URN_NBN_SI_DOC-A3R6JQZ8
»INFORMACIJA JE UČINKOVITA SELE TEDAJ, KO JE DOSTOPNA VSAKOMUR.« Silva Novljan Naslov za razm išljanje o možnostih oz. nemožnostih delovanja informacij na uporabnika, ki je vključen v vzgojno-izobraževalni sistem osnovnega in srednjega šolstva, sem si izposodila iz dela Jana Makaroviča: Družbena neenakost, šolanje in talenti. Šolski sistem je v vedno večjem konfliktu z dejanskimi potreba mi družbe, ki priznava in vedno znova zatrjuje, da je znanje po membnejši dejavnik razvoja kot kapital in naravni viri, pri tem pa poudarja, da znanja ne smemo razumeti le kot vsoto izoliranih po datkov, ki si jih je potrebno zapomniti, ne zaposlujejo pa intelekta. Rešitev naše družbene in gospodarske krize vidijo strokovnjaki v rešitvi problema inteligentnosti oz. njene realizacije v delu, ki je in ostaja naša najvišja vrednota. Bistvo inteligentnosti je predelava informacij, sposobnost, da iz množice podatkov razberemo nove. Ta sposobnost deluje le v prim eru, da ima na razpolago informacije, ki jih predeluje. Ze dolgo je znano, da učitelj ne more biti edini izvor informacij in da mora prenehati skladiščenje informacij v glavah, zato naj bi se sodobna šola vedno bolj omejevala na posredovanje inform a cij o tem, kako se učiti, in na vzgojo ljubezni do znanja. Bibliote karska stroka se je živo zavedala nove vloge šolskih knjižnic, tudi pred reformo šolskega sistema, in poudarjala, da je uspešnost vzgoj- no-izobraževalnega dela neuresničljiva brez ustreznega oblikovanja šolskih knjižnic v jedro izvora informacij in s tem v jedro vsega vzgojno-izobraževalnega dela. Tudi pedagoška teorija poudarja in s preizkušenimi sodobnimi metodami poučevanja (oblike individualnega in timskega dela) do kazuje, da je frontalna oblika pouka ovira za ustvarjalno delo učencev. Z monotonostjo posredovanja informacij povzroča neza
RkJQdWJsaXNoZXIy