FOR 'JiBec'om AND 'uALtCQ.'*
NO. 53
Akierbš


Tl 1 ^ f ^ m ^1 k ^ I k

AMSRiCAN IN SPIRIT FOR€l@N IN LANGUAG€ ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€N!AN
MORNING NGWSPAPSR
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 15, 1373
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Boyle js toSel umar Josepha Yablonskega!
Novi grobovi
Albin Koren
; V torek je umri na svojem I domu na 1234 E. 59 St. 58 let stari Albin Koren, mož Christine, roj. Koren, oče Albina, Christine in Mary Ann, brat Ann Lemire (Kalif.). Pokojnik ■je bil rojen v Clevelandu in je ta umor hotel predsednik | bil zaposlen pri Advance Manu-Unije [iremogarjev T. Boy-1 xacturing Co Bil je član SNPJ le.	j st. 123 in Društva Najsv. Imena
ERIE, Pa. — Paul E. Gilly, kitare sv. Vida. Pogreb bo iz Zaje bil že obsojen zaradi umora j krajškovega pogrebnega zavoda
Obsojeni movbec J. Yablon-skega, njegove žene in hčerke Paul J. Gilly je pred sodiščem trdil, da je;
Josepha A. Yablonskega, njego-ve žene in hčerke v njihovem domu na Silvestrov večer 1969,
Je tekom sodne razprave proti Willlamu J. Prater ju dejal, da 11111 je ta rekel, da hoče umor Yablonskega A. Boyle, predsednik Unije premogarjev “zaradi koristi Unije”.
v/. Prater, 53 let stari organizator Unije premogarjev, je obtožen umora in P. E. Gilly je bil1 pozvan na pričanje proti njemu.
■Prater
s katerimi um mumui iau- ^ Jonskega in njegove družine pla-! vmi. Gilly je dejal, da mu je Prater povedal, da hoče Boyle j dolenskega spraviti s poti, ker on skuša uničiti unijo in pokojninski sklad”.
Iv soboto ob 8.30, v cerkev sv. Ivi.ua ob 9., nato na Kalvarijo.
Louis A. Pausche
Umrl je 82 let stari Louis A. ! Pausche s 1615 E. 43 St., rojen j v Dobindolu v Sloveniji, oct | koder je prišel v ZDA I. 1913, : mož Mary, roj. Pausche, oče j Mary kina, Ann Plante, Mar-I guelite Lutkus, Antoinette, 10-! arat stari oče, 4-krat prastari cče, brat pok. Franka (Jug.). I Do svoje upokojitve pred 10
leti je bil zaposlen pri Chand-naj bi upravljal z $15,000, !ler price Co_ Bil je član SNPJ
so bili morilci Yab-
Pogreb bo v soboto ob : 9.30 iz Zakrajškovega pogreb-; nega zavoda, v cerkev Brezma-da hoče Boyle umnega Spočetja ob 10., nato na Kalvarijo.
Anna Zupančič
p.	! Na svojem domu, 20550 Nau-
^ nily je povedal, da se je spo- mann Avenue, je umrla 71 let mel s Prater jem za najem stara Anna Zupančič, roj. Gran-^■crimev, ko mu je Prater oblju- d0VeC v Dobrniču pri Trebnjem ^j1 ’ ko Boyle skrbel za to, na Dolenjskem, od koder je pri-f-1- ,.c njegov cče prejemal svoje šla v ZDA pred 53 leti, žena °Jninske čete”. Gillyjev oče Antona, mati Mrs. Stephanie „ enry> upokojeni premogar in Lauaenbach, Mrs. Esther Rusic-arrnar živi v Indianapolisu. Za ka in Mrs. Haney Glinški, 5-krat p1?01*, šablonskega naj bi bila stara mati, 7-krat prastara mati, 1 ’yjeva žena Annette in njen sestra Ameiie Medved, Mary ?'"e Sil°U3 Huddleston, član Uni- Starc, pok. Rose Lapp in Ivana Je premogarjev, najela že neko- Grandovca (Evropa). Pokojna ud drugega, ki pa je bil prijet je bila članica ADZ št. 23, SNPJ p. cbsojen zaradi vloma. Paul st. 28, Progres. Slovenk kr. 3, ^ 1 je nato po nagovarjanju Kluba slovenskih upokojencev v V u,e žene prevzel to nalogo.1 Euclidu in Balincarskega kluba. 0avni težitelj trdi, da je denar i-ogrto bo iz Zeletovega pogreb-ža Pkeilo umora del $20,000, ki nega zavoda na E. 152 St. v so-^ 1 odobril sam A. Boyle za boto ob 10. na Knoilwood poko-vVno organizacijo premogar- palisče.
J 'J- JJ-	j.	Florence Erickson
' Eoyie je zanikal vsako ved- Danes zjutraj je umrla na - r-sx o pripravljanju umora in svojem domu, 1331 Waverly ,cJcvem ozadju. Javno težil- R03-4) Eastiake, 88 let stara
Uvo
§a je tudi
Puščalo v miru.
Af
STiski
mogočniki se iie ozirajo na druge
Sv fRUŽENI NARODI, N.Y.— fr-'u---2 Tidel razJične nastope a-j-'-t 1 ^ državnih poglavarjev in 0v^h zastopnikov, ki veliko-lje^.nN° bili v skladu z uveljav-Sva v a d a m i civiliziranega
Povzročil
J e s svojimi nastopi ?r,i . precej začudenja in hik A'anja ugari-dski predsed-ijg, , 1 _Amin, da ne omenjamo ai- c,ailje§a Kvarne Nkrumaha 11 Secou Toureja.
" J10 se je v brezobzirnem oj. ,GPLl odlikoval k on goski cbtjednik M°butu. Na uradni Cejo+v na Niiajsko je vzel svoje mo belgijsko svetovalstvo z
cbislmlin ?sički vred- Ko ie sv°j
--	" ■ončal, se je na poti do-
ustavil v New Delhiju, ki
tem pogledu Florence Erickson, roj. Butt, vdova po 1. 1965 umrlem možu Henry ju, mati Howarda in Harry j a (oba že mrtva), Walter j a, VVilliama, Velme Bales, Hen-ryja, Raymonda, pok. Florence Gaiaska in LaVerne Jeric, stara mati in prastara mati. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 152 St. v soboto dopoldne cb 9. na Highland Park pokopališče
Povpraševanje p@ drag! govedini zašdo padati |
WASHINGTON, D.C. — Po-! rast cen govedine v zadnjem letu je bil tolikšen, da si jo dosti ljudi ne mere več priveščiti. Povpraševanje pri 13 velikih družbah, ki se ukvarjajo s predajo živeža na drobno, je dognalo, da je zahteva po govedini padla in da so zato te trgovine zmanjšale naročila v zadnjih 4 tednih do 10 odstotkov.
Od 16 družb jih je 15 sporočilo zmanjšanje prodaje govedine od 2 do 10%, ena pa, da ni nobene bistvene spremembe.
Večina od navedenih družb je pripomnila, da je govedina, ki pride tedensko naprodaj po znižanih cenah, naglo prodana. Če
bodo pri tem ostali, utegnejo ee-	______0_____
ne pasti še pred jesenjo. Te so
pač odvisne od povpraševanja in 2IIJI iOSši (fOŠSSVflš ponudbe. Če je .povpraševanje j	I-™!-.
večje cd ponudbe, cene rastejo,	illsM
če je manjše, pa padajo.
Poljedelski tajnik Earl L.
Butz je napovedal precejšnje poveča nje ponudbe govejega mesa proti koncu letošnjega leta v ZDA. Tega bo še vedno manjkalo v drugih državah in to u-’■egne držati cene visoko.
Bostonski osumljenec obtožen umora drugega od osmih deklet
CAMBRIDGE, Mass. — Anthony J. Jackson, star 33 let, jej bil obtožen pred veliko poroto zadnji mesec umora in ugrabitve 22 let stare Damaris S. Gillis-pie, zadnji ponedeljek pa so ga obtožili še umora ene od drugih 8 deklet, ki so bile v zadnjem času umorjene v okolici Bostona.
Porota je sprejela obtožbo A. J. Jacksona za'Ugrabitev, posilstvo in umor 33 let stare učiteljice Ruth A. Hamilton iz Win-thropa, Mass.
Umor preostalih 6 deklet je še vedno uganka in oblasti se trudijo, da bi jo razrešile.
KO Sl AMERIŠKI UMIK UBliGA VIETNAMA
j
še pred koncem loga meseca bodo zadnje ameriške oborožene enote zamislile Južni Vietnam, toda pravega miru tam še ni, bojevanje se v omejenem obsegu nadaljuje. Washington sledi “pazljivo” rdečim pošiljkam težkega orožja in moštva na jug.
SAIGON, J. Viet. — Uradni	--------------
konec vojne je že presegel šest noiu svojo “zaskrbljenost” zara-tednov, toda ta se še vedno na- dl preko SCO tankov, obilice tep-
| Iz Clevelanda j in okolice
Prihodnje leto v jeseni— Metropolitan opera pride letos gostovat v Cleveland zadnje dni aprila in prve dni maja. Prihodnje leto bo prišla v septembru, -■cot je bilo ta teden objavljeno.
Zadušnica—
V nedeljo ob 7. zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Yartza ob 15. obletnici smrti.
WASHINGTON, D.C. — Vlada ZDA je pristala na to, da bo Izraelu prodala štiri eskadre modernih vojnih jet letal in mu pomagala pri produkciji lastnega jet lovca. Dogovor je bil sklenjen, ko je bila na obisku v ZDA predsednica vlade Izraela Gcida Meir, pravijo vesti iz državnega in obrambnega tajništva.
Izrael bo dobil 24 F-4 borbe-
Vf čina zastopnikov ZSSR so dejansko tudi vohuni
LONDON, Vel. Brit. — Okoli'nih letal in 24 A-4 lahkih napa-70 odstotkov vseh sovjetskih di- ^ dalnih letal tekom prihodnjih nlcmatov v glavnih mestih ev-1 dven let.
ronskih držav so vohuni, poroča'- Nov nakup in dobava je doda-hritanska študijska skupina, j tek k temu, kar je Izrael dobil Sovjetsko vohunjenje v Evropi [in-bo še dobil v okviru pogodbe raste kljub sedanjemu stremlje-1 iz decembra 1971. Tedaj so mu
nju k zmanjšanju napetosti med Vzhodom in Zahodom.
daljuje, četudi v nekaj manjšem ništva in okoli 30,000 svežih čet, obsegu. Po vladnih podatkih naj ki so jih odkrile na poti iz Sebi rdeča stran kršila določila vernega Vietnama premirja dnevno od 125 do 150- hovih potih na jug. Zastopnik krat. Seveda tudi vladna stran državnega tajništva Charles W. ni nedolžna. Sama priznava, da Bray je dejal, da ZDA “zelo paz-ji je uspelo v teh tednih pregna- ijivo in s prizadetostjo” sledijo ti rdeče iz večine kakih 400 va- tem rdečim premikom. Eden od si, ki so jih ti zasedli neposred- j vladnih proučevalcev položaja v no pred končanjem vojne in po Vietnamu je miril: Te obsežne njem.	| pošiljke' še ne pomenijo, da mi-
Vladne sile so se pokazale kar'slijo rdeči skoraj začeti sovraž-trdne in uspešne. Rdeče so potiš-! nosti v velikem obsegu.” Po nje-nile na njihova področja in| govern lahko minejo leta, pred-vzpostavile svoj nadzor nad skočno bedo rdeči orožje, ki je zdaj raj vsem ozemljem, ki je bilo | na potu na jug, uporabili. Vod-pod njih oblastjo v začetku leta.! niki zavezniške obveščevalne V tem pogledu se je vietnami-1 službe so prepričani, da bodo j Sax’Deju zacija izkazala veliko uspešne j-1 rdeči nadaljevali malo gverilskoJ J. ša, kot so jo slikali nasprotniki: vojno kljub uradnemu konča-Nixonove vietnamske politike.' nju vojskovanja.
Resnične preskušnje vendar še,	------o------
T J
Žalostna vest—
Mrs. Olga Mauser z E. 62 St. po Hočimin- je dobila včeraj sporočilo, da ji je nenadno umrl v Midiandu, Pa., oče Anton Russ v starosti j 78 let. Poleg omenjene zapušča v Clevelandu zeta Emila in vnukinje Darinko, Silvo in Ireno, v Ljubljani hčerko Zofi Rotter, zeta Zdenka in vnuka Igorja in Mladena, v Reading, Pa., pa sestro Marijo Papicht z družino.
ni prestala. Ta bo prišla, ko bo-j do rdeči, če seveda bodo, z o-j krepitvami in s težkim orožjem,! ki sc ga dobili s severa v zad-! ni;b tednih, prešli v ofenzivo.
Nihče se ne upa napovedati, ali bo ta omejena, kot je dose-

