Drage občanke in občani,
pred vami je prva številka lokalnega časopisa Logaške novice, ki jih je izdelal, oblikoval in pripravil novi uredniški odbor pod skrbnim vodstvom g. Antona MALI. Novi uredniški odbor je bil oblikovan na podlagi podeljene koncesije za izdajo lokalnega časopisa podjetju MALI d.o.o. iz Logatca in objavljenega razpisa v Logaških novicah. V vaše domove ga boste odslej prejemali redno vsak prvi teden v mesecu, brezplačno -kot do sedaj.
Prinašal bo novosti in informacije o vseh dogajanjih v naši občini in vas seznanjal z delom in odločitvami občinskega sveta, delovanjem krajevnih skupnosti, posameznikov in institucij. Dopisniki bodo vsak mesec poročali o dogajanju v posameznih krajih občine in poročali o aktualnih dogodkih v njih. Novice vas bodo obveščale tudi o kulturnih, športnih in družabnih prireditvah v naši občini. Osrednji del pa bo še vedno namenjen uradnim objavam občine Logatec. Z dobrim delom novega uredniškega odbora želimo, da bi Novice postale priljubljen in bran časopis, v katerem ne bi manjkalo pestrosti in razvedrilne vsebine; časopis, v katerem bi vsak izmed nas našel tisto, kar si želi prebrati ali izvedeti o dogajanju v naši občini. Sam si želim, da bi časopis v prihodnje pridobil nove rubrike, kjer bi sodelovali tudi vi občani. Ze sedaj vas pozivam, da bodite odprti, zvedavi, pa tudi konstruktivni v svojih predlogih in sestavkih.
Kot župan vas bom preko Novic redno obveščal in seznanjal z aktualnim dogajanjem v občini ter o poteku investicij v celotni občini. Skupaj s svojimi sodelavci sem tudi pripravljen odgovarjati na vaša vprašanja, ki so aktualna in pomembna za širšo skupnost. Novemu uredniškemu odboru in izdajatelju želim veliko uspeha pri oblikovanju Logaških novic, vam -spoštovane občanke in občani, pa obilo prijetnega in zanimivega branja.
župan Janez Nagode
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Združenje podjetnikov Slovenije in Sekcija računovodskih delavcev obveščata vse obrtnike in podjetnike, da se bo v času osrednjega obrtnopodjetniškega sejma MOS 99 v Celju, 16.9.1999, ob 15.uri v Celjanki odvijala okrogla miza z naslovom: "Plačana ali fakturirana realizacija kot osnova za obračun DDV?"
Združenje podjetnikov ljubljanske regije pri Območni zbornici Ljubljana ima klubske ure ob torkih med 14. in 17.uro, (redno od septembra dalje), na DIMIČEVI 9 -Območna zbornica Ljubljana. To bo tudi svetovalni dan za podjetnike, enkrat mesečno pa bomo organizirali tudi krajša predavanja o posameznih vsebinah: kadrovski management, družinsko podjetništvo, umetnost marketinga, davčni nasveti. Predavanja bodo predvidoma potekala na različnih lokacijah. Vsa vaša podjetniška vprašanja lahko pošljete tudi na naslov: podje-tnost.si21.com. Dodatne informacije: 13-01-150, Mojca Vadnjal.
Dušan Čemigoj
l80 MILIJONSKA NALOŽBA
Mesec september je zaznamovalo odprtje novega vrtca, ki so ga številne logaške družine z majhnimi otroki zagotovo že težko pričakovale. Z zanimanjem smo spremljali rast stavbe in se pogovarjali, ali bo vrtec do določenega datuma nared in se bodo otroci res lahko vselili 6. septembra ali pa bo potrebno rok za gradnjo podaljšati in bodo na otroke še nekaj časa pazile babice. Gradbeniki nas niso razočarali, otroci že raziskujejo nove prostore in se igrajo, vzgojiteljice imajo polne roke dela... Z logaškim županom Janezom Nagodetom smo se pogovarjali o tehnični strani novogradnje v Gornjem Logatcu.
Kdaj ste ugotovili, da bi bilo potrebno zagotoviti nove prostore za varstvo otrok v Logatcu?
Leta 1997, ko so vrtci morali zaradi pomanjkanja prostora odreči varstvo 85 otrokom, smo ugotovili, da je povpraševanje po prostih prostorih vedno večje. Sprva smo razmišljali v treh smereh: da bi razširili že obstoječi vrtec, da bi preuredili stavbo na Tržaški 105 ali da bi sezidali novo stavbo. Po razmisleku smo se odločili za investicijo, in sicer v Gornjem Logatcu ob OŠ Tabor.
