Nagrobnik je nado- mestil ploščo, ki jo je prej posta- vil župnik France Gačnik in je zdaj vzidana ob vhodu v davško cerkev. Ko smo zapuščali prizorišče doživetega spominskega dogod- ka, si nismo mogli kaj, da si ne bi ponavljali odlomka iz molitve za poveličanje Filipa Terčelja: “Na priprošnjo Filipa Terčelja nam pomagaj, da si bomo na vseh področjih življenja zavzeto prizadevali za skupno dobro in bomo po njegovem zgledu tudi v težkih trenutkih zvesti evan- geliju”. Ta prošnja naj spremlja tudi vas, drage bralke in bralci. Amen. M. R. -Ž. Ob 70-letnici prekopa v Štulčevi grapi in pokopa duhovnikov Filipa Terčelja in Franca Krašne Občutena spominska slovesnost Gomili v jutru 29. aprila 1947. Vence iz smrečja, bršljana in pušpana so izdelali domačini iz Zg. Davče. Okrasili so jih z belimi rožami, nabranimi pod Poreznom (Foto: Jože Peternelj) Somaševanje (Foto: Matevž Čemažar) Ob grobu: Anton Slabe, Franc Kejžar, Mirko Turk, Janez Juhant (Foto: Franc Peternelj) Umrl je, ker je ljubil Prvo krščansko oznanilo se je nanašalo na Je- zusovo trpljenje, smrt in vstajenje. Kmalu so si postavili vprašanje, zakaj je Jezus trpel in umrl? Z branjem spevov o Božjem služabni- ku, so prišli do odgovora, da je Jezus umrl za naše grehe. Že pri svetem Pavlu najdemo trdi- tev, da je Jezus umrl za nas, ker nas je imel rad. Svoje življenje je dal za nas, saj nima nihče večje ljubezni kot tisti, ki da svoje življenje za svoje prijatelje. Ljudje ljubimo, ker smo ljublje- ni s človeško in Božjo ljubezni- jo. Ta ne pozna zakajev, ampak preprosto ljubi in obdaja ljudi z ljubeznijo tako, kot sonce ogre- va zemljo. Izvir ljubezni je v Božji večnosti, ker je Bog ljube- zen, kot je zapi- sal sveti Janez. Božja ljubezen se je razodela že v stvarjenju in v teku zgodovine, zlasti v določenih dogodkih in po prerokih, ki so pokazali nanjo. Božja ljubezen se je razodela v vseh svojih razsežnostih v učlovečenem Božjem Sinu, v njegovem oznanjevanju in zlasti v trpljenju, smrti ter vstajenju. Sveti Janez je v začetku pasijona zapisal, da je Jezus pred smrtjo vzlju- bil svoje učence in jim izkazal ljubezen do konca. (Jn 13,1) Ljubil je vsakega človeka do zadnje možnosti, zato je šel zanj v trpljenje. Skrivnost je, da nas more ta ljubezen prite- gniti, še posebno v vseh trenutkih samote, nemoči, razočaranja … Jezusovo trpljenje je bilo fizično, trpel je na svojem telesu, še bolj pa v duši, da je v Get- semanskem vrtu povedal, da je njegova duša žalostna do smrti. (Mr 14,34) Upravičeno po- stavlja liturgija velikega petka v njegova usta besedilo Žalostink: “O vi vsi, ki mimo greste po potu, poglejte in vidite, je li katera bo- lečina kakor moja bolečina”. Toda prav v tej temi in polomu sta se razodeli največja Božja ljubezen in slava. Sveti Janez je videl na križu razodetje Božje ljubezni in Jezusove božanskosti, zato je mogel zapisati eno najlepših spoznanj evangelija: “Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje”. (Jn 3,16) V Jezusu Bog ljubi vsakega človeka in si- cer na člo- veški način. V Svetem Duhu bo na svetu, dokler bo ostal en sam grešnik. V njem je vse sprejeto in ljubljeno z naklonje- nostjo. Ljud- je pa smo povabljeni, da se odpremo njegovemu daru in mu zau- pamo. Če se bomo odprli njegovi križani ljubezni, bodo v njej zasvetile naše težave, bolečine, razočaranja. Veliko vprašanje je, ali res veru- jemo, da nas Bog ljubi in daje za nas življenje. Čuditi bi se morali veličini in lepoti te lju- bezni in nanjo odgovoriti z ljubeznijo do bra- tov in sester, še posebno do ubogih. Pri tem nas ovira prevladujoča miselnost, ki s svojim egoizmom ponižuje darovanje in resnično ljubezen. Kdor je izdan, potolčen, ranjen, se težko odpre ljubezni. Zato potrebujemo no- vih pričevanj za Božjo ljubezen, da z njo so- trpimo z ljudmi in jim odpuščamo. Svetniki in kristjani nam dajejo zgled, kako so ure- sničili to ljubezen za ceno velikih naporov in ostali zvesti. ZNAMENJE KRIŽA PRIMOŽ KREČIČCerkveni in družbeni antislovar (39a) L kot LEPOTA 1 ematiko iz naslova smo že dalj časa želeli predložiti, a so bile na vrsti pač druge, a vendarle je nastopil tudi čas za lepoto, sploh ob ironiji nekoga, ki je “polepšal” novi spomenik vsem žrtvam v Ljubljani. Danes se je smisel za lepoto prelevil v tisti aksiom, po katerem ni več lepo tisto, kar je lepo, temveč tisto, kar je – nekomu ali več ljudem – všeč. Izgubilo se je tisto, kar smo še do nedavnega uvrščali med enega od osnovnih čutov, da je torej tudi ta bil “Sensus communis”, kakor je veljalo za tip, vid, sluh, vonj in okus, vsaj zelo podobno je veljalo za čut za lepoto, pa še za druge podobne čute, tudi za tistega za sveto, če izpostavim samo enega. Ker govorimo o čutu, gre za zaznavanje zunanjih dražljajev, za to, da dešifriramo sporočilo, ki ga okolje s temi sporoča. Kdor je barvno slep, ne zaznava barv takšnih, kakršne so v resnici, ker ima pač določeno napako, defekt. Podobno bi se dalo reči za pijanca, da ne more v polnosti zaznavati resničnosti... Primerov je veliko, to, kar je pomembno, pa je, da T obstajajo položaji, ko kdone more priti do resničnostitakšne, kakršna pač je, ne more torej “gospodovati” svoji okolici, če si sposodimo začetek Svetega pisma, ne more dešifrirati sporočil, ki mu jih sporoča. Tudi z lepoto je tako, da je podvržena naši sposobnosti, da jo znamo videti, razbrati. Zato pa ni samo neki subjektiven vtis ali občutek, temveč ima tudi svojo objektivno dimenzijo, prav kakor resničnost, ki nas obdaja, ko človeku ne preostane nič drugega kot samo to, da postane poslušalec in gledalec, da skratka postane poslušen tistemu, kar ga obdaja, pa se temu pusti poučiti. Vse od antičnih časov so lepoto uvrščali med tiste temeljne vrednote, ki se jim po filozofsko pravi “transcendentalije biti”. Že samo to učeno ime nam pove, da so to neke presežne danosti, ki jih sami nikdar ne bomo zaobsegli, jih pa lahko sprejmemo in vanje vstopimo, se jim pustimo nagovoriti, jim pripravljamo prostor v sebi. Gre najprej za eno, resnično in dobro, potem pa se že dodaja tudi lepo, pa pravično. Lepoto so, recimo v antični Grčiji, upodabljali z boginjo Venero, pravičnost z boginjo Diké, modrost z boginjo Ateno... Lepota je tako tema, ki spremlja vse kulture in vse čase, v nekaterih ima pomembnejšo vlogo kot v drugih. Grki so bili, recimo, prav obsedeni z iskanjem “idealnega lepega” oz. popolnosti v tem oziru, zato pa tak trud v skulpturah, geometrijskih oblikah arhitekture in še drugod. Niso je seveda dosegli, ker je zadeva pač, kot smo dejali, presežna, a vendarle je zelo pomembno takšne vrednote močno iskati. Prav pri njih, pri antičnih Grkih, bomo pričeli s tem našim sprehodom po lepoti v naslednjem delu. Andrej Vončina Kristjani in družba 20. julija 2017 5 Kard. Montenegro ob prazniku zavetnikov dežele FJK Cerkev v današnji družbi naj bo kamen spotike OGLEJ etos je goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli povabil na slo- vesno bogoslužje ob prazni- ku oglejskih svetnikov, za- vetnikov naše dežele, sv. Mohorja in Fortunata, zna- nega kardinala, nadškofa iz Agrigenta, sicer pa tudi predsednika italijanske do- brodelne organizacije Kari- tas kard. Francesca Monte- negra, ki je imel v sredo, 12. julija, čast najprej blagoslo- viti in odpreti novo trgovino ob osrednji dvorani Sala Ro- mana v Ogleju, nato pa je imel predavanje za povablje- ne škofe, duhovnike in lju- bitelje krajevne Cerkve v Ogleju. “Sanjam Cerkev, ki bo ka- L men spotike z dejanji ljubez-ni” je kardinal FrancescoMontenegro naslovil svojo homilijo, med katero je spregovoril o tem, kako se je sam srečal kot dušni pastir s pribežniki, migranti na oto- ku Lampedusa, in tudi sicer v okolici Agrigenta. Znano je, da ga je papež Frančišek imenoval za kardinala prav zaradi njegove trdne in neo- majne vere, ki se je kazala v dejanjih, da moramo v vsa- kem človeku videti sebi ena- kega, Božji obraz, saj smo vsi narejeni po Božji podobi. “Cerkev je in mora biti usmiljena, ker izbere in se postavi na stran ubogega in tako postane sama uboga, dolžni smo izbrati ubogega, če hočemo izbrati Jezusa, Cerkev smo vsi mi, in kakšna Cerkev smo, če se ne odločimo za Jezusa in ne iz- beremo ubogega”?, se je vprašal kardinal Montene- gro, ki je slikovito opisal re- veže, ki prihajajo s čolni iz Afrike. “Kakšni teroristi neki, to so reveži, med njimi so verni ljudje, nekateri so umrli z rožnim vencem v rokah, na dno morja so šle matere, ki so držale v rokah otroke, in še in še bi lahko našteval”! je bil jasen kardinal Monte- negro, ki je dejal, da denar, iskanje dobička in zopet de- nar, vse to ustvarja stopnice, saj deli ljudi na bogate in revne, najrevnejše. “Če hočemo narediti dru- gačno družbo, moramo sle- diti Jezusu, moramo biti re- volucionarni v tej družbi, ki ji vlada hladna ekonomija, in sicer bomo najbolj pre- vratniški, kamen spotike, ta- ko da bomo bližnjega spre- jeli, ker smo sprejeli Jezusa”! je nadaljeval kardinal Mon- tenegro, ki se je obregnil nad “stroko”, ki je nedavno ugotovila, da je na svetu “1,3 Sv. Mohor in Fortunat sta bila do leta 1961 glavna zavetnika ljubljanske škofije, na Slovenskem pa jima je posvečenih kar sedem župnijskih in 21 podružničnih cerkva, pa tudi najstarejša slovenska knjižna založba nosi njuno ime (Mohorjeva družba). Zgodovinska dejstva postavljajo sv. Mohorja na ozemlje današnjega Beograda (Singidun), kjer je bil škofov lektor (nižji klerik). Pred preganjalci je leta 303 bežal v Sirmium in tam pretrpel mučeniško smrt, najverjetneje na isti dan, 23. avgusta, kot sirmijski diakon Fortunat. Kasneje, ko so njune relikvije prenesli v Oglej, se je zapis o njunem mučeništvu izgubil in nastale so legende, ki jih je v 6. stoletju zapisal Pavel Diakon. Kaj pravi? Svet i Mohor, ugledni oglejski meščan, se je leta 46 pridružil apostolu Marku, k i je v Ogleju oznanjal Kristusa. Marko ga je vzel s seboj v Rim in ga izbral za svojega naslednika. V Rimu ga je sv. Peter posvet i l za prvega oglejskega škofa. V osemnajst ih let ih , kolikor je vodil škofijo, je Oglej napredoval ne samo gospodarsko, ampak tudi versko. Desna roka pri njegovem misijonskem delu je bil diakon, sv. Fortunat. Leta 64 je v Rimu nastopilo krvavo obdobje Neronovega preganjanja kristjanov, umrla sta sv. Peter in Pavel, v Ogleju pa je cesarski namestnik Sebastes dal prijeti sv. Mohorja. Mučil ga je z bikovkami, natezalnico, železnimi ostmi in plamenicami, a mu ni mogel priti do živega. Ker se je zbal nemira, ga je dal zapreti v ozko, temno ječo. Takoj je sredi ječe zasvetila čudežna svetloba in zavel prijeten vonj, svetemu Mohorju pa so se čudežno zacelile vse rane. Poslej so se čudeži kar vrsti l i : najbolj znana sta ozdravljenje božjastnega sina oglejskega plemenitaša Gregorija ter slepe gospe Aleksandre. Cesarski namestnik je zato kmalu dal zapret i še For tunata, a čudeži in spreobrnjenja kljub temu niso ponehali, bilo jih je vedno več. V strahu, da se o tej nenavadno hitri rasti krščanstva ne bi izvedelo po cesarstvu, je dal namestnik Sebastes neke temne noči oba v ječi obglaviti. Ime: Ime Mohor je nastalo iz latinskega imena Hermagoras, ki ga povezujejo z imenom boga Hermesa in z glagolom agoreuo “govorim (javno) v skupščini”. For tunat pa izhaja iz lat inskega pr idevnika for tunatus “srečen, blažen; premožen, bogat”. Rodila sta se v 3. stoletju, umrla pa 23. avgusta okol i leta 305 v Singidunumu, današnjem Beogradu. Druž ina: Iz legend ne izvemo o njunem poreklu nič drugega kot to, da naj bi bil sv. Mohor ugleden oglejski meščan. Zavetnika: Ogleja , drugotna zavetnika ljubljanske nadškofije, Mohorjeve družbe v Celju, Celovcu in Gorici, zavetnika dežele Furlanije Julijske krajine. Upodobitve: Upodabl ja jo ju skupaj , največkrat kot priprošnjika; sv. Mohor je upodobljen kot škof v ornatu, sv. Fortunat pa kot diakon, v dalmatiki (diakonskem oblačilu). Oba držita v rokah palmovo vejico, simbol mučeništva. Godujeta: Na dan prenosa relikvij v Oglej, 12. julija, v Djakovu na Hrvaškem pa 23. avgusta, na dan, ko naj b i pretrpela mučeništvo. (vir: Koledar svetnikov) Kdo sta sv. Mohor in sv. Fortunat? milijarde ljudi preveč”. To je ekonomija, hladna ekonomija preračunljivih. Kdo naj torej umre, zakaj morajo biti to afriški reveži in ne mi, se je še vprašal kar- dinal Montenegro, ki je zato dejal, da je Bog, ki postane človek, nevaren, ker je ubog, lačen, vsega potreben, ni ne- ka fikcija, ampak je človek, zato živ, kot Bog, ki se je učlovečil: “Boga najdem v podpalubju starih ladij, ki prevažajo afriške reveže k nam”! Jezus je ljubezen vsakod- nevno živel in tako mora- mo živeti tudi mi, dejavna ljubezen je edina, ki osmišlja življenje kristja- na: “Anonimnega kristja- na ni, ne more obstajati! Zato mora biti naša Cer- kev danes kamen spotike v tej družbi, ki gradi vse in samo na denarju, mora bi- ti odprta in istočasno so- lidarno sprejemati brate v nesreči! Vsem moramo biti odprti, kajti Cerkev je misijonska, sicer je ni”! Trdo so izzvenele besede kardinala Montenegra, ko je vzkliknil: “V Cerkvi moramo govoriti o cesti, o obrobju, ne pa o zakristi- jah! Izjemno lahko je ime- ti bogoslužje v cerkvah, a če ne sprejmemo medse revnih in pomagamo potrebnim sobratom, to ni Cerkev in naše bogoslužje nič ne velja. Evangelij je namreč živa be- seda, zahteva dejanja! In be- sede evangelija osvobajajo”! Ob 20. uri je bila v starodav- ni oglejski baziliki slovesna, peta maša, ki jo je darovalo pod vodstvom kardinala Montenegra veliko škofov, med njimi sta bila tudi upo- kojeni koprski škof Metod Pirih in ljubljanski škof Franc Šuštar, prisotni so bili tudi slovenski duhovniki, goriške je zastopal škofov vi- kar za Slovence Karel Bolčina. Žal, je bilo pri slo- vesni maši malo slovenskih vernikov, kar se zadnja leta ponavlja, žal zato, ker je v Ogleju za ta praznik med bo- goslužjem vedno prisotna slovenska beseda. Med pridigo v baziliki se je kardinal Francesco Monte- negro vprašal, kakšna Cer- kev želimo biti, ali odprta in dom za vse ali zaprti sami vase in zato daleč od evan- gelija, daleč od novih oblik nove evangelizacije. Zgled sv. Mohorja in Fortunata je zgled dobrih pastirjev, ki da- jo svoje življenje za sobrate, za živo Cerkev, ki je Je- zus. In zato naj tudi v Cerkvi velja pravilo, da je človek bolj pomem- ben kot zakon, saj “ni sobota zaradi sobote, ampak je sobota zaradi človeka”! Predvsem pa je kardinal Montene- gro dejal, da bi morali bolj zaupati v Boga, saj se misijonska Cerkev ne boji, ko je pred težavami, ampak jih rešuje. JUP Foto JMP Foto JMP Foto JMP Foto JMP Foto JMP Goriška20. julija 20176 rvo šolsko leto na waldor- fski šoli v Bukovici je za na- mi. Sklenili smo ga s kreso- vanjem in z veselim rajanjem. Prvi razred je končalo enajst šolarjev, ki se prvi na Pri- morskem učijo po načelih pe- dagogike, ki poleg razuma razvija tudi moč srca in rok, predvsem pa vsakemu otroku pomaga prepoznati in uresničiti daro- ve, ki jih nosi v sebi. V zadnjih dneh pouka smo zbrali ne- kaj pričevanj učencev, staršev in učiteljev o tem, kako so doživljali to prvo šolsko leto. Prvošolec Evan: “V prvem razredu mi je bilo zelo lepo. Všeč so mi bile igre in spreho- di v gozd. Rad sem se igral s sošolci. Tudi pri angleščini in itali- janščini smo se igrali. Naredili smo svečko, spletli smo si pas in palčka. Čeprav nisem imel domačih nalog, sem se naučil vse črke in številke”. Prvošolka Maria Kla- ra: “Prvi razred je bil v redu. Doživela sem ročna dela, kjer sta me spremljala škrat Matija in ga. Bratina Furlan. Doživela sem an- gleščino, kjer me je spremljala ga. Francetič, in pouk italijanščine, kjer me je spremljala razredničarka P ga. De Castro. Najboljše mi je bilopri ročnih delih delanje svečk, priangleščini pesmica o barvah, od pouka glavne ure in od itali- janščine pa pesmica Del sol amata luce (Ljubeča sončna luč). In še gozd, ko sem odkrivala zanimivo- sti. V gozdu mi je bilo povsod zelo lepo. In še glasba, malica in odmor … vse je bilo fajn”. Starši Vlasta in Jani Černe: “Ko na- ma je bila predstavljena waldor- fska pedagogika, sva bila nad njo hitro navdušena. Zdela se nama je neko logično nadaljevanje najine vzgoje in najinega pogleda na življenje. Danes, ko je prvo šolsko leto za na- mi, lahko rečeva, da je šola s svo- jim pristopom k otroku, z načinom dela in učnim progra- mom presegla vsa najina pričako- vanja. / str. 16 Srečanja pod lipami / O literarnem delu dr. Tineta Debeljaka Dolgo let v Sloveniji zamolčani pisec četrtek, 13. julija, je bilo v Kulturnem centru Lojze Bratuž poletno Srečanje pod lipami z naslovom Literarna zapuščina dr. Tineta Debeljaka ponovno v Sloveniji. Na večeru, ki sta ga priredila KC Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič, so spregovorili mag. Aleksander Igličar, dr. Marija Stanonik, Mojca Vombergar, Helena Janežič in Debeljakova hči Jožejka. Večer je obogatil Boris Rifl z interpretacijo Debeljakovih del. Prebral je Pesem o solzi in odlomke iz pesnitve Črna maša. Večer je uvedel in vodil mag. Aleksander Igličar, ki je najprej prikazal Debeljakovo življenjsko pot s poudarkom na njegovem delu v Škofji Loki. Tine Debeljak se je rodil v starem mestnem jedru Škofje Loke in odraščal z zgodovinarjem dr. Pavletom Blaznikom in profesorjem Francetom Planino. Ti so bili glavni pobudniki škofjeloškega V kulturnega življenja. Šolal seje v Škofji Loki, Šentvidu inkasneje na filozofski fakulteti. Leta 1930 so se, na pobudo prof. Ivana Dolenca, začeli sestajati loški profesorji. Njihov prvi pomembni dosežek je bila izdaja posebnega zbornika Škofja Loka in njen okraj v luči gospodarskih in kulturnih prizadevanj, ki je izšel leta 1936 ob obrtno- podjetniški razstavi v Škofji Loki. Tine Debeljak je bil avtor treh prispevkov: Pesem o Škofji Loki, Škofjeloška pasijonska procesija in razvoj pasijonskih iger, Kulturni delavci Loškega okraja. Poseben pomen ima Škofjeloški pasijon, ki ga je Debeljak po 150 letih postavil ponovno na oder. Prof. Debeljak se je kasneje poročil in bil do leta 1945 kulturni urednik časopisa Slovenec. Ni se držal režimskih smernic in ni spoštoval kulturnega molka. Zaradi te “krivde” je moral zapustiti družino in se umakniti. Šel je v Italijo in leta 1948 v Argentino. V Argentini je bil vratar v tovarni cementa južno od Buenos Airesa. Šele leta 1954 je Jugoslavija, na pritisk mednarodnega Rdečega križa, popustila in približno sto slovenskih družin je lahko odšlo za svojimi očeti v Argentino; med temi je bila tudi Debeljakova. Debeljak je bil dolgo let zamolčan, pravi Igličar, šele leta 1990 so se stvari spremenile. V Škofji Loki so takrat organizirali velik simpozij, posvečen življenju in delu Tineta Debeljaka. Leta 1995 so postavili ploščo na njegovo rojstno hišo in leta 2003, ob stoletnici rojstva, obeležje na drevoredu znamenitih Škofjeločanov. Besedo je nato povzela Debeljakova hči iz Argentine, Jožejka, ki je povedala, da ji je zelo pri srcu delo, ki ga opravljata Aleksander Igličar in Helena Janežič, ker je bil oče dolga leta zamolčan in ga Po prvem letu primorske waldorfske šole v Bukovici Pristno navdušenje nad vsakdanjim obiskovanjem šole nekateri, predvsem mladi, še ne poznajo. Gospa Jožejka se spominja, kako je bil oče vsak dan dvanajst ur zdoma zaradi dela. Ko se je vrnil domov, je nekaj povečerjal in začel pisati na svoj stari tipkalni stroj. Pisal je pesmi ter prispevke za razne revije in proslave, včasih vse do jutra. “Občudujem, koliko energije in slovenskega ponosa so imeli ti ljudje, da so na koncu napornega delovnega dneva začeli šele pisati. To je pravi čudež! ”, pravi Jožejka Debeljak. Podobno se je na “atka” spominjala tudi vnukinja Mojca Vombergar. “Ponosna sem, da sem imela takega atka, ki je kljub delovnim in pisateljskim obveznostim vedno našel čas za vnuke. Bilo nas je kar osemnajst, a nas ni nikoli preganjal. Želim si, da bi Tineta Debeljaka spoznalo čim več ljudi in da bi bila njegova dela ovrednotena, tako kot si zaslužijo”, je povedala. V nadaljevanju je spregovorila dvakrat dr. (literarnih znanosti in teologije) Marija Stanonik, ki je temeljito in strokovno ocenila Debeljakovo pesnitev Črna maša , ki je v ponatisu izšla leta 2015. Dr. Marija Stanonik je prisotnim podrobno opisala zgradbo in vsebino tega dela, ki ga je Tine Debeljak napisal v času begunstva na jugu Italije. Knjiga je izšla kot prvo leposlovno delo v Argentini leta 1949. Nazadnje je Debeljakovo zapuščino predstavila Helena Janežič, sodelavka Narodne in univerzitetne knjižnice in podpredsednica muzejskega društva Škofja Loka. Poudarila je pomembnost in obsežnost te zapuščine, ki se je po zaslugi Debeljakove družine letos vrnila v Slovenijo. V njej so dokumenti, fotografije, rokopisi in tipkopisi, pesniške zbirke, drame, prevodi in predavanja. “Mesto Debeljakove zapuščine je med velikani slovenske literature”! S temi besedami je končala svoj poseg Helena Janežič. Tokrat se je na koncu večera predstavila družina vinarjev Komjanc iz Števerjana. Simon Komjanc je prikazal delovanje kmetije in prisotnim ponudil sivi in beli pinot, tokaj in kabernet. Matevž Čotar eseca maja so se pe- tletni otroci vrtca Ringaraja udeležili podeljevanja nagrad Cluba Unesco - Gorizia ob natečaju Oltre - Čez. Podeljevanje je potekalo v Palači Attems ob prisotnosti podpredsednice Cluba Unesco Gorizia Marine Cerne in njenih tesnih sode- lavcev. Na natečaju je o aktualni te- matiki meje razmišljalo in so- delovalo približno 300 otrok iz šol s slovenskim učnim je- zikom v Italiji, iz Slovenije in Italije. Otroci vrtca Ringaraja so so- delovali na Unescovem tek- movanju in si prislužili častno priznanje za sodelo- vanje in obravnavo zahtevne tematike ter zaradi odličnega mnenja komisije o instalaciji, izdelani iz recikliranih mate- rialov. Otroci so začeli spoznavati grozoto meje na mednarodni dan strpnosti (16. novembra 2016), ki ga je razglasil Une- sco leta 1995. Na Trgu Evrope so se ob Vecchietovem mo- zaiku srečali z vrstniki vrtca M Kurirček iz Nove Gorice. To jebil povod oz. didaktična mo-tivacija za začetek razmišljan- ja o meji, ki je nekoč ločevala romanski in slovenski svet, Gorico in Novo Gorico. Nato so otroci aktivno spoz- navali, kaj je bila meja, zakaj je do meje prišlo in če meje še obstajajo. Skupni pogovori, njiho- ve dokumentirane izjave in likovno delo nam pričajo, da si otroci ne želijo mej in da razume- jo, da smo drugačni. Ver- jamejo, da ima vsak po- sameznik pravico biti drugačen in gledati na svet z različnimi “bar- vnimi” pogledi. Izrazili so svoj barvni pogled s tridimenzionalno insta- lacijo mesta in otrok. In- stalacija prikazuje otroško željo po barvitosti, odprtosti in svobodni razgi- banosti. Otroci ne marajo sveta brez barv, ki postavlja meje in briše identiteto. Sad celoletnega projekta so tudi majčke, ki so jih obliko- vali in narisali sami otroci. Tiskane so bile v sodelovanju z Združenjem staršev in vabijo k spoštovanju ra- zličnega in govo- rijo o pomenu prijaznega pogle- da, ki naj ga podelimo vsako- mur, pa tudi o pomenu strpnosti. Otroci so nanje ponosni in jih redno nosijo. Prvič so jih oblekli za končno prireditev, ki je bila konec maja v Kul- turnem domu v Gorici. Tridimenzionalno mesto pe- tletnih otrok vrtca Ringaraja je, z nekaterimi drugimi pri- spevki natečaja Oltre – Čez, od 8. junija na ogled na raz- stavi v Novi Gorici v Eda Cen- tru. Častno Unescovo priznanje za otroke vrtca Ringaraja Izkazali so se s prispevki o meji Otroci z novimi majčkami na zaključni prireditvi v Kulturnem domu Mesto, ki je prejelo častno Unescovo priznanje Goriška 20. julija 2017 7 udi letošnje šolsko leto se je vendarle bližalo koncu in v Mladinskem domu smo že imeli pripravljene dejavnosti za pester začetek počitnic: t. i. PO- LETNOSTI. Že prva dva dneva po koncu pouka smo uživali v razno- vrstnih aktivnostih in delavnicah. V ponedeljek, 19. junija, se je sku- pinica sedmih osnovnošolcev s T tremi spremljevalci odpravi-la na Avanture v kočo sv.Jožefa v Žabnice. Že prvi po- stanek nam je postregel s prelepo naravo – ogledali smo si namreč slap Kozjak, nato pa smo se ustavili v Čezsoči, kjer smo se kopali v hladni Soči ter vanjo skakali in se “škropili”. Po prihodu v kočo smo si ogledali bližnjo okoli- co, še posebej so bili zanimi- vi struga po- toka in pa- glavci, ki smo jih tam našli. Naslednji dan nas je čakal pohod v do- lino Zajzera, ki je potekal tudi po brezpotju. Po- noči je zunaj divjala ne- vihta, vendar je kljub te- mu bila sreda sončna, zato smo odšli do Belo- peških jezer in se spre- hodili okrog obeh. Vrhunec dneva je pred- stavljala igra ob vodi in blatu. Da bi se lažje očistili, smo se pri koči igrali na vodne igre, ka- sneje pa se nam je pri igri pridružil dež, tako da smo se vsi skupaj igrali in se umili na naraven način. Večer smo končali z ogledom filma. Četrtek zjutraj smo popestrili z ogledom Ziljske globeli (Orrido dello Slizza), otroci pa so komaj čakali, da jih odpeljemo do Ra- beljskega jezera, v katerem so se kopali, raziskovali otoček, metali žabice in dovolili ribi- cam, da jih žgečkajo po nogah. Popoldan smo si narisali spo- minske majice, nato pa smo pripravili ogenj, na katerem smo si spekli hrenovke in penice. Da se ne bi večer prehitro končal, smo odšli tudi na nočni pohod. Zadnji dan smo izkoristili za krajši postanek pri Rabeljskem jezeru, nato pa smo se po Soški dolini vrnili domov. V ponedeljek, 26. junija, pa so se tudi srednješolci odpravili na Ze- lenizziv. Po Soški dolini smo šli do izvira Soče in si ga tudi ogleda- li. Ko smo odhajali proti Bovcu, smo si v Trenti ogledali tudi mu- zej, nato pa smo se odpravili na najbolj razburljivo dejavnost dne- va, in sicer na rafting. Nekateri iz- med nas smo na raftingu bili prvič, vendar je bilo to za vse zelo prijetno in razburljivo. V torek smo se podali na dva pohoda, in sicer okrog Belopeških jezer in v Ziljsko globel. Po vrnitvi smo se zabavali z različnimi igrami v na- ravi, pripravili smo si palice za pe- ko hrenovk, zakurili ogenj, na ka- terem smo si spekli večerjo in ob njem preživeli prijeten večer. Ker je vremenska napoved za sredo kazala slabo vreme, smo se takoj zjutraj odpeljali na Nevejsko sedlo v adrenalinski park. Tam smo ne- kaj ur preživeli ob premagovanju različnih ovir, nato pa smo se utrujeni, a zadovoljni vrnili v Žab- nice. Po poti smo se ustavili pri Rabeljskem jezeru. Ker pa se je pri- pravljalo k nevihti, nas je hladen veter odpihnil nazaj v kombi. Po- poldne je res začelo deževati in grmeti, tako da smo preostanek dneva preživeli ob igranju družab- nih iger, peki pic in ogledu filma. V četrtkovem jutru nas je prebudil zvok žuborečega hudournika, ki je po obilnem dežju napolnil prej suho strugo. Zadnji dan smo preživeli ob različnih igrah, po ko- silu smo počistili kočo, da bi bila snažna ob prihodu tistih, ki so vanjo prišli za nami. Pred odho- dom domov smo si ogledali še rudnik v Rablju in se seznanili z delom, ki je potekalo globoko pod zemljo. Kljub ne ravno čudovite- mu vremenu smo teden dobro iz- koristili in se vrnili domov polni novih vtisov. Prvi del Poletnosti je sklenil te- den, poimenovan Šala po šoli, ki je potekal na sedežu v Gorici. Tu so udeleženci - osnovnošolski otroci - preživeli prijeten teden ob igrah, delavnicah in sprehodih. Pod vodstvom vzgojiteljice smo oblikovali celotedensko delavnico z naslovom POZITIVNA ČUSTVA, v kateri smo se izkazali pri likov- nih in oblikovnih izdelkih. Ob koncu tedna smo odnesli domov vesele žabice, simpatične rumene “smejkote” in še marsikaj. Izdelali smo tudi pano, na katerega smo napisali vsa svoja pozitivna čustva. Poleg delavnic so otroci veselo sodelovali tudi pri razno- vrstnih igrah, pri katerih so se preizkusili v izražanju čustev in odzivanju nanje, navdušeno pa so tudi poslušali pravljice, ki jim jih je vzgojiteljica pripravila in pripo- vedovala. Poletnosti MD bodo spet zaživele zadnja dva tedna počitnic, od 28. avgusta do 8. septembra, s pripra- vami na začetek pouka Šola za šalo in s tečajem 1,2,3: srednja! V četrtek, 7. septembra, bo pote- kalo informativno srečanje s starši gojencev pošolskega pouka 2017/18. Za informacije in vpis sta na raz- polago naslov e-pošte: info@mla- dinskidom. it in tel. št. 366- 6861441. Odšla je sestra Zore in Lada Piščanca V spomin na gospo Miro Piščanc d zemeljskega sveta se je v soboto, 8. julija 2017, poslovila sestra Zore in Lada Piščanca, gospa Mira Piščanc. V letošnjem aprilu je praznovala 101 leto. Bila je vdova po gospodu Mu- tu, ki je bil italijanskega rodu. Tudi zaradi tega se je verjetno odtegnila od slovenskega življa in je zato v slovenski jav- nosti niso poznali, razen ti- stih, ki so se pred mnogo leti odpravljali na daljša potovan- ja, ki jih je prirejal Katoliški glas pod vodstvom duhovnika g. Jožeta Juraka. Tem se je rada pridružila. Dokler je še delo- vala goriška Marijina družba, se je udeleževala shodov. Rade volje je pomagala tudi pri pripravljan- ju srečelova za katoliški tisk. Ti- sti, ki so jo poznali, pravijo, da je imela zelo lep glas in je z vesel- jem pristopila k družbi, v kateri je zadonela domača pesem. Mira Piščanc je bila najmlajša se- stra Zore Piščanc (1912-1989), kulturne delavke in pisateljice, ki je veliko let opravljala uradniške posle na uredništvu Katoliškega glasa. Družino gospe Mire Piščanc, kot mnogo drugih na Primorskem, sta globoko zaznamovala dva režima, fašistični in komuni- stični. Zaradi njiju so pretrpeli O veliko gorja. Njenega brata du- hovnika in pesnika Lada Piščan- ca (1914-1944) so umorili parti- zani, ko je bil kaplan v Cerknem. Pogrebna sv. maša za pokojno gospo Miro je bila v goriški stol- nici v sredo, 12. julija 2017. Obred v italijanščini je vodil žup- nik Sinuhe Marotta. Mašno dari- tev je na orgle spremljal Marco Collela, ki je ob koncu občuteno zaigral znano slovensko nabožno pesem Marija skoz življenje. Miri Piščanc, ki čaka vstajenja na goriškem pokopališču, naj Bog podeli večni mir in pokoj. Sinu Marcu in drugim sorodni- kom izrekamo iskreno sožalje. IK Obvestila Svet slovenskih organizacij sporoča, da bosta urada v Gorici in v Trstu v juliju in avgustu zaprta ob ponedeljkih in ob petkih. Zveza slovenske katoliške prosvete in Združenje cerkvenih pevskih zborov Goricaobveščata, da bo urad od 1. julija do 31. avgusta deloval od 8. do 14. ure od ponedeljka do petka. Popoldne bo zaprto. Od 7. do 20. avgusta bo urad zaprt zaradi dopusta. V Mladinskem domu poteka vpis k pošolskemu pouku 2017/18. Informacije na tel. 0481-280857 ali 366-6861441 oz. 331- 6936603; e-pošta mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it Mladinski dom Gorica vabi otroke od 6. do 14. leta na “Poletnosti 2017” z igrami, izleti, videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami: Šola za šalo - igriva priprava na začetek pouka (28.8. – 8.9. / 6- 13 let); 1, 2, 3: Srednja! - uvod v srednjo šolo (4. – 8. 9. / 11-12 let). Informacije na tel. 0481-280857 ali 366-6861441 oz. 331- 6936603; e-pošta mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi članice in prijateljice, da se pridružijo kot pevke društvenemu Ženskemu pevskemu zboru. Prijavijo naj se po tel.: 0481 531093 (Majda M.) ali 0481 532092 (Emil D.). Prav tako so članice in prijateljice vabljene, da se vključijo v ekipo balinark in se prijavijo na tel. št.: 0481 882213 (Ana T.). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51 v sredo, 2. avgustu, zaprt. Za morebitne informacije kličite odbornike. V ulici San Giovanni 9 v drugem nadstropju, zraven cerkve sv. Ivana, dajemo v najem trisobno stanovanje. Za informacije tel. 0039 347 6921591. Zgodovinska stavba na Placuti (št. 18) je že štirinajst let prazna in zapuščena. Razpada in ustvarja samo stroške za najnujnejša dela za vzdrževanje in bremeni lastnika z raznimi davki in zavarovanjem. Ker do danes nobena slovenska organizacija ali posamezniki niso pokazali zanimanja za uporabo, je odbor Katoliškega tiskovnega društva sklenil, da objavi poziv za nakup morebitnim interesentom, tako ustanovam kot posameznikom. Za pojasnila: tel. 0039 0481 531445 ali e-mail societatipografica@legalmail. it. Kulturni center Lojze Bratuž v okviru Festivala Kogojevi dnevi in v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravlja za jesen 2017 spominsko razstavo o slikarju Albertu Sirku ob njegovi 130-letnici rojstva in 70-letnici smrti. Zato se obrača na zasebnike, ki imajo v lasti dela Alberta Sirka, s prošnjo, da bi jih dali na razpolago za obdobje razstave. Informacije na tel. (+39) 0481 531445, pon. - pet. od 8.30 do 12.30 ali po e-pošti info@centerbratuz. org. Čestitke Na 12. Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah je drugo nagrado v mladinski kategoriji prejela gledališka skupina O'Klapa iz Gorice za predstavo Obuti maček. Tretjo nagrado, v isti kategoriji, pa si je prislužila mladinska skupina M+ iz Števerjana za predstavo Drakula. Obema skupinama čestita Zveza slovenske katoliške prosvete. Na videmskem konservatoriju Tartini je z najvišjo oceno, pohvalo in s posebnim priznanjem zaključil akademski trienij iz violine Aleš Lavrenčič. Ob tem pomembnem dosežku mu iz srca čestitajo vsi domači. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 21. 7. 2017 do 27. 7. 2017) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 21. julija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 23. julija, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 24. julija (v studiu Sanja Vogrič): Večer s knjigo. Torek, 25. julija (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 26. julija (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Pametni osel - Izbor melodij. Četrtek, 27. julija (v studiu Andrej Baucon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. Poletne dejavnosti Mladinskega doma Pestro in zabavno v zelenini gora Nedelja, 2. julija 2017, se bo zapisala v trajen spomin pevcem in pevkam cerkvenega pevskega zbora iz Doberdoba. Vznemirjeni in presrečni so namreč skupaj s pevci in pevkami MePZ Hrast in s pevkami cerkvenega pevskega zbora z Vrha Sv. Mihaela ter pevkami DVS Bodeča Neža lahko počastili zlatomašnika gospoda Ambroža Kodeljo s čudovito mašo. Izvajali so staroslovensko mašo v čast Svetogorski Kraljici, ki jo je uglasbil Vinko Vodopivec. Na ta dogodek jih je skrbno in potrpežljivo pripravljal zborovodja in organist Dario Bertinazzi. Njegove pevke in pevci so mu hvaležni za ta podvig in za ves čas in trud, ki ga vlaga v cerkveno petje, in si želijo, da bi to prekrasno staroslovensko mašo še kdaj izvajali v sklopu praznovanj 300-letnice kronanja Svetogorske Kraljice. / (mv) Dodajamo še, da je za orkestrske vložke drugih skladb poskrbel Hilarij Lavrenčič, otroški pevski zbor Veseljaki pa je pripravila Lucija Lavrenčič. Dopolnilo k članku o zlati maši v Doberdobu PETRI CIGLIČ čestitamo za odlično opravljen zrelostni izpit na klasičnem liceju Trubar in ji želimo še obilo zadoščenj v nadaljnjem študiju. STRIC IGOR IN NONOTI Z GMAJNE Kultura20. julija 20178 S 3. strani “Vse manj prostora ...” ad Evropo več hitrosti seveda nismo navdušeni, ker to ni idealno, ni pa tudi katastrofa, kot pragmatični politiki bomo to možnost pač morali sprejeti”, je povedal predsednik Pahor, ki je tudi razložil, da obstaja v RS del ljudi, ki se nagibajo k Višegrajski skupini, to pa predvsem zaradi vprašanja beguncev, prišlekov, migrantov. Dodal je še, da sam ostaja prepričan Evropejec, izpostavil je t. i. “Ljubljansko iniciativo”, s katero želi poglobiti samo evropsko ustavo, ki je potrebna sprememb, trdno pa je večkrat ponovil, da bi Slovenija morala ostati med najbolj razvitimi državami. Opozoril pa je, da je za Slovenijo bistveno, da v EU ohrani lastno identiteto: “Gre za legitimno vprašanje, sam sem privrženec tega razumnega “N tveganja, kot je zame istočasnovprašanje jezika primarnegapomena. Dokler nam bo uspelo razvijati jezik, se ne bojim”. Predsednik Pahor je tudi razložil, da obstaja razlika med državami Višegrajske skupine in Slovenijo glede migrantov, saj Višegrajska skupina odklanja nameščanje prišlekov v lastnih državah, Slovenija pa ne. Vprašanje migrantov je ključno za vso EU, je zatrdil Pahor, izrazil toplo solidarnost in občudovanje Italiji, ki naredi največ za sprejetje migrantov, prihodnost EU pa bo odvisna prav od rešitve tega vprašanja. Na vprašanje, zakaj je RS blizu Ruski federaciji, je predsednik Pahor odgovoril, da gre za zgodovinsko dejstvo, Slovenci pa tudi nismo imeli slabih izkušenj z Rusi, izpostavil je pomen Ruske kapelice pod Vršičem, dejal, da je Vladimir Putin lahko prišel v RS prav zaradi le-te, kot je tudi povedal, da je RS proti okupaciji Krima in se zavzema za ploden dialog med Eu in Rusijo ter seveda med Rusko federacijo in Ukrajino. “Apeliram na dialog med Zahodom in Rusko federacijo, a sem jasno povedal, da, če bi bili naši prijatelji ogroženi, bi jim mi Slovenci pomagali”, je dejal Pahor, ki je tudi izpostavil slovensko vojaško enoto v Latviji, kot je tudi dejal, da ima rešernovo gledališče Kranj je tudi v poletnih mesecih zelo dejavno, saj uspešno gostuje, s kar šestimi predstavami (!), na raznih festivalih. Tako se je 26. junija 2017 udeležilo 17. med- narodnega festivala komornega gledališča Zlati lev v Umagu na Hrvaškem – tu so gledališčniki iz Kranja že večkrat nastopili - s so- dobno dramo poljskega dramatika Ingmarja Villquista, Helverjeva noč. Predstava, ki je nastala v ko- produkciji s ŠKUC gledališčem iz Ljubljane v režiji Alena Jelena, je prejela prvo nagrado občinstva. Strokovna žirija, v sestavi: Maja Gregl, (predsednica), Nataša Bezić in Katja Restović, je v obrazložitvi nagrade ugotovila, da je predstava prejela najvišjo povprečno oceno v sedemnajstletni zgodovini festi- vala – 5.0 točke. Protagonista ble- steče igrata Darja Reichman in Blaž Setnikar. Igralka Darja Rei- chman je v nagovoru ob prejemu P nagrade dejala, da je “publika naj-boljša žirija”.Avtorski projekt Prešernovega gle- dališča Kranj, Stenica, pa je Društvo gledaliških kritikov in tea- trologov nominiralo za najboljšo uprizoritev v minuli sezoni. V kranjskem gledališču bodo le- tošnjo zelo uspešno sezono skle- nili na dveh mednarodnih festi- valih, v Črni gori s predstavo Žalu- joča družina na festivalu Grad tea- tar v Budvi, in na 30. festivalu Barski ljetopis v Baru s predstavo Mrtvec pride po ljubico. Prešernovo gledališče, znano po svoji repertoarni kritični osti, na- perjeni proti družbi, bo sicer po- nudilo osvežujoča večera tudi ju- lija in avgusta, ko bosta v sklopu projekta Poletje Prešernovih nagrajencev v Kranju uprizor- jeni predstavi s prejemniki Prešernovih nagrad. Prešerno- vo gledališče je po svojih od- mevnih predstavah vse bolj prepoznavno tudi v tujini. Prav zato se vrstijo povabila za gosto- vanja. Tako so letos bili že v Indiji, kjer se je predstava Judovski pes, v režiji Yonathana Esterkina in iz- vedbi Mihe Rodmana, ki so jo pripravili v koprodukciji z Mini teatrom, 30. maja predstavila na Mednarodnem gledališkem festivalu Kolkata (6th Interna- tional Theatre Festival Kolkata). Predstavo Žalujoča družina so 1. junija uprizorili na Sterije- vem pozorju v Novem Sadu, 11. junija na Dnevih satire v Zagrebu, 14. junija v Kikindi, 15. junija na RS ves interes, da se Ruska federacija ne bi vmešavala v Zahodni Balkan pri približevanju le-tega v EU. Na izrecno vprašanje, kako vidi reševanje begunskega vprašanja v EU, je predsednik Pahor dejal, da se sam zavzema za porazdelitev beguncev po vseh državah EU, sicer bo zares potrebno zapreti meje EU, poudaril pa je tudi, da gresta rast gospodarstva in varnost državljanov skupaj, kot je tudi opozoril, da danes večina ljudi meša varnost s humanitarno pomočjo, kar ni dobro. Na zadnje vprašanje, zakaj se kot Goričan zavzema za tesno sodelovanje ob meji, je predsednik Pahor dejal, da je že kot otrok gledal na državno mejo kot na priložnost, da se je zgodaj zavedel, kako pomembno je spoštovati drugega in drugačnega, se naučiti jezik soseda. Poudaril je, da vidi še veliko razvojnih možnosti med Novo Gorico in Gorico, ki taki, kot sta, nimata velike prihodnosti, če bi pa počasi, a vztrajno skupaj gradili skupno mesto dveh Goric, bi bil to edinstven izziv. Pogovoru med slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem je sledil vrh politike dežele FJK; poleg predsednice je bil prisoten predsednik deželnega sveta FJK Franco Jacop, navzočih pa je bilo tudi več odbornikov in krajevnih politikov. Prisotni so bili še generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk in konzulka Tanja Mljač ter predsednika slovenskih krovnih organizacij Walter Bandelj in Rudi Pavšič. Odbornik za kulturo dežele FJK Gianni Torrenti, ki je bil glavni pobudnik in organizator obiska slovenskega predsednika Boruta Pahorja v Čedadu, pa nam je izrazil zadovoljstvo: “Vesel sem, da je predsednik Borut Pahor prišel kot naš prijatelj v Čedad, da je prav pogovor z njim odprl festival. Tako pa tudi najlepše končujemo svoje petletno vodenje čedajskega festivala Mittelfest”! 25. Gledališkem maratonu v Som- borju, 5. julija pa na festivalu Me- sto gledališče v Budvi (Črna gora). V predstavi, ki je nastala v kopro- dukciji s SLG Celje, nastopajo Peter Musevski, Aljoša Koltak, Borut Ve- selko, Andrej Murenc, Aljoša Ter- novšek, Blaž Setnikar, Darja Rei- chman, Lučka Počkaj, Barbara Ribnikar, Barbara Medvešček, Liza Marija Grašič. Na letošnjih dnev- nih komedije v Celju je Igor Vuk Torbica za režijo te Nušićeve ko- medije prejel nagrado Žlahtni režiser 2017. Na gostovanje je ansambel Prešer- novega gledališča odšel tudi s “fe- stivalsko dolgoprogašico”, pred- stavo Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico, v režiji Katje Pe- gan (to smo si lahko ogledali tudi goriški gledalci na odru SNG Nova Gorica l. 2014), ki je bila 7. julija na sporedu na 30. poletnem festi- valu Barski ljetopis (Črna gora). Drama prve dame slovenske poe- zije in dramatike v režiji Jerneja Lorencija, enega najbolj prodor- nih in nagrajenih slovenskih režiserjev v zadnjem času, je bila premierno uprizorjena l. 2014 v koprodukciji z Mestnim gleda- liščem Ptuj. V veselje otrok, a tudi odraslih, je PG Kranj nastopilo z Muco Copa- tarico, in romantično uspešnico Vsakih sedem valov 18. junija na festivalu Junij v Ljubljani. Predsta- va Muca Copatarica je na odru Prešernovega gledališča Kranj pre- mierno zaživela 21. februarja 2008, a je še zmeraj enako sveža in so si jo pri nas pred nekaj leti ogledali abonenti Goriškega vrtil- jaka. Igralska ekipa, v kateri nasto- pa kot Muca copatarica Desa Muck, je prejela nagrado za pose- ben umetniški dosežek za skupin- sko igralsko kreacijo na festivalu Zlata paličica 2010, nagrado Zlata Pika za najboljšo predstavo na 21. Pikinem festivalu v Velenju in 13. maja 2017 doživela častitljivo 100. ponovitev. Romantična komedija Daniela Glattauerja Vsakih sedem valov je nastala v režiji Alena Jelena in v koprodukciji z Mestnim gleda- liščem Ptuj. V njej igrata tudi pri nas dobro znana igralca Rok Vihar in Vesna Slapar. Iva Koršič e v zraku” se glasi moto letošnje izvedbe Mittel- festa, ki končuje triletje, namenjeno štirim elementom, z najbolj neoprijemljivim. Zrak v teh dneh poganja leteče zmaje, se poigrava z mimoidočimi v tunelu vetra, vrti dekorativne vetrnice, s katerimi čedajske ulice in trgi zaživijo s simbolom festivala. V zraku je tudi konec mandata umetniškega vodje Franca Cala- brette, ki je v zadnjih letih prevzel nelahko dolžnost iskanja ravno- vesja med zahtevo po vrednotenju lokalnih umetnikov in ustanov, povpraševanjem po odmevnih dogodkih in vedno težji ohranitvi specifične, srednjeevropske iden- titete. Mittelfest skuša od same ustano- vitve odslikavati stanje Evrope in letos je v ospredju vsesplošna evropska kriza. To se je izrisalo iz uvodnega pogovora s slovenskim predsednikom Borutom Pahor- jem, iz besed vseh govornikov na otvoritveni slovesnosti, pa tudi iz vsebin predstav in na poseben “J način iz dogodka EU-Evropa Uto-pija, ki so ga skupaj sooblikovaliSlovensko stalno gledališče, Stal- no gledališče FJK, Artisti Associati, CSS iz Vidma in gledališče La Contrada. Vsak soproducent je ustvaril dvajsetminutno predstavo na to temo v zelo različnih nian- sah (pri nekaterih gre za odlomek nove uprizoritve, ki bo v celoti iz- vedena v prihodnji sezoni). Gle- dališče Rossetti je z Marcelo Serli pripeljalo na oder prave pribežni- ke, ki so ustvarili kontrast med re- sničnostjo in fikcijo, ki jo zahodni človek doživlja pred televizijskimi zasloni. Režiserka Rita Maffei je za CSS s skupino ljubiteljskih igral- cev povabila gledalce v nepospra- vljeno in staromodno čakalnico pred vrati umirajoče Gospe Evro- pe, ki noče sprejemati novosti in niti poslušati svojih čakajočih, “državnih” sorodnikov. Plesna predstava Artisti Associati s koreo- grafijo Giovannija Leonarduzzija je nekoliko bolj nebulozno prika- zala merjenje moči med “sostano- valci” različnih generacij. Humo- ristični ključ pa je zaznamoval tako predstavo Mattea Oleotta za gledališče La Contrada z uprizoritvijo neuspešnega, umetnega poskusa ustvarjan- ja idealne države, kot tudi predstavo SSG Soseska Evropa v režiji Sabrine Morena in v izvedbi igralke Nikle Petruške Pa- nizon. Sobivanje v multikulturni soseski je metafora te uprizoritve, ki bo doživela celovito izvedbo na septembrski premieri na Slofe- stu. Premierna uprizoritev celot- nega festivalskega projekta je potekala v priljubljeni obliki po- tujoče predstave, saj je večna- mensko središče cerkve svetega Frančiška ponudilo možnost, da se je publika sprehajala od pri- zorišča do prizorišča. Mittelfest je pobudnik mnogih predstav, ki doživijo premiero v Čedadu. Med temi je bila letos tudi plesna predstava skupine Balletto Civile, ki je dobila nav- dih v petem spevu Pekla Dante- jeve Božanske komedije, v kateri je zrak prisoten kot element, ki premetava duše pohotnežev. Pi- sana in koreografsko eklektična predstava je iskala pot med banal- nostjo vsakdanjih dialogov zalju- bljenih parov (plesalci so tudi igra- li) in literarnimi vzori, med kate- rimi ni našla prepričljivega ravno- vesja. Med osrednjimi dogodki gleda- liškega programa je bila premiera tretjega dela trilogije priznanega italijanskega ansambla Babilonia Teatri, ki je prav tako tolmačil na svoj način Dantejevo mojstrovi- no, tokrat z nemogočim sodob- nim rajem. Polurna predstava tan- kočutnih umetnikov ne daje vtisa popolnoma dokončanega projek- ta in sami protagonisti jo oz- načujejo kot “naključno” predsta- vo. Kar pa ne pride po naključju do izraza med bizarnimi in poe- tičnimi prizori, je jasno sporočilo: zaman bi iskali podobo nebeškega raja na zemlji in spraševali zanj improvizirane preroke. Svet ni najboljši kraj na svetu, dar življen- ja pa je edino zanesljivo znamen- je, da lahko obstaja raj na zemlji, in to za vse, ne glede na spol, bar- vo polti, sloj, drugačnost angelov “s kartonastimi krili”. Pogled na današnji svet je nosil v naslednjih dneh tudi manj svetla sporočila v belgijski predstavi o Černobilu in italijanski predstavi o Lampedusi. Bolj lahkotno pa so v zrak poleteli mehurčki živahne cirkuške družine Ribolle, ki je za- bavala publiko vseh starosti z energijo razposajene predstave, katere glavni protagonist je bil prav zrak, ujet v gladke, krhke in pisane milne “balončke”. Pogled na vzhod Evrope je prine- sel v Čedad poklon madžarskemu skladatelju Zoltanu Kodalyju z okroglo mizo in s koncertom zbo- ra Liszt, ki sta nastala v sodelovan- ju z deželno zborovsko zvezo Usci, a tudi gledališko predstavo za- grebškega HNK in koncert sloven- ske skupine Laibach. Zelo dobro- došel je bil tudi dogodek jazzovske in elektronske glasbe s skupino ar- menskega pianista Tigrana Hama- syana in široko barvno paleto tro- bentača Arveja Henriksena. Pove- zava s srednjeevropskim umet- niškim prostorom pa najbolj do- sledno zaznamuje program lut- kovnih predstav. Vse kulturne ustanove in očitno tudi festivali se vedno pogosteje sprašujejo o uspešnih kulturno- gospodarskih strategijah in si prav tako pogosto odgovarjajo, da sta slavno ime na eni strani, upošte- vanje želja glavnih podpornikov na drugi glavna aduta za priva- bljanje občinstva. Mittelfest pri tem ne izostaja, zato je povabil k sodelovanju veliko lokalnih in deželnih ustanov in skupin, na drugi strani pa bo letos ponudil še predstavo z znamenitim igralcem Johnom Malkovichem (v petek), koncert Gorana Bregoviča za ne- deljski konec festivala, v torek pa koncert legendarnega Stinga. PAL Prešernovo gledališče Kranj – Uspešni nastopi na festivalih Helverjeva noč nagrajena v Umagu Foto Luka Paljk Čedad / Mittelfest V “zraku” poplesavajoči kulturni dogodki Kultura 20. julija 2017 9 Mešani pevski zbor Lojze Bratuž je končal sezono s pevsko ekskurzijo po Štajerski Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice je po zaključnih nastopih na Goriškem v začetku julija sklenil sezono s pevsko ekskurzijo po Štajerski. Pevci so se najprej popeljali po Savinjski dolini in si nato ogledali Žalec. Mestece je že nekaj stolet i j poznano kot središče slovenskega hmeljarstva. V prijetni senci mestnega vrta se od lanskega leta tukaj nahaja Fontana piva Zeleno zlato. V kozarce, ki jih je v ta namen oblikoval Oskar Kogoj, si lahko natočimo šest različnih vrst piva, ki izhajajo iz nekaterih okrajnih obrtniških pivovarn. Ob prijetnem počitku in zanimivi izmenjavi mnenj ob pokušnji vzorcev so pevci pod košatimi lipami zapeli znamenito pesem Lipa, kateri je na spodbudo turistov in mimoidočih sledila še vrsta drugih iz slovenske zakladnice. Potep se je nadaljeval in pevce popeljal v Radgonske gorice, kjer je bil na vrsti voden ogled znamenite in starodavne Radgonske kleti. V večernih urah se je zbor nastanil na domačiji Firbas, ki je pevce očarala zaradi svoje zgledne urejenosti, čudovite okolice ter bogate in zanimive ponudbe. Mladi gospodar je skupini razkazal domačijo in razložil njihovo vizijo razvoja gospodarstva, kmetijske znanosti in turistične ponudbe. Dejal je, da se vse stroke prepletajo, vedno je treba iskati novosti in izboljšave, vendar vedno v spoštovanju kulturne dediščine, upoštevajoč lastne korenine in pristnosti vsega, kar nas obdaja. V nedeljo, 2. julija, je zbor sodeloval pri slovesni sv. maši v cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Ob spremljavi orgel, za katerimi je sedela Mirjam Furlan, so pod taktirko pevovodje Davida Bandlja goriški pevci med drugim izvajali peto mašo Vinka Vodopivca, Missa in honorem BMV, ki je požela veliko zanimanje pri domačem cerkvenem zboru. Sv. maši je sledil ogled bližnjega frančiškanskega samostana, ki se ponaša z izredno bogato knjižnico; tu so zbrane knjige in rokopisi iz let od 1474 do 1830, v katerih se najdejo tudi spisi v glagolici. Z ogledom Ptuja se je potovanje nadaljevalo proti domači Gorici, kjer so se pevci razšli z željami, da bi poletni oddih vsem prinesel potrebni počitek in nove moči. SNG Nova Gorica na gostovanju v Španiji: predstava Gospa Bovary na odru v Segovii Kot so sporočili iz Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, je novogoriško gledališče odpotovalo v Španijo, kjer je v Segovii od 14. do 22. julija 35. svetovni kongres ITI (International Theatre Institute), na katerem člani usklajujejo in načrtujejo dejavnosti svoje organizacije. Tovrstno srečanje imajo vsake dve leti ali pa tri leta. Osrednje srečanje spremljajo delavnice, predavanja in gostujoče predstave. Poleg predstav iz Španije, s Kube, iz Kitajske in Izraela/Palestine si bodo gledalci lahko ogledali tudi slovensko uprizoritev, in sicer večkrat nagrajeno Gospo Bovary, ki je nastala v SNG Nova Gorica in je premiero doživela na malem odru v aprilu 2015. Od tedaj je obredla kar nekaj dvoran in povsod bila deležna laskavih ocen. To satirično ganljivko je po motivih romana Gustava Flauberta napisal Nebojša Pop - Tasić, zrežirala pa Yulia Roschina. V naslovni vlogi Emme naravnost blesti imenitna igralka Arna Hadžialjević. Gospa Bovary ni edina slovenska predstava na kongresu. Na njem bodo udeleženci lahko spremljali tudi študentske predstave z univerz iz različnih držav, med drugim predstavo Zborovanje ptic, ki so jo ustvarili študenti AGRFT in Gledališče Glej. Kratke Ob pisateljevem 93. rojstnem dnevu Izšel bo nov roman Alojza Rebule isatelj Alojz Rebula v teh dneh dopolnjuje častitljivih 93 let. Rodil se je namreč 21. julija 1924 v Šempolaju pri Trstu. Dolga in bogata življenjska pot ga je telesno dokaj upehala. Vid mu je skorajda povsem ugasnil, z lastnimi nogami se s težavo premika. Zato se poredko in le za krajše proge oddaljuje od rojstne hiše soproge Zore Tavčar, v kateri z njo zadnja leta stalno prebiva v Loki pri P Zidanem mostu. A Rebula v pogovoru pred obiskovalcem takoj zaživi v svoji duhovni veličini. Iz njegovih besed veje vedno ista ljubezen do življenja, ki ji ni odveč nobena malenkost, čeprav hrepeni po neminljivem. Pa tudi Rebulova ustvarjalnost je neokrnjena, saj nezadržno premaguje še tako hude fizične ovire ter vedno znova preseneča s svojimi dosežki. Konec poletja bo pri Celjski Mohorjevi družbi izšel roman Korintski steber, v katerem se tržaški pisatelj sooča z usodo Kocbekovih krščanskih socialistov. Medtem pa že snuje in gnete nove stvaritve, bodisi pripovedne kot esejistične narave. Ad multos annos! (im) JEZIKOVNICA Vladka Tucovič Kulturno-zgodovinski ali kulturnozgodovinski? Na prvi pogled se mogoče zdi, da nam ta kratka črtica, ki se ji reče vezaj, ne bi smela povzročati težav. Po drugi strani pa je res, da tudi pika in vejica nista veliki, pa sta zato toliko bolj pomem- bni ločili, in da preglavic, ki nam jih povzročata, sploh ne omenjam. S tem razlogom je že tretja Jezikovnica zapovrstjo po- svečena rabi vezaja, saj primerov različne rabe, v katerih se poja- vlja, kar ne zmanjka. Tokrat si bomo ogledali, kakšna je razlika med besedama kulturno-zgodovinski in kulturnozgodovinski. Že iz prejšnjih Jezikovnic vemo, da vezaj zaznamuje tudi in, zato je belo-rumena zastava bele in rumene barve. Kakšna pa bi bila razprava, če je kulturno-zgodovinska, in kakšna, če je kultur- nozgodovinska? Če je kulturno-zgodovinska, pomeni, da je kul- turna in zgodovinska, kar je v praksi malo verjetno. Več se rabi podredna zloženka kulturnozgodovinska, saj izhaja iz besedne zveze kulturna zgodovina. Razprava, ki je kulturnozgodovinska, se torej nanaša na kulturno zgodovino, kulturnozgodovinsko je lahko še predavanje, kulturnozgodovinska je knjiga, ki obravna- va kulturno zgodovino, kulturnozgodovinski je muzejski pred- met (npr. nekdanja šolska tablica v šolskem muzeju). Iz navedenega je mogoče sklepati, da se skupaj pišejo taki pri- devniki, ki izhajajo iz besedne zveze: kulturnozgodovinski iz kulturne zgodovine, političnozgodovinski iz politične zgodovi- ne, literarnozgodovinski iz literarne zgodovine, stavčnočlenski iz stavčnega člena, belopeški iz Bele peči, kranjskogorski iz Kranjske Gore ipd. Da bomo torej kaj imeli od tega, da vemo, čemu služi vezaj in kdaj ga uporabimo in kdaj ne, si je treba zapomniti pomensko razliko med besedama kulturno-politični in kulturnopolitični. Kulturno-politični dejavniki izhajajo namreč iz kulture in poli- tike, kulturnopolitični pa iz kulturne politike, kar seveda ni isto. V Ljubljani deluje Znanstvenoraziskovalni center Slovenske aka- demije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), beseda znanstveno- raziskovalni pa izhaja iz besedne zveze znanstveno raziskovanje (ne pa npr. iz besedne zveze detektivsko raziskovanje, čeprav se mogoče tudi tam rabijo znanstvene metode, kdo ve). Znotraj ZRC delujejo med drugim Družbenomedicinski inštitut, Glasbe- nonarodopisni inštitut in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta. Pri vseh treh prvih besedah imena gre za tvor- jenko iz besedne zveze: družbena medicina, glasbeno narodopi- sje in umetnostna zgodovina, zato bi bila pisava teh besed z ve- zajem v imenih inštitutov (družbeno-medicinski, glasbeno-na- rodopisni, umetnostno-zgodovinski) seveda napačna. Želim si, da bi vam vezaj, ta kratka črtica, povzročala čim manj težav in da bi vam tokratna Jezikovnica pomagala pri njihovi odpravi. Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu. 18 V Razstavišču Monfort v Porto- rožu je od 23. junija do 24. av- gusta 2017 odprta razstava sku- pine BridA ob 20-letnici njene- ga delovanja. Skupina BridA je bila ustanovljena leta 1996 na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah, kjer so njeni člani (Jurij Pavlica, 1973, Tom Kerševan, 1970, Sendi Mango, 1973) končali študij umetnosti. BridA, ki ustvarja lastno pro- dukcijo na širokem polju so- dobnih likovnih praks, se uk- varja z vsebinami, ki se dotika- jo problematike avtorstva in av- tonomije umetniškega dela ozi- roma vloge umetnika v sodob- ni družbi, pri čemer z lahkoto prestopa iz umetniške v sfero znanosti in tehnologije. Pogo- sto se projekti mrežno preple- tajo med saboj. Enako pomem- bno je zanje samo nastajanje, delovni proces, kot končni re- zultat oziroma njegova predsta- vitev: razstava. Skupina svojo kolektivno ustvarjalno energijo priložnostno prepleta in iz- menjuje tudi z drugimi umet- niki. BridA uspešno deluje doma, kjer je razstavljala v vseh ključnih institucijah sodobne umetnosti od Maribora, Lju- bljane, Kopra in Nove Gorice. Leta 2015 je za 20-letno uspešno delovanje na področju umetnosti prejela najvišje priz- nanje Mestne občine Nova Go- rica, Nagrado Franceta Bevka. Raznolik in pe- ster pa je tudi njen itinerarij razstavljanja v tu- jini: na razstavah, festivalih, pred- stavitvah in rezi- denčnih progra- mih po svetu (Be- netke, Milan, Co- mo, Bruselj, Ber- lin, Dunaj, Latvi- ja, Linz, Atene … ). Razstava z naslo- vom VSTOP NA LASTNO ODGO- VORNOST v letu 2017 sovpada z dvajsetletnico delovanja skupi- ne, ki je leta 2003 s svojo prvo osebno razstavo v koprski Ga- leriji Meduza začrtala pot ene- mu svojih ključnih projektov DIY (Do It Yourself) / Naredi sam. Zato portoroška razstava ponu- ja selektiven vpogled v dve de- setletji delovanja te skupine z izpostavitvijo ključnih oziroma mednarodno prepoznavnih projektov, kjer ne manjkajo ek- skurzi na polje najnovejše pro- dukcije. Vsekakor enkratna pri- ložnost soočanja z njihovo umetnostjo ali, kot je v sprem- ni publikaciji zapisal Vladimir Vidmar: “V Bridinih projektih smo vedno pripeljani v središče izkušnje, dela ne moremo eno- stavno ne videti ne prebrati, moramo nekako vanj vstopiti, postati del umetniške izkušnje, prevzeti zanjo polno odgovor- nost. Nimamo kaj odnesti s se- boj, razen tistega, kar smo sami prispevali. Odprta so nam bila druga vrata v svet, vendar nam nihče ni napovedal poti, ki nas čaka za temi vrati. BridA nas va- bi v umetnost, ki je vedno novo iskanje, ki ni onkraj nas in je ne moremo konzumirati. Lah- ko se na pot podamo ali ne, izbira je naša, tako kot tudi od- govornost”. Razstavo v Obalnih ga- lerijah Pi- ran (kusto- sinja Majda Božeglav Ja- pelj) so pri- pravili z ak- tivno sou- deležbo skupine in zunanjim strokovnim sodelavcem, umetniškim vodjo galerije Škuc, Vladimirjem Vid- marjem, tudi piscem spremne- ga besedila v plakatu-zgibanki. BridA/Jurij Pavlica, Sendi Mango, Tom Kerševan Vstop na lastno odgovornost, prostorska postavitev Foto Jaka Varmuž Zora Tavčar in Alojz Rebula v Loki pri Zidanem mostu 5. julija 2017 Tržaška20. julija 201710 Bulc in Serracchiani o povezavi Ljubljana - Benetke Evropska komisarka za mobilnost in promet Violeta Bulc se je pred kratkim na sedežu deželne vlade v Trstu ob robu vrha za Zahodni Balkan srečala s predsednico Furlanije Julijske krajine Deboro Serracchiani. Glavna tema pogovora je bila železniška potniška povezava med Italijo in Slovenijo. Bulčeva je pozitivno ocenila prizadevanja Furlanije Julijske krajine za ponovno vzpostavitev povezave med Ljubljano in Benetkami z vmesnim postankom v Trstu. Trajnostne oblike mobilnosti so namreč ena od prioritet Evropske komisije, ki ji predseduje Jean Claude Juncker. “Italija in Slovenija odlično sodelujeta in menim, da bi lahko že v letu, ali največ dveh, imeli potniško povezavo med Benetkami in Ljubljano”. To je tudi cilj projekta Crossmoby, ki ga je Furlanija Julijska krajina predlagala prav z namenom, da se odpravi velika hiba na slovensko-italijanski meji. “To je edina meja v Evropi, ki je ne prečka noben potniški vlak”, je spomnila Serracchianijeva. “Današnje srečanje je b i lo iz jemno pozi t ivno in konstruktivno”, je v pogovoru za tiskovno agencijo deželne vlade ARC ocenila Bulčeva, ki je dejala, da so bila tema pogovorov tudi pristanišča na severnem Jadranu. Evropska komisarka je Serracchianijevi ponovila stališče komisije, da je treba razmišljati globalno, pri čemer ni pomembno tekmovanje, kdo bo ustvari l več prometa, ampak predvsem kako bo srednja Evropa imela hitro povezavo z Jadranskim morjem. Koper, Trst ali Reka so v tem oziru partnerji pri zasledovanju istega cilja. “Pomembno je, da je komisarka Slovenka”, je dodala Serracchianijeva, “saj s tem imamo sogovornika, ki dobro pozna tukajšnje razmere v prometu”. Bulčeva in Serracchianijeva sta se srečali že drugič, njuno prvo srečanje je bilo prav tako v Trstu februarja lani. / ARC/PV Več bančnih kreditov tržaškim podjetjem Po mnenju Franca Riguttija, predsednika tržaške zadruge, ki se ukvarja s turističnim in trgovskim sektorjem, je gospodarska podoba zalivskega mesta sveža in zdrava. Vsestranski razvoj mesta, zlasti njegovega turističnega segmenta, botruje zaupanju, ki ga bančni zavodi izkazujejo tržaškim podjetjem. Kreditne poteze bank v Trstu so nad povprečjem glede na splošno sliko posojil drugod po Italiji. Na vsedržavni ravni beležijo v zadnjih treh letih za 62 milijard evrov manj kreditov podjetniškemu sektorju, prav tako se je tovrstno financiranje v Furlaniji Julijski krajini skrčilo za 3,8 odstotka. A ne v Trstu, kjer so podjetja s strani bank prejela 43 milijonov evrov več. Podjetja obenem veljajo tudi za dobre plačnike posojilnih obrokov. Zanimiva razstava v Naravoslovnem muzeju Do 6. januarja 2018 bo v tržaškem Naravoslovnem muzeju na ogled potujoča razstava Živa krajina Krasa, odprtje katere je bilo v petek, 14. julija. Nastala je v sklopu projekta Living Landscape, ki želi na tak način prispevati k prepoznavanju in ovrednotenju slovensko-italijanskega območja, ki ga je dolga leta ločevala meja. Razstava je zamišljena v več “postajah”, na katerih so prikazi posameznih značilnosti kraške krajine in njenih sprememb v času. V sklopu te razstave bodo v jeseni ustvarjalne delavnice pa tudi predavanja o zgodovini Krasa, o njegovi kulturni dediščini in krajinskih posebnostih. Kratke Trstu so se na četrtem vrhu o Zahodnem Balka- nu v okviru berlinskega procesa zavzeli za nadaljnje pri- bliževanje šestih držav Zahodne- ga Balkana Evropski uniji. Ob tem so poudarili pomen medse- bojnega sodelovanja in poveza- nosti na različnih področjih, Slo- venija pa se je še posebej zavzela za spoštovanje mednarodnih po- godb in vladavine prava. Po ustanovnem srečan- ju v Berlinu ter nadalje- vanjih na Dunaju in v Parizu je bil to četrti vrh berlinskega procesa, ki združuje šest zahodno- balkanskih držav - Alba- nijo, BiH, Makedonijo, Srbijo, Črno goro in Ko- sovo - ter šest članic EU - Nemčijo, Francijo, Ita- lijo, Avstrijo, Hrvaško in Slovenijo. Poleg voditeljev zahod- nobalkanske šesterice in šestih članic EU so se vrha udeležili tudi viso- ka zunanjepolitična predstavnica unije Fede- rica Mogherini, komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn in ko- misarka za promet Vio- leta Bulc. Kot so udeleženci zapisali v sklepni izjavi vrha, je cilj, da se tradicionalni konflikti med šesti- mi državami rešijo s pogloblje- nim gospodarskim sodelovan- jem. To naj bi vključevalo izgrad- njo avtocest in plinovodov. Države pa naj bi se povezale tudi s poenotenjem carinskih predpi- sov. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emma- nuel Macron sta precej pozorno- sti namenila tudi migrantski krizi in Italiji obljubila pomoč pri soočanju z velikim številom mi- grantov, ki prihajajo preko Sredo- zemskega morja. “Podpiramo in želimo podpirati Italijo”, je po srečanju z Macro- nom in italijanskim premierjem Paolom Gentilonijem povedala V nemška kanclerka. Pozvala je kskupnemu ukrepanju Evropskeunije proti tihotapcem ljudi, sta- bilizaciji Libije in spodbuditvi gospodarske rasti v državah izvo- ra. Sporočilo francoskega predsedni- ka je bilo podobno, vendar pa je opozoril na razliko med ljudmi, ki upravičeno prosijo za azil, kot so, denimo, begunci iz Sirije, in ekonomskimi migranti. Vrha se je udeležil tudi premier Miro Cerar, ki je posebej izposta- vil pomen vladavine prava za re- gijo. Kot je pojasnil, je pri tem iz- postavil tudi pomen arbitražne odločbe o meji med Slovenijo in Hrvaško, v neformalnih pogovo- rih pa je dobil tudi podporo sme- ri, ki jo zagovarja Slovenija. Cerar je v izjavi medijem ob robu srečanja poudaril pomen konfe- rence v luči medsebojnega pove- zovanja držav Zahodnega Balka- na in njihovega povezovanja z EU. Posebej je izpostavil pomen vla- davine prava za to območje. “Gre za države, ki so obremenjene s preteklostjo in z različnimi kon- flikti, zato je še posebej pomem- bno, da prav s spoštovanjem mednarodnopravnih norm in prava nasploh pokažejo, da so sposobne doseči raven, kakršno mora ves čas zagotavljati tudi Evropska unija”, je bil jasen pre- mier. Kot je dodal, je v tem pogledu iz- postavil prav pomen arbitražne odločbe med Slovenijo in Hrvaško, “ki je vzorčen primer, kako lahko na pravni način pri- demo do zavezujoče odločbe, ki reši pomemben spor med državama”. Cerar je poudaril tudi pomen spoštovanja omenjene odločbe in njene izvedbe, ob tem pa oce- nil, da so bile njegove besede do- bro sprejete. Po Cerarjevih besedah bo tako celoten potekajoči proces, vključno s srečanjem s hrvaškim premierjem Andrejem Plenko- vićem, “pripeljal do rezultata, da bomo na koncu vsi ozavestili po- men izvedbe arbitražne odločbe”. Cerar je še potrdil, da sta z nemško kanclerko Angelo Mer- kel na kratko spregovorila tudi o arbitražni odločbi, pri čemer je Merklova ponovila stališče nemške vlade in svoje, da je treba odločbo spoštovati. Za spoštovanje mednarodnih po- godb in vladavine prava se je zav- zel tudi zunanji minister Karl Er- javec, ki je v Trstu sicer ocenil, da je situacija na Za- hodnem Balkanu še vedno nestabil- na. Prav spošto- vanje mednarod- nih pogodb in vladavina prava pa sta po njegovih besedah dejavnika, brez katerih bo situacijo težko izboljšati. Kot je v izjavi za medije ob koncu uradnega dela vrha povedal Erja- vec, je tako v pogovoru z britan- skim zunanjim ministrom Bori- som Johnsonom kot evropskim komisarjem za širitvena pogajan- ja Johannesom Hahnom izrazil prepričanje, da mora biti na bru- seljski agendi ves čas tudi situa- cija na Zahodnem Balkanu. “Ta ni preprosta, je za- pletena. Gre tudi za vprašanje stabilnosti, stabilnost EU pa je od- visna tudi od stabilnosti Zahodnega Balkana ”, je poudaril. Pri tem se je navezal na problema- tiko migracij, kjer sta po Erjavčevem prepričanju potrebni enotna politi- ka in zagotovitev varo- vanja zunanjih meja EU. Erjavec je še opozoril, da je vprašanje meja eden ključnih izzivov pri sta- bilizaciji Zahodnega Balkana. “Vemo, da v okviru nekdanje Jugo- slavije meje niso bile določene in da prak- tično znotraj Zahodne- ga Balkana ne glede na to, da imamo nove države, ostaja vrsta odprtih mejnih vprašanj”, je poudaril. Vrha se je udeležil tudi gospodar- ski minister Zdravko Počivalšek, ki je ob robu dogodka poudaril, kako pomembno je za Slovenijo, ki je kulturno in zgodovinsko po- vezana s tem prostorom, sodelo- vanje v tovrstnih procesih. Mini- ster verjame, da bo Slovenija go- spodarsko sodelovanje z regijo še okrepila. Počivalšek je gospodarskim mi- nistrom, sodelujočim na tem vrhu, med drugim predstavil projekt slovenskih podjetij s po- dročja elektromobilnosti na Bal- kanu, sicer pa so govorili tudi o možnostih boljše povezanosti prek izboljšanja infrastrukture na vseh področjih. overji in popotnice VKB klana Slovenske zamejske skavtske organizacije (SZSO) so si letos zaželeli pristnega potovalnega tabora po slovenskih gorah in si kot vezno nit izbrali slovenstvo. Tako se je prejšnjo soboto, 15. julija, štirinajst klanovcev s tremi voditelji ob rani uri odpeljalo z Opčin do Rudnega polja, od koder so z nahrbtnikom na ramenih zagrizli v hrib in še isti dan dospeli do Doma Planika. V nedeljo so se čudili razgledu s Triglava, v naslednjih dneh pa jih je pot vodila do Doliča, Kanjavca, koče na Prehodavcih, Doline Triglavskih jezer in Planine pri jezeru. Od tam so se spustili v Bohinj, R kjer so imeli stalni del tabora. V Srednji vasi so služili v domu za ostarele. V sklopu sLOVEtabora so se poglobili v razvoj planinstva na Slovenskem, v slovenski denar in kranjsko sivko. Debatirali so o slovenščini kot maternem jeziku, o slovenskih osebnostih in slovenskih manjšinah, narodni zavesti, o poitalijančevanju slovenskih priimkov in še marsičem. V Trstu so potrdili evropsko perspektivo Zahodnega Balkana Zavzeli so se za nadaljnje približevanje šestih držav EU VKB klan na sLOVEtaboru Klanovci so spoznavali lepote slovenskih gora Tržaška 20. julija 2017 11 Darovi Ob upokojitvi Iva Jevnikarja so darovali kolegice in kolegi deželnega sedeža RAI v Trstu 1.110,00 evrov za misijonarja Pedra Opeko na Madagaskarju. Za Slovensko Vincencijevo konferenco pri Sv. Ivanu daruje Mirjana Parovel 15 evrov. Ob 97-letnici požiga Narodnega doma Taki dogodki se ne smejo ponoviti! četrtek, 13. julija 2017, je minilo 97 let od požiga Narodnega doma, dogodka, ki je globoko zapisan v zavesti Slovencev v Trstu in v Italiji nasploh. Obletnice so se spomnili z vsakoletno slovesnostjo, ki jo je priredila stranka Slovenska skupnost. Svečanost se je začela v preddverju stavbe na ulici Filzi, kjer so vsebinski nagovor zaupali svetniku SSk v zahodno-kraškem rajonskem svetu Paolu Vidoniju. Dejal je, da je predstavljal dogodek začetek fašističnega zatiranja pri nas, vzpodbudil pa je V tudi in opogumil k uporu.Vidoni je citiral verze iz znaneGrudnove poezije Sinku in ugotavljal, da so bili najbolj prizadeti od požiga poslopja in od skvadrističnega terorja, ki je sledil, prav otroci. Zasmehovani v šoli zaradi jezika, brez varnih prostorov za svoje dejavnosti v Narodnem domu, ko ni šlo še za hujše oblike nasilja. Dovolj političnih ideologij, biti moramo najprej Slovenci in se okoli tega zediniti, je tudi poudaril zahodno-kraški rajonski svetnik stranke lipove vejice, in dodal, da kaže skrbno varovati to, kar smo si krvavo zaslužili in lahko takoj izgubimo. Kot primer je navedel letošnje volilne preizkušnje. Vidoni je s pokrajinskim in deželnim tajnikom Slovenske skupnosti Pisanijem in Gabrovcem tudi položil venec na pročelje poslopja, sledila sta Stranka komunistične prenove in Club turisti triestini. V imenu tega združenja, ki sodeluje pri izvedbi slovesnosti, je Alessandro Sgambati začrtal zgodovinski okvir, v katerem je prišlo do požiga. Navzočim je dobrodošlico izrekel rektor tržaške univerze Maurizio Fermeglia, ki je še enkrat pribil, da je treba hišo vrniti lastniku in da mora Narodni dom postati kraj združevanja kultur, kjer lahko presežemo razprtije iz preteklosti. Naslednji teden še opereta Ples v Savoyju na Gradu sv. Justa Leharjeva Vesela vdova v “madžarski omaki” je navdušila Rossetti a nekaj dni je prevetrila in očarala s svojo vedrino in radoživostjo po navadi zadržano tržaško publiko zname- nita ljubezenska komedija z boga- to mlado vdovo Hanno Glawari in skesanim zapeljivcem Danilom Danilovićem, ki se je porodila iz skladateljske žilice avstrijsko- madžarskega glasbenika Franza Leharja in prav tako posrečene pripovedi libretistov Viktorja Leo- na in Lea Steina. Na videz lahkot- na in datirana žanrska zgodba, z glavnima zgodbama v ospredju in z obilico stranskih iger čustev in spletk, 112 let po uspešni krstni izvedbi v dunajskem Teatru an der Wien še vedno očara s svojo razgibanostjo in sugestivno- stjo recitiranih, petih in ple- snih točk. Srečno roko je imelo tudi Rossettijevo gledališče, z in- tendantom Francom Perom na čelu, da je uvrstilo v le- tošnjo tržaško poletno sezo- no Narodno operetno gleda- lišče iz Budimpešte. Tržaški ljubitelji, ki ne morejo poza- biti krasnih poletnih festiva- lov operete iz preteklosti, so se že lani seznanili z odlično- stjo ansambla, ki pod isto streho združuje vrhunske or- kestraše, soliste, igralce, zbor in plesalce. Letos so dan pred premieroVesele vdove ponu- dili še bolj bogat Operetni Gran Gala' kot lani, triurni spored, naslovoljen Zvoki Dona- ve, s petimi točkami in plesi iz najslavnejših dunajskih operet, od Brahmsovih plesov do Grofice Marice in Princese Čardaša, od Le- harjevih Carjeviča in Vesele vdo- ve pa do Lieda Stolza. Kdor je bil na slavnostnem uvodnem večeru, ni mogel prehvaliti raz- košja vsega špektakla. Prav tako je navdušila priredba Die Lustige Witwe, kar v itali- janščini. Delo je od samega začet- ka doživelo angleško in francosko priredbo in l. 1989 sta Samo Hu- bad in Jože Ambrož pripravila slo- vensko za Opero SNG Maribor. Z Režiser Mate Szabo in dirigent La-szlo Maklary sta poustvarila žubo-reč gledališki in glasbeni milje av- stro-ogrske in evropske zlate dobe ob previsu iz XIX. v XX. stoletje. Briljantno dogajanje med Pari- zom in Balkanom je z zelo evoka- tivno scenografijo Balasza Czie- glerja in z barvitimi kostimi Ildi Tihanyi postavljeno v eklektično mešanico secesije, libertyja, belle epoque, art decoja, broadwayja itd. Francoski veleposlanik na- mišljene državice Pontevedro (iz- virno Montenegro, Črna gora), baron Mirko Zeta, je bil odlični in samoironični Andrea Binetti, včasih morda preveč robat, včasih pa nezadržen v svojih gromozan- skih “tiradah”. Njegova šarman- tna žena Valencienne, elegantna, sanjava Anita Lukacs, se je rade volje prepustila osvajanju gizda- linskega Camilla de Rosillona (Gergely Boncser) in skoraj kloni- la ob nevednosti rogatega moža. Glavna pevca Timea Vermes (kot Hanna) in Zsolt Vadasz (grof Da- nilo) sta dala povsem duška raz- ponom obeh čudovitih vlog. Očarljivo melanholična je bila Vermesova v ariji o bajni vili Vilji, ki jo je oplemenitila koreografija Jena Locseia. Vse koreografske točke nasploh so potrdile sloves dela, ki ga nekateri imajo za Tan- zoperette, pravo plesno opereto. Duhovit, skoraj kabaretno preti- ran, je bil drug “Tržačan”, Alessio Colautti, kot dvoumen ambasad- ni uradnik Nyegus. In naravnost komična in vratolomna je bila okrogla in akrobatska “zapeljiv- ka” Olga, Marika Oszvald, ki je prejela mnogo aplavzov, kot seve- da na koncu vsi nastopajoči in or- kester. Ne da se našteti vseh odličnih izvajalcev, ljubitelje ope- rete pa vabim, da si preberejo za- pisa tržaškega plesalca Corrada Canullija (na njegovem blogu) in pisatelja Alberta Flega na blogu Il vento di nord est - Biaggio Man- nino. Rad bi še opozoril na krasne plesalke can-cana idr. spremnih točk, na svežo lepoto in senzual- nost, ki spominjajo na filme Jan- csa in drugih madžarskih avtor- jev, na prvinskost, energijo in te- lesnost, ki niso nikoli vulgarne. Na začetno, mrko koreografijo teh deklet - Bakhantk, z dojenčki- lutkami v rokah, in njihovih so- plesalcev, nekakšnih starogrških ali postatomskih vojščakov, ki ob brezskrbnem špektaklu dunajskih valčkov in pariških objemov ne obetajo nič dobrega... PLES V SAVOYjU Ljubitelje operete opozarjamo še na klasično delo Paula Abrahama Ballo al Savoy (Ball im Savoy), ki so ga prvič izvedli v Komische Oper Berlin 1932 in nato vsepov- sod po svetu, po vojni tudi pogo- sto v Trstu, na Gradu sv. Justa, v Rossettiju in Verdiju. Prijetno zgodbo med tradicijo nekdanjega sveta in prevratnostjo novega bo- do uprizorili v sredo, 26. julija, ob 21. uri, na Gradu sv. Justa, na pobudo društva Associazione in- ternazionale dell'Operetta FVG in s prispevkom Dežele FJK. Glavna organizatorka večera je Rossana Poletti, glasbeni vodja pa Mauri- zio Baldin. Za režijo, scenografijo in kostume bodo poskrbeli omenjeni Andrea Binetti, za koreografijo Marisa Be- nes (Club Diamante), Maria Bru- na Raimondi in Elisabetta Ro- manelli (Artinscena). Ob Bi- nettiju nastopajo še komični duo iz Pordenona I Papu (An- drea Appi in Ramiro Besa), Marzia Postogna, Maria Gio- vanna Michelini, Mathia Ne- glia in Mojca Milič. Na sporedu bo torej spet sijajna in lahkotna glasba kot nalašč za edinstveno poletno grajsko okolje, a tokrat bodo ob dunajskih in an- gleških valčkih v ospredju tudi foxtrot in latinskoameriški rit- mi tanga, paso doble. Glasbe- no spremljavo v živo bosta soo- blikovala Ensemble jazz, ki ga sestavljajo Maurizio Baldin in Carlo Corazza (klavir), Antonio Kozina (violina), Lorenzo Fon- da (tolkala), Giovanni Vello (trobenta) in zbor Corale polifo- nica iz kraja Montereale Valcelli- na. Vstopnice prodajajo v TicketPoin- tu na Korzu Italia 6/c, tel. 0403498276, info: info@triesteo- peretta. it, tel. 340.4738010. Gre za povsem tržaško in domačo deželno produkcijo, upati je torej, da uspešnost te uprizoritve in omenjene (evropskega slovesa) iz Budimpešte lahko naznanja boljše čase za rednejšo in bolj ustaljeno vrnitev operete v tržaško poletno (in zimsko) sezo- no. Davorin Devetak Tržaška občina vključuje občane v posebne projekte Varnost v na cestah in pred šolami ržaška občina bo tudi za prihodnje šolsko leto potrdila nalog za nadzorovanje dogajanja pred osnovnošolskimi objekti osebam, starejšim od 50. leta starosti. Interesenti bodo morali ob vložitvi prošnje dokazati, da imajo najmanj že pet let stalno bivališče v občini, da razpolagajo z vozniškim dovoljenjem; predstaviti bodo morali tudi ustrezno zdravniško potrdilo. Uradi na ulici Revoltella bodo sprejemali prošnje od 18. t. m. do 10. avgusta. Tržaška občina napoveduje obenem kampanjo za rekrutiranje prostovljcev T oziroma občanov, ki sebodo ukvarjali z varnostjo.Pristojni vabijo interesente, naj prijavnice predstavijo v skladu z deželnim normativnim okvirom. Želja je namreč tudi ta, da bi poleg prihodnjih natečajev za zaposlitev novih sil v sklopu krajevne policije uvedli tudi rajonske redarje. Kot je poudaril tržaški podžupan Roberti, je ta pobuda v skladu z deželno in državno zakonodajo, ki že določa pristojnosti, organizacijsko in usposobitveno plat prostovoljcev, ki bodo lahko v dragoceno pomoč silam javnega reda. Foto JMP Prosek Obnovili so nekdanji avsto-ogrski poligon ežela Furlanija Julij- ska krajina je v sklopu pobud za ovrednoten- je stote obletnice začetka prve svetovne vojne financi- rala vrsto projektov, med ka- terimi je tudi načrt z naslo- vom Park 97, ki ga je izpeljal Odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Pro- sek. Skupina krajevnih zanesenja- kov je ovrednotila območje nekdanjega avstro-ogrskega poligona za urjenje, ki se na- haja na območju F'rnaže ozi- roma gozda, poimenovanega Borovci, ob gozdni cesti, ki pelje od Proseka do Križa. Območje se razteza na 36 hektarjih jusarskega zem- ljišča, na katerem so od sredi- ne 19. stoletja do konca prve svetovne vojne vadile krajev- ne avstro-ogrske sile. Med te- mi gre omeniti 5. regiment deželne obrambe Trst, pri- morsko kranjski bataljon, v katerem je bilo veliko Sloven- cev, in 97. pehotni bataljon. Od le-tega je dobil ime načrt, ki ponuja obiskovalcem dvo- kilometrsko lepo urejeno krožno gozdno pot s petimi korenito obnovljenimi posto- jankami nekdanjega poligo- na, ki so ga sestavljali vojaško D zaklonišče, lovilec krogel inbaraka za kontrolo izstrelkov,jarek za urjenje pri streljanju, stražarnica in jama, ki je služila za zaklonišče in skla- dišče. Domačini, predvsem pa izvajalec restavratorskih del Andrej Rupel, poudarjajo, da so bili posegi izraz hkrat- nega vrednotenja zgodovin- skega spomina. Ekipi, ki se je lani avgusta lotila zahtevnega dela, sta s svojim strokovnim znanjem stala ob strani Ro- berto Todero iz združenja Ze- nobi in Srečko Rože iz Vo- jaškega muzeja Lokev. Poligon na Proseku je ohranil izvorno obliko, saj je bil od konca prve svetovne vojne zapuščen, drugačno usodo pa je imel drug tovrsten ob- jekt v Bazovici, ki je prestal marsikatero posodobitev, zla- sti v času fašizma in v obdob- ju zavezniške uprave po drugi svetovni vojni. Načrt je pomemben tudi za turistično vrednotenje pro- seškega območja, ob vsaki postaji je namreč postavljen stebriček, na katerem bodo interesenti s pomočjo KUAR kode pridobili vse potrebne informacije v slovenskem, italijanskem in angleškem je- ziku. Aktualno20. julija 201712 začetku junija so v Čenti (Tarcentu) javno predstavili “48. Festi- val dei cuori”. Časnikarska konferenca je potekala v lepo obnovljeni palači Frangipa- ne. Med drugim so povedali, da bo vseh šest folklornih skupin tudi letos ponovilo nastop še v Bovcu. Tudi letos bodo nastopile naj- boljše folklorne skupine z vsega sveta, je v uvodu povedal župan Občine Čenta Mauro Stecatti in poudaril, da je treba festival na vsak način ohraniti, čeprav pomeni organi- zacija večdnev- nega vrhunske- ga dogodka ve- lik strošek. No- vost je v tem, da bodo vse plesne skupine nasto- pile tudi v Hu- minu (Gemo- ni). Zaradi ohranitve napete- ga pričakovanja še niso pove- dali, od kod prihajajo letošnje folklorne skupine, so pa ven- darle izdali delček skrivnosti, in sicer, da bodo izjemne in nekaj posebnega. Doslej tu še nikoli viden spektakel bo pri- pravila skupina iz Indonezije. Vse skupine bodo v Bovcu na- V stopile 18. in 21. avgusta. Zadobrodošlico in promocijopa jim bodo, tako kot vsako leto, lokalni vodiči ob celod- nevnem obisku Bovškega po- kazali vse lepote. Na nastopa- joče folklorne skupine je to vselej naredilo močan vtis. Župan Občine Bovec Valter Mlekuž je izrazil navdušenje nad tem, da se rezultati po- bratenja občin kar nizajo, tu- di na drugih področjih. Župan Čente Mauro Stecatti se je pred dnevi udeležil ot- voritvenega dogodka Alpe Adria Trail na Bovškem, uspešno so sodelovali tudi pri nekaterih evropskih projek- tih, npr. pri projektu Can, pri katerem je bila Občina Bovec vodilni partner. V tem okviru so leta 2015 na bovškem leta- lišču odprli nov Dom za zaščito in reševanje ter heli- port. Projekt Can sofinancira Jadranski čezmejni program IPA. Vrednost projekta v Bov- cu je 1,3 milijona evrov, od tega je 85% evropskih sred- stev. V novem Domu zaščite in reševanja so našli svoj pro- stor razne organizacije, kot so Prostovoljno gasil- sko društvo Bovec, Gasil- ska zveza Bovec, Gorska reševalna služba Bovec, Občinski štab Civilne zaščite Bovec in tudi bovški radioamaterji. V starem delu pa se je spro- stil prostor še za Župnij- sko karitas in bovški od- bor Rdečega križa. V pri- hodnje vidijo veliko možnosti sodelovanja na projektih vzpostavitve čezmejnih kolesarskih poti. Obe občini imata izjemne naravne pogoje. Tako računajo, da bodo jeseni na voljo za to evropska sredstva. Ob medse- bojni podpori bosta občini lahko skupaj odgovarjali še na veliko izzivov, ki jih omo- goča ugoden razvoj turizma, ki se kaže v teh krajih, kjer ni pogojev za industrijski in drugi razvoj, ki obremenjuje in uničuje naravno okolje. MM Dobri sosedski odnosi so “suho zlato” “Festival src” pripelje iz Čente v Bovec najboljše folklorne skupine Žrtev vojnih grozot se je treba spomniti Jeseni spominska plošča padlim vojakom pri Prevali etošnjo jesen bodo po- stavili spominsko obe- ležje v poklon padlim v prvi svetovni vojni pri prebo- ju na Prevali, kjer so ostali ti vojaki pokopani vse do da- nes. Tako je odločila delega- cija v sestavi predstavnikov Občine Bovec, Društva 1313, zgodovinskega društva IR59 iz Solnograda (Salzburga), skupaj z dolgoletnim razisko- valcem zgodovine prve sve- tovne vojne Vinkom Avsena- kom, ko si je ogledala in do- ločila mesto postavitve spo- minske plošče. V letošnjem letu potekajo šte- vilne spominske slovesnosti ob 100-letnici konca prve sve- tovne vojne, ki pri nas sovpa- da tudi s koncem soške fronte in z vrnitvijo preživelih slo- venskih beguncev na svoje domove, ter počastitve padlih ali umrlih za posledicami te vojne. Ob načrtovanju takšnega dogodka je Občino Bovec pred kakšnim letom obiskal Paul Wieland, pred- stavnik zgodovinskega društva IR59 (Rainerji) iz Sol- nograda zaradi dogovarjanja o postavitvi spominske plošče padlim vojakom tega polka iz tega mesta na Preva- li, ki tam še vedno počivajo. L Tu je meja med Slovenijo inItalijo, obenem kraj oz. vo-jaška strateška črta med po- gorjem Kanina in Rombona ter razvodnica med vodami, ki se zlivajo v Slovenijo in Ita- lijo. Ker so vojaki, katerih spominu bi se Salzburžani poklonili, padli na tem mestu med prebojem v oktobru 1917, so se odločili to ploščo postaviti ob stoletnici teh bo- jev, se pravi še ob letošnji obletnici. Ker gre za meddržavno zadevo, za kate- ro stoji tudi Črni križ Avstrije, bo v celoti pokril stroške po- stavitve te plošče, Občina pa bo pomagala pri logistiki. Valter Mlekuž, župan Občine Bovec, je po ogledu povedal: “Naše območje skriva še veli- ko grozot iz prve svetovne vojne, ob stoletnici pa je prav, da se tistih groznih dogodkov spomnimo še bolj pogloblje- no. Zato sem sprejel lansko- letno pobudo Wielanda, da se na mestu blizu Prevale, kjer so padli in so tam še ved- no pokopani avstrijski vojaki, ob stoletnici prve svetovne vojne postavi spominsko obe- ležje. Z veseljem sem se ude- ležil tudi ogleda, na katerem smo se skupaj odločili in do- ločili mesto, kje bo postavlje- na spominska tabla …”. Očitno je bil zadovoljen tudi Wielandov osebni prijatelj, dolgoletni raziskovalec zgo- dovine prve svetovne vojne Vinko Avsenak, ki bo pripra- vil tudi primerno trojezično besedilo za spominsko ploščo, in se je vsem prisot- nim predstavnikom raznih organizacij zahvalil v imenu avstrijskih predstavnikov spo- minskega društva “Erzherzog Rainer” iz Solnograda in av- strijskega Črnega križa, da bo lahko tabla postavljena že le- tos, 28. oktobra. Iz opisov v številnih knjigah o prvi svetovni vojni je sicer zaznati veselje ob koncu krva- ve vojne, ki pa ga je pri mno- gih primorskih beguncih gre- nila izguba svojcev kot padlih vojakov ali pa umrlih v be- gunskih taboriščih in prekrila še dodatna mora spoznanja, da se niso vrnili v domovino, saj so se nove oblasti kmalu vedle kot okupator. Začelo se je sistematično potujčevanje, ki mu je piko na i neizbrisno pritisnil fašizem in tudi prva leta po njem je bil sistem “de- mokratično” odet le v olepševalni celofan “strahu pred komunizmom”. Miran Mihelič TAKI SMO (2)Katja Ferletič Nove izložbe, v katerih se lahko zrcalimo in sanja- mo o draguljih in eleganci Audrey Hepburn Na trgu pred slovito milansko stolnico so pred kratkim odprli največjo boutique Tiffany v Evropi. “Tiffany House” se razteza na več kot 1000 metrih površine, na dveh nadstropjih zgodovinske stavbe iz leta 1870, in je tretja taka trgovina v Milanu, po tistih v ulici della Spiga in hotelu Excelsior. Trgo- vino so odprli 11. julija med luksuznim prazni- kom, na katerega je bilo povabljenih 800 gostov - igralcev, manekenk, blogerk in drugih pripadni- kov milanske elite. Na tistem mestu sta prej stali restavraciji hitre hra- ne Buger king in Spizzico - dva od redkih krajev, kjer si je turist ali Milančan v središču mesta lahko privoščil poceni kosilo. Danes lahko tukaj kupci izbirajo nakit iz vseh najbolj slavnih Tiffanyjevih kolekcij iz srebra, zlata in dragih kamnov, si ogle- dujejo ure v posebnem, za to namenjenem salonu in si lahko privoščijo kozarec šampanjca v elegan- tnem baru v prvem nadstrop- ju. Na stenah so obešena dela osmih mladih italijanskih so- dobnih umetni- kov, tako da ima trgovina tudi po- dobo galerije - “Tiffany art box”. Vsepovsod so okrasni ele- menti v slogu de- co', marmornate mize, medenina, bogato izrezano leseno pohištvo, veliki kristalni lestenci - kamor- koli pogledamo, se čemu začudimo. Vse je tako, kot mora biti v trgovini Tiffany& Co.. Tiffany je ekskluzivna zlatarna, ki je odprla prvo trgovino v New Yorku leta 1837. Širšemu občinstvu je postala znana še posebno zaradi filma Zajtrk pri Tiffanyju režiserja Blaka Edwardsa, v katerem igra glavno vlogo ekscentrične junakinje Holly Goli- ghtly, ki išče srečo ali vsaj bogatega moža, čudovita hollywoodska zvezda Audrey Hepburn. Film, ki je dobil dva oskarja in tri nominacije, med drugim tudi za glavno žensko vlogo, je prišel v ki- nodvorane 5. oktobra 1961. Komaj enajst dni poz- neje je bilo jasno, da se vrti uspešnica: v prvem tednu predvajanja je navrgel 178.000 dolarjev do- bička. Končni zaslužek je bil štiri milijone dolarjev v ZDA in še bolj neverjetnih šest milijonov v evrop- skih kinodvoranah. Zajtrk pri Tiffanyju, ki je nastal 15 let po izidu istoi- menskega kultnega romana Trumana Capotea, je postal svetovna uspešnica tudi zaradi slavne “little black dress” - male črne obleke, ki jo Hepburneje- va nosi v najbolj prepoznavni sceni iz filma, ko stopi iz taxija s croissantom v roki, nosi velika črna sončna očala, ki zakrivajo velik del njenega čudo- vitega obraza, nize biserov okoli vratu in se zasan- jano ustavi pred Tiffanyjevo izložbo. Malo črno obleko je za Audrey Hepburn ustvaril francoski modni ustvarjalec Hubert de Givenchy in je po izidu filma postala ena najpomembnejših oblek v zgodovini oblačenja 20. stoletja. Leta 2006 so pri dražbeni hiši Christie's kopijo te obleke prodali za 932.187 dolarjev. Hepburnejeva v vlogi mlade Holly Golightly hre- peni po bogatem in razkošnem življenju, sanja o draguljih in bi- serih kot veliko mladih žensk še danes pred izložbami trgo- vin Tiffany v luksuznih sre- diščih po ce- lem svetu. Za ameriško podjetje pred- stavlja odprtje milanske trgo- vine izjemno veliko naložbo, saj so najemni- ne v središču mesta izjemno visoke, a po pozitivnem delovanju podružnic v Rimu in Benetkah so se odločili, da bodo še naprej vlagali v najbolj prepoznavne kraje evropskih mest. Raffaella Banchero, managing di- rector Tiffany&Co. za Italijo in Španijo, je izjavila, da “je bilo leto 2016 izredno težko za vse, ki delajo na tem področju, vendar si podjetje, ki je končalo poslovno leto s 1,8 milijarde dolarjev dohodkov, ne sme privoščiti mirovanja, mora nadaljevati na- ložbe v srednje in dolgoročne načrte”. Tako so pred milansko stolnico dragocenosti vzele prostor “poceni” hrani. Tiffanyjevi diamanti ne samo za zajtrk, ampak tudi namesto pizze in ham- burgerja za kosilo: sicer bomo lačni, a gotovo lepo “okrašeni”! Novosti v pivškem muzeju Velikanska lokomotiva in Harley-Davidson največjem slovenskem muzeju, Parku vojaške zgodovine v Pivki, se je podmornici pridružila še velikan- ska lokomotiva. Nemška parna lokomotiva 33-110 iz 2. svetovne vojne je tako postala največji in najtežji eksponat. Tudi pri posta- vitvi le-te je brezplačno pomagal slovenski podjetnik iz Gorice, av- toprevoznik Silvan Corniali. Trenutno pa je v Parku na ogled tudi nova fotografska razstava TU SE JE BOJEVALO 1914-1918!, s katero v Pivki obeležujejo stoletnico 1. svetov- ne vojne, ki je pustila za sabo nepregledne množice mrtvih, ranjenih in poha- bljenih ter trajno spremenila podobo pomembnega dela sveta. Tihota prizo- rišč nekdanjih bitk, lokacij vojaških ta- borov, zapuščenih grobov in velikih vo- jaških pokopališč je pritegnila tudi avtorja nove raz- stave, fotografa Alessija Franconi- ja iz Milana. Razstava se začne s fotografijo zgubanih rok njegove stare mame, ki v rokah drži sre- brno medaljo za hrabrost. Po- sthumno jo je prejel njen oče, ki je leta 1916 padel na Debeli Griži. Podpredsednica Nacionalnega odbora za obeleževanje 100-letni- ce prve svetovne vojne dr. Petra Svoljšak pa je rekla: “Da bomo ne- koč vendarle dojeli, da vojna V pušča rane, vedno odprte, tudi posto letih, ker jih čas, tudi po stoletih, ne izbriše, dež jih ne spere in rastje ne zaraste. Podobe med danes in včeraj so podobe za jutri, so za spomin in opomin, so most med pomnjenjem in pozabo, živijo, opozarjajo, ne minejo, ker so podobe človeškega trpljenja, tudi te, ki jih je na fotografskih brezpotjih po Sloveniji, Madžar- ski, Slovaški, Češki, Avstriji, Pol- jski in Ukrajini v objektiv in za večnost ujel Alessio Franconi”. Razstava bo na ogled do konca septembra. Takrat bo Park gostil tudi tradicio- nalni festival vojaške zgodovine z gostujočimi razstavami, preda- vanji in obujeno tradicionalno Vestirngo (ali tako imenovano vi- sto). Zadnji dan festivala, 15. sep- tembra, pa bodo na ogled vojaški tabori iz različnih zgodovinskih obdobij, vožnje oklepne tehnike, ponazoritev vojaškega spopada iz 2. svetovne vojne, delavnice za otroke, pa tudi sejem “militarij” in domačih izdelkov. Odprli bodo tudi nov objekt z oglednimi de- poji Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Narodnega muzeja Slo- venije in Tehniškega muzeja Slo- venije. Pred dnevi pa so v muzeju dobili še tri izjemno zanimiva vozila. Za- gotovo najbolj prepoznaven ek- sponat je motocikel Harley-Da- vidson WLA, ki so ga izdelovali za ameriško vojsko v času 2. sve- tovne vojne. Jugoslovan- ski partizani so 20 teh da- nes že kul- tnih in le- gendarnih motociklov prejeli aprila 1945, tik pred kon- cem vojne, ko so v šibe- niško prista- nišče zahodni zavezniki prinesli velike količine različne vojaške tehnike. Tu sta še vozilo Dodge WC 52 in ameriški tovornjak GMC CCKW, ki je imel vitalno vlogo pri oskrbovanju zavezniške vojske med osvobajanjem Evrope. V Ju- goslavijo so znameniti “džejmsi” prišli v okviru ameriške vojaške pomoči po letu 1953. Vsa tri vo- zila so popolnoma delujoča. Tino Mamić Slovenija 20. julija 2017 13 Španski Kanarski otoki po številu nočitev ostajajo najbolj privlačna regija v EU, turisti so leta 2015 na otočju ustvarili 94 milijonov prenočitev. S 76,8 milijona nočitev sledi francoska pariška regija, s 75,5 milijona nočitev pa španska Katalonija. Na četrtem mestu je med Slovenci najbolj priljubljen hrvaški Jadran s 68,1 milijona nočitev. Med desetimi top regijami po prenočitvah so, kakor kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat, še španski Balearski otoki (65,2 milijona), italijanski Veneto (63,3 milijona), španska Andaluzija (61,4 milijona), francoski Provansa in Azurna obala (54,6 milijona nočitev), francoska alpska regija Rhone-Alpes (48,7 milijona) in ožje središče Londona (44,8 milijona). Španija, Francija in Italija so države, ki tako privabljajo največ turistov. Med 30 najbolj priljubljenih destinacij se je uvrstilo šest njihovih regij. Poleg že omenjenih so turiste v Španiji očarale tudi lepote Valencie in Madrida, v Franciji pa južne regije Lanquedoc-Roussillon, vinorodne regije Akvitanija in severozahodne regije ob Atlantskem oceanu Bretanije. V Italiji se turisti radi zadržijo še v Toskani, Lombardiji, Laciju in na Južnem Tirolskem. Država, ki si jo turisti radi izberejo za oddih, je še Nemčija s svojimi privlačnimi regijami, Zgornja Bavarska, Berlin, Mecklenburg-Pomorjansko in Schleswig-Holstein. Pa tudi Grčija (Južnoegejski otoki in Kreta), Avstrija (Tirolska in Salzburg), Irska (severna in vzhodna regija) in Nizozemska (Noord- Holland). Slovenija je razdeljena na dve regiji. Turisti, ki so leta 2015 obiskali Zahodno Slovenijo, kamor med drugim sodijo Triglavski narodni park, Ljubljana in Obala, so ustvarili 6,2 milijona prenočitev, medtem ko so v Vzhodni Sloveniji zabeležili 4,1 milijona nočitev. Turisti EU radi potujejo tudi izven unije. Top destinacije po prenočitvah so ZDA, Turčija in Maroko. V ZDA so se leta 2015 najraje zadrževali Irci, Francozi, Luksemburžani, Madžari, Poljaki, Finci, Švedi in Britanci. Turčija je bila najbolj privlačna za Bolgare, Čehe, Nemce, Nizozemce, Avstrijce in Romune, Maroko pa za Belgijce in Špance. Hrvaška obala četrto najbolj prilju- bljeno turistično območje v EU dkritje Spomenika žrtvam vseh vojn in z vojnami povezanimi žrtvami, na Kongresnem trgu v Ljubljani, v središču slovenske prestolnice torej, naj bi bilo zelo pomembno politično, človekol- jubno in pietetno dejanje. Tudi zaradi tega, ker sta odkritje zasno- vali dve osebnosti širokega duha, ki sta dokazali privrženost nujno- sti, da v Sloveniji naredimo konec političnemu obračunavanju o zgodovini. To sta predsednik države Borut Pahor, ki se sicer po- gosto zdi nezanesljiv in dvoumen v svojih dejanjih in govorjenju, vendar pa očitno teži k pomiritvi duhov v družbi in državi, pa vrhovni predstavnik Cerkve pri nas, to je ljubljanski škof metro- polit in predsednik Slovenske ško- fovske konference, msgr. Stani- slav Zore. V tem svojstvu je ob od- kritju obeležja v četrtek, 13. julija, zmolil molitev za žrtve. Žrtve, ki jim je namenjen spome- nik, so natančno opredelili in za- pisali na spletni strani slovenske- ga katoliškega tednika Družina. To so žrtve vojn, ki so prizadele slovenski narod, in z vojnami po- vezanih dogodkov. Upoštevane in opredeljene so žrtve prve svetov- ne vojne, borci za severno mejo in koroški borci 1918-1919, borci uporniškega TIGR-a 1927-1941, O borci narodnoosvobodilnega bo-ja in žrtve revolucionarnega inprotirevolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno, na- dalje žrtve zunajsodnih usmrtitev in krivičnih obsodb po vojni ter žrtve vojne za obrambo samostoj- nosti Republike Slove- nije v letu 1991. Postavitev spomenika je izhajala iz dopolnit- ve zakona o vojnih gro- biščih, ki jo je septem- bra leta 2009 sprejel Državni zbor. Ta je do- ločala, da se v glavnem mestu države postavi spomenik vsem žrtvam vojn in z vojna- mi povezanim žrtvam na območju Slovenije, s posvetilnim napisom spominske narave: “Domovina je ena nam vsem do- deljena in eno življenje in ena smrt”, Oton Župančič. S postavit- vijo tega spomenika Republika Slovenija sledi tradiciji večine evropskih držav, ki imajo spome- nike ali podobna osrednja spo- minska obeležja v spomin na lju- di, ki so umrli v vojnah. Spome- nik pa bo namenjen tudi izvajan- ju protokolarnih postopkov države. Na slovesnosti ob odkritju spo- menika je bil prisoten zdajšnji vladajoči državni vrh, s čimer naj bi izpričal svojo enotnost glede pomiritve in sprave. Stranki SDS in Levica sta se izrekli proti spo- meniku, tako tudi predstavniki Zveze združenj borcev za vredno- te narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Po mnenju le-teh tudi molitev ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta ni sodila na slovesnost. Spomenik obžaluje tudi Spomenka Hribar, ki si že 30 let prizadeva za spravo, zato ker spomenik sestavljata tudi dva zidova, ločena med seboj, kar naj bi simboliziralo obstoječo raz- deljenost Slovencev. Pomenljiva je bila prisotnost nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana, ki je o spravi razpravljal že s pokojnim ljubljanskim nadškofom metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem. Časnikarka Jožica Grgič je v časo- pisu Delo zapisala, “da je spome- nik brez likovnega izraza. Sporen je tudi Župančičev posvetilni na- pis, saj je pesnik verze o domovi- ni, ki je ena nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt, na- pisal posebej za Grobni- co narodnih herojev, blizu parlamenta in se- danjega novega spome- nika, in to leta 1949. Nov spomenik, s kate- rim naj bi se poistovetilo čim več državljanov, zdaj živi po svoje. Skoraj gotovo ne bo Slovencev zbližal niti za ped, am- pak jih bo, kakor je vide- ti, tudi sam razdvajal. Deloma je to tudi posledica nje- gove prostorske umeščenosti in li- kovne izvedbe”. Tudi državni poglavar Borut Pa- hor je v intervjuju za največjo ko- mercialno televizijo dejal, “da po njegovem spomenik žrtvam vseh vojn že zdaj ločuje. Malo zaradi umestitve, videza, predvsem pa, ker ne levi ne desni politiki ne ustreza, da bi se teme iz pretekle in polpretekle zgodovine kar umaknile iz njihovega politične- ga programa”. Dobri nameni ne smejo biti le navidezni! Bo kdaj godba za mir preglasila grmenje topov in sikanje krogel? b 100. obletnici bitke pri Kobaridu so v or- ganizaciji občine, tu- ristično obarvanih organiza- cij in s pomočjo države pripravili slavnostni kon- cert vojaških godb pod imenom Zbo- gom orožje. Poleg slovenskega so so- delovali vojaški orkestri iz Avstrije, Nemčije, Madžar- ske, Hrvaške in Italije. Večer pred tem dogodkom sta madžarski in hrvaški orkester pripravila prome- nadna koncerta v Bovcu in Tolminu. Z nagovo- rom o nujni potrebi po miru in sožitju je prisotne pozdra- vil tudi predsednik RS Borut Pahor. Godba za mir namesto grmenja topov, detonacij šrapnelov in sikanja krogel. Organizatorji so povedali, da je sporočilnost prireditve želela prispevati k temu, da “Surovo govorico sovraštva, nasilja in trpljenja, sto let po soški fronti, zamenja govori- ca glasbe”. V ta namen - spo- min in opomin je potekal osrednji dogodek – koncert vojaških orkestrov šestih držav Zbogom orožje. Spodo- bi se, da med organizatorji prireditve, poleg Občine Ko- barid, Fundacije Poti miru v Posočju in Posoškega razvoj- nega centra, Ministrstva za obrambo RS, Slovenske voj- ske in Kobariškega muzeja ne prezremo še nacionalnega Odbora za obeleževanje 100- letnic prve svetovne vojne in O Ministrstva za kulturo RS(Koordinacijski odbor zadržavne proslave). Že na predvečer, potem ko se je na kobariškem trgu končal promenadni koncert hrvaškega orkestra obo- roženih sil, so si lahko obiskovalci ogledali dokumentarni film Preboj pri Kobaridu, četrti del dokumentar- ne serije TV Slovenija Slovenci in prva sve- tovna vojna 1914– 1918 v režiji Valentina Pečenka. Na predvečer osrednjega dogodka so se že zvrstili trije promenadni koncerti vojaških godb, in sicer na bovškem trgu so zaigrali glasbeniki madžarskega vojaške- ga orkestra iz Kaposva- ra, na tolminskem Me- stnem trgu pa je zai- gral nemški orkester oboroženih sil iz Berlina. V začetku je zadonela sloven- ska himna, ob koncu skupne- ga dela in po odigrani evrop- ski himni pa so glasbeniki s prireditvenega prostora odšli vsak s svojo koračnico. Seve- da pa ni manjkala niti znana slovenska skladba Oj ta vo- jaški boben. Vojna je zmaga zla in je nič ne opra- vičuje V slavnostnem go- voru je predsednik republike Borut Pahor dejal, da “skoraj nič od te- ga, kar ustvari člo- vek, ni bolj nečlo- veško od vojne. Solze, trpljenje, neskončna žalost in smrt. Glede te- ga so si vojne kot moralno dno naše civilizacije domala enake. Tu- di v tem, da jih naposled končajo najboljše značajske vrline ljudi, ki vidijo nove zarje svobodnega sveta. Am- pak vseeno - vojna je komple- ten zdrs dobrega in vrednega in je skoraj nič ne opra- vičuje”. Človek ob tem zgodovinsko/turistično obar- vanem dogodku nujno po- misli, ali se resnično zaveda- mo, da se danes zarota proti “miru” nadaljuje. Ob tem osrednji slovenski mediji sploh ne omenjajo usodne oktobrske boljševiško/komu- nistične revolucije, ki je bila tudi vojna. Od nje bo jeseni letos poteklo sto let. Zmaga le-te je sprožila še nadaljnje komunistične revolucije s preko 100 milijoni žrtev, tudi prikritih oblik, ki še vedno potekajo z namenom uničen- ja duhovne kulture. Sociolo- gi ocenjujejo, da sta revoluci- ja in njeno prikrito razpre- danje pod figovim listom do današnjih dni slovenski na- rod, njegovo kulturo in vero prizadela bolj kot kateregako- li drugega v tem delu sveta. Če so vojne zmaga zla, potem morajo posameznik in vsi skupaj narediti vse, kar je v njihovi moči, da ga prepoz- najo, ga zavrnejo in pre- prečijo, dokler je še čas, saj že dolgo časa vemo, da lahko sodobno verbalno in ognje- no orožje uniči svet, kot božje stvarstvo. Miran Mihelič Kobariški trg med prireditvijo V slovenski politiki se sicer po- javljajo posamezni dogodki in nekateri procesi, ki kažejo na začetek predvolilnega obdobja. Najbolj razvidno se to dogaja v stranki DESUS, v kateri se je predsednik, sicer tudi zunanji minister, Karel Erjavec, obregnil ob predsednika vlade Mira Cerar- ja, češ zakaj je hrvaškega premier- ja Andreja Plenkovića povabil na obisk v Ljubljano, saj je že vnaprej vedel, da bo obisk neuspešen. Stranka DESUS predlaga tudi od- stavitev ministrice za zdravje Mi- lojke Kolar Celarc, zoper katero tudi SDS, stranka Janeza Janše, zahteva izglasovanje nezaupnice in odstavitev. Slovenska politika si bo najbrž vzela nekaj oddiha zdaj v poletnem času, že kmalu pa bo vse moči namenila predvo- lilnemu obdobju. Jeseni bodo pri nas najprej referendum o t. i. dru- gem tiru železniške proge med Divačo in Koprom, nekaj pozneje pa tudi volitve predsednika države. Burno politično ozračje se obeta zaradi mnogih aktualnih vprašanj, med katerimi pred- njačijo odnosi s Hrvaško. Ti so najbolj aktualni zaradi odločbe arbitražnega sodišča v Haagu, o meji med Slovenijo in Hrvaško. Sodeč po premierju Miru Cerarju, Slovenija vidi smisel dialoga s Hrvaško le v dogovarjanju o načinu uresničevanja arbitražne razsodbe. Pri tem Slovenija za- vrača idejo o podpisu nekakšnega novega sporazuma s Hrvaško, tu- di če bi bil enak ali podoben odločitvi arbitražnih sodnikov. Medtem je tudi Zbor za republi- ko, velika civilnodružbena orga- nizacija pri nas, opozoril, “da je odločitev o meji za Slovenijo po- razna, predvsem zato, ker naša država nima ozemeljskega stika z odprtim morjem”. V takem dia- logu gluhih “pa je temeljni cilj Hrvaške, da poskusi na kakršen koli način posaditi Slovenijo na- zaj za pogajalsko mizo, ali vsaj ustvariti vtis, da ji je to uspelo. Od tam naprej bi bilo zanjo vse od- prto, tudi vključitev nekaterih ar- bitražnih rešitev v zamišljeni novi dvostranski sporazum o meji, kot si ga zamišlja hrvaška politika. V zapletenem in včasih tudi zme- denem slovenskem vsakdanjiku vzbujajo zanimanje in odmeve tudi zapleti na nacionalni RTV Slovenija. Tam je novi generalni direktor zavoda Igor Kadunc po- skušal odstaviti direktorico televi- zije dr. Ljerko Bizilj, vendar mu je na glasovanju programskega sveta zmanjkal en glas in zato Biziljeva za zdaj ohranja svojo funkcijo. Novi generalni direktor Igor Ka- dunc je predstojnici televizije očital več kršitev poklicnih meril in načel novinarske etike v pro- gramih državne televizije, kot jih seveda tolmači in razume on. Vzdušje na RTV Slovenija se je po- slabšalo zaradi bojazni, da novi generalni direktor morda pripra- vlja odstavitev nekaterih uredni- kov in politično nezaželjenih no- vinarjev. Nekdanji voditelj televi- zijskih informativnih oddaj, Ja- nez Čuček, je v časopisni prilogi Pilot zapisal, “da so razmere na te- leviziji katastrofalne”. Marijan Drobež Slovenke in Slovenci, vabljeni k pomiritvi, edinosti in spravi! Odkritje Spomenika žrtvam vseh vojn Msgr. Stanislav Zore in Borut Pahor Aktualno20. julija 201714 NATUROPATSKI NASVETI (162)Erika Brajnik Naturopatski nasveti na dopustu (1) V poletnem času si skoraj vsak izmed nas privošči teden ali dva dopusta, ki ga preživi na plaži ob morju, v hribih, toplicah, doma itd. Vsekakor je dopust čas za nas, čas, ko se posvečamo sebi, tako duhu kot telesu. Povprečen človek si sposodi v knjižnici vsaj eno knjigo in jo med dopustom pre- bere, nekateri sledijo dietnemu režimu, drugi te- lovadijo, tretji skrbijo za svoje telo z obkladki, ma- skami, pilingi itd. Tokrat vam bom svetovala: Kako lahko na dopustu okrepimo lase in nohte z naravnimi pripravki Lasje in nohti izražajo naše psihofizično stanje; ko smo pod stresom ali bolni, so tu- di naši lasje bolj mastni, iz- padajo, nohti se lomijo in cepijo. Kako si pomagati? Obstajajo naravne rešitve za naše lase in nohte. Lasje so zelo pomemben dejavnik predvsem z estetskega vidika. Vredno jih je negovati. Naturo- patski nasveti za krepitev las na dopustu so na- slednji: 1) Če ste na morju, si vsak dan pred odhodom na plažo namažite lase z oljčnim oljem in se taki poj- dite sončit. Oljčno olje nahrani lase in jih tudi zaščiti pred vetrom, soncem in morsko vodo. Ko se vrnete s plaže, si lase izperite s šamponom, lasje bodo mehkejši, bolj voljni in bleščeči. 2) Če imamo šibke, lomljive lase, ki izpadajo, si lahko naredimo masko iz medu. Med namažemo po laseh in ga tako pustimo 20 minut, nato ga z mlačno vodo splaknemo. Maska je odlična tudi za posvetlitev las ali naravno izdelavo pramenov. Vedno splaknemo z mlačno vodo! 3) Za krepitev šibkih las je odlična maska z jajcem. Surovo jajce stepemo in ga nanesemo po celotni površini lasišča. Masko pustimo v laseh 20 minut, medtem pa si jo večkrat utiramo v lasišče. Splak- nemo z mlačno vodo in opere- mo s šamponom. Jajca so bogata z vitaminoma A in E. 4) Proti izpadanju las deluje odlično orehova tinktura. Še ze- lene orehe naberemo, jih damo v stekleno vazo in prekrijemo z žganjem, pustimo na soncu 40 dni. Tinkturo utiramo v lasišče 1-krat na dan. 5) Za krepitev las in nohtov je pomemben tudi silicij, organ lepote, ki ga najde- mo največ v čaju iz njivske preslice. Vendar pozor: čaj pustite v kropu samo 2 minuti in spijte ga pol litra na dan. Poleg tega, da krepi nohte in lase, spusti iz telesa vodo. Veliko silicija najdemo tudi v prosu. Iz njega lahko uživamo: proseno kašo, proseno moko, proseno mleko, prosene kosmiče, proseno smetano itd. www. saeka. si NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (65) Mariza Perat Že ob koncu 14. stol., leta 1380, je vojvoda Albrecht II. dal postaviti tudi večjo cerkev, in sicer v gotskem slogu. Poleg preprostih romarjev so v Marijino Celje prihajali tudi plemiči, vojvode, knezi, grofje, kralji in cesarji. Svetišče je zelo za- slovelo leta 1366, ko je tja priromal ogrski kralj Ludvik I. in se tu Božji Materi zahvalil za zmago nad Turki. Na kraju, kjer je stala prvotna romanska Milostna kapela, je dal postaviti novo v gotskem slogu. Marijo je imenoval “Veliko ogrsko Gospo”. Daroval je sliko Matere Božje, ki še danes stoji na enem izmed oltarjev na levi, madžarski strani ba- zilike, tako imenovani, ker tu stojijo oltarji, ki so jih dali postaviti madžar- ski knezi in grofje. Madžarski verniki to Ma- rijino sliko še danes zelo častijo. Ob 300-letnici božje po- ti, leta 1457, je sem peš priromal ogrsko-češki kralj Ladislav in svetišče bogato obdaril. Leta 1602 pa je to božjo pot obiskal vojvoda Matija Habsburški, poznejši cesar, in se tu Mariji zahvalil za zmago, ki jo je dobojeval pri Šopronu – Ödenburgu na madžarsko- av- strijski meji. O cesarju Leopoldu I. vemo, da je večkrat romal v Marijino Celje. Karel VI., poznejši cesar, je Marijino Celje obi- skal, preden je kot kralj odpotoval v Špani- jo. Svetišču je poklonil križ, ki ga vidimo na glavnem oltarju. Sploh je cesarska habsburška hiša na cel- jsko božjo pot bila zelo navezana in jo je vedno imela za glavno božjo pot svojega ce- sarstva. To je še bolj prišlo do izraza, ko so se združile Avstrija, Češka in Ogrska. Takrat je Marijino Celje postalo osrednje božjepot- no svetišče cesarstva. Člani cesarske rodbi- ne so večkrat romali v Marijino Celje in Ma- rija Terezija, poznejša cesarica, je tu leta 1728 kot 11-letna deklica pri milostnem ol- tarju prejela prvo sveto obhajilo. Zato ji je bilo celjsko svetišče še prav posebno pri srcu. Leta 1736 je 12. februarja sem priromala s svojim soprogom Francem Lotarinškim. Cesarska dvojica je tu Devici in Materi Ma- riji poklonila dve zlati srci z napisom: “Da bi srci obeh zakoncev postali eno srce v Bogu”. Ob 600-letnici, leta 1756, pa je cesarski par pred milostno kapelo dal postaviti drago- ceno srebrno ograjo. Ob 700-letnici božje poti, ki so jo obhajali z velikimi slavnostmi, sta v Marijino Celje priromala tudi mladi cesar Franc Jožef in cesarica Elizabeta. Leta 1727 so cerkev predelali v baročnem slogu. Prvotni gotski zvonik je ostal in še danes stoji med obema baročnima zvonikoma. Milostna kapela, ki so jo leta 1634 predelali v baročnem slogu in jo vsak romar takoj obišče, stoji sredi bazilike. V kapeli kraljuje Ma- rijin kip z Detetom. Kip je izrezan iz lipovega lesa in je visok 48 cm. Je isti, ki ga je sem prinesel benediktinski re- dovnik leta 1157. Božja Mati in Dete sta krona- na z dragocenima kronama. Obe kroni je v Rimu blagoslo- vil sv. Pij X. Leta 1957, ob 800- letnici božje poti, sta Marija in Dete bila znova kronana. Obred je opravil kardinal Tis- serant, krono pa je v Rimu blagoslovil Pij XII. Oba, Mati in Sin, sta ogrnjena z dragocenim plaščem, okrog njiju pa izžarevajo žarki. Ogrski kralj Ludvik I.Križ na glavnem oltarju v baziliki Cesarica Marija Terezija ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 18. julija, ob 14. uri Marijin kip v Milostni kapeli Šestdesetletniki iz Doberdoba, Jamelj, s Poljan in iz Dola so v soboto, 10. junija, skupaj praznovali okroglo obletnico. Na predvečer praznovanja so položili cvetje na grob preminulih sošolcev in prijateljev, naslednje jutro pa so že navsezgodaj odpotovali iz Doberdoba in se odpravili na zanimiv voden izlet na Evganejske griče južno od Padove. Najprej so obiskali eno najlepših italijanskih naselij, srednjeveško mesto Arqua' Petrarca, kjer je italijanski pesnik Francesco Petrarca preživel zadnja leta življenja. Mesto danes vabi popotnike, da obiščejo njegovo hišo in njegovo grobnico ter se sprehodijo po očarljivih srednjeveških ulicah. Nato je bil na vrsti kraj Monselice, pravi zgodovinski, arhitektonski in umetniški biser; tu so se skozi Rimska vrata v najhujši vročini povzpeli po poti sedmih cerkva do cerkvice sv. Jurija in do Vile Duodo. Papež Pavel V. je leta 1605 odredil, da bodo romarji, ki bodo prehodili to pot, dobili odpustke, kot so jih prejemali romarji, ki so v Rimu obiskali sedem največjih bazilik. Romarji šestdesetletniki so si po tem podvigu privoščili izdatno kosilo na turistični kmetiji Bacco e Arianna in se okrepčali s tipičnimi krajevnimi dobrotami. Popoldne so preživeli v priljubljenem zdraviliškem kraju Abano Terme. Tu so si vzeli čas za lagodno sprehajanje in prijetno druženje. Dan so sklenili na turistični kmetiji Zaglia v kraju Precenicco, kjer so še pozno zvečer obujali spomine, delili življenjske izkušnje in razmišljali o prihodnosti. Skratka, imeli so se zelo lepo. Z izletom so praznovali šestdeset pomladi Predavanje O zdravem načinu življenja GORIŠKI UPOKOJENCI ruštvo slovenskih upokojencev za Go- riško je 30. junija povabilo člane in prijatelje v Tumovo dvorano v KB Centru v Gorici na preda- vanje psihologinje Ester Fer- letič ter športne pedagogin- je in psihomotricistke Lore- dane Kralj, ki sta dali nasto- pu naslov Povezava med te- lesom in umom za zdravo in srečno življenje. Ude- ležencem, ki so napolnili predavalnico, je najprej sprego- vorila dr. Ester Ferletič. Začela je z vprašanjem: Kako biti srečni in kaj potrebuje človek, da je lahko srečen? Prvi njen odgovor je bil, da si človek ne sme greniti življenja, npr. ob težkih življen- jskih preizkušnjah, ampak mora mirno in preudarno pretehtati vsak neprijeten položaj. Človeko- vo čustveno stanje je odvisno od nas samih. Na široko in izčrpno je predavateljica nanizala več pri- merov obnašanja, ko se je člove- ku kaj hudega zgodilo, kar ga je D močno težilo. Z našimi občutki ne smemo pretiravati, saj ti nas privedejo do nelagodja, žalosti in obolenj. Z razumom se moramo otresti slabih  misli in sprejeti ra- cionalen način razmišljanja in skrbeti za telesno zdravje. Pri tem je nujna povezava med umom in zdravim telesom, kot pravi stari pregovor “mens sana in corpore sano”. Edino tako ohranimo zdravje, tako umsko, psihološko kot fizično in preprečimo najra- zličnejše motnje.   Tudi predava- teljica Loredana Kralj je to pou- darila ter dodala, da “sreča, do- bro počutje in zdravje izvirajo iz naše notranjosti in so odvisni od nas samih”. “Telo, um in duh so med seboj povezani in soodvi- sni”! V tem pogledu se lahko spomnimo na slovenski prego- vor “Vsak je svoje sreče kovač”! Telo potrebuje prehrano, dobro delovanje vseh telesnih fun- kcij, zadostno giban- je, sproščanje... Člo- vek naj uri spomin, logično razmišljanje, pridobivanje infor- macij in naj skrbi za prihodnost ipd. Lo- redana Kralj je nazor- no govorila o člove- kovi duhovnosti, za- vesti, čutenjih, ljubezni do sebe in drugih itd. Človek mora skrbe- ti za zdravo biološko naravno prehrano, da ne vnaša toksinov, ki povzročajo bolezni. Pred skle- pom je natančno pojasnila učin- ke človekovega gibanja v sistemu telo-um-duh. Gibanje pospešuje izločanje škodljivih snovi, zato je nujno, da smo “telesno aktivni, tako bomo bolj zdravi in umsko živahni”. Predavanje je prisotne zelo zadovoljilo, saj je bilo pri- merno in koristno tako za mlade kot za starejše. (ed) Predavateljici Aktualno 20. julija 2017 15 Pohod, ki združuje nekdaj zaradi “železne zavese” ločene sosede Z Livčani in Benečani čez namišljeno črto (2) ohod čez namišljeno črto” iz Topolovega v Livek, se je začel pred več kot dvajsetimi leti, v pozni pomladi leta 1994. Kulturno društvo Rečan, točneje tedanji predsednik društva Aldo Klodič, je kmalu potem napisal knjižico, v kateri pripoveduje o zametkih in nastanku te pobude ter o prvih le- tih, ko so se ljudje podajali čez tisto grozečo, hudobno črto, ki jo je še danes tako težko izbrisati. Prebrati bi jo morali vsi tisti, ki še ne vedo, kako so tudi čisto enostavne in ce- lo logične stvari tu v Benečiji včasih gromozansko, gromozan- sko težke. In kako težko je ostati zvesti svoji kulturi v teh dolinah, ki še niso prebolele krute, absur- dne preteklosti. Livek in Topolovo, v italijanščini Topolo', v beneškem narečju pa Topoluove, sta si bila pred davnimi leti blizu. Ljudje so si bili dobri so- sedi, kljub tej skoraj uro in pol dol- gi, strmi stezi, ki smo jo mi pohod- niki kar z naporom premagovali. Včasih teh nekaj metrov vzpona ni bila taka stvar. Prebivalci teh hri- bov so radi hodili čez greben, predvsem zato, ker drugih poti ni- so imeli. Avtomobilov pa še manj. V tistih davnih časih, na začetku stoletja in seveda tudi prej, so se ljudje z obeh strani meje redno srečevali. Nekateri se še zdaj spo- minjajo pripovedi svojih babic in dedkov, kako so hodili iz Topolo- vega v Livek na delo, pobirat krompir, grabit seno... Revščina je bila, in če se je le dalo kaj zaslužiti, so ljudje radi vstali zgodaj zjutraj “P in se odpravili čez hrib. Po tistihpobočjih so se vzpenjali tudi zara-di drv, sena, hodili so na lov. Večkrat je bil gozd tiha priča šte- vilnim ljubeznim, sanjam, mlado- stni zagnanosti. Mladi so se srečevali, poročali, družine so se rade obiskovale, saj je imel skoraj vsakdo na tej ali oni strani grebena daljne ali bližnje sorodnike. Po prvi svetovni vojni so se stvari spre- menile. Postavili so mejo med Ita- lijo in Avstrijo, ki je tekla ravno po Briezi in so stražili italijanski finan- carji. Prebivalci Topolovega pa se niso dali kar tako. Najbližje trgovi- ne so imeli namreč ravno v Livku, na skrivaj so zato “šfercali” čez me- jo hrano in razno blago, pa celo kulturo. Iz avstrijske Koroške so prihajale namreč preko meje knji- ge Mohorjeve družbe, ki so bile v Italiji prepovedane. Kar nekajkrat se je potem dogajalo, da so stražni- ki ujeli domačine s košarami, pol- nimi blaga ali knjig. Med drugo svetovno vojno, ko je bilo v Ne- diških dolinah bolj vroče in nevar- no kot gori na Livku, je marsikateri bogatejši Livčan sprejel na svoj dom otroke iz Topolovega, ki so šli živet tja, kjer je bilo manj vojske in nasilja. Po letu 1947 pa so se za Livek in Topolovo, pa tudi za ostale doline in za celotno Benečijo, stvari spre- menile. Kraji, ki so bili pod Be- neško republiko in pozneje pod avstro-ogrsko monarhijo tesno po- vezani tako z gospodarskega kot s kulturnega vidika, so si postali tuji zaradi nevidne, a vendarle nepre- hodne črte, ki so jo zastražili gra- ničarji. Okoli te črte je nastal golo- sek, ki naj bil onemogočal vsak ile- galen prehod meje in vsak pobeg. Ljudje so si postali tujci, zaradi po- litične propagande celo sovražni- ki. Ljubezni, prijateljstva in sanj je bilo konec zaradi ene same, pre- klete mejne črte, ki je bila v teh krajih čisto nepotrebna in čisto od- več. Tako na eni kot na drugi strani živijo namreč popolnoma enaki ljudje, v popolnoma enakih vaseh, sredi istih gozdov in istih senožeti. Isto je nebo, ista je govorica, isto bujno zelenje prerašča strma po- bočja. Ampak baje je tako z vsako mejo. Na Briezo in mimo nje še do vzpe- tine, ki ji domačini pravijo Škarje, in do Svetega Martina, kjer stoji kamnita cerkvica, so ljudje še ved- no hodili. Zaradi lova, zaradi drv, nekateri pa samo zaradi tišine in pokrajine. Koliko lepote namreč premore ta pozabljeni svet, ta niz samotnih, prelestnih in tihih Be- neških dolin. Aldo pripoveduje, kako je sedel tam na vrhu in gledal dol na vas Topolovo, na doline, na nebo, na gozdove in na tisto prgišče hiš, iz katerih se je pozimi še vedno kadilo. Ljudje so po večini odšli, največ jih je šlo v bel- gijske rudnike, mladina je bežala v svet. Vedel je, da Benečija osam- ljena umira. In da je treba to osam- ljenost premagati. Nekega dne, ko se je vračal s sprehoda, je v do- mačem društvu predlagal, da bi očistili stare steze na Škarje. In na- prej do Livka. Naključje je hotelo, da je ravno v tistih letih na pobudo nekaterih umetnikov, ki so prišli v Topolovo in se v vas tudi zaljubili, nastajala in rasla prireditev Postaja Topolove - Stazione Topolo'. Gre za srečanje umetnikov in široko paleto umet- niških predstav, ki naj bi na svoje- vrsten, poseben način, za sicer kratko obdobje v juliju, prinesle življenje v skoraj zapuščeno nasel- je. Pri društvu Rečan so radi pod- prli nenavadno zamisel in izkazalo se je, da je to odlična priložnost, da se ljudje zberejo in prehodijo ti- ste steze, ki peljejo čez nevidno, na- mišljeno črto na Briezi in še dlje, do sosedov, v Slovenijo. Bilo je zgodnje poletje leta 1994. Meja je sicer še obstajala, Jugoslavije ni bi- lo več, Slovenija je bila samostoj- na. Rečani so poiskali prijatelje na Livku in v Tolminu, padel je pre- dlog, pristale so tudi italijanske oblasti in kmalu so na vsem po- bočju zapele motorke in sekire. Škarje so rezale robido, kamenje se je valilo v škarpe, padalo je grmov- je in gosta podrast. Čista, lepa, širo- ka steza je spet povezala ljudi, ki so si bili od nekdaj prijatelji in so od nekdaj govorili isti jezik. Italijanske oblasti so sicer zahtevale pisano prošnjo za prehod meje in seznam udeležencev pohoda, ki naj bi na- mišljeno črto prečkali z dokumen- tom v roki. Zbralo se jih je okoli 250, iz Rečanske doline, iz Slove- nije in iz ostalih Nediških dolin. Prečkali so črto, nihče jih ni ustavil in nihče ni preverjal dokumentov. Črta je izginjala. V Livku sta jih pričakali harmonika in pesem. Po dolgih letih je bila pot, ki jih je po- vezovala, spet prehojena, robida odstranjena, meja se je odprla so- sedskemu prijateljstvu. In spomin na tisto prekleto leto 1947, ko so prepovedali vsak prehod meje in je vsak lastnik gozda moral počisti- ti stometrski pas ob mejni črti, da je golosek preprečeval pobege, počasi, leto za letom, bledi. Ko z možem sediva na mejni črti, ki jo zdaj zarašča grmovje in po ka- teri poganja mlad, bujen gozd, na- ma je lepo. Ptice se oglašajo od vse- povsod, poletje je, da bi ga najraje dvignil v svoj objem in zaplesal z njim. V teh krajih je poletje še po- sebno lepo, ker je modro in zeleno do skrajnih odtenkov. Odkar tem- ne črte ni več, pa diši po svobodi, upanju in prijateljstvu. Vsi skupaj pogledamo v škatlo, v kateri je Aldova knjiga, knjiga o po- hodih, o spominih, o delu, o dol- gih letih, ko so Benečani in Livčani brisali črto, ki jim je zagrenila življenje. Zdaj je ni več, ni več orožja, ni več graničarjev, ni več prepovedi, samo ljudje smo tu, pti- ce, nebo in prelepa Benečija, na tej in oni strani meje. Gremo počasi navzdol, spuščamo se po strmini, na bregovih vse oko- li nas gozd, pod nami Topolovo. Gremo še mimo Premina. To je kraj, kjer se že vidi vas pod nami in kjer se je baje, tako piše namreč Aldo v svoji knjigi, vsakdo, ki je odhajal iz Topolovega, še enkrat ustavil in se obrnil, da je pozdravil svoj dom. Če mu je bila sreča še posebej naklonjena, pa je lahko še prisluhnil pritrkavanju vaških zvo- nov. Tokrat so nas že veselo vabili v dolino, k italijansko- slovenski maši, pri kateri naj bi Livčani in domačini skupaj molili, da bi tega sodelovanja, tega prijateljstva in te- ga življenja v svobodi ne bilo ni- koli več konec. Pravijo, da je bil ne- koč Premin poln solzic, ki so spomladi nežno zadišale. Zdaj jih je preraslo grmovje, a tu pa tam še zacveti krpica nežnih belih cvetk. Prav nič utrujeni gremo proti maj- ceni, a lični topolovški cerkvici, ki je posvečena sv. Mihaelu. Walter, simpatičen Tržačan, ki je skupaj z ženo Elisabetto aktiven pri društvu Rečan, nas vsakega posebej ujame v teleobjektiv. Da ne bomo poza- bili na ta sončni, veseli dan v To- polovem, pravi. In da bo ostal spo- min. Že smo pri cerkvi, kjer nas čakata čaj in domače pecivo, spo- daj, na vaškem trgu, namenjenem prireditvam, pa že prijetno diši po “pašti”. Harmonike in pevci čaka- jo, da se bomo po maši posedli. Da bodo zaigrali in zapeli in se bo pe- sem slišala daleč naokrog. Naša pe- sem, naša kultura. Spomnim se besed Alda Klodiča o tistem ledu, ki duši in ubija te doline. Katero naj bi bilo kladivo, ki bi lahko raz- bilo ta led in vrnilo življenje in pomlad v to prelepo, a žalostno deželo? To kladivo, pravi Aldo, je kultura. Samo kultura. Suzi Pertot ed ljubitelji košarke pri nas ni šla mi- mo neopazno vest, da bodo kar tri slovenska moštva v novi športni se- zoni 2017/2018 nastopala v drugačni ligi od ti- ste, ki so si jo prislužila po koncu prvenstev maja. Breg je dosegel zgodovinsko napredo- vanje iz deželne C lige Silver, nekdanje C2, v državno C ligo Gold, v kateri nastopa Jadran Ispem. V Dolini pa so se višjemu tekmovalne- mu rangu odpovedali in zaprosili celo za nižjo ligo – D. Iz deželne C lige Silver v D je pred dve- ma mesecema iz- padel Bor, ki pa je vložil prošnjo za repesažo in bil od zveze naposled spet sprejet med tretjeligaše. Napre- dovanju iz D v C li- go Silver, ki so si ga priigrali na par- ketu, pa so se odre- kli tudi pri na- brežinskem Soko- lu, ki tako ostaja, kjer je bil. Jeseni bo tako Jadran še naprej igral v državni C ligi Gold, Bor v deželni C ligi Silver, Breg, Kontovel in Sokol v deželni D ligi, Dom pa v pokrajinski promocijski ligi na Goriškem. Sklepa uprav Brega in Sokola sta bila napove- dana, tudi Bor pa je navsezadnje namero o po- novni naknadni vključitvi v ligo, iz katere je nazadoval, obelodanil kmalu po koncu ne- srečnih tekem za obstanek. V oči bodeta predvsem boleča sklepa odborov klubov, ki sta na igrišču izborila najvišji cilj – prestop v višje nadstropje, da se odpovesta uglednejšemu tekmovanju in tako v bistvu ne branita naslova, ki sta si ga prigarala. Razlogov je več, predvsem so oboji na prvo mesto posta- vili dejstvo, da domači dvorani ne zadoščata strogim kriterijem, ki jih je zakoličila košarkar- ska federacija. Brežani bi se tako morali iz Do- line seliti v Žavlje, Nabrežinci pa v Tržič. Pro- blem ne bi bil oddaljenost, vendar vsa javnost, ki spremlja ekipi, gravitira v mladinskem po- gonu v svoji telovadnici, tako da bi igranje na tujem nekako razvodenelo vso zgodbo in nav- dušenje okoli nastopov moštev. Ne nazadnje bi bilo treba plačevati ure v teh dvoranah, ko pa kluba svoj občin- ski športni center že upravljata. Prav finance so še ena nemajhna ovira. Tako Breg kot Sokol imata namreč malo svojih košarkarjev, za igranje v višji ligi pa se korenito povišajo pristojbine za registracijo vsakega igralca, ki ni bil vzgojen doma. Skratka, odbora sta temel- jito analizirala položaj in se napo- sled najbrž odločila najbolj smo- trno. Škoda sicer za oboje, ne eni ne drugi niso bili v zgodovini še nikoli tako visoko. Breg bo nadal- jeval celo v nižji D ligi pretežno z mladimi, Sokol pa naj bi potrdil garnituro, ki je zmagala prvenstvo. Na Prvem maju pa so se potrudili, da bi spet dobili C ligo, da bi ostali na neki vidljivi ravni in nadaljevali s procesom vrednotenja mladih na čim višjem nivoju, na katerem je klub zad- njih dvajset let. Vest o repesaži je spremila no- vica o prihodu, v okviru meddruštvenega so- delovanja v projektu Jadran, povratnika Danie- la Baticha, ki je za deželne lige pravi luksuz, in Tadjana Škerla. Že prej pa so se domenili z mla- dim trenerjem, vedno iz pogona Jadrana in Kontovela, Markom Švabom. HC M Naše košarkarske ekipe v prihodnji sezoni Breg in Sokol sta se odpovedala napredovanju, repesaža za Bor b letošnji poletni predstaviv tržaškem gledališču Ros- setti sem naletel na dve ne- navadni razstavi. Čisto zraven gle- dališča je razstavni prostor na Dre- voredu XX. septembra št. 39/E, kjer so bili v juliju - zadnji bo 20. julija - umetniški hapeningi, posvečeni po- sebni zmesi ulične in angažirane umetnosti Fotografia espansa - Raz- tezajoče fotografije. Krajinska načrtovalka in raziskovalka ob- močja Daniela Morpurgo in umet- nostna obrtnica Francesca Tosi sta bili v krajih v Apeninih, ki jih je opustošil potres leta 2016. Na prvi zapuščeni hiši v vasi Castelluccio di Norcia sta dobili zapis Via Sibilla 7. Od tod naslov umetniškega in do- brodelnega projekta, ki povezuje Danieline sugestivne fotografije an- tropiziranih krajin preko “ekspan- zije” umetniških okvirov in kreacij iz papirja maše (cartapesta) France- sce, lastnice svojskega obrtnega lo- kala Carta Straccia Lab na Akvedotu, ki ga daje na razpo- lago še drugim umetnikom in razstavljalcem. Tržaški umet- nici nas učita, da v Sibilinih hribih, v votli- ni na vrhu gore Monte Sibilla, živi pradavna prerokinja, v skrivnostni podzemni palači, obkrožena z zakladi in brhki- mi spremljajočimi dekleti... Prejšnji četrtek je o tem pripovedo- vala rimska potujoča pevka Marzia D'Angeli ob spremljavi kitare Tizia- na Boleta in basa Saveria Gagliane- seja (oba sta Tržačana). 20. julija pa bo degustacija tipičnih jedi iz tega dela Apeninov v sodelovanju s Chips Avenue. V prodaji bodo ne- navadne in “po- duhovljene” črno-bele in bar- vne razglednice Daniele Morpur- go z oblačnimi pejsaži Sibilin- skih hribov. Del- ni izkupiček pro- daje je namenjen obnovi prizadetih krajev Umbrije in Mark. Razstava je na ogled po predhodnem klicu na tel. 328.0583968, info cartastraccia. lab@gmail. com; potem se seli v Anagni pri Frosinoneju in v kočo na goro Monte Grappa. Pavza predstave Vesela vdova in zaprt bar Rossettija sta botrovala obisku majhne, a zanimive razstave v Hostarii G. Strehler na istoimenski ulici pred stopniščem gledališča. V tej gostilni so večerjali in še večerja- jo številni gledališki zvezdniki na turneji v Trstu. Zdajšnja uprava, ki ponuja sveže pripravljene jedi iz krajevne in italijanske tradicije, pa je odprla svoje kamnite zidove tudi priložnostnim razstavam. Tako sem si ogledal živobarvne, sti- lizirane figure in dekorje, ki spo- minjajo na neko čudno zmes ulične umetnosti, stripa, grafi- tarstva, so- dobnega primitiviz- ma, ironije in tudi iska- teljstva. Av- tor teh bo- gatih in kričečih mešanic osnovnih toplih in hladnih barv je Zlivio - Sil- vio Onor, tih in razmišljujoč sode- lavec zadruge La Collina, ki skrbi za dežurstvo razstav v miljskem Muze- ju Cara' in drugih tržaških razstav- nih prostorih. Tako sem ga spoznal. Rad se pogovarjam z osebjem, ki va- ruje razstavljene eksponate, in nji- hova zapažanja so skoraj vedno dragocena in plodna, saj so oni tisti, ki največ časa “preživijo” z umetninami in vidijo marsik- daj to, kar zbeži še tako poglo- bljenemu pogledu kritika. Zli- viova deviantart spominja na mojstre, kot so Pazienza, Ha- ring, Basquiat, mislim pa, da njegovo samoučno in samostoj- no iskanje ima trden figurati- ven in tudi miselni vir, ki ga bo vodil še naprej. Imel je že več razstav v tržaških “alternativ- nih” razstavnih krajih, v parku Sv. Ivana ipd. Njegove lepe, izzivalne slike so tudi na spletu: kliknite Zli- vio. Davorin Devetak O Dve nenavadni razstavi “ob robu” Rossettija Fotografia espansa in Zlivio Fotografia espansa - Raztezajoče fotografije Zlivio - Silvio Onor Aktualno20. julija 201716 Dve novosti v Pastirčkovi knjižnici Dva knjižna biserčka za male in velike z občutljivo otroško dušo astirček nikoli ne miruje, niti v poletni so- parici ne. Zmeraj kuje nove zamisli, kako bi čim boljše in v izvirni obliki postregel otro- kom tudi s kakšno novo publikacijo. V letošnji komaj minuli sezoni so javno že predstavili zbir- ko pesmi, ki jih je ugla- sbil Patrick Quaggiato, Pesmi za mlada grla, in je izšla v Gorici l. 2016. Zdaj pa sta se v Pa- stirčkovi knjižnici poja- vili še dve drugi knjigi, da bi obogatili Pa- stirčkovo ponudbo in se pridružili ostalim triin- dvajsetim publikacijam različnih vsebin, ki so bile v tej zbirki izdane do zdaj. Lični knjižici, zelo privlačni že za oko, sta Mali gledališki vrtil- jak in Napake in spake proč! Pomagajmo Pac- kotu! . Prva, Mali goriški vrtil- jak, s podnaslovom Pet prizorčkov za vse priložnosti, - izšla je ob 70-letnici Pastirčka - na 64 straneh prinaša pet krat- kih iger, po katerih bodo lahko segle naše otroške dramske skupine, ki jih je kar nekaj, kot smo lahko opazili na le- tošnjem mavhinjskem festiva- lu. Večkrat se njihove mento- rice odločajo same napisati tekst za male igralce. Pri tem pa se predstava zmeraj ne po- sreči; spretno napisano besedi- lo lahko izhaja namreč le iz že izkušenega dramskega peresa. Pet dramskih tekstov v Pa- stirčkovi knjižnici, Mali gleda- liški vrtiljak, pa si je zamislila in s čvrsto roko stkala Lučka Susič, zelo dobro poznano ime v našem zamejskem ljubitel- jskem gledališkem krogu, saj že kar nekaj desetletij vneto in vztrajno odstira mladim po- gled na gledališki svet, da bi se še sami navdušili nad to očar- ljivo umetnostjo. Tudi sama se je v teh letih gotovo znašla pred težavami, ko je za svoje igralce, pa tudi kot profesorica slovenščine za svoje dijake ob šolskih prieditvah, Prešerno- vih proslavah, miklavževan- jih..., iskala primerna besedila za odrski nastop. Zato je sama segla po peresu in najprej pri- rejala znane dramske tekste, nato pa se lotila pisanja izvir- nih avtorskih besedil, najprej vsebinsko bolj preprostih pri- zorčkov, potem pa tudi zahtev- nejših celovečernih iger. Nav- dih zanje je našla v otroškem svetu – kot materi treh otrok in babici, pa še teti, se ji je “gra- diva” kar nakopičilo. V njenih likih se otroci zlahka prepoz- najo in se vanje vživijo, saj so jim blizu, ker so njihovi vrstni- ki, z istimi željami, nerodno- stmi, upi, sanjami. Igrice pre- sevajo seveda tudi otroške na- britosti, nagajivosti, a tudi sve- tla moč vrednot, kot so dobro- ta, prijaznost, odpuščanje, ple- menitost srca, iskreno prijateljstvo. Nekateri njeni dramski teksti pa so prežeti še s čarobnim pravljičnim nadi- hom, ki podžiga otrokovo do- mišljijo. V publikaciji Mali gle- dališki vrtiljak ima takšno vse- bino daljša igrica Stara hiška, P hruška, buška in zlato pero, kije primerna za vsako pri- ložnost in so si jo otroci pred leti lahko ogledali tudi na ma- vhinjskem festivalu. V vseh tekstih so prisotne poučne mi- sli, ki so še kako dobrodošle v literarnih delih, namenjenih mladim, saj so neobhodno po- trebne za zdravo rast in zoren- je. Igre so napisane za razne priložnosti, tako da so kar se da uporabne. Iz dveh, Angelček v težavah in Mah za jaslice, izžareva tisto hrepeneče pričakovanje sv. Miklavža in Božiča, ob katerem si moramo vsi prizadevati, da bi bili boljši in prijaznejši do svojega bližnjega. Za materinski dan je namenoma napisana Torta za mamo št. 2. Mali “peki” se v njej bolj ali manj uspešno tru- dijo, da bi pripravili mamici sladko presenečenje. Liki iz znanih pravljic so se kar “na- gnetili” v igrici Rdeča kapica v deželi branja, ki bi navdušila otroke ob podeljevanju bral- nih značk. Po njej bi lahko se- gle učiteljice, da bi za tovrstno šolsko prireditev kaj svojega na odru pokazali tudi šolarji, kar bi jim bilo gotovo v veliko za- doščenje. Protagoniste tega pisanega vrtiljaka iger za otroke je z igri- vo, hudomušno, včasih prav šegavo, živahno, mestoma pa tudi z nežnim poetičnim nadi- hom, ilustriral Matej Susič, grafični oblikovalec pri tržaški založbi Mladika. Poznamo ga kot sicer zelo tankočutnega in natančnega akvarelista, ki rad izbira krajinske motive. S svo- jimi kakovostno izdelanimi ak- vareli se je predstavil že na več samostojnih in skupinskih raz- stavah. Njegovi čudovito “živi” ptički bogatijo imenitno “zla- to” knjigo Ptičje kvatre, odličnega avtorja Danijela Čotarja. Pisana peterica iger Mali gleda- liški vrtiljak, ki spada v Pa- stirčkov oder (3) , bi ne smela manjkati na policah šolske knjižnice, pa tudi ne v naših društvih, ki posvečajo pozor- nost tudi gledališkemu pou- stvarjalnemu delu, namenje- nemu otrokom. Ne nazadnje bi morala biti na vidnem me- stu tudi v domači knjižni oma- ri, saj vsa besedila odlikuje lep, čist, jasen, izbran jezik, iz- brušen do potankosti, kar vse- lej odlikuje pisanje Lučke Su- sič, pa tudi njeno mentorsko delovanje z otroki in odraščajočo mladino. Druga knjiga, ki je zagledala beli dan v Pastirčkovi knjižnici, ima naslov Napake in spake, proč! Pomagajmo Packotu! . Izšla je izpod iznajdljivega pe- resa ilustratorja in grafika Wal- terja Grudine, po rodu Tržačana, ki ga je pred več de- setletji ljubezen pripeljala v Gorico. Poročen je s Paolo Ber- tolini, dobro poznano ilustra- torko, ki je tudi sama zvesta dolgoletna Pastirčkova sode- lavka. Oba se že vrsto let uk- varjata z ilustriranjem knjig za otroke, slikanic in tudi učbeni- kov. Veliko izmed teh je bilo objavljenih na različnih kon- cih sveta. Nekateri so tudi pre- vedeni v več jezikov. Walter Grudina ima za seboj zelo plodovito, skoraj štiride- setletno pot na raznolikih po- dročjih likovnega ustvarjanja. Ker je oče petih, sicer zdaj že odraslih otrok – pa še nono! -, so mu otroški svet, otroška duša in otroško razmišljanje zelo blizu. Kot “zamejski” člo- vek in zadnja leta tudi kot šol- nik - poučuje namreč verouk v naših slovenskih šolah – dobro pozna tudi jezikovne zadrege in težave, ki jih pod vplivom italijanščine srečujejo in se z njimi “borijo” otroci sloven- skih družin, posebno pa še tisti iz dvojezičnih ali celo italijan- skih, katerih starši so se odločili za slovensko šolo. Iz opazovanja vsega tega raznoli- kega otroškega sveta se mu je v mislih porodila figura navi- hanega, za šolsko delo ne rav- no preveč navdušenega dečka Packa, ki se izraža po svoje, v spakedranščini ali v “pac- kovščini”, kot jo je v spremni besedi h knjigi poimenoval David Bandelj. To je mešanica italijanščine in slovenščine oz. spakedrank, izvirajočih iz slo- venskih ali italijanskih besed, ki žal niso prisotne le v Packovi govorici, ampak jih lahko, vsaj nekatere, slišimo tudi iz ust naših otrok, še posebno, ko se pogovarjajo med seboj. Ta na- vihani fantiček, izrisan iz pri- jaznih oblastih črt – to je ena izmed stilnih značilnosti ilu- stratorja Grudine -, se s svojimi zvedavimi očki in zelo poved- nimi izrazi na obrazku, s kate- rimi njegov ilustrator imenit- no izraža Packovo čustveno stanje, hitro prikupi bralcu. Že kar nekaj let prav ta nabritež pestri strani otroške revije Pa- stirček, ki jo izdaja Zadruga Goriška Mohorjeva. Pastirček, kot znano, spremlja male šolarje skozi vse šolsko leto in jih bodri pri pridobivanju znanja in jih s svojimi rubrika- mi spodbuja k odkrivanju za- nimivosti na raznih področjih. Pri uredništvu Pastirčka, kate- rega odgovorni urednik je neu- trudni g. Marijan Markežič, so se odločili, da bodo simpa- tičnega Packa in del njegovih razmišljanj v makaronščini zbrali v knjižici. Nastala je res lepa, privlačna in zelo uporab- na publikacija, ki vsebuje na 64 straneh prav toliko Packo- vih stripov, ki jih bodo mali ri- sarji lahko odeli v pisano bar- vitost. Ilustracije se predstavlja- jo namreč kot v reviji Pastirček: zgoraj je strip s protagonisti in z besedilom, v spodnjem delu so pa zarisani črte in pero, ki vabijo, naj bralci popravijo spakedrane Packove misli in naj jih zapišejo v lepi zborni oz. knjižni slovenščini. To je prav primerna vaja za vse naše šolarje, ki se bodo ob Packovih “samogovorih in dvogovorih” prijetno pozabavali, a se tudi v njegovi družbi potrudili, da bodo pravilno zapisali njegove besede in mu tako pomagali. Še najbolj bodo seveda s tem pomagali sebi in bodo ob tru- du, ki ga bodo vložili v popra- vljanje povedi, utrdili in obo- gatili svoj besedni zaklad. Prav zaradi tega je knjižica zelo pri- poročljiva tudi kot darilo, ob vsaki priložnosti. V poletnih dneh, ko otroci imajo veliko časa na razpolago, bi lahko bila primerna tudi za “mala tekmo- vanja” v jezikovnem znanju, v prijateljski družbi vrstnikov. Prof. David Bandelj, ki je tudi sam oče štirih malčkov, je pra- vilno zapisal, da Packove “jezi- kovne domislice niso nikakor fantazija, ampak preverjena (in včasih kruta) realnost, vsebin- sko so tehtne, linijsko prepro- ste in povedne. A vendar nam prisrčno izvabijo nasmešek na obraz in Packota nismo nikoli in nikdar obsodili, da 'tako pri nas ne govorimo'. Ker nas Pac- ko s tem stalno opominja na skrb za jezik, za njegovo lepoto in pravilnost ter istočasno spodbuja k originalnosti, saj je jezik živa stvar, ki se razvija z družbo, ki ga uporablja”. V Packovih napakah se zrcalijo naše jezikovne pomanjkljivo- sti, nevednosti in vrzeli. Skupaj z njim se bomo potrudili, da jih bomo čim boljše odpravili, in obenem prisluhnili vsem ti- stim namigom, polnim spo- ročilnosti, ki jih vselej vsebu- jejo Packova razmišljanja. Zato z veseljem sezimo po tej novi Pastirčkovi knjižici! Iva Koršič S 6. strani Pristno navdušenje ... S hvaležnostjo in navdušenjem gledava najinega otroka, kako pri- dobiva intelektualno znanje, širi svoja duhovna obzorja ter krepi občutek za sočloveka in svet okoli sebe. Danes lahko mirno potrdiva, da je stereotip waldorfske šole, da so tam otroci preveč zaščiteni, da jim ni potrebno nič delati, da so raz- puščeni in da v šoli ni nobene av- toritete, zgolj stereotip, prepričan- je tistih, ki s šolo do zdaj niso ime- li nikakršnega stika in so si ustva- rili lastno mnenje na podlagi go- voric. Bo že držalo, da za dobrim konjem se vedno praši”. Starši Mei in Zo- ran Podgornik: “Waldorfsko pe- dagogiko sva le- tos kot starša doživela na “la- stni koži” – res pozitivno izku- stvo in prava odločitev. Ko vi- diš to veselje, to radost bivanja, čudenje, pričakovanje novega dne, na- smehe, petje, poplesavanje, to lahkotnost, spontanost v želji po učenju in spontanost v znanju, sočutje... to polnost življenja – 'vdih in izdih', ki ga občuti cela naša družina. Hva- ležna sva, da hčerka lahko obisku- je waldorfsko šolo in da imamo starši v tej dolini možnost, da svo- je otroke zaupamo v roke tem čudovitim pedagogom in posta- nemo učenci življenja tudi mi sa- mi”. Mamica Urška Trampuš: “Biti v sožitju z naravo, z dušo in s celim svojim bitjem so besede, ki na kratko opišejo način waldorfske- ga dela z otroki. Zavedati se sebe, svoje okolice in vse to živeti in uživati. Kaj lahko boljšega pri- voščiš svojemu otroku? Šola daje otrokom čudovito popotnico za življenje in delovanje. Otroci so veseli in izredno zadovoljni in z njimi tudi mi starši”! Mamica Martina Golob: “Ko opa- ziš neverjetno in pristno nav- dušenje nad vsakdanjim obisko- vanjem šole; ko se ti naježi koža ob poslušanju otroka, ki vedno znova deklamira in prepeva nove in nove pesmice, polne življen- jske simbolike in neverjetne glo- bine; ko nenadoma opaziš never- jeten napredek pri razumevanju dveh tujih jezikov; ko zaznaš, da se otrok veseli odraščanja; ko … Takrat veš, da je bila to PRAVA iz- bira in si za otroka vesel in srečen. Pomirjen. To je šola, ki postavlja trdne temelje za zdravo in polno življenje”. Starši Suzana De Luca in Vladimir Hmeljak: “Rada bi hodila v tako šolo”! Mamica in učiteljica Ksenija Fran- cetič: “Svet se spreminja in otroci se spreminjajo. Naši otroci bodo v prihodnosti spreminjali svet. To generacijo zdaj vzgajamo in izo- bražujemo mi. Na srečo je tu wal- dorfska pedagogika, ki ima odgo- vore na jutrišnja vprašanja. Le-ta poučuje na način, ki ohranja otro- ke bolj budne, bolj čustvene, pol- ne empatije ter zavedanja sebe in drugih. podbuja spoštovanje do življenja in krepi močno voljo. Pe- dagogi se zavedamo, da je vsak otrok nekaj posebnega, zato z zelo pestrim načinom poučevanja raz- vijamo otrokove talente. Hva- ležna sem, da moj sin seje seme v tej šoli, da bo lahko v življenju žel sadove v tem lepem svetu”. Razredničarka Michela De Castro: “Prihodnost s svojimi izzivi zah- teva od mladih veliko več kot zgolj znanje. V današnjem času, ko se vse tako hitro spreminja in nam tehnologija omogoča nepo- sreden dostop do nešteto infor- macij, je nujno, da človek nikoli ne pozabi na svojo glavo, na svoje roke in na svoje srce. Waldorfska šola je šola za glavo, roke in srce. Povsem primerna je za današnji čas, ker v otroku spodbuja ustvar- jalnost in vedoželjnost in v njem krepi pozitivno samopodobo, voljo in vztrajnost pri delu. Ob tem pa skrbno neguje otrokov od- nos do narave in do vseh ljudi”. Učiteljica Nives Bratina Furlan: “Vesela sem, da skupaj gradimo šolo, ki tako pri učencih kot tudi pri učiteljih in starših prebuja, krepi in ohranja radoživost, ustvarjalnost, sočutje in vse tisto, kar je v nas dobrega in lepega”.