■aan$e vesti
ZDA obljubile dobaviti 42 F-4 in okoli 80 A-4 letal. Ta dobava bo Poročilo “The Peacetime Stra- ■ zaključena, kar zadeva F-4, le-'egv of the Soviet Union” ugo-jtes v. decembru, kar zadeva A-4,
■avlja in razlaga rast moskov- p? v juniju.
-kih vohunskih naporov od dr-; Z novo pogodbo si je Izrael lave do države, ne da bi navedlo zagotovil dobavo modernih ame- ,ščiii na severu Južnega Vietna-•ispebe. Poročilo je objavil ion- riških vojnih letal za prihodnji ma in na Osrednjem višavju, v den-ki Institute for the Study of dve leti. Egiptu, Siriji in Iraku manjši meri v delti Mekonga. Conflict.	dobavlja letala Sovjetska zveza. ZDA so med tem izrazile Ha-
danje bojevanje, ali bo 'segla' preko okvira in prešla v splošen vojaški napad na vladne sile in področja.
Vojskovanje se zdaj vrši v glavnem na štirih ali petih boji-
Nov glavni; slan 201 ¥ htMini
biov
v Javnem sporu s Pekingom.
V Pekingu
je Mobutu prekinil
biij ^•1e ingu 80 se jezili, pa so -°: ker je Mobutu prekinil stike s Čangkajškovo vla-na Formozi in tako oslabil
Wojg do
hjen
položaj
mednarodnem
1 enienski prerok
hato ^ ob^adno in deževno, Višj Post°Pna zjasnitev. Naj-temperatura do 70.
Lani skupna pomoč ZDA tujini 11.3 bilijonov
WASHINGTON, D.C. - Lani je znašala skupna gospodarska in vojaška pomoč ZDA tujini 11.3 bilijone dolarjev, pravi poročilo predloženo Kongresu.
Gospodarska pomoč je, kot pravi poročilo, znašala skupno $3,069,100,000 bilijonov, vojaška pa $5,274,800,000.
Poleg tega so razne vladne u-stanove jamčile še za posojila in privatne vloge v tujini v skupni vrednosti 4.9 bilijonov dolarjev. 163 milijonov so ZDA prispevale raznim mednarodnim organizacijam in ustanovam, tujim vladam pa ie bilo prepuščenih še raznih vojaških naprav za preko 631 milijonov.
Senatorja C. Case in W. Prox-mire sta dejala, da je tolikšna pomoč tujini hudo vznemirjajoča v času, ko je toliko potreb doma. Pomislimo samo, koliko je ta pomoč tujini dodala primanjkljaju v naši zunanji plačilni bilanci!

Z uradnim končanjem vojskovanja v Južnem Vietnamu so Združene države prestavile glavni stan svojih oboroženih sil v južni Aziji na oporišča Nakhon Phanom na tajski strani reke Mekong na meji s srednjim Laosom. Tam so imele oporišče, s katerega so zasledovale in motile promet po Hočiminhovih potih iz Severnega Vietnama na jug. Zemljevid kaže večji del Zadnje Indije ali Indokine, koder bi ZDA rade zmanjšale svojo dosedanjo odgovornost za obrambo pred komunistično osvajalnostjo.
WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj z 49:44 glasovom odločil, da naj dobe mesta pravico uporabiti sredstva, dodeljena jim iz sklada za gradnjo avtovelecest, tudi za izboljšanje in gradnjo množičnih javnih prometnih sredstev. Predlog mora še v Predstavniški dom, kjer je njegova usoda dvomljiva.
SAIGON, J. Viet. — Med pri hogoslužju zbrane budiste v Vinh Binh pokrajini v Mekon-gevi delti je danes zjutraj priletela ali ročna bomba ali pa raketa in jih 17 ubila, 38 pa ranila. Vladno poročilo trdi, da naj bi bombo ali raketo vrgli rdeči.
CLARK AIR BASE, Filip. — Včeraj sta prišla sem iz ujeni-štva na Kitajskem preko Hong Konga vojna ujetnika, letalca Smith in Flynn. Danes pričakujejo 32 vojnih ujetnikov iz Hanoia, ki so jih izpustili rdeči v Južnem Vietnamu.
WOUNDED KNEE, S.D. —Sneg in mraz sta preprečila vsako večjo dejavnost v tem naselju, kjer se drže pristaši Ameriškega indijanskega gibanja in zahtevajo svoje pravice. Položaj se je nekaj umiril, vendar včeraj ni bilo nobenih razgovorov. Notranji tajnik K. Morton je izjavil, da bo šel pregledat položaj v Pine Ridge rezervacijo, toda šele, ko se bodo uporni Indijanci umirili in predali orožje.
PANAMA, Pan. — Tu se je včeraj zbral na zasedanje Var- J nostni svet ZN. Na zahtevo! republike Paname bo razpra-1 vljal o panamskem prekopu,: ki so ga zgradile ZDA leta 1S14 in ga imajo od tedaj pod
Bartunek bo kandidat za zvezni senat?—
Doslej je bilo govora o tem, da bosta v senat 1974 proti W.
če ne bo sam šel v pokoj, kandidirala Metzenbaum in J. Glenn, sedaj je začel kazati voljo za to tuni J. Bartunek, nivsi načelnik demokratskega oaoora za okraj Cuya-noga.
Kako preprečiti nove iiesreče v potoku Doan?— Zupan R. j. zern je naročil mesiui upravi, naj temeljito premisli, Kako bi bilo mogoče prepieciu v bodoče slične nesreče, kot so se dogodile v zad-njiu mesečin v potoku Doan v Gordon parku, ram so v zad-iijin nekaj mesečin utonili vsaj ulluCa, Zctoiiijci .uenaicio Guidsby in Virgil utone. Truplo prvega so nasn pretekli torek,
ti upxu drugega pu aogčiju.
Prebivalci se vračajo v porušeno Managuo
MANAGUA, Nik. — Večji del mosta je še vedno ne vseljiv, teda prebivalstvo, ki je bežalo iz mesta po silnem potresu 23. decembra lani, se je začelo vračati in popravljati, kar je ostalo. Položaj je seveda težak. Tako je okoli 20 katoliških cerkva neuporabnih, prav tako štiri prote-stantovske.
Tri četrtine sredine mesta je bilo porušene, do 10,000 ljudi je našlo smrt v ruševinah.
Mesto počasi obnavljajo, na razpolago je voda in elektrika, katerih napeljavo so za silo popravili, radio postajo in 2 televizijski delujejo že redno. Tudi dva supermarketa sta odprta in v redu obratujeta.
svojim nadzorom in poleg tega še na vsako stran prekopa pas sveta — Kanalsko cono. Republika Panama zahteva, da ji ZDA prekop in ozemlje, preko katerega je zgrajen, “vrnejo”.
ameriška domov:::a, march is, ms
/Idieriška Doiuovim/i
i a» j r rf- jt	^'~"znrrj ~
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
$18,00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 meseca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $3.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES-
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
<^^^> ■83	No. 53 Thursday, March 15, 1973
Ne zapirajmo svojih oči!
Pod tem naslovom je o razmerah na Koroškem napisal daljši članek v “Našem tedniku” v Celovcu 22. februarja 1973 dr. Joško Tischler, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Ker naj je položaj Slovencev ha Koroškem tudi stalni del zanimanja Slovencev v ZDA, Kanadi in drugod po svetu, ga prinašamo tu našim čitateljem.
❖
I.
Prav gotovo stojimo sredi važnih dogodkov. Ravno zaradi tega moramo imeti odprte oči in dober spomin.
Bilo je 28. septembra 1920, ko je koroško predstavništvo dvanajst dni pred ljudskim glasovanjem na slavnostnem posvetu zagotovilo koroškim Slovencem za vse čase enakopravnost na političnem, kulturnem in gospodarskem polju. Zagotovili so predstavniki debele vso pomoč za kulturni in gospodarski razvoj.
Kaj se je zgodilo. Prav nobene pomoči in prav nobenega razumevanja za potrebe slovenske skupnosti.
Deželni glavar Lemisch je par tednov po ljudskem gla sovanju izjavil, da je treba koroške Slovence ponemčiti v času ene generacije.
Bilo je leta 1927. Na pobudo predstavnikov nemške manjšine v takratni Jugoslaviji so začeli razmišljati o kulturni avtonomiji za koroške Slovence, da bi potem sami zase dobili podobno avtonomijo za Nemce v Sloveniji. Dolgo so se pogajali; ,g. dr. Petek je bil zastopnik koroških Slovencev v tej “komisiji”. Daleč je slovenska stran popustila, pristala na narodni kataster, v katerem bi bili vsi Slovenci registrirani, ko pa je postavila zahtevo, da morajo ta kataster voditi Slovenci, ni bilo več na nemški strani niti najmanjše volje in kulturna avtonomija je šla po gobe!
Poglejmo čas od 1920 do 1938. Vzdušje v deželi je bilo tako zastrupljeno, da nobena tiskarna v Celovcu ni smela prevzeti tiska tednika “Koroški Slovenec”, ki se je moral tiskati v češki tiskarni na Dunaju.
In 1938! Že prve dni nemške zasedbe Avstrije so romali slovenski duhovniki v zapore. Gestapo je bil samo iz-izvršilni organ, duhovni očetje pa so sedeli v takratnem Heimatbundu. Nasilje se je stopnjevalo tekom leta 1939 in 1940 na kulturnem in gospodarskem področju. Leta 1941, o. aprila, pa je padla slana na dvojezično ozemlje Koroške in polnili so se koroški zapori. Leto navrh se je izvršilo veliko izseljevanje tudi aprila meseca, in letos meseca aprila se bomo spomnili trinajstih na Dunaju obglavljenih Slovencev. ki imajo spomenik v Selah pred cerkvijo. Pobudniki teh grozodejstev so bili doma na Koroškem in nikakor ne v Berlinu.
Sicer se dobro zavedamo, da v tistem času države Avstrije na evropski karti ni bilo, pač pa nismo pozabili, da nam je lanska jesen pokazala, da vlada na Koroškem isti duh, ki je vladah za časa tretjega rajha.
In leta 1945! Popolen poraz nemškega tretjega rajha Na Koroškem so pristali na dvojezično šolo v soglasnem sklepu tedanje deželne vlade brez pritiska britanske zasedbene oblasti. Tedaj so bile v vladi zastopane tri koroške stranke; SPOe, OeVP in KPOe.
Podtalno rovarjenje proti obvezni dvojezični šoli se je začelo že leta 1947. Kakor hitro je bila 1955 podpisana državna pogodba, se je rodil Heimatdienst, naslednik Hei-matbunda in septembra 1958 je koroška šolska oblast ukinila obvezno dvojezično šolo, vpeljala “obvezno” prijavo slovenskih otrok k dvojezičnemu pouku. Kaj se je godilo tisto jesen 1958 na Koroškem, ve sami tisti, ki je ta pritisk doživel.
Priznati je treba, da je Avstrija v eni točki izpolnila v državni pogodbi Slovencem zapisano pravico do gimnazije. To se je, kot so gotovi krogi namigovali, zgodilo iz vidika, da ta gimnazija ne bo imela obstanka, ker so drevesu odrezah korenine z ukinitvijo obvezne dvojezične šole.
Marca leta 1959 je dunajski parlament sklenil manjšinski šolski zakon, ki sloni na obvezni prijavi otrok k dvojezičnemu pouku. Osnovni vzgojni zamisli o zbliževanju in razumevanju bije ta zakon v obraz. Otroci so že v osnovni šoli razdeljeni v dve vrsti in se vzgajajo v dveh nasprotnih smereh. Samo enosmerna vzgoja, samo skupna vzgoja more v otroku vživeti duh strpnosti in duh medsebojnega spoštovanja Temu dvoreznemu šolskemu zakonu so v parlamentu dodali še zakonska določila o slovenskem narodnem iezjku v treh obrobnih sodnih okrajih, kar pa je res samo košček papirja, dokler ni jezikovno sposobnih sodnikov in uradnikov.
Dr. Joško Tischler
(Konec jutri)
'1
BESEDA IZ NARODA
1

iar$¥i za slovensko cerkev v Jkgenfini
knjiga, ki jo je g. Arnež napisal, ni pisana dovolj objektivno. Tudi v New Yorku verjetno ne more biti drugače, saj je g. Osovnik sam knjigo kritiziral. Poleg tega je knjiga pisana samo v angleščini! Naj skrbijo torej tisti, ki angleščino hočejo, da se bodo pokrili stroški! Od nas, Slovencev, skoro nobeden knjige ni kupil, ker pač večina hoče knjigo v materinem jeziku.
Zanimivo je tudi pismo Neži-ke Rus, ki v istem listu med drugim piše sledeče:	Duhovniki v
Ameriki so naredili name čuden vtis: brez prave podlage v teologiji in moralki, vse nekako po domače. Vse je tako materialno,
Cas mi ne dopušča, da bi se , Ali mi, ki v zaledju udobno ži-kaj bolj razpisala, zato naj samo | vimo, ves luksus, ki ga nam dana kratko orišem naše delova- je sodobna civilizacija, kdaj po-
CLEVELAND, O. — Za slovensko cerkev v Buenos Air.esu so darovali po $20: bratje Vavpetič, neimenovana, Viktor Tominec; po $10: Frančiška Meglen, družina Povirk, Milica Glavan, Alojzij Gosar, Jože Dolenc (drugič), Frances Kosem, Janez in Marija Prosen; po $5: Pepca Požar, Tone Grilj, Mary Stržišar, Ivana Čemernik, Jože Anžič, Dani Žnidar, Janez Povirk, Tili Špehar, družina Magajna, Mimi Režonja; po $2: T. Boštjančič, Antonija Šuštar.
Vsem darovalcem naj Bog o-bilo povrne za njihovo velikodušnost. Večino darov je nabral g. Ludovik Gril, ki je bil na o-bisku v Clevelandu. V začasni kapeli v Buenos Airesu se za vse dobrotnike vsak teden opravi ena maša.
Za darove se še priporočajo in jih sprejema Slovenska pisarna, 6301 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
venskih duhovnikov; domača streha za vse brate, kadar bodo poromali v Rim; slovenska luka v mednarodnem katoliškem rimskem pristanišču; rešilni čolniček pri Petrovi skali, ako bi nas preganjalo zlo časa”.
Napnimo torej svoje sile, da bomo delo, ki smo ga začeli, u-spešno dokončali. Slovenik bo takšen, kakršnega bomo zgradili mi.
Vaša nakazila naslovljena na
“SLOVENIK”, pošljite msgr.)tudi med nami redovnicami in
Bazniku ali pa našemu pododboru v Washingtonu, ha naslov: Washington, D.C. 20003 Vladimir Pregelj 237 9th Street, S.E. Vnaprej: Bog plačaj!
Krajevni odbor za Slovenik za Ameriški vzhod
iofica ši FairfieMa
Slovenik kliše
WASHINGTON, D.C. - Sredi februarja je Krajevni odbor za Slovenik za Ameriški vzhod zaprosil preko časopisov tudi širšo slovensko javnost v Ameriki za gmotno pomoč slovenskemu bogoslovnemu zavodu v Rimu, Sloveniku. Odziv na to prošnjo, dasi za enkrat še skromen, je bil vendarle razveseljiv, posebno še, ker ni bil omejeni zgo1j na ameriški vzhod. Vsem, ki so se vabilu za pomoč doslej že radodarno odzvali, gre naša hvala in zahvala.
Misliti je pa treba zdaj tudi na to, da se dan posvetitve Slo-venika, 19, junija letos, že naglo bliža.
Kot je bila pred dvema letoma posvetitev slovenske kapele v Washingtonu veličastna slovenska verska in narodna manifestacija, ki je obstoj Slovencev poudarila v središču svobodnega sveta, naj posvetitev Slovenika proglasi naš ugled in naše ime v središču krščanstva. Tega pomembnega verskega in narodnega zgodovinskega dogodka, katerega slovesnost bo še posebej poudarila prisotnost sv. očeta, se bodo udeležili Slovenci z vsega sveta. Posvetitev Slovenika bo torej edinstveno srečanje Slovencev, ki žive razkropljeni na vseh kontinentih, in je prav, da
FAIRFIELD, Conn. —
V nova leto smo stopili,
Bog daj, da bi srečno bilo, naj prinesel zdravja, sreče in denarja vsem obilo.
Tako je nekoč napisal g. Mauser na Koroškem. Seveda iste'besede naj bi veljale tudi nam v Združenih državah. Enim veljajo več, drugim pa manj. Nam, Slovencem v državi Connecticut sreča ni posebno naklonjena. Tako že na novega leta dan v slovenski cerkvi nismo imeli niti ene slovenske službe božje,, zato so pa bile kar štiri angleške.
Sorodniki dveh prehitro umrlih Slovenk so bili prisiljeni kli-| cati tujega duhovnika, da je izvršil pogrebne obrede, ker je bil domači župnik tiste dni odsoten. Obe sta bili članici slovenske cerkve ves čas, odkar sta prišli v Ameriko. Mary Horvat (Golobova) je celo pomagala zidati prvo cerkev pod Fr. Golobom, je torej bila članica fare nad 70 let. Veronika Kollar je bila članica fare sv. Križa 50 let. Vsem sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje!
Podpisna akcija za pravice koroških Slovencev je za nami. Nekateri so podpisali z velikim navdušenjem in pripomnili, da upajo, da bo mednarodni forum le dosegel to, kar jim Avstrija noče dati, Dobro bi bilo, ko bi se tudi pri nas slovenske cerkvene oblasti pobrigale za nas in dosegle to, kar nam po božjem in mednarodnem pravu pri-stoja.
Mohorjeve knjige so tudi vse razprodane. Imamo kar lepo šte-
se ga ameriški Slovenci udeleži-, vilo mohorjanov, saj jih je nad mo v čim večjem številu.	140. Pa ,pravijo, da nas ni več
Za nas bo udeležba pri posvetitvi še toliko lažja, ker KSKjj pripravlja posebno romanje pod vodstvom svojega duhovnega vodje msgr. L. Baznika in nje-
dosti!
Poleg Mohorjevih knjig nam pošilja starosta slovenske duhovščine še drugo čtivo, posebno smo č. g- Blatniku hvaležni
nega gl. predsednika g. J. Nema- za res leP Marijanski koledar, ki nicha. V zvezi s tem romanjem krasi naša stanovanja. Naj ga bodo udeležencem na razpolago ljubi Bog ohrani še dolgo zdra-tudi dodatna izletniška potova- veša in čilega, nja po Italiji in Sloveniji. Po-! OMNES UNUM je list, ki ga drobnosti so že bile in še bodo izdaja vez slovenskih duhovni-cbjavljene v slovenskih časopi- kov v zamejstvu. V njem je za-
duhcvniki. Malo je zaupanja v Boga, malo vere. Vse gleda le sebe. Dela je ogromno, začeti bi pa morali najprej sami pri sebi.
Za konec še eno veselo, 40 let poroke sta obhajala med znanci in prijatelji g. Rudolf in ga. Ana Jurman. Pri sinu Rudiju se je zbrala vsa družba, da proslavi ta veliki dan. Oba slavljenca sta bila presenečena, ker kaj takega nista pričakovala. Tudi mi se pridružujemo čestitkam, naj ju ljubi Bog ohrani še zdrava in vesela še dolga leta v krogu njunih otrok. Bog, Vaju živi!
Armin Kurbus
nje v Indiji. V Morapaju imamo noviciat za indijske sestre domačinke, ki nam marljivo pomagajo pri misijonskem delu. Poleg tega imamo sirotišče za deklice in šestrazredno šolo in dom za vdove. Tudi tkalnico smo organizirali, potom katere pomagamo ubožnim ženam, da pridejo do zaslužka, da zmorejo hraniti svoje družine. Končno imamo še dispenzer, kjer delimo siromakom brezplačno zdravila! Skrb za ta dispenzer pripada meni. Za pomoč imam le eno ženo. Ljudje prihajajo z bližnjih in daljnih vasi. Zaupanje v božjo pomoč daje poguma tudi poganom, da se približajo in prosijo zdravil za vsakovrstne bolezni in rane. Ljubi Jezus mnoge na čudovit način ozdravi.
Dnevno pomagamo kakim 100 do 140 bolnikom. Ako mi čas dopušča, grem še popoldan po vaseh obiskovat tiste, ki sami ne morejo priti. Zdravila so ndše
mislimo na te velike osebnosti, ki skrite in pozabljene dramijo našo vest? V primeri z njo — kako malo je v nas krščanskega pojmovanja življenja iz evange-Ija!
M. T.
Slomškove drobtinice
Zdravnica brez študij & B.
(Delo sestre Magdalene Kajnč) (Nadaljevanje)
II.
Letos revija Katoliški misijoni — pričeli so izhajati 1. 1923 v Ljubljani, pozneje v Grobljah pri Domžalah, sedaj v Buenos Airesu, Argentina — obhaja zlati (50 let) jubilej. Imam letnike od predvojnega časa, 1931 do vojne 1941. Po vojni od 1. 1952 do 1S72 (20 letnikov). Značilno je, da o njej ne izsledim (do leta 1941) nobenega sporočila pod rubriko: Naši misijonarji pišejo pisma. Le v slavnostni številki junij-julij 1937, Kat. mis., stran 155, je to natisnjeno: “O njenem tako blagoslovljenem delovanju piše msgr. Demšar takole:	S.
Magdalena je zdravnica, čeprav nima nikakih zdravniških študij. Bolniki prihajajo k njej od blizu in daleč. Vsi jo imenujejo “ma”. To je “mati”. Vsak dan ima nad sto bolnikov, nekoč jih je bilo 216! Samo v februarju je 3500 bolnikov iskalo pri njej zdravil in pomoči. V njenem dispanzerju ne zdravijo zdravila in znanje, ampak globoka vera in neomajno zaupanje v Boga. Težke primere, ki so jih v Kalkuti proglasili za neozdravljive, sestra Magdalena ozdravi. Sama pravi, da ima svojega “zdravnika”, ki vse razume in zmore — Zveličarja v tabernaklju. Razen zdravniškega dela ima še kakih 16 sirot, 2 od 6 let starih, ki jih oskrbuje z vsem, s hrano in posteljo. Sama jim tudi napravlja posteljice, šiva odeje. Vrh tega še skoraj vsak dan obiskuje bolnike po okoliških vaseh. Lani (1936) je krstila okrog 20 ljudi. Letos pa je že samo v prvih dveh mesecih spravila v nebesa 14 otrok in odraslih. Prava apostola molitve, besede, dela in
potem mnoge privedemo k Jezusu. Vi nam pri tem delu lahko veliko pomagate s svojimi molitvami, ker brez milosti božje ni uspeha. A treba nam je tudi denarne pomoči, ker so zdravila
CLEVELAND, O. — Ne morem najti besed, da bi se primerno zahvalil vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k tako krasnemu uspehu pri nedeljskem Slomškovem kosilu. Pisanje je še toliko težje, ker mi je glavna kuha rica prepovedala imenovati njeno ime. Rekla je, da je imela tako pridne pomočnice in celo tri pomočnike, da vsi zaslužijo enako pohvalo. Res je bilo zanimivo gledati, kako je ta četa pridnih delavcev z veseljem pomagala glavni kuharici. Nisem jih štel, pa vem, da jih
. ;. V .v , ,	, |je bilo več kot 20.
najucinkoviteise sredstvo, s ka-1 „	.	.	,	v.. . v v
,	.	. , J	’	i Bog lonai vsem! Božji sluzah-
terim pridemo do poganov ter! ., v, „ v , v. ,
__^ L.__________; „W, i. t„	s^of Slomšek, za cigar beatifikacij ski sklad so delali vsi ti, naj bogato povrne vsem s i svojo mogočno priprošnjo pri Bogu.
:	Prav tako hvala vsem, ki so
...	TT , v ,	, prodajali vstopnice. Je težko
zelo draga. Hvaležna bom, ako ...	.	,	.	,
^	,	, ,	’	. verjeti, pa je res, da je nekoo
se tud, v tem pogledu spomnite prodal 260 vstopnic, Koliko k0.
‘j1^°	; rakov, koliko besed in koliko ča-
V letošnjem letniku Kat. mi- . ,	, ,	,, -n
„„„„	sa je bilo potrepno za tak uspen-
sijoni”, feb. 1973, str. 88, ima to „ v ,	,	-u;.
’	^,	’	, ,	’	, v. Pa se zvrhano mero potrpezij1
poročilo: Od s. Magdalene Kajne vosti
iz družbe Lorentinskih sester I „ j' ’	,	,	. up
,	...	,	Gotovo nobenemu gostu ni m
imamo dye pismi one m druge lo &]> da je	na kosUo.
poiovice 1. 1972. V oben pismih W	, .v
. v n .	,	„ ,	^	, Kosilo je bilo okusno in ze u0i
cm žaluj e, da nas letni prispevek/ nismo jedli tako dcibrega go-
ki smo ji ga poslali preko enega; iaž& kakor t(J nedeljo. Tudi p0-
nasm kalkutskih misijonarjev.' . v, .	,	.	. u.-in
N. . strežba je bila hitra m ni
se m dospe v ro e, er i ji oil, trej-ia nik0,mur predolgo čakati-tako dobrodošel. Nato tole pove!	,	.
„ „ i • •	- j i i	Hvala vsem, ki ste ob tej p11
o sebi m svojem delokrogu:	!	’	J
~ j.,	,	. liki pristopili k Slomškove#111
Začudila sem se, ko sem vi-, p . h. . .	, v „nqe-
eirsio 4. i - t • t, ikrozku m tistim, ki ste se po^ dela, da ste objavili mojo sliko:	. ,
na ovitku “Kat, mis.”. No, če ko-i be-) daroval1 za Slomskov sk mu taka objava pripomore k lju-! f6 vem’ ^ Se Vam že ^,5 bežni do misijonov in misij on-1 kef z§°dllo: ^ mi skega poklica, je Prav. Tudi jaz| dol^ev ,za	^ u,
sem do tega prišla, ko sem ■ čita-1 imeum 5 doL v Pxe?nf?J
la in slišala o misijonih. Mnogi ? f bom zaPomni1- ka^el
• j-t •	- 1 i -u a i Frank je to. Zato nisem
so mi prisodili največ kakih de-i	Jv	, . ?e
set let dela v Indiji, ker sem bila!tratltl CaSa m PaPir-)a> da bl 1
stara že 36 let, ko sem šla tja,	naPisaL Pozneje S6f ^
sedaj so ,že vsi tisti pokojni injS/ecal se toliko Frankov> d*
jaz že 44. leto veselo delam medi daneS zastonj belim SlaV0’ f'
mojimi reveži in bolniki in u- ^1 Frank ?e bil„ta Vesel ^
pam, da bom še mnogo let, če če me ta “Pravi” Frank P°
bo tako božja volja...
Dispenzer, s katerim sem začela na tem novem misijonu sej razvija in zdaj moram postreči' dnevno že nad 120 bolnikom. A ker sem že 80 let stara, mi ne
ko bo bral te vrstice.
V zadnjem času so daroV'
al'
sledeči za Slomškov sklad:
Po 10 dolarjev: Angela Mary Meršnik; Miha Vren-
Misi^’
Angela Novak; NeimenoV'
ko!
ar1®
čM
sih.
nimiv članek od g. Arneža. Med Ogleda!
■ Po drugi svetovni vojni pa večkrat v “Kat. misijonih” ped
Čeprav je čas posvetitve Slo- drugini piše: “Pri zadnji knjigi venika že pred durmi, pa je in1 “Slovenci v Bridegportu” manj-| bo še stroškov ogromno. Zato ka ”80 dclarjev, da bi pokrili j rubriko: Misijonarji pišejo — od vabimo penovno, z nezmanjšano tiskarske stroške. Nihče ne po-1 časa do časa vidimo kako njeno nujo, naj ga podpre, kdor le mo- maga> nihče ne predaja, nihče sporočilo, če bi prelistal vse let-re in kolikor more. Slovenik po- ne kupuje. Slovenska duhovšči- i nike, bi marsikaj zanimivega za-trebuje naše podpore in sloveli- na J& popolnoma gluha za vsako; beležil. Omejim sc- le na par pri-ski nared potrebuje Slovenik. obliko kulture. Žalostno, kako merov. Tako ima v XXVIII. let-Pomagajte torej!	denar vse pokvari! Tako imeno-! uiku, 1953, str. 390, to pismo:
našem zadnjem dopisu smo vana ideološka emigracija se je “Iskrena Vam hvala za Vaše vključili nekaj zelo prepričeval- obrnila popolnoma tja, odkoder j cenjeno pismo, ki je bilo prvo iz nih misli uglednega goričkega Pričakuje materialno korist. Ubi: Argentine. Vesti o Vašem delo-duhovnika o potrebi in namenu	bene, ibi pa tria! Prej pet	in pol'vanju so me razveselile. Hvala
Slovenika. Naj danes pomen Slo-	^oti	sem izdal knjigo c Sloven- j Vam,, da ste se tudi mene in	mo-
venika prikažemo še z besedami CD v Hew Yorku, a še do danes jih sirot spomnili v molitvah, njegovega prorektorja, ki v n^sem prodal toliko izvodov, da Radujem se nad složnim sodelo-knjižici Deset let Slovenika pod-ibi bi!i povrnjeni stroški za tisk.”| vanjem dragih rojakov v tujini črtava, kako veliko poslanstvo 'h'0 50 beseae> ki jih je g. Ar- in iz srca čestitam k Vašemu: bo Slovenik vršil v bodočnosti	ne^	sam :zapisak In zakaj	je ta- skupnemu delu ,za misijone.	Naj
našega naroda, s tem, da bo “og-jkc?	^es dr^ ^ud^ i°> ka”	je za- dobri Bog obilno blagoslovi	Vaš
njišče svetih in izobraženih slo- Pisal> drži Pa nemara tudi, da trud!	j
,	...	....	, ,	“Slomšku v zahvalo za sreč,
d0vohjo, da bi imela dispenzer rešitev„ in Mrs. Maj vSi
odprt tudi popoldne. Odprem 1 Clevelanda
zjutraj ob pol devetih in imarnj Po 5 ddarjev; A Le/f
navadno odprto do pol ene, mno-j vec. Ignacij Resnik; Anton ^
go rat pa se cez. Trudim se, da|kavec; Peter Trpin; Vate0^
pomagam im le telesno, ampak; Mavko; Joseph Brodnik; Fr^
tudi njih dušam, pri čemer se;Vellovec. in Frank breZ ph'
Vam m misijonskim prijateljem ^. vsi iz Clevelanda, lepo priporočam za molitveno; Po 3 dolarje;	Arko. }
pomoč. .	j ysem delavcem in darova^0'
Ko se je 1. 1964 v Bombayju iskreni B plač7
vršil mednarodni Evharistični kongres, se ga je udeležil tudi'	__
znani potopisec č. g. Vinko Zale-; tel. V knjigi, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu.
med obiski slovenskih misijo-i rald-Examiner je stopil v g, nar jev omenja tudi obisk v Mo-
J. Varg3
Draga načela
fW
svoj'
rapaju. Fotografija pokaže sestro Magdaleno med bolniki, ki so jih prinesli v košari pred njo.
Sama — v pismu Fr. Wolban-gu — omenja: “Res ljubi Jezus me je obilno blagoslovil s križi! kazom, do spopadov pa ze .'.n težavami in verjemite mi, da, let ni prišlo.
Štrajk proti Los Angeles ^
6. leto, pa še ni prišlo do
razuma med unijo in vodst'^
časopisa glede zagotovitve ^
lovnih mest in varnosti čla11 }
Tiskarna je še vedno cibdafl3
iK/
vec
bodečo žično oviro proti štral
sem za to Njemu zelo hvaležna.” Ko se je lansko leto tu mudil misijonar p. Jože Cukale, D.
J., ki jo osebno pozna, je povedal, da je prestala težko operacijo na ledvicah. Sedaj 80-letno pa vidimo, da spet se vsa posvečuje ubogim sirotam in bolnikom. Tu s 65 leti odidemo v pokoj; nji 80 življenja je pa še 1 tem že večina 2,000 štrajMb vedno: delavni dan! Že 45. leto ® poiskala drugo zaposlitev.
Štrajkovni stražniki doV°jj-3'
obiskovalcem in necrgaiW p
nim uslužbencem vstop,
leta časopis izhaja, je pa J-
precej naročnikov in cglaSe g[-
cev. Še več škode je utrpela
ja. Dosedaj je morala izP
štrajkujočim 15 milijonov d° r • ' jev podpore, čeprav si Je .^jji
v u
je odsotna, nikdar ni več stopi-Iniji sami je prišlo do sP^t' la na rodna tla, nedvomno pre- ker se mnogim članom zdi 5 ^ mikanje iz kraja v kraj je tudi, letni štrajk zaradi načel P* nj ej boleče ...	; drag.
AMERIŠKA DOMCVINA, MARCH 15, 1973

JOŽE GRDINA:

Medtem pa so čakale pastirčke V Irijski dolini pa se je na-hude preskušnje. Novica o do-i bralo 15 tisoč ljudi; vse se drenja godkih, ki jim je bilo priča več tisoč ljudi, se je bliskovito razširila. Katoliški tisk jih je po navodilih cerkvenih oblasti samo na kratko, a spoštljivo omenjal. Prostozidarsko in protiversko časopisje pa se je na široko razpisalo. Slike otrok so prinašali na prvih straneh poleg slik naj večjih zločincev. Uredništva so belila svoja pretirana Mi naravnost izmišljena porodila z zahrbtnimi opazkami, sumničenjem in natolcevanjem.
Pisali so “o treh božjastnih otro-cih... o klerikalnem razpihava-PJU ljudskih množic... o nevarnostih za republiko ... o uprizarjanju čudežev v sebične namene kakor v Lurdu,” itd.
Za otroke se je pričela doba Preizkušenj in trpljenja. Okrajni načelnik Arthur d’Olivera San-t°s, zagrizen framason, je zvedel za dogodke in jih pazno zasledoval ter se odločil za prav satanski načrt. Ker je bilo po tedanji protiverski postavi prepovedano vsako shajanje vernikov Izven cerkve, je mislil fatimskim dogodkom napraviti konec s ‘•em, da otroke zapre. 11. avgu-sta jih je poklical k sebi s starši vred. Preprosti ljudje so se pre-Sirašili. Oče Marto se je uprl m ni vzel otrok s seboj. Lucijini starši pa so se odločili, da bo Lu-Mja šla z očetom in naj bo kaznovana, če laže. Vsi so jo stra-
okoli znamenitega hrastička, vsak hoče vsaj listič z njega. Ko čakajo, molijo rožni venec, odzvoni poldne, a otrok nikjer. Ljudje se vznemirijo. Slišijo se glasovi, da so pastirčke zaprli. Nemir se prevrača v grožnje. Hočejo iti nad okrajnega načelnika in jih osvoboditi z silo. Kar se zaslišijo glasovi: “Marija je vseeno tu. Držala je obljubo.” Ob določeni uri so vsi navzoči slišali običajni grom in videli blisk, nakar se je tudi prikazal nad oskubljenim hrastom prelep oblaček, čez deset minut nato se je razgubil v višave. Nenadno so tudi oblaki zablesteli v prelepih mavrieinih barvah, da je listje dreves izgledalo kot cvetje. Ti izredni pojavi so bili to pot še veliko vidnejši in izrazitejši. Mnogim so vrnili izgubljeno vero.
Otroci so bili tedaj v rokah načelnika, ki je dolgo silil vanje, da mu razodenejo svojo skrivnost. Toda zaman. Zato jih je dal zapreti, dokler ne bodo ubogaji. Tam so ostali vso noč in še naslednji dan 14. avgusta. Spet jih je zasliševal, sprva z sladkimi obljubami, nato z strašnimi grožnjami; ponujal jim je celo pest zlatnikov, če mu izdajo skrivnost. Zaman. Pastirčki so pripovedovali o vsem drugem, a o skrivnosti so
VATIKAN V DENARNIH TEŽAVAH IŠČE IZHODA
Vatikan je v denarnih težavah in mora prodajati svojo udeležbo pri raznih gospodarskih podjetjih, da more kriti dnevne izdatke. Vatikanski viri pravijo, da se njihove naložbe v inozemstvu, predvsem v Ameriki, ne splačajo več. Razen , tega je donos “Petrovega novčiča”, ki ga pobirajo za Vatikan od katoličanov po vsem svetu, vsako leto manjši.
Poleg skrčenih dohodkov od naložb vplivajo na slabo finančno stanje tudi vedno večji stro-r šk. Povišanje plač kakih tisoč civilnih uslužbencev, nova tajništva, ustanovljena po navodilu II. vatikanskega koncila, vzdr- nje.
zevanje in zavarovanje poslopij in umetnin, podpore od naravnih nesreč ali revolucij prizadetim deželam so naj večje breme. Tudi zgradba avdijenčne dvorane za 8 miljonov dolarjev ja zarezala veliko luknjo v vatikansko blagajno, ki je prodaja posestev in delnic ter poenostavljenje papeževega dvora niso mogli zamašiti. ■
Ker Vatikan ne objavlja svojih letnih bilanc, se pogosto širijo neresnične vesti o njegovem bogastvu. To izvira večinoma iz odškodnine 1,155 milijard lir, ki jih je Italija plačala Vatikanu po pogodbi iz 1. 1929 za v letu 1870 odvzeto cerkveno premože-
njem se hlodi avtomatsko olupijo in pripravijo za nadaljnjo obdelavo.
■ Z :
šili- Jacinta pa ji je ob slovesu i molcali ko §rob’ ker jim je tako naročala: “če te bodo hoteii lvelela Mati božia- Načelnik je ubiti, jim reci, da sva tudi Fran- ' besf1 in jih velel zapreti v ob-cek in jaz isto, kar si ti, in ho- cmsko Ječo, dokler ne pridejo ceva umreti tudi midva. Na nas, Pon^e m Jih žive sežš°-- bova šla za tebe molit.	(Dalje prihodnjič.)
Na okraju so očeta Marta oš-^Mi, ker ni pripeljal otrok. Mož ni ustrašil in dejal, da verja-nre v resničnost prikazovani.
ncijino zasliševanje je naraslo v debel zapisnik. Načelnik, ki je | Vzgoja je to,
KAR ZADEVA VZGOJO
^____ ^	_____ da spraviš otroka
hotel zvedeti za skrivnost otrok,! tako daleč, da je ne potrebuje 1° je odpustil z grožnjo: “Bom: več. v-del, če boste govorili ali ne;
bom odnehal, četudi vas bo ieba ubiti.” Ob povratku zvečer na3ta Lucija bratranca, ko; k’ta klečala ob vodnjaku in na j Možnost, da bi storil enkrat se6 Ifrei'e§e jokala. Začudila sta' kaj več za otroka, je v tem, da M M... Pa nam je rekla j storiš enkrat manj. voja sestra, da so te umorili!
Toliko
Skrivnost vzgoje je v tem, da upoštevaš učenca.
so te
sva že molila in jokala
Za teboj.” otroci strdili v zaupanju v pomoč Gos- 1
Vzgajati otroke pomeni upa-se znova da bodo že prav ravnali, ko bodo večji.
šetarova pri Sv. Lenarta
Kraj se razvija v pomemben živinorejski center. Sveto!enar-ški “Agrokombinat” je zgradil nove, sodobne in avtomatizirane hleve za 1300 pitancev in plemenske živine.
j I
Kulturni hram v Žalcu
V	novem kulturnem hramu v Savinovi rojstni hiši imajo poleg hmeljarskega in gasilskega tudi likovni salon. Trenutno razstavlja svoja retrospektivna dela znani in že popularni Stane Kregar.
Kulturno delo v Velenju
V	novi velenjski knjižnici pri-
delku pogosto ostale brez kruha, ker jim ga je voda odnesla.
V zadnjih letih se življenje v vasi spreminja na bolje. Vaščani se zaposlujejo doma ali v tujini in s tem si pomagajo k lažjemu življenju. Vas se tudi na zunaj spreminja, olepšuje in gradi. .
Vaščani so še posebej veseli asfaltne prevleke, ki jih je povezala z ostalim svetom. Največ so k temu pripomogli vaščani sami s samoprispevkom in prostovoljnim, delom.
Mestinje v pomoč kmetom
Sadno predelovalni kombinat “Vital” želi z: novo rekonstrukcijo in razširitvijo pomagati
Novi kažipoti na Pohorju
Na bistriškem področju je Pohorje dobilo celo vrsto novih kažipotov. Obenem urejajo tudi gozdne poti in z oznakami ter časovnimi tablami pomagajo mnogim obiskovalcem, da se počutijo varne in se brezskrbno gibljejo v svetu miru in tišine.
Rimski vodovod za Ptuj našli
Rimski vodovod je slučajno odkril arheolog in kustos mariborskega pokrajinskega muzeja, ko se je vozil z vlakom. Železniški delavci so ob popravilu proge naleteli na najdbo iz rimskih časov.
To so ostanki približno 20 km dolgega vodovoda, ki je Ptujčanom prinašal vodo iz Pohorskega Frama, kjer je foil zajezen ta potok. Voda je tekla po žlebu iz žgane gline. Žleb je bil ob straneh ojačen z zidom, pokrit pa s skrilom.
reja kulturno-prosvetna zveza mnogim kmetom, ki ob dobrih
tako imenovane “minikulturne” večere, ki so vsak petek. Uspešno povezovanje ansamblov, gledaliških, folklornih in recitatorskih skupin daje starim in mladim možnost, da/vidijo in doživijo svet lepote in veselja.
Skakalnica v žiberšah Prizadevni ljubitelji zimskega športa so v Žiberšah, 4.5 km daleč od Gornjega Logatca, zgradili 80-metrsko smučarsko skakalnico.
Melinci napredujejo
To vas ob robu Mure v soboški občini je do sedaj spremljalo težko življenje. Majhne in razdrobljene kmetije s številnimi družinami so ob prigaranem pri-
letinah ne morejo spraviti na trg svojih pridelkov. Danes postaja trg vse bolj zahteven in slabše vrste sadja največkrat izginejo. Druga pridobitev pa bo v tem, da bodo mnogi domačini dobili zaposlitev v tem kombinatu.
Pivka na Krasu dobila vodo
Po dolgem čakanju in napove-je Pivka končno le dobila
Steklarstvo v Rogaški Slatini
Tukajšnja steklarska industrija se vedno bolj uveljavlja. Polovico svojih izdelkov pošilja na tuja tržišča. To ji omogoča samo prvovrstna kvaliteta izdelkov.
Tovarna se neprestano širi in izpopolnjuje. Pred kratkim je dobila novo brusilnico in kislinsko polirnico. Zaposluje preko 1000 delavcev.
Modernizacija cest
Odborniki ptujske občine so se zavzeli za skladno in enakopravno modernizacijo cest v Slovenskih goricah. V naslednjih dveh. letih sta prvi . na vrsti cesti Ptuj—J uršinci—Žihlava in Ptuj—Sv. Lenart.
vega direktorja in na prvi pogled sem se zaljubila vanj. Svetujte mi, prosm, kako naj se mu približam?
Draga Katra, le brez skrbi! Ne bo težav, saj imata enako šolsko izobrazbo!
*
Pometati pred svojim pragom ne pomeni prašiti drugim v oči.
*
Ali je nenavadno, če se siromašen človek čudi, kako je mogoče, da je človek naše naj večje bogastvo?
*
Ko ne bo več socialnih problemov, bodo ostale le še socialne razlike.
Podarjenemu na višino!
stolčku ne glej
dih
vodovodni priključek stojnski vodovod.
na po-
Nova tovarna na Otiškem vrhu
Tu se razvija pravo lesno središče. Nova tovarna ivernih plošč je dobila popolnoma avtomatizirano skladišče lesa. V
, P°nebeljek, 13. avgusta zju-“‘-b je z romarji prišel v Fatimo J i okrajni načelnik in se naj-Usblvil Pri Martovih ter se k mil. “ veste, .zakaj sem prišel vam? y Globel bi rad, da vi- „ čudež.” Ker je bila ura ko-• ^deset, mu otroci niso ver-J_e !• Ubral je drugo pot. Povabil m otroke v župnišče in se na! ^erandi pred ljudmi prijazno z hnu razgovarjal. Potem je pro- ' ZaPnika, da jih zasliši. Ta
res
vPraša Lucijo: “Veš, da, če kdo ^aze’ bela veliko zlo,
2 lažmi, ki jih trosiš? In, da
kakor zdaj
jJ.6 *ak človek v pekel?” Lucija / |rn° odvrne: “če gre v pekel, že °r ^aze> iaz ne bom šla, ne la-1 ’ P&č pa govorim samo to,
ka:
ste Gospe.
U° ljudje sami od sebe; jaz nikogar
n sem videla in slišala od ti-hod-GOSPe‘ V Irijsko globel pa
Stoletnica tovarne
Že 100 let izdelujejo v mali vasici Sladkogorska pri št. liju papir in raznovrstne kartone.. Za stoletnico nameravajo tovarno preurediti, modernizirati in povečati.
ne vabim.’
Ti
NASPROTNIKA SE OPAZUJETA — Izraelci in Egipčani se stalno opazujejo preko Sueškega prekopa, ki tvori črto premirja med obojimi. Zgoraj vidimo Izraelca, ko gleda preko prekopa na egiptsko stran, spodaj pa položaje, ki jih opazuje. To je področje nedaleč od mesta Sueza, kjer gradijo Egipčani nove obrambne naprave.
Q “	**'- vaumi. — XI jej
^spa zaupala kako skrivnost?” : J6- Na je ne bom povedala.” | o župnik vztraja, da hoče zve-' j.*”1’ ~ece Lucija: “Dobro, če že-j 2rer-i doli vprašat Gospo; če j °na Govoii, vam jo povem.” J j. N°tem je župan povabil otro- j kočijo, češ da jih pelje v j Js o globel. To je pa bila le; ce!fvara- Na vogalu zavijejo po1 'ort ^ V ^)urem> da se zglasijo še | 1 1 ouremskem župniku in da j
se Tako
liko
0u tam odpeljejo
z avtom.! Je minil poldan in na ve- j .. .. 2Most jih je Gospa zaman !\ Pričakovala. Načelnik je odpe-j
Ijal
otroke na svoj dom.
Tudi Slovenj Gradec gre s časom
Zgrajena je bila nova hala z več kot 400 kvadratnimi metri delovne površine. Avtoservis je specializiran za avtomobile znamke “Fiat” in “Škoda”. Pripravlja pa se še sodobna avtopralnica in avtokleparsko-ličar-ska delavnica.
Nekaj smešnih in pikrih k razmeram v Sloveniji po “Pavlihi”
Siti smo obljub — dajte nam močnejšo hrano!
*
Nekoč smo iz Argentine dobili tango, zdaj pa fižol.
*
Kakšna bo neki zgodovina, ki jo pišejo nepismeni!
Ne le Drama, tudi vlada bi bila v krizi, če bi imeli člani vlade tolikšne plače, kot jih imajo člani Drame.
v
Samo pokojnike je varno citirati.
«
Pri nas se cene spreminjajo, urejajo, usklajajo, prilagajajo ah. pa so nove, drugačne, za-; Množene ali kaj podobnega. Po | svetu j c pa kar naprej nekaj ! dražje. -
Obljuba dela obljubo.
JP
Nekateri še vedno mislijo, da je treba ljudi v boljšo bodočnost vleči — za nos.
Marsikdo je človek in pol, če ga merimo po plači.
*
Vsi bi radi žvižgali, nihče , pa se ne vpraša, kdo bo plesal.
O
1972 je bilo res leto kvalitete — v teoriji.
*
Ljubljanski DAJ-DAM je edini te vrste pri nas:	samo pri
njem piše DAJ z enako velikimi črkami kot DAM! Povsod drugod piše DAJ z mnogo večjimi črkami.
*
Našo družbo lahko razdelimo na ljudi, ki varčujejo, in na one druge, ki zapravljajo in postanejo bogati.
*
Poznam nekoga, ki je vrnil partijsko knjižico samo zato, ker v denarnici zanjo ni bilo več prostora...
*
Odveč so nam pametni, ker imamo že prebrisane.
Časnikar: “Kaj pričakujete od novega leta?”
Delavec: “Nič.”
Časnikar: “Upam, da se vam bo želja uresničila.”
*
Toliko si je prizadeval, da nas je končno le prizadel.
ČESTITKE
Mrs. Mary Ivanšek, 1153 E. 61 St. obhaja danes na 15. marca, 1973, 75-letnica rojstva. K tej priliki ji voščimo vse najboljše sin John in hčere Mary Kolenc, Josie Souchik, zet je in vnuki in pravnuki. Še na mnoga leta!
Help Wanted — Female
Housekeeper Wanted
Mature woman, general housework, some laundry, 2 adults, no children, good home. West side area. Call 351-7525.
(53)
Male Help Wanted
Helper
for sheet metal fabricator for lamp manufacturer. Steady work. Hourly rate. — Apply
Acme Lighting Products 1667 E. 40 St.
. (55)
Help Wanted Male DIE SETTEPt
With prior applicable experience, will train. Plastic injection molding. Days only. Permanent. Apply in person or call for a Saturday interview: 861-5594
COSMO PLASTICS CO. 3239 W. 14 St.
(54)
MALI OGLASI
House for sale
2-bedroom double, E. 82 St.; off Union Ave., in St. Lawrence area. Best offer. Call 248-5086 *
(53)
Naprodaj
Dvodružinska hiša za Hunt-mere Ave., in enodružinska na Mohican Ave. prazno. Kličite KE 1-9286 ali IV 1-1626.
(60)
Išče delo
Ženska išče plačano delo pri; bolanih ljudeh. Ima najboljša priporočila. Kličite 391-8875.
•—(54)
^ladi nemški socialisti hočejo nazaj v marksizem
J Demokracija je načelo, ki Iju-| dem dovoljuje svobodno odloči-j h, kdo naj bo kriv za vse, kar je narobe.
S 5425 Waterloo Rri.
da imate vsak dan
“Pravite, meso?”
“Da, pet dni ga imamo v hladilniku, sesti dan ga pa pojemo.”
V podjetju, kjer sem zaposlena kot snažilka, smo dobili no-
BONN, Z. Nem. — Mladi socialist so tu na svojem zborovanju sprejeli resolucije, v katerih so kritični o delu sedanje socialistične vlade kanclerja Willy-ja Brandta in zahtevajo povratek v marksizem tako v domači kot v mednarodni politiki.
Pod vodstvom 32 let starega načelnika Mladih socialistov “JUSOS”, kot šema kratko imenujejo, so odprto sprejeli marksizem kot osnovo strankinega programa. V svojih resolucijah so se izjavili za umik ameriških čet iz Evrope, za omejitev stikov z grško vojaško vlado, za obsodbo Izraela in seveda ZDA ter njihove vojne v Indokini.
Kanclerja W. Brandta so mla-,„ dl socialisti na svojem zborova-L ° 0n,ia, nju obdolžili, da je preveč na- komPletno klonjen kapitalistom in da se premalo meni za koristi delavstva.
Ko je Holger Boerner, zastopnik vodstva Socialistične stranke Nemčije, opozoril mlade socialiste na “Gcdesberški program” leta 1959, ko se je stranka odpovedala uradno marskizmu v j korist reformnega socializma, ki je bližje britanski delavski stranki, so ga zborovalci skoraj izžvižgali. Zastopnik komunistične mladine Bolgarije je bil sprejet bolj gostoljubno kot predstavnik glavnega strankinega vodstva.
For Sale
3-bedroom Colonial off E. 185 St. Stone front. Spotless inside.
GEORGE KNAUS REALTY 481-9300	819 E. 185 St.
(13,15 mar)
Carst Memorials
[iraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
4R1-223T!
V najem
Oddamo šest sob, spodaj, fur-nez na plin, garaže, na E. 74 St. Kličite 944-2043
(56).
Odprto v nedeljo 2 do 5
336 E. 243 St. blizu bulevarda, zidana hiša z štirimi spalnicami, sprejemna sobo, jedilna soba, kuhinja, in rekreacijska soba, polna klet. plavalni bazen — $49,500.
STREKAL REALTY 481-1100	405 E. 200 St.
(54)
V Collinwoodski naselbini
z tremi spalnicami, predelano, blizu trahsportacije in šole. Samo $17,900.
Blizu E. 185 St.
Zidana hiša 6. sob, velika jedilna soba, blizu vsega. $23,900.
LAURICH REALTY 496 E. .200 St.	481-1313
(54)
— Dve tretjini gozdne površi-i ne v ZDA je izkoriščane za red-!; no oskrbo z lesom.
POZOR
Kadar kupujete hišo ali bi radi prodali hišo v katerikoli okolici smo vam na razpolago za dobro postrežbo, in asistenco za vsako priliko v prodaji ali kupčiji. Nobene obligacije. Kličite
PETE ROPOŠ od KOVAČ REALTY
960 E. 185 St. podnevi kličite 531-5030 aii zvečer 531-4891
(56)
APETIT'- DOMOVr v, MARCH 15, 1973



IVAN PREGELJ:
07ROG SONCa
POVEST
“Pijan sem,” se je smejal zme- bil je obraz lepega otroka, ki še ognja, odsvit od one zarje mor- , -deno in lezel na kup ob geome- ni izgubil ob ustnicah vse trp- da, ki ji je bila oblila obraz, ko ; tru. Potem je iskal z očmi na J kosti otročje trme, in obenem je stopala sama z geometrom z ■
obraz lepe žene, ki ljubi in trpi; gore.	šf;
steni in se čudil, da ne najde slike z debelim gospodom, ki
mu nosi meč droben paž.. .


Helena in Slavica sta s6 spravljali spat. Napol slečeni in z razpuščeni lasmi ste sedeli drugi nasproti v mehkih naslonjačih in si vili razpletene lase v
bile so oči mlade matere, ki se bojijo in ljubijo ...
“Helena,” je zdajci vzkliknila' Slavica, “veš kaj? Zelo si lepa nocoj.”
“Molči,” je odvrnila Helena
“Vem, kar vidim,” je dejala Slavica in se s cigaretko nagnila nad luč na mizi.
“Ne puši, prosim te,” je vzkliknila Helena.
“Albinu sem izmaknila tobač-
V naslednjem ga zmoti kaplan; marica je naglo vstala.
Pencin, ki mu začne, pokroviteljsko kakor šolarju, pripovedovati po nemško, o svojih davnih učiteljih. Za silo ume učitelj, a se trudi z obrazom in kretnjo, da bi hlinil vso pozornost. Rahlo posmehljivo pogle-
“Gospodje, zdaj bo pa čas, d gremo.”
“Kajpak! Brez črne kave! Ne grem,” odvrne Mlakar. “Danes je moj dan.”
“Seveda, kolikokrat še letos.” “Saj, gospa, malo črne kave,"
trpko in se dvignila iz naslohja-: nico,” je gostolela. Slavica, puh-ča. Roki je vzdignila in vrgla nila dim proti stropu, se zakrem-nočno čepico. Bili ste močno | temne dolge lase čez obraz. Cu- žila, pljunila na preprogo in se mični v tihi, topli sobici z belimi j dovita je bila cblost njenih be- razjezila:
duje po kaplanu in njem dekan, sili koncipient. “ V kuhinjo se Zdaj pa zdaj se učitelj izgubi, | bomo preselili, pa prav tihi bo-da ne sliši nič in ima le sliko na j mo.”
steni v očeh: Falštafa, .:i mu j “Vi, pa tihi,” se posili zdaja nosi meč droben pažek .. .	! Zofija.
Duhovna gospoda in če neka- | Geometer ji je rahlo položil teri drugi gostje so se ob desetih 1 roko ob pas in rekel: vzdignili. Iz gole vljudnosti, da 1 “Pa se nas usmili, botrca.” ne bi moral hoditi z njimi, ob- “Oh, ste sitni,” se je žena posedi učitelj. Prisedeta Fratnik | polnoma vdala in šla pred njimi, in Zofija. Igralci seštevajo in j Koncipient se je silil za njo.
zastori, z okusno dragocenim; h h rok z dolgimi, v nohte se pohištvom, sredi med zrcalnima j ožečimi prsii. Vitka v sijajno , mizicama in medenima, hotel-' topli polnosti je dihala nekako j J skima posteljama s kipečimi trudno, nasičeno slast. Bila je blazinami. Težka preproga je' skrajno nasprotje nižje, bolj tr-1 ! glušila stopinje njiju bosih nog, j šaste in ko. jagoda jedre Slavice, | ko ste stopali k zrcalu, k toa- j s temno piavimi lasmi in krv- j letni mizi, k malemu sekretarju , na^° poltjo.
j (starinska pisalna miza ali plut) | Slavica se je ustopila ob njo;
(Dalje prihodnjič)
Ofidnšajte v “Amer. Domovini”
S, Jerk Im&nn
odložijo karte;. Dobil je sodnik. Notar in poštar sta pri svojem. Obrali pa so geometra.
“Nesreča y igri, sreča v ljubezni,” zine učitelj, da sam ne ve, kako, in se plaho zave. Mirno karajoče ga pogleda Poznik, poštar se piočne strahovito rogati.
“Ste čuli? Kakšne se znebi!
“Dostojno!” je velela odločno. Tokrat se je izluščil iz svoje zaspanosti in omotice učitelj Sivec, pogledal debelo okoli sebe in vzkliknil neumno slovesno: “Čudovita moč!”
Opotekel se je za drugimi v prijazno kuhinjo in se ves čas smejal v nezavestni milini ob
in rekla:
“Glej, kako si visoka! Jaz sem pravi. zaprtek, prava kmetska bunka.'Saj! Ne utajiš se ne, da si plemiške krvi.”
“Molči vendar! se je obrnila nebeške Matere je zrl v sanjavi živahno Helena. Pa je le vela dobroti v tiho dekliško ozračje: tudi iz njene besede nekaka ti-
Ka sreča, kakor zubelj skritega 1
v kotu pod podobo Fuchsove Madone. Oknice od zunaj so biie priprte, v rahlem povetrcu so se zibali zastori. Toplo je tlela rdeča lučka v svetilu, ki je viselo ob Madoni v kotu. Obraz
OGREVANJE IN HLAJENJE STANOVANJ IN TRGOVSKIH PROSTOROV ŽLEBOVE, KRITJE STREH, STENSKE GRELCE Licensed, bonded & insured 475-9075
Songs mi Hanses of iie SLM8I ItJQtJISlIE UMUSITY
TAMBURITZANS!
3 Sunday, iardi 21,1173
CLEVELAND PUBLIC MUSIC HALL
TICKETS ON SALE NOW AT ALL BURROWS STORES
Tickets: S4.O0, ?3.50, S3.0G, §2.50 and $2.00. Special Student Price $1.50.
lltillptb.. „L it..... .	.. P,:t|l
. močni geometrovi veselosti. Vi-Geometer, povej mu no, kakor del je vesele Zofijine ^ in ro_
gre." A geometer je ves veder.
“Oprosti, nisem mislil nič hudega,” se mu opravičuje učitelj. Poznik ga potreplje po rami:
“Pij, vesel bodi, pa molči!’' Nato se obrne k družbi.
“Kamor je šla krava, naj gre še rep. Zofija, danes je moj dan. Tistega iz kota.”
“Prosim, takoj, gospod France,” streže Zofija. Koncipient Povšič oživi. Pije redno skromno. Ko pa plačujejo drugi, se ne brani. Vino razgiblje duše. Ure beže. V bližnji šumot iz sovodja pod trgom in v tiho mesečinsko noč se poži šala, vesel smeh in celo dvoumna, kvantarska domislica.
Geometer se je razživel do skrajne veselosti. Gospa Zofija je prisedla in si venomer brise oči, solzne od veselega smeha. On pa se opaja sam v svoji razigranosti. Pripoveduje zgodbe iz svojih dijaških let, kaj je doživel z vozniki in krčmarji, kako je norel v velikem mestu, kako je lezel na svetilke, dramil zaspane vratarje in nagajal mestnim čuvajem. Vmes vpleta doživljaje na kmetih, po župniščih, pri kartah, vinu in plesu po zaprašenih kmetskih podih. Kar samo vre iz njega, naravno neprisiljeno.
Polnoč je bila od cerkve. Krč-
ko, ki jo je položila Pozniku na rame. čudil se je, vkolikor se je mogel motno zavedati, mirni neprisiljenosti tega človeka, ki so ga pred vsemi odlikovale ženske in ki ni bil ne vsiljiv ne nadležen, prav nič vinski ali gobe-zdav, samo veder v najvišji meri, vesel svojega zdravja in trtnega soka, ki mu je polnil in plal pod zagorelo poltjo. Kako vse drugačni so bili dijaško vsi-' Ijivi koncipient, notar z nabre-1 I klimi očmi ali pa Mlakar s svojo I i surovo oprezujočo hladnostjo, j j Sivec je vstal, se zagledal v| j skromno kuhinjsko zrcalo na steni in se zasmejal. Samega sebe ni poznal v njem.
LITHE—Cotton knits add up to a lively layered look for
spring. A twin sweater set in a colorful checkerboard pattern highlights solid-colored pants with stylish cuffs and elasticized waist. Separates by Catalina in knits from Westover Mills.

——--1

ŽENINI IN NEVESTE!
naša slovenska unijska tiskarna
VAM TISKA
krasna poročna vabila
PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK

Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue
431-0628
'ill

<■

v
NA PLANINI VISOKI — Čreda koz se pase na visokem pobočju v Tiemanskem pogorju v skrajnem zahodnem delu Kitajske.
% fjss mm, Ki Ji lio mi ilisla! pozabiti
Otroci, ki jih vidimo na spodnjih slikah, so žrtve vojne.
Iltllll!
LJUBEK MLADIČ — Bela medvedka gleda za svojim mladičem, ki se je spustil s police, kjer ona počiva v živalskem prtu v Londonu.
Ta je uradno končana, toda ti se še vedno gredo vojake, kot kaže slika na desni zgoraj. Veliko je vojnih sirot, za katere je skromno poskrbljeno v sirotišnicah (levo zgoraj). Slepe skušajo naučiti pisavo za slepce (levo spodaj), da bi jim olajšali težo življenje. Nekateri bodo ostali pohabljeni za vse življenje (glej desno spodaj).


SOVRAŽNOSTI PREKINJENE? — Četudi je uradno vojne v Južnem Vietnamu konec, se otroci šc vedno “gredo vojake”, kot kaže tale slika iz Saigona.
b? morala bili
v
vsaki slovenski hiši