OSREDNJA!
KNJIŽNICA; CELJE j
Celje - skladišče
D-Per
159/1980
jjP	5000000473,12	cobiss a
informator
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT. 12 - LETO XV. - VELENJE, 27. 3. 1980
JUTRI VOLIMO!
V PETEK VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE
Volitve so ena najpomembnejših družbenopolitičnih opravil, ki zahtevajo polno udejstvovanje vseh delovnih ljudi.
Zato smo pristopili k evidentiranju možnih kandidatov za delegate po vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb v sestavi TGO Gorenje Velenje. Vse predlagane sodelavke in sodelavce smo na predkandidacijski in kandidacijski konferenci tudi sprejeli. Skratka, opravili smo vse aktivnosti v zvezi z volitvami, ki bodo: V PETEK, 28. 3. 1980, NA VOLIŠČIH, KI SO JIH DOLOČILE VOLILNE KOMISIJE TOZD IN DSSS.
Na jutrišnjih volitvah bomo izvolili delegate v delavske svete temeljnih organizacij združenega dela, in delovno skupnost skupnih služb, delavski svet delovne organizacije Gorenje TGO, delegate v samoupravno delavsko kontrolo TOZD in DSSS ter delegate v samoupravno delavsko kontrolo delovne organizacije in skupno disciplinsko komisijo.
Nadalje bomo volili tudi nadomestne delegate v samoupravne interesne skupnosti ter zbor združenega dela.
V posameznih tozdih imajo na volilni listi več kandidatov, kot jih bo izvoljenih. To so odprte kandidatne liste. Nekateri pa imajo zaprte kandidatne liste — toliko kandidatov, kolikor jih mora biti izvoljenih.
OBJAVLJAMO PREDLAGANE DELEGATE
TOZD ŠTEDILNIKI
1.	Delavski svet TOZD.
Dugi Dragutin, D rev Zdenka, Habjanič Alojz, Javornik Ivan, Kovačevič Andrija, Mance Agata, Malovšek Jožica, Ocepek Anton, Potočnik Alojz, Pogorelc Peter, Pirc Emilija, Rotovnik Ida, Ramšak Vera, Ristič Slavka, Štorman Adolf.
2.	Delavski svet delovne organizacije:
Bratušek Alojz, Habjanič Alojz, Prah Frida, Štorman Karel.
3. Samoupravna delavska kontrola TOZD :
Cokan Oto, Klug Peter, Kristavčnik Draga, Močenik Edo, Mešter Brane.
JUTRI BOMO ZNOVA DOKAZALI PRIPADNOST NAŠI SAMOUPRA VI I
4.	Samoupravna delavska kontrola DO:
Klug Peter.
5.	Skupna disciplinska komisija iz vrst delavcev Temeljne organizacije:
Kralj Branko, Pogorelčnik Jože.
6.	Za zbor zdmženega dela:
Rančnik Kristina, Blagovič Silvo, Hajsinger Ivanka, Mikulec Elica.
7.	Za samoupravno interesno skupnost — izobraževanje: Podpečan Irena, Založnik Marjana, Polovšak Karla.
Za samoupravno interesno skupnost — otroško varstvo: Hrovat Marjan.
Za samoupravno interesno skupnost — zdravstvo:
Polak Marjan, Kmetič Anica.
Za samoupravno interesno skupnost — raziskovalna in stanovanjska:
Svetina Terezija, Urleb Katica, Zdovc Marjan.
Za samoupravno interesno skupnost — socialno skrbstvo: Centrih Mara.
TOZD GRADBENI ELEMENT!
1.	Delavski svet TOZD:
Bezovnik Franc, Brajdič Frančiška, Brunšek Jožica, Fak Milena, Feužer Franc, Hudej Ivan, Klančnik Jože, Kramar Mihajel, Ločičnik Martina, Magrič Marko, Novak Anton, Pečnik Ivica, Podlunšek Nives, Primožič Jože, Radoslovnik Majda.
2.	Delavski svet delovne organizacije:
Oprešnik Borivoj, Zlovše Anton.
3.	Samoupravno delavsko kontrolo TOZD:
Camlek Leon, Dovšak Nina, Jedlovčnik Edo, Kaker Danilo, Špeh Tonika.
4.	Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije: Florjane Franc
5.	Skupna disciplinska komisija — iz vrst delavcev temeljne organizacije:
Drev Ivan in Orešnik Anton.