Kdo je izdelal projekt in kdo je dela izvajal?
Pogoja za določitev projektanta sta bila primerna cena in kratek rok za izdelavo potrebnih dokumentov. Na tej osnovi smo izbrali arhitekte ARHIS iz Zagorja, ki so naredili tudi načrte za dom ostarelih v Grampovčniku. Lansko leto so bili projekti izdelani, v poletnih mesecih smo dobili gradbena dovoljenja. Na podlagi razpisa za gradbena dela smo izbrali najboljšega ponudnika, to je bilo podjetje SGP Grosuplje, s katerim smo 9. novembra podpisali pogodbo. Gradbeniki so takoj začeli z deli in po pogodbi so morali končati do 25. avgusta letos - na funkcionalni ključ, kar pomeni, da mora biti objekt praktično vseljiv.
Koliko je znašala celotna investicija?
Celotna investicija je znašala 180 milijonov tolarjev. Ta denar ni šel samo za gradnjo objekta, pač pa tudi za vso opremo v vrtcu in za predelavo kuhinje v OŠ Tabor, ki jo sedaj uporabljata tako vrtec kot tudi osnovna šola.
Kdo je prispeval denarna sredstva za izgradnjo novega vrtca?
Celoten program smo prijavili na Ministrstvu za šolstvo in šport in po dolgem času dobili odgovor, da naj bi prispevali 30% potrebnega denarja, vendar pogodbe še nismo podpisali. Upamo, da jo bomo čim prej, tako da bi Ministrstvo že letos lahko prispevalo del tega denarja. Kako velik bo vrtec?
Površina vrtca bo obsegala 970 kvadratnih metrov, poleg tega pa še zunanje igrišče, ki bo urejeno in ograjeno, tako da razni hišni ljubljenčki ne bodo imeli dostopa. Teh 970 kvadratnih metrov pomeni prostor za šest oddelkov in
dodatno sobo oziroma prostor za približno 120 otrok. En prostor v vrtcu bo namenjen tudi za učilnico Osnovne šole Tabor, ki jo bodo uporabljali predvsem za računalništvo.
Odprtje novega vrtca prav gotovo pomeni tudi nekaj novih delovnih mest?
Ravnateljica VVZ Kurirček Bernarda Treven je naredila razpis za nova delovna mesta, po katerem so izbrali 18 oseb - varuške, vzgojiteljice, kuharje, čistilke in ostale osebe, ki jih bodo v novem vrtcu potrebovali. Problem varstva predšolskih otrok je z novim vrtcem vsaj za nekaj časa rešen. Kaj pa bo, ko bodo ti otroci šli v osnovno šolo? Ali bodo šole lahko sprejele toliko otrok? Zelo težko je napovedati, kaj bo čez nekaj let, koliko družin bo potrebovalo otroško varstvo. Malo lažje je predvideti, koliko otrok bo šlo v šolo. Zato stvari načrtujemo predvsem na področju šolstva. Do leta 2002 se morajo osnovne šole obvezno preoblikovati v devetletne šole. V naši občini smo se odločili, da bomo izkoristili zadnji rok. Osnovne šole bomo morali pre-novititi. Največji poseg bomo naredili v OŠ Tabor. Projekti so že pripravljeni, upamo, da bomo v investicijo lahko šli že prihodnje leto. OŠ 8 talcev naj bi prenovili takrat, ko se bo gradila večnamenska dvorana. Še vedno ostaja vprašanje, kaj naj naredimo s to šolo - ali naj uvedemo dvoizmenski pouk ali pa se morda celo odločimo za gradnjo nove osnovne šole nekje v Logatcu. V OŠ Rovte pa načrtujemo dve novi učilnici.
Petra Trček
ROVTARSKI SREBRNOMAŠNIK
Naš g. župnik, Janez Petrič, je pred petindvajsetimi leti v svojem rodnem kraju, Cerklje na Gorenjskem, pel novo mašo. Štirinajst let je maševal v Vrhpolju, od leta 1990 pa deluje kot dušni pastir v Rovtah. V lepo okrašeni cerkvi, je 11. julija 1999, daroval srebrno mašo. Te slovesnosti sta se udeležila tudi njegov brat in sestra, ter veliko ljudi iz različnih krajev. Naše gospodinje so pripravile veliko dobrot, da smo lahko po maši pogostili vse farane in ostale, ki so prišli k nam. Zelo smo bili veseli ob tem dogodku, g. Janezu Petriču pa želimo velko zdravja in še dolgoletno maševanje med nami.
