URN_NBN_SI_DOC-A3R6JQZ8

»INFORMACIJA JE UČINKOVITA SELE TEDAJ, KO JE DOSTOPNA VSAKOMUR.« Silva Novljan Naslov za razm išljanje o možnostih oz. nemožnostih delovanja informacij na uporabnika, ki je vključen v vzgojno-izobraževalni sistem osnovnega in srednjega šolstva, sem si izposodila iz dela Jana Makaroviča: Družbena neenakost, šolanje in talenti. Šolski sistem je v vedno večjem konfliktu z dejanskimi potreba­ mi družbe, ki priznava in vedno znova zatrjuje, da je znanje po­ membnejši dejavnik razvoja kot kapital in naravni viri, pri tem pa poudarja, da znanja ne smemo razumeti le kot vsoto izoliranih po­ datkov, ki si jih je potrebno zapomniti, ne zaposlujejo pa intelekta. Rešitev naše družbene in gospodarske krize vidijo strokovnjaki v rešitvi problema inteligentnosti oz. njene realizacije v delu, ki je in ostaja naša najvišja vrednota. Bistvo inteligentnosti je predelava informacij, sposobnost, da iz množice podatkov razberemo nove. Ta sposobnost deluje le v prim eru, da ima na razpolago informacije, ki jih predeluje. Ze dolgo je znano, da učitelj ne more biti edini izvor informacij in da mora prenehati skladiščenje informacij v glavah, zato naj bi se sodobna šola vedno bolj omejevala na posredovanje inform a­ cij o tem, kako se učiti, in na vzgojo ljubezni do znanja. Bibliote­ karska stroka se je živo zavedala nove vloge šolskih knjižnic, tudi pred reformo šolskega sistema, in poudarjala, da je uspešnost vzgoj- no-izobraževalnega dela neuresničljiva brez ustreznega oblikovanja šolskih knjižnic v jedro izvora informacij in s tem v jedro vsega vzgojno-izobraževalnega dela. Tudi pedagoška teorija poudarja in s preizkušenimi sodobnimi metodami poučevanja (oblike individualnega in timskega dela) do­ kazuje, da je frontalna oblika pouka ovira za ustvarjalno delo učencev. Z monotonostjo posredovanja informacij povzroča neza