TOZD MGA NAZARJE
1.	Delavski svet TOZD:
Bezjak Ida, Bojnec Alojz, Boršnak Danica, Fužir Jožefa, Hren Anton, Kladnik Vida, Kmetec Marija, Kopušar Dora, Kreft Ana, Levar Marjana, Marovt Ivanka, Miklavc Frančiška, Planovšek Fani, Slatinšek Vera, Šmajs Stane.
2.	Delavski svet delovne organizacije:
Hren Stane, Fludernik Franc.
3.	Samoupravna delavska kontrola TOZD:
Brinovšek Franc, Cecilija Frančiška, Grobelnik Olga, Purnat Niko, Velam Danica.
4.	Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije: Purnat Niko
5.	Skupna disciplinska komisija — iz vrst delavcev temeljne organizacije:
Kosmač Franc in Remic Ana.
TOZD ELEKTRONIKA PTUJ
1.	Delavski svet TOZD:
Bombek Ana, Fideršek Jože, Kostanjevec Roman, Kovačič Mirko, Lah Konrad, Pevec Srečko, Plajnšek Marjan, Skok Alojz, Slatič Silva, Strelec Anton, Tasovac Peter, Veršič Ivan, Vidovič Franc, Zemljak Majda, Žuran Ivanka.
2.	Delavski svet delovne organizacije:
Sernc Vinko, Veselič Franc.
3.	Samoupravna delavska kontrola TOZD:
Domine Anton, Polanc Terezija, Rus Ivan, Težak Angela, Žargi Marjan.
4.	Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije: Podhostnik Bruno.
5.	Skupna disciplinska komisija — iz vrst delavcev: Kostanjevec Anton, Žaler Vlado.
TOZD POHIŠTVO
1.	Delavski svet TOZD:
Drev Irena, Dušič Marija, Ježovnik Oskar, Jurkovnik Ivan, Kolaržnik Ana, Kotnik Irena, Kotnik Rozalija, Milosavljevič Rado, Novak Majda, Podhovnik Rajko, Strahovnik Romo, Stropnik Alojzija, Špegel Janko, Švent Stanko, Vreča Marija.
2.	Delavski svet delovne organizacije:
Podhovnik Rajko, Strahovnik Tomo.
3.	Samoupravna delavska kontrola v TOZD:
Bračič Milena, Marin Jože, Pesjak Anton, Pristovnik Jerica, Pižorn Slavko.
4.	Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije: Pesjak Anton.
5.	Skupna disciplinska komisija — iz vrst delavcev:
Jeromel Danica, Kronovšek Adolf.
6.	Delegat za zbor združenega dela:
Janžovnik Dragica, Šmajs Danica.
7.	Samoupravna interesna skupnost — zdravstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaposlovanje:
Bukovšek Valčka.
1.	Delavski svet TOZD:
Černilogar Jože, Hrastnik Martin, Jelen Marjan, Kešmer Miro, Koren Milan, Korošec Angela, Kristan Drago, Krk Irena, Kumer Emil, Meh Regina, Obu Franc, Petre Janko, Poljanšek Jože, Širovnik Danica, Špegel Rozika, Špilak Cvetka, Šraj Srečko, Žohar Franc.
2.	Delavski svet delovne organizacije:
Jeriha Dušan, Kristan Drago, Ocepek Marija.
3.	Samoupravna delavska kontrola TOZD:
Ažnik Ivan, Krajnc Marija, Kregar Franc, Rutar Milan, Vah Franc, Pahor Vida.
4.	Samoupravna delavska kontrola v delovni organizaciji: Vah Franc.
5.	Skupna disciplinska komisija — iz vrst delavcev temeljne organizacije:
Jezernik Vlado, Zidarn Ljubica.
GOSTINSKA ENOTA
1.	Delavski svet TOZD:
Avberšek Fanika, Blazinšek Štefka, Burič Ivanka, Česnik Ruža, Grobelnik Marijana, Jan Jože, Knez Marijeta, Kotnik Marija, Marguč Nežika, Slapnik Anica, Šalamon Olga, Štajner Jožica, Štraus Vlado, Strigi Marija, Žunter Marica.
2.	Delavski svet delovne organizacije:
Česnik Ruža, Kotnik Marija.
3.	Samoupravna delavska kontrola TOZD:
Javornik Jože, Puklič Milan, Švener Dragica, Ugovšek Ciril, Lončarič Cilka.
4.	Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije: Javornik Jože.
5.	Skupna disciplinska komisija - iz vrst delavcev temeljne organizacije:
Oblak Anica, Trdin Alojzija.
TOZD ZAMRZOVALNIKI
1.	Delavski svet TOZD:
Basle Marjan, Brezovnik Valentin, Cesar Miro, Cestnik Ivanka, Čas Adolf, Gajšt Slavko, Grešak Cveta, Koprivnik Andžela, Marovt Ivan, Mesi Franc, Pfejfer Milena, Podpečan Rudi, Stvarnik Jernej, Šporin Pavla, Štefančič Marija.
2.	Delavski svet delovne organizacije:
Basle Maijan, Čas Adolf, Tomič Drago.
3.	Samoupravna delavska kontrola TOZD:
Bežan Boris, Felicijan Rafael, Glinšek Ivan, Kos Zoran, Marovt Ivan, Remšak Franc, Šmajdl Zora.
4.	Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije: Pintarič Jože.
TOZD GALVANA
1.	Delavski svet TOZD:
Alihodič Zahir, Čopi Alojzija, Jakob Terezija, Svečko Stanko, Majcen Majda, Vivod Istok, Vrabič Miran.
2.	Delavski svet delovne organizacije:
Jakob Avgust, Zajec Marija.
3.	Samoupravna delavska kontrola TOZD:
Bizjak Ivan, Dugi Peter, Dedjanič Alojz, Sevčnikar Hermina, Krajcer Ivica.
4.	Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije: Bizjak Ivan.
5.	Skupna disciplinska komisija — iz vrst delavcev temeljne organizacije:
Sevčnikar Franc, Jošar Kristina.
5.	Skupna disciplinska komisija — iz vrst delavcev temeljne organizacije:
Marovt Cveto, Podbevšek Jelka, Stvarnik Jernej.
6.	Za zbor združenega dela:
Marovt Cveto, Sevčnikar Miha.
7.	Za samoupravno interesno skupnost — zdravstvo: Stvarnik Jernej
Za samoupravno interesno skupnost — otroško varstvo: Dragičevič Radojka
Za samoupravno interesno skupnost — socialno skrbstvo: Simončič Leopold
Za samoupravno interesno skupnost — kultura in telesna kultura:
Osojnik Ela in Zdovc Milan.
Za samoupravno interesno skupnost — izobraževanje: Čuješ Slavko.
Za samoupravno interesno skupnost — stanovanjska skupnost:
Bač Alojz in Zorko Sandi.
TOZD AVTOPARK
1.	Delavski svet TOZD:
Dežman Jakob, Dren Silvester, Goršek Marija, Grudnik Milan, Hrastnik Martin, Lenovšek Martin, Meklav Alojz, Rosenstein Emiljan, Štrucelj Franc, Tajnšek Karel, Tasič Martin, Tratnik Jože, Vasle Karel, Verdev Anton, Žnidar Alojz.
2.	Delavski svet delovne organizacije:
Dežman Jakob, Kovač Peter.
3.	Samoupravna delavska kontrola TOZD:
Gostenčnik Srečko, Kovačevič Šime, Polajžer Branko, Rupreht Jože, Vavdi Alojz.
4.	Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije: Zabukovnik Marjan.
5.	Skupna disciplinska komisija iz vrst delavcev temeljne organizacije:
Korber Andrej, Sušnik Alojz — Božo.
TOZD PRALNA TEHNIKA
1.	Delavski svet TOZD:
Goli Jožica, Gotovnik Marija, Jevšnik Rozalija, Jelen Breda, Jovanovič Jovo, Knez Mira, Kukec Štefka, Milijoš Stanojka, Mraz Albin, Ostrički Drago, Podpečan Marko, Pungartnik Srečko, Radivojevič Zdravko, Rednak Branko, Ravnjak Darinka, Sitar Marjan, Tivador Cveta, Toporiš Slava, Vetrih Stane, Volk Apolonija, Vozlič Milica, Zilli Ivan, Založnik Zlatka.
2.	Delavski svet delovne organizacije:
Deželak Janko, Melanšek Mišo, Sevčnikar Ivan, Strigi Ivan.
3.	Samoupravna delavska kontrola TOZD:
Diklič Dani, Pajk Erika, Stepišnik Rajko, Vohar Terezija.
4.	Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije: Fišer Miha.
5.	Skupna disciplinska komisija iz vrst delavcev TOZD: Zlatar Karel, Toporiš Slavica.
TOZD VZDRŽEVANJE
1.	Delavski svet TOZD:
Brložnik Irena, Bezovšek Franc, Guštin Mato, Hohnjec Anton, Jančič Janko, Koprivec Vitodrag, Krenker Anton, Meh Jože, Miklavžin Ivan, Mumelj Franc, Praun-seis Silvo, Rižner Karel, Sagmeister Rihard, Torej Danilo, Zorman Štefan.
2.	Delavski svet delovne organizacije:
Jerič Peter, Miklavžin Ivan, Zorman Štefan.
3.	Samoupravna delavska kontrola v TOZD:
Božič Dušanka, Kolenc Alojz, Hriberšek Zdenko, Stres Janez, Stropnik Manica.
4.	Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije: Veler Jakob.
5.	Skupna disciplinska komisija iz vrst delavcev temeljne organizacije:
Čas Ivan in Šon Franc.
TOZD HLADILNA TEHNIKA
1.	Delavski svet TOZD:
Alberht Durda. Dimeč Franc, Fele Marjan, Goršek Albina, Hudournik Fanika, Iršič Stane, Krajnik Ema, Lenart Ivan, Modič Ljubomirka, Musič Salko, Posrp-njak Rado, Podvratnik Edo, Rakovnik Jakob, Šumah Ludvik, Ucovnik Fanika.
2.	Delavski svet delovne organizacije:
Gene Božena, Rakovnik Jakob, Ribič Rajko.
3.	Samoupravna delavska kontrola TOZD:
Javornik Milan, Kolenc Karel, Plevnik Vlado, Škorič Dragica, Vodeb Terezija.
4.	Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije: Kolenc Karel.
5.	Skupna disciplinska komisija iz vrst delavcev temeljne organizacije:
Konečnik Danilo, Sivec Maijan.
TOZD EMBALAŽNICA
1.	Delavski svet TOZD:
Bačovnik Štefan, Filipovič Manda, Hriberšek Vinko, Ledinek Jožefa, Petkovič Slobodan, Rep Branko, Zagoričnik Ladislav.
2.	Delavski svet delovne organizacije:
Goltnik Alojz, Škruba Danilo.
3.	Samoupravna delavska kontrola TOZD:
Bračič Ladislav, Gomboc Franc, Kodrič Jože, Lesjak Darinka, Petermanec Marija.
4.	Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije: Kodrič Jože.
5.	Skupna disciplinska komisija iz vrst delavcev temeljne organizacije:
Ribič Nevenka, Videmšek Maks.
TOZD PLASTIKA
1.	Delavski svet TOZD:
Časi Terezija, Glušič Anton, Jelen Ivan, Klopotan Stjepan, Pavlovič Mihajlo, Skale Jože, Tozan Nada, Vivod Franc, Založnik Gabriel, Zorič Ljudmila.
2.	Delavski svet delovne organizacije:
Vivod Franc, Založnik Gabriel.
3.	Samoupravna delavska kontrola temeljne organizacije: Golič Jovanče, Lemež Ivan, Meško Marija, Vtič Stanko, Živkovič Andelija.
JUTRI
VSI NA
VOLI T VE !
4.	Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije: Vtič Stanko.
5.	Skupna disciplinska komisija iz vrste delavcev temeljne organizacije:
Pevnik Alojz, Uran Silvo.
TOZD ORODJARNA
1.	Delavski svet TOZD:
Breznik Marko, Centrih Karel, Doler Erih, Ferarič Stane, Klančnik Lado, Krejan Milan, Lah Alojz, Oprešnik Jurij, Podvršan Jože, Rajšter Franc, Ramšak Bojan, Remenih Peter, Stropnik Alojzija, Učakar Branko, Vrhovnik Franc.
2.	Delavski svet delovne organizacije:
Centrih Karel, Mežnar Lovro.
3.	Samoupravna delavska kontrola v temeljni organizaciji: Batič Bogomir, Matek Karel, Sušeč Alojz, Uranjek Branko, Vreš Zdravko.
4.	Samoupravna delavska kontrola v delovni organizaciji: Batič Bogomir.
5.	Skupna disciplinska komisija iz vrst delavcev v temeljni organizaciji:
Čonč Franc, Gerdina Janez.
TOZD KONDENZATORJI
1.	Delavski svet delovne organizacije:
Božak Anton, Ivekovič Stanislav.
2.	Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije: Kores Marjan.
3.	Skupna disciplinska komisija iz vrst delavcev:
Bele Srečko, Polajžer Marjeta.
INFORMATOR — List za obveščanje delavcev Gorenja. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delč-njak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Stukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Kinegraf TOZD Grafika, Prevalje, 1980. Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu 421/1.
DSSS GORENJE TGO
1.	Delavski svet DSSS:
Boljte Franc, Brglez Janez, Čeplak Jože, Ferme Edi, Finkšt Maijan, Grabner Vili, Hercog Jožica, Kos Janez, Košec Franc, Knez Daniel, Lah Savo, Marolt Franc, Meterc Alojz, Piki Jože, Pirc Rajko, Ramšak Ivan, Rebec Franc, Štorman Ivan, Štmc Silvo, Tajnšek Ivan, Tovšak Peter, Turnšek Jelka, Urtelj Drago, Vipave Vinko, Zem-ljak Anton.
2.	Delavski svet delovne organizacije:
Bukovnik Berislav, Čas Marija, Mravljak Rudi, Salobir Maijan, Šlander Milan, Vaupot Viktor.
3.	Samoupravna delavska kontrola v DSSS:
Brinovšek Anton, Cesnik Vlado, Korošec Betka, Vodlan Alojz, Šmerc Maijan.
4.	Samoupravna delavska kontrola v delovni organizaciji: Čanžek Stanislav.
5.	Skupna disciplinska komisija iz vrst delavcev DSSS: Mrevlje Danilo, Pečnik Jože.
6.	Kandidati za zbor združenega dela:
Koprivnikar Silvo, Zadravec Maijan.
7.	Kandidati za samoupravno interesno skupnost—raziskovalna in stanovanjska:
Penšek Boja.
Samoupravna interesna skupnost — socialno skrbstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
Valenčak Zora, Vivod Jolanka.
Samoupravna interesna skupnost—kultura in telesna kultura:
Šteharnik Milan.
Vsi TOZD in DSSS imajo še na volilni listi tudi kandidata za predsednika skupne disciplinske komisije — German Rudi — in delegata iz liste kandidatov družbenopolitičnih skupnosti občin Velenje, Moziije, Ptuja in Šmarje pri Jelšah in sicer:
Čagran Stanko, Lednik Božo, Meh Rudi, Novak Franc, Rat Franc, Štiglic Marija in Žužek Marija.
VSE VOLILNE UPRAVIČENCE POZIVAMO, DA OPRAVIJO SVOJO PRAVICO IN DOLŽNOST!
TRANSPORTNE
TEŽAVE
Ko smo v vseh delovnih sredinah analizirali poslovanje v preteklem letu, smo v tem ah onem tozdu ugotovili, da je bilo nekaj zastojev v proizvodnji tudi zaradi tega, ker ni bilo vagonov. Na sploh pa je vprašanje transporta eno izmed pomembnejših, o tem nam je širše poročilo poslal šef veleprodajne realizacije Tone Petrič, dipl. inž. Iz poročila tovariša Petriča povzemamo bistvene ugotovitve.
O oceni stanja v transportu so na zboru razpravljali delavci skladišča in ugotovili, da rezultati niso najbolj ugodni, kar je tudi posledica povečanih prevoznih stroškov. Še najbolj so se povečali stroški prevoza v tujino, saj je bilo izvoženih kar 45 % vseh proizvedenih izdelkov. Na povečane stroške pa so vplivali tudi drugi dejavniki. Dostava železniških voz po vrstah in količini je bila nezadovoljiva. Zaradi tega so morah delati preko polnega delovnega časa in še to pogosto ponoči, ob prostih sobotah in tudi nedeljah ter praznikih. S tem so nastali tudi dodatni stroški notranjega transporta. Na te stroške niso mogli vplivati, ker do ŽTO in ŽG Ljubljana niso imeli prav nobene moči.
Težave so skušali premostiti na ta način, da so del tovora preusmerili na cestni transport. To pa je povzročilo povečanje transporta na enoto proizvoda za dva do trikrat, odvisno od velikosti kamiona!
Železniški transport je bil v letu 1979 otežkočen pretežno na področju južno od Save (posledica potresa v Črni gori, snežni zameti, poplave, poškodbe železniških prog zaradi naletov in iztiijenj). Vzroki pa so tudi v tem, da posamezne delovne organizacije niso pravočasno raztovorile vagonov. Nekatere jih celo uporabljajo kot skladiščni prostor!
Železniški promet pa je bil tudi oviran v tujino, predvsem v Italijo zaradi stavk ter v Sovjetsko zvezo zaradi zaprte proge preko Romunije, ozko grlo pa je nastalo tudi na Madžarskem.
Zaradi teh težav smo morali izdelke vskladiščiti v Velenju, Celju in Mariboru, kar je zaradi dvojnega dela povzročilo dodatne stroške. Od sredine oktobra 1979 ni bilo na razpolago premikalnega stroja (unimog). Deloma so opravljali premik s traktorjem, deloma z lokomotivo. Tudi to je povečalo stroške.
V začetku leta 1979 je skladiščna služba ostala brez prostorov v todzu Kuhalni aparati. S tem so izgubili najkrajšo nakladalno pot do nakladalnega mesta, izdelke pa so morali prevažati v centralno skladišče — delno po konvejerju PATA, delno s traktorjem. Znatno več prostora in dela so zahtevali prevozi kuhinjskih elementov zaradi prehoda od razstavljenih v sestavljene. Tudi tu so se povečali transportni stroški na enoto proizvoda, pri odpremi kuhinj pa je bila uvedena še druga izmena.
Neusklajeni plani proizvodnje in prodaje na zunanji trg ter nepravočasna dostava specialnih vagonov (kontejnerji) povzročajo dodatno skladiščenje (dvojno delo)!
Število reklamacij zaradi transportnih poškodb bele tehnike se je v letu 1979 bistveno zmanjšalo. Nekaj več poškodb je le pri kuhinjskih elementih zaradi spremenjene oblike (sestavljeni elementi).
V poročilu so omenjene še nekatere težave pri delu te službe. Problematični so kadri: delo je fizično naporno, zato prihaja do večje fluktuacije. Več je izostankov z dela, upravičenost bolniških izostankov pa je težko kontrolirati. Sicer pa, kot ugotavljajo v oceni o poslovanju, v bodoče tudi še ne pričakujejo bistvenega izboljšanja poslovanja, kajti na izboljšanje stanja v skladiščih, pri transportu in odpremi izdelkov sami nimajo večjega vpliva!
NAŠI SMUČARJI V ZRN
Konec minulega tedna je 12—člansko smučarsko zastopstvo Gorenja sodelovalo na zimskih igrah tvrdke Gorenje— Koerting v Grassauu v ZRN.
Naši smučaiji so bili v tovarni Gorenje—Koerting lepo sprejeti, vseskozi pa jim je veliko pozornost posvečal sam direktor te tvrdke Oskar Pistor. Po spoznavnem večeru so si v soboto dopoldne ogledali tovarniške prostore, popoldne pa se pomerili v veleslalomu.
Proga je bila kar zahtevna, dolga blizu 500 m, lepo izpeljana. Prvi so šh na pot skozi vratca tekmovalci skupine D (moški nad 45 let), med katerimi je prvo zmago za Jugoslavijo” dosegel Hinko Gregor (Gorenje—Fecro). Na tretje mesto pa se je presenetljivo uvrstil Oskar Pistor (Gorenje— Koerting). V C skupini je Jurij Veršec (Gorenje Velenje) dosegel drugo mesto. V B skupini je zmagal Drago Drev (Gorenje Velenje), tretji je bil Janko Osrajnik (Gorenje— Muta), na četrtem in petem mestu pa sta pristala Srečko Pirih in Branko Blagotinšek (Gorenje, Velenje). V A skupini je dmgo mesto osvojil Vili Santner (Gorenje—Fecro), Tone Ravnjak (Gorenje, Velenje) tretje, četrti je bil Branko Gregl (Gorenje—Muta), peti Drago Krenker in 11. Tone Blagotinšek (oba Gorenje, Velenje).
Vodja ekipe Gorenja je bil Miro Pruš, ki je takole ocenil sodelovanje na zimskih igrah Gorenja—Koertinga v Grassauu: „Bili smo res toplo sprejeti. Vseskozi smo videli, s kakšno pozornostjo so nas sprejeli in nam na koncu pripravili tudi lep zaključni večer v tovarniški jedilnici. Zmagali smo sicer v neposrednem dvoboju — dobili smo tri najboljše rezultate! Pa tudi kopico pokalov smo prinesli. Toda to ni pomembno. Spoznali smo njihovo aktivno športno življenje, prikazali so nam kar dva filma o tej dejavnosti. Sedaj si želijo, da bi jih povabili na naša smučišča, skratka, da bi srečanje postalo tradicionalna oblika sodelovanja.”
Na poti iz ZRN so se naši smučaiji še ustavili v Saalbachu, na finalnem prizorišču svetovnega smučarskega pokala.
KNJIGA
EDVARD KARDELJ
MONOGRAFIJA O EDVARDU KARDELJU
Predstavništvo založniške hiše Globus iz Ljubljane nam je posredovalo zanimivo ponudbo. Knjigo, monografijo o Edvardu Kardelju, lahko delavci Gorenja kupimo za 30 % ceneje, če je nakup organiziran preko osnovne organizacije sindikata. Tako stane knjiga namesto 980 dinarjev le 686 dinarjev. To vsoto pa je možno poravnati v treh obrokih.
Monografija o Edvardu Kardelju je knjiga večjega formata (25 x 30 cm), tiskana na 125—gramskem umetniškem papirju, z zaščitnim ovitkom in vezana v platno. Knjiga predstavlja v sliki in besedi Edvarda Kardelja, revolucionarja, državnika, in predvsem človeka. Predstavlja ga na poti revolucije in v družinskem krogu, v državniški in ideološki odločnosti, ter neomajnosti in človeški toplini, skromnosti in čustvenosti.
Predsedniki osnovnih organizacij imajo prospekte, ki govore o tej knjigi, ki si jo lahko ogledate v pisarni DPO. Če ste se odločili za nakup, izpolnite naročilnico in jo oddajte predsedniku vaše osnovne organizacije sindikata do 10. aprila 1980.
Še enkrat: knjigo, monografijo o Edvardu Kardelju, lahko kupite s popustom 30 %, za vsega 686 dinarjev, in še to v treh obrokih. Izpolnite torej naročilnico, podpišite in oddajte predsedniku vaše osnovne organizacije sindikata. Ko boste prejeli knjigo, vam bodo znesek v treh obrokih obračunali pri osebnem odhodku.
V PETEK VABIMO
Ob 19. uri bo v knjižnici kulturnega centra „lvan Napotnik'" petkov kulturni večer, na katerem se bo predstavil glasbeni trio glasbene šole Velenje, ki ga vodi Borut Ljubeč. Solist bo Srečko Meh (violina).
V	galerijskem kotičku knjižnice je odprta razstava slik s tušem, ogljem in v tehniki enkavstike slikarke — samorast-nice Lize Lik iz Ljubnega ob Savinji.
V	petek, 4. aprila bo v Domu kulture Velenje koncert pianistke Dubrovke Tomšič—Srebotnjakove.
Na sporedu so dela Mozarta, Brahmsa, Srebotnjaka in Liszta.
Vstopnice po znižani ceni lahko naročite pri kulturnih animatorjih v tozdih — DSSS.
V petek zvečer ob 20. uri, v Rdeči dvorani televizijska prireditev „Naši kraji med seboj".
Pomerila se bosta Velenje in Trbovlje. Pričakujemo čim-več obiskovalcev v Rdečo dvorano.
NAROČILNICA ZA MONOGRAFIJO EDVARD KARDELJ
Ime in priimek:
Rojen:	.........
Zaposlen: DO Naslov:	.......
Osebna štev.: .... TOZD:
Naročam knjigo monografija „EDVARDA KARDELJA” po ceni 686 din plačljivo v treh obrokih. Dovoljujem, da se mi omenjeni znesek obračuna pri izplačilu osebnega dohodka.
Želim knjigo v — slovenščini
—	srbohrvaščini — latinica
—	srbohrvaščini — cirilica
(ustrezno podčrtaj)
Datum ............................... Podpis
KAM NA
LETNI
ODDIH
Približal seje čas, ko se bomo morali odločiti za letni oddih. Naj ponovimo, da imamo letni kolektivni dopust od vključno 3. do vključno 22. julija 1980. Zaradi težavnega gospodarskega položaja moramo opozoriti vse zaposlene, da bo treba izkoristiti dopust v tem planiranem času in da izven tega časa ne bo možno koristiti dopusta!
Sedaj poglejmo naše možnosti, kako lahko letujemo, kakšne so ugodnosti, kaj priporočamo?
V	PLANINE IN OB MORJE
Rdeča dvorana — Turistični biro in Izletnik Velenje sta se zavezala, da nam bosta nudila rezervacije za letovanje ob morju in v planinah. Glavna ugodnost ponudbe Rdeče dvorane in Izletnika je v 6—mesečnem obročnem odplačilu stroškov letovanja za delavce Gorenja in družinske člane! Ugodnost je precejšnja, saj bi v nasprotnem primeru morali plačati 40 % stroškov letovanja ob rezervaciji, 60 %pa 14 dni pred odhodom. Za delavce Gorenja pa je odplačilo v 6 obrokih, in sicer v treh pred letovanjem in treh po letovanju.
Vse informacije, vključno z rezervacijami, lahko uredimo v službi za rekreativno in kulturno dejavnost (int. tel. 132 — v tozdu Galvana). Ponudba vsebuje penzionske storitve v hotelih, bungalovih in prikolicah. Zajeti so v glavnem vsi najlepši turistični kraji, od Bleda, Bovca, Lipice, do krajev vzdolž Istre, od Portoroža, Umaga, Poreča, Rovinja, Medu-lina do Rabca, od Crikvenice, Zadra, Šibenika, do Trogira, in na številnih otokih od Krka, Raba, Paga, Brača, Hvara, Korčule do Mljeta.
CENA penziona od 250,- din dalje. Za otroke običajni popusti— do dveh let brezplačno, od 3 do 7 let 30 % popusta.
Torej organizirano na letni oddih — s pomočjo agencije!
PRIKOLICE IN ŠOTORI
PRIKOLICE
Občinski sindikalni svet Velenje bo dal na voljo 8 prikolic — za deset dni po ceni 2.500 din — v Rabcu in Premanturi.
Prednost imajo družine z nižjimi osebnimi prejemki. Prijave na posebnem obrazcu v službi za rekreacijo — v tozdu Galvana.
ŠOTORI
V	tovarni imamo na voljo različne šotore. Prijave na posebnih obrazcih v službi za rekreacijo. Prednost družine z nižjimi osebnimi prejemki.
Dnevna odškodnina za šotore: četvorček in petorček —
50 din, trojček 30 din in dvojček 20 din. Vsak, ki šotora ne vrne v dogovoijenem času, mora plačati štirikratno ceno najemnine!
Razpis za prikolice in šotore traja 14 dni po objavi v Informatoiju!
Za ostale hotelske zmogljivosti velja razpis do
15. aprila 1980. Po tem datumu imamo vse manj možnosti
za ugoden termin v času kolektivnega dopusta!
PRVOMAJSKI IZLET
Kam? V Rovinj, na že tradicionalno trodnevno letovanje v prijetnem turističnem naselju Ville Rubin pri Rovinju!
V Rovinju je v ponudbo vključen trodnevni penzion, izlet z ladjo in uporaba športnih objektov (nogomet, rokomet, odbojka, košarka, tenis, balinanje, kegljišče). Posebej so na voljo še možnosti kolesaijenja, jadranja, jezdenja in podobno. Vsak večer zabava s plesom. Možnosti športnih srečanj s kolektivi iz Hrvatske, po želji pa še številne druge ugod -nosti za razvedrilo in šport.
C e n a : z lastnim prevoznim sredstvom 550,— din, po osebi, otroci do 7 let 400,— din. Cena z organiziranim avtobusom: 830,— din, otroci 680,— din.
O d h o d: v sredo, 30. aprila 1980 ob 16 uri izpred Rdeče dvorane, povratek v soboto, 3. maja ob 14. uri iz Rovinja.
Tisti, ki bodo na delu v popoldanski izmeni, bodo imeli odhod 1. maja ob 6.00 uri in povratek 4. maja ob 9. uri.
PROBLEMATIKA
UVOZA
O vprašanju uvoza reprodukcijskega materiala so na razširjenem sestanku spregovorili predstavniki temeljnih organizacij in strokovnih služb. Na pogovoru v soboto, 22. 3. 1980, so vodje TOZD in vodstva družbeno—političnih organizacij sprejeli več sklepov. Tako so strokovne službe že pristopile k usklajevanju letnih planov izvoza in uvoza , o tej problematiki pa bomo razpravljali tudi v samoupravnih in sindikalnih skupinah ter delavskih svetih.
Težave glede vsakdanjih potreb materiala iz uvoza pa so še vedno močno prisotne. Zadnje dovoljenje uvoza, o katerem smo poročali v Informatorju štev. 11, je veljalo le dva dni. Trenutno je položaj takšen, da nam je znova potijen izredni status, po katerem bomo premostili težave le za nekaj dni. Tedaj bi naj stopila v veljavo bolj sistemska rešitev, ki bo veljala za podobne primere enotno za vso Slovenijo, odprla pa bo možnost tistim, ki so letos imeli več priliva deviznih sredstev kot uvoza.
Vendar to še ni rešitev, ki bo veljala za vse leto. Ker smo planirali v letu 1980 večji uvoz od izvoza, bo treba temeljito uskladiti plane temeljnih organizacij.