Urša Modrijan
Neurje pustošilo tudi v logaških gozdovih
22. julija je Logatec zaznamovalo močno neurje s točo. Poleg poškodovanih objektov v samem mestu, je precej škode nastalo tudi v okoliških gozdovih. Močan veter je podiral in lomil drevje. Vetrolom je najhuje prizadel območje Martinj hriba, Loma in Ravnika. V neurju je bilo podrto približno štiridesettišoč m3 drevja, kar predstavlja precejšnjo gmotno škodo, tako zaradi manjvrednih sortimentov, kot zaradi predčasnega poseka. Precej poškodb so zaradi neurja utrpele tudi gozdne ceste. Prve ocene škode v gozdovih znašajo okoli 50.133.000 SIT. Škoda se lahko še bistveno poveča zaradi razmnožitve podlubnikov (lubadarja). Le-ti najprej napadejo podrto in poškodovano drevje, se razmnožijo in kasneje preselijo na zdrava, še stoječa drevesa, kjer napravijo dodatno škodo v obliki "lubadark". Nevarnost razmnožitve podlubnikov je toliko večja, ker med podrtim drevjem močno prevladujejo iglavci - 95% (predvsem smreka). Gozdarji zato opozarjamo lastnike gozdov, da čim prej odpravijo posledice neurja v svojih gozdovih in se pri tem držijo navodil revirnega gozdarja. Pri sečnji iglavcev (sanaciji) je nujno dosledno izvajanje gozdnega reda. Še posebno opozarjamo na previdnost in varno delo pri sečnji in spravilu drevja, poškodovanega v vetrolomu, saj je število nesreč pri tovrstnem opravilu precejšnje. Nenazadnje bi opozoril na še vedno vse prepogost pojav vlačenja sortimentov po gozdnih cestah. Gozdne ceste temu nikakor niso namenjene, saj se tako poslabšujejo razmere na cestah, ki jih je neurje že poškodovalo.
Za vsa potrebna dela in napotke v zvezi z odpravljanjem posledic neurja, preprečevanjem razmnožitve podlubnikov in informacijah o subvencijah ter znižanju davka na katastrski dohodek zaradi posledic neurja, se lahko obrnete na svojega revirnega gozdarja, oziroma na sedež krajevne enote Logatec, Zavoda za gozdove Slovenije na Tržaški cesti 19 a.
BoštjanJurjevčič, univ.dipl.inž.gozd.
4fe
Da škoda po neurju ne bo še večja ...
stran 4
Gradnja vodovoda na Zavratcu in Medvedjem brdu HHj se končuje ...
stran 3
Darilo za 40 let: nov vrtec za 105 otrok...
stran 2
Območna gospodarska zbornica Ljubljana -Združenje podjetnikov ljubljanske regije in Območna obrtna zbornica Logatec prirejata 23.9.1999, ob 18. uri v dvorani Knjižnice Logatec seminar na temo
DRUŽINSKO PODJETNIŠTVO.
Predaval bo mag. Jaka Vadnjal
stran
novice
Se razvojni oddelek •••
Na nov vrtec smo Logatčani čakali kar nekaj let. Vsi smo se zavedali problema otroškega varstva, saj dosedanje zmogljivosti vrtcev niso bile dovolj za vse, ki bi ga želeli obiskovati. Kaj odprtje nove enote VVZ Kurirček v Gornjem Logatcu pomeni za družine, ki potrebujejo varstvo za svoje otroke?
Veliko. Sama se izredno veselim novega vrtca, saj ni težje stvari kot reči staršem, ki potrebujejo varstvo, da ni prostora za njihovega otroka. Zadnje dve leti smo odklanjali okrog 90 otrok, letos pa smo sprejeli skoraj vse. V nov vrtec je prišlo stopet otrok, ki so razporejeni v štiri oddelke po štirinajst dojenčkov in dva oddelka, v katerih je po štiriindvajset predšolskih otrok. Vrtec, tak kot
je bil načrtovan, z dvema oddelkoma dojenčkov in štirimi oddelki starejših otrok, bi lahko sprejel več varovancev. Vendar so potrebe staršev pokazale drugače in zato smo v pritličju eno sobo prilagodili za najmlajše. Spodaj so sedaj tri sobe za dojenčke, v nadstropju pa ena za dojenčke in dve za predšolske otroke. Skupina otrok, ki bodo drugo leto šli v malo šolo, je po starosti nekoliko mešana. Med drugim tudi zato, ker je v novem vrtcu nekaj naših varovancev iz dolnjelogaškega vrtca. Večinoma so to starejši otroci iz Gornjega Logatca, katerim smo dali možnost, da obiskujejo novi vrtec, ki jim je bliže.
Ob otvoritev novega vrtca smo se hkrati tudi spomnili na štirideset let predšolske vzgoje v Logatcu, o čemer bo tudi razstava v Kajžici.
Zakaj je po vašem mnenju v zadnjih letih prišlo do tako povečanega povpraševanja po prostih mestih v vrtcu?
V Logatcu so se stvari začele spreminjati predvsem od osamosvojitve. Ko je bil ustanovljen župnijski vrtec, se je pokazalo, da ni dovolj otrok, ki bi zasedli vsa prosta mesta v vrtcu. Mislim, da je bil vzrok za to tudi osamosvojitev, ljudje so se iz Logatca izseljevali, otroci so odšli v osnovno šolo, novih otrok, ki bi potrebovali varstvo, pa ni bilo. Sčasoma je v vrtec prihajalo vedno več prošenj in pokazala se je potreba po hitrem reševanju problema. Odkloniti smo morali približno 30 otrok, samo dve leti smo sprejeli vse otroke. Vendar smo tudi tista leta, ko smo morali prošnje zavračati, med letom sprejeli še nekaj otrok. Stvari so se vedno še spreminjale, nekateri starši so iz različnih vzrokov vzeli otroka iz vrtca - morda so se preselili iz Logatca, izgubili službo, bili na porodniški ali bolniški, mi pa smo lahko pomagali staršem, ki so resnično potrebovali varstvo za svoje otroke. Ko pa so videli, da se vrtec zaradi tega ni dosti pocenil, so začeli otroke puščati v vrtcu tudi v takih primerih in tako nismo mogli sprejeti čakajočih otrok. Tako so skupine počasi postajale heterogene - otroci v eni skupini niso bili več iste starosti, pač pa je bila med njimi enoletna ali dvoletna razlika. Ko so ti otroci šli v malo šolo, se je seveda zgodilo, da je polovica skupine odšla v malo šolo, druga polovica pa ne. Struktura skupin se je začela tako spreminjati, da sedaj ne gredo več celi trije oddelki v malo šolo, ampak vedno ostane nekaj otrok. To pa pomeni, da moramo včasih sprejeti kakšen oddelek otrok manj. Problem lahko nastane tudi, ko se starši z dvema otrokoma preselijo v Logatec, v vrtcu pa lahko sprejmemo samo enega otroka, ker v določeni starostni skupini ni prostora ali ima kakšen drug otrok prednost.
Še nekaj je po mojem mnenju vplivalo na tako veliko število otrok. V Logatcu in okolici se je namreč v letih 1972, 73, 74, morda še 76 rodilo zelo veliko otrok. Ti so sedaj lahko že starši in nekaj otrok te generacije je že v našem vrtcu.
Po katerih kriterijih sprejemate otroke?
Vrstni red določa komisija za sprejem, ki pre-
gleda in oceni vse prošnje, ki jih dobimo čez leto. Odločajo se na osnovi tega, ali ima otrok že bratca ali sestrico v našem vrtcu - tako rešimo problem ene družine; na prednost pri sprejemu vplivajo tudi socialne in zdravstvene razmere ter zaposlenost obeh staršev. Kakor sem že omenila, dogajalo se je, da je do sprememb prihajalo tudi med letom, vendar jih zadnja tri, štiri leta ni bilo.
Glede na veliko število otrok, ki jih je sprejel nov vrtec, ste morali zaposliti tudi več vzgojiteljic. Torej so se z odprtjem vrtca pojavila tudi nova delovna mesta. Koliko vzgojiteljic ste na novo zaposlili? Zaposlili smo dvanajst pedagoških delavcev, od teh nekaj več pomočnikov vzgojiteljev, saj so v našem vrtcu že delale vzgojiteljice na mestu pomočnika in so sedaj dobile priložnost, da so napredovale in prišle do svojega dejanskega poklica. Na novo sprejeti delavci so večinoma iz Logatca.
Nekatere vzgojiteljice iz dolnjelogaškega vrtca prihajajo v Gornji Logatec. Kako to?
Ker nismo želeli, da bi čisto vsi začeli na novo delati s stopetimi otroki, smo v našem vrtcu povprašali, katera vzgojiteljica bi želela delati v gornjelogaškem vrtcu. Prednost so seveda imeli zaposleni, ki živijo v Gornjem Logatcu. Tako je v novem vrtcu od začetka nekaj otrok in tudi nekaj vzgojiteljic iz VVZ Kurirček. '
V novem vrtcu je šest oddelkov otrok. Le-ti se ne bodo igrali samo v svojih sobah, zato jim je namenjeno igrišče za vrtcem, v vrtcu pa celo večnamenski prostor, ki ga boste uporabljali skupaj s šolo. Kaj se bo dogajalo v tem prostoru?
Prostor je oblikovan kot nekakšna telovadnica.
V letošnjem letu bo šola imela nekoliko več možnosti za uporabo telovadnice, ker je v vrtcu veliko majhnih otrok, ki ne bodo veliko telovadili. Drugo leto bodo ti otroci večji, tako da bomo v telovadnici preživeli kakšen dan več. Sicer pa se bomo o tem še pogovorili z ravnateljem osnovne šole. Zaradi higienskih razlogov bo čiščenje telovadnice prevzel vrtec, saj zahtevajo majhni otroci še posebno pozornost glede čistoče prostora in naprav, ki jih bodo uporabljali. Zato bi bilo dobro, da bi vrtec uporabljal večnamenski prostor dva ločena dneva, saj bi tako čistilka prostor in igrala lahko res primerno očistila.
V Logatcu je težko najti prostor za razne rekreacijske aktivnosti, saj sta telovadnici osnovnih šol precej zasedeni. Morda tudi vi razmišljate, da bi večnamenski prostor oddajali v uporabo zunanjim skupinam?
O tem še nismo razmišljali. Šole telovadnice res oddajajo, mi pa imamo tudi v popoldanskih urah svoje interesne dejavnosti - ples, glasbo in podobne stvari. Največji razlog, zaradi katerega dvomim, da bomo prostor oddajali, je seveda higiena, kajti zjutraj mora biti telovadnica za naše otroke pripravljena, to se pravi čista. V našem vrtcu smo že imeli aerobiko za starejše gospe, vendarle starši otrok s tem niso soglašali. Poleg tega bodo v prostoru, če že ne dragocene, pa vsaj drage igrače, za katere ne bi želeli, da se poškodujejo ali uničijo.
Kakšne interesne dejavnosti nameravate otrokom ponuditi v popoldanskem času?
Trenutno še težko govorim o tem, saj je veliko odvisno od želja staršev; od tega, kaj se bo ekipa zaposlenih dogovorila med seboj in skupaj s starši. Imamo pa že nekaj idej. V programu, ki ga vzgojiteljice izvajajo dopoldne, so že vse oblike estetskega izražanja -glasba, ples, likovne dejavnosti, preprosta oblikovanja. Takšne in podobne stvari bi organizirali tudi v popoldanskih urah, namenjene pa bi bile otrokom, ki bi si tega želeli, ali pa imajo smisel za to. V prihodnosti bi morali razmišljati tudi o tem, kaj ponuditi tistim otrokom, ki niso v vrtcu. Se vedno nismo sposobni organizirati dodatnih aktivnosti v dopoldanskem času, popoldne pa bi jih morda lahko. Za to moramo imeti primerne ljudi in primeren program. Potrebujemo še nekaj časa, da se v novem vrtcu spoznamo med seboj. Vsa organizacija bo nekaj časa na preizkušnji, odzivali se bomo predvsem na življenje in potrebe v novem vrtcu.
Vrtec in OŠ bosta imela tudi skupno kuhinjo, le da bo le-ta v osnovni šoli. Kako poteka pripravljanje obrokov v prenovljeni kuhinji?
Šola kuha za svoje potrebe, mi pa za svoje. Morda se bo zgodilo, da bomo kakšen dan pripravljali isto jed, vendar bo to samo poenostavilo delo za tisti dan. Za to smo se odločili iz večih vzrokov. Eden je ta, da vrtec svojim varovancem vsak dan nudi štiri obroke: zajtrk, dopoldansko malico, kosilo in popo-
ldansko malico. Drug vzrok je, da bi bilo vodenje kuhinje, kjer bi pripravljali toliko šolskih in še dodatnih obrokov za vrtec, izredno težavno delo. Prevzem take kuhinje bi zahteval še dodatnega človeka, vodjo prehrane, ki bi sestavljal uravnoteženo prehrano za vse otroke. Sedaj jedilnike sestavlja vodja naše kuhinje. Še en razlog je - zahtevnost predšolskega otroka glede prehrane. Otroci ne potrebujejo močne hrane, pač pa morajo v štirih obrokih dobiti vse potrebne snovi, ki jih njihovo telo potrebuje. Prehrana je v vrtcu vključena v sam program, zato mora biti zdrava in pestra.
Torej sta v istem prostoru dve kuhinji -šolska in vrtčevska, vsaka pa ima svoje kuharje?
Zaposlili smo dve kuharici in pomočnika kuhinje, dva pomočnika pa pripravljata obroke. V vrtcu imamo še tako imenovano satelitsko kuhinjo, v kateri je shranjen jedilni pribor in podobne stvari. Naloga pomočnika kuhinje je bolj vezana na to satelitsko kuhinjo, kjer skrbi za red in čistočo pribora.
V vrtcu pa ostaja neizkoriščen še en prostor. To je soba v nadstropju, ki je sicer namenjena za varovance vrtca, ker pa ste za dojenčke priredili sobo v pritličju, ta ostaja prazna. Kako jo nameravate uporabiti?
Soba v nadstropju nam bo lahko služila za interesne dejavnosti, morda pa bomo v njej imeli malo šolo, s katero smo zadnja leta gostovali v osnovni šoli na Taboru. V vrtcu je za malo šolo vsekakor bolj primeren prostor, tu bi imeli otroci svoj prostor, pohištvo in igrače, svoje izdelke bi lahko razstavili. Letos bomo poizkusili vključiti tudi vozače. Otroke iz male šole, ki so prihajali iz Petkovca, Medvedjega brda in Žibrš, smo namreč vozili v dolnje-logaški vrtec. Sedaj pa jih bomo v novega, kar bo za njih bližje, bili pa bodo tudi v okolju, kjer bodo pozneje obiskovali osnovno šolo.
Ali bo cena varstva v novem vrtcu enaka kot je v VVZ Kurirček?
Tega še ne morem reči zagotovo. Trenutna načrtovana cena je ista kot v našem vrtcu. Ker pa se z novim kadrom spremeni struktura izobrazbe zaposlenih, njihova delovna doba in morda še kaj, v tem trenutku ne morem napovedati, kako bo to vplivalo na koeficient, ki ga določi Ministrstvo za šolstvo in šport. Vedeti moramo tudi, koliko otrok bo dejansko vstopilo v naš vrtec, oziroma koliko jih bo pri nas dejansko ostalo. Lahko se zgodi, da bo cena drugačna, morda višja.
Vrtec v Gornjem Logatcu je enota VVZ Kurirček. Ste mu že izbrali ime?
Pravzaprav še ne. O tem smo se pogovarjali na seji sveta, kjer smo se strinjali, da ostane Vrtec Tabor. Nismo imeli časa, da bi spraševali starše in otroke. Morda bo čas prinesel kakšno novo idejo. Mislim, da mora ime nastati iz okolja in življenja otrok.
V Logatec se že kar nekaj časa priseljuje precej ljudi in tudi v prihodnje verjetno ne bo dosti drugače. Ali to morda pomeni, da lahko vprašanje otroškega varstva zopet postane problem?
Kaj bo v prihodnje, ne vem. Trenutno smo v obeh vrtcih polno zasedeni. Ostalo nam je nekaj prošenj, ker nismo sprejeli čisto vseh otrok. September je mesec, ko se nekateri starši ponavadi še odločijo, da otroka le ne bodo vpisali v vrtec, in mislim, da bomo takrat ugodno rešili tudi ostale prošnje. Nekaj prošenj imamo že za leto 2000, vendar še ne morem napovedati, ali jih bo veliko več, kot jih bomo lahko sprejeli. Najbolje bi bilo, če skupine septembra ne bi bile čisto polne, tako da bi lahko med letom pomagali družinam, ki bi zašle v težko rešljive situacije. Če pa bo stanovanjska gradnja v Logatcu napredovala s takšno hitrostjo kot sedaj, se lahko pojavi še kakšna težava, vendar menim, da bo rešljiva z uvedbo devetletke, natančneje, ko bodo otroci šli v šolo pri šestih letih. Takrat naj bi bili oddelki v vrtcih manjši in sicer po dvanajst dojenčkov in po dvaindvajset starejših v skupini.
Vi sami pa že dolgo časa gojite željo, da bi v Logatcu poskrbeli še za nekatere otroke. Za kaj gre?
Že dolgo si želim, da bi Logatec imel razvojni oddelek, kateri bi vključeval otroke z drugačnimi potrebami. Logatec bi tak oddelek potreboval, saj staršem otrok ne bi bilo potrebno voziti na Vrhniko ali kam drugam. Na občini smo se že pogovarjali o tej možnosti, vendar rešitve ne vidimo prej kot takrat, ko bo v vrtcu precej manj otrok. Takrat bi en prostor lahko namenili za te otroke.
Petra Trček
Vrtec so otvorili Janez Nagode, župan Logatca, Alenka Taštanoska, državna sekretarka Ministrstva za šolstvo in šport ter Stanislav Brenčič, poslanec Državnega zbora.
Otroci iz vrtcev logaške občine so skupaj s svojimi
vzgojiteljicami pripravili prisrčen program; na otvoritvi so recitirali, peli in plesali, vsem navzočim pa je zapel tudi otroški pevski zbor.
Otvoritev novega vrtca
V petek, 3. septembra je bila otvoritev novega vzgojno varstvenega zavoda Tabor v Gorenjem Logatcu. Ob odprtju je Alenka Taštanovska, državna sekretarka Ministrstva za šolstvo in šport povedala: "Z odprtjem novega vrtca se v Logatcu odpira novo poglavje, ko boste v vaši občini otrokom nudili tisto, kar jim želimo po celi Sloveniji." Logaški župan Janez Nagode pa so je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so s svojim delom in idejami pripomogli k izvedbi projekta novega vrtca. Vrtec, ki meji na gornje-logaško osnovno šolo je v ponedeljek, 6. septembra sprejel 105 otrok, od tega 56 dojenčkov in 48 predšolskih otrok.
Za drugaeii**> mladost
Zadnje avgustovske dni je osrednji slovenski dnevnik objavil enega od statističnih podatkov o prisotnosti narkomanije v Sloveniji. Logatec je bil prikazan z zaskrbljujoče velikimi številkami in se je pojavil ob boku veliko večjih slovenskih mest kot so Brežice, Kranj in celo Maribor. Prepričana sem sicer, da smo si v Logatcu že davno nehali zatiskati oči pred problemom narkomanije in da strokovne službe, ki pomagajo zasvojenim in staršem, delajo izjemno dobro in učinkovito. Mnogokrat nas v tem dajejo celo za primer drugim. Je pa res, da je to samo del zgodbe. Tisti zadnji in da se premalo ukvarjamo z začetkom.
Pravzaprav veliko časa preživim z mladimi in povem vam, da sem vesela, ker sem odrasla. In zadovoljna, da sem odraščala v času in kraju, kjer smo mladi imeli prostore in voljo, da kaj naredimo. Kako velike so stiske in radosti odraščanja vedo samo tisti, ki odraščajo. Mnogi izgubijo pravo smer, a najhuje je, da se izgubijo v praznem prostoru pred našimi očmi. Velik del svojega časa mladi preživijo v šolah, mnogi se ukvarjajo tudi s kulturnimi, športnimi in še kakšnimi razvedrilnimi dejavnostmi. Potrebujejo pa tudi čas za sproščanje, druženje, za življenje z vrstniki. In kje v Logatcu lahko uresničujejo to svojo potrebo? Na ulici, v parku, pred knjižnico ali kinom in v gostinskih lokalih. Tu srečujejo prijatelje, spoznavajo življenje, rešujejo probleme s starši in šolo in doživljajo ljubezeni ... Pa ni povsod tako. Na Vrhniki so odločujoči korak do Mladinskega centra Zakon, sicer naredili mladi sami, v Cerknem, kjer so mladinski center odprli pred kratkim, jim je pomagala občina, tudi v Celju so mladi dobili nove prostore. V Logatcu pa ... Nimamo niti osnovnih prostorskih in kadrovskih pogojev ... Nimamo zaposlenega na področju preživljanja prostega časa ... Nimamo namenskega denarja ... Nimamo profesionalca na področju kulture ... Nimamo športnega centra ... Nimamo volje ...? Zgodba brez konca ali s koncem, kakršnega poznamo z začetka tega razmišljanja. Logatec je že zdavnaj postal kraj z mestnim načinom življenja. Nimamo sicer še vsega udobja, ki naj bi ga nudilo mesto svojim prebivalcem, zagotovo pa imamo vse probleme: komunalne in prometne, stanovanjske in arhitekturne, storitvene in tiste, ki so povezani z oskrbo, šolo in preživljanjem prostega časa.
In tudi probleme z mladimi, z nasiljem in drobnimi kriminalnimi dejanji. Bolj in bolj in čas je, da nekaj storimo.
Morda samo toliko, kot sta ob začetku poletja storila Krajevna skupnost Naklo in gospod Berto Menard. Koncert z naslovom Z glasbo v poletje je sicer predstavil na novo organizirano skupino Mustangi, bil pa je koncert na prostem za mlade in tiste, ki imajo radi glasbo.
Ponudil je večer organizirane zabave in to je to. Le več takih bi moralo biti. Tudi v jeseni in pozimi. In mladost bo zagotovo dragačna.
bn
l Po stopinjah odločnosti v novo tisočletje
Trideset animatorjev ponudilo pomoč
■ V naši župniji smo ustanovili Mladinski center v letu 1994. Začeli smo v skromnih razmerah. Na voljo smo \ " imeli samo en prostor. Vanj smo stlačili ročni nogomet, biljard, TV z videorekorderjem, radio-stolp,
■ različne igre, oglasno desko ipd. Počasi smo dejavnost razširili tudi v telovadnico osnovne šole, naravo, ] \ obiske različnih kulturnih prireditev in športno-rekreativnih programov. Obiskali smo tudi različne
* prijateljske mladinske skupine. Včasih je bil poudarek bolj na pošolski mladini. V zadnjem času prihaja k l našemu programu tudi vedno več osnovnošolcev in tistih, ki z župnijsko skupnostjo niso povezani, radi pa
■ sodelujejo v programih župnije. Letos želimo delo Mladinskega centra povečati. Razmišljali smo o l organizaciji nekaterih delavnic, ki bodo dopolnile dosedanjo obliko dela in povečale možnosti tudi tistim, j
* ki v programih šole in drugih občinskih organiziranih skupin ne sodelujejo. V letu 1999/2000 nas bodo ! I bogatile naslednje delavnice: pritrkovalska, literarna, slikarska, foto, video, glasbena, naravoslovna,;
* lutkarska, molitvena, športno-rekreativna, spremljanje umirajočih, Nazaret, skavti. Iz ponudbe je i . razvidno, da bodo skupine lahko tudi medgeneracijske - tudi za odrasle. Cilji delavnic so predvsem trije: [
* osebna rast sodelujočih, graditev občestva (prijateljevanje) in služenje skupnosti (uresničevanje konkretnih nalogi. 1 » Poleg že utečenih lokacij in prostorov bomo uporabljali tudi prostore katoliškega prosvetnega doma na Griču, ki bo , J počasi postal (po obnovil tovrstno središče življenja in druženja v našem kraju. Trideset animatorjev je pripravljenih pri 1 ' tem pomagati, za kar se jim že v naprej zahvaljujem. Za začetek zagotavljam vso podporo, tudi z denarnimi sredstvi, da bi ' » ponudba le našla odziv pri Vas, ki Vam ni vseeno, kakšno bo prihodnje obdobje - začetek tretjega tisočletja - v našem
■ kraju. Ne pozabimo, kaj piše na vrhu stopnišča k Prosvetnemu domu: DOMOVINI SINOVI. BOGU OTROCI. NIKOMUR I HLAPCI.
■ Vse informacije in podatke o delavnicah lahko dobite v ta namen izdani brošuri "Mladinski center sv. Nikolaja". Na voljo
* vam je brezplačno v: Mladinskem centru sv. Nikolaja ter žunnišču sv. Nikolaja.
fyxt'< novice
J
t
Razliko opazi le strokovnjak
OKNA IZ UMETNIH SNOVI
V zadnjem času opažamo, da so prebivalci SZ Evrope (Avstrija, Nemčija) korenito spremenili svoj pogled na svet. Ljudje se vračajo nazaj k naravi, zaradi preteče gospodarske recesije se močno uveljavlja varčevanje na vseh področjih. Ena zanimivejših sprememb je tudi manj odklonilen odnos ljudi do umetnih snovi v svetu, ki nas obkroža. Še pred desetimi leti skoraj ni bilo mogoče najti človeka, ki bi v svojo hišo vgradil drugačna okna od lesenih. "Plastike v bajto pa že ne!" Hkrati pa nas ni prav nič motilo, da so avtomobili postajali napol plastični, da so usnjeni podplati na čevljih postajali vse večja redkost. Tudi na trgu stavbnega pohištva smo pred leti opazili nenavadne spremembe. Prodaja lesenih oken, ki je bila do tedaj v izrazitem vzponu, se je umirila. Na drugi strani pa se je močno povečala prodaja oken iz trdega PVC materiala (ki ima v notranjosti votlega profila jeklene ojačitve). Ker je bil upad zaposlenosti v nemški industriji precejšen, se je država lotila obnove starih mestnih jeder, da bi z vzpodbujanjem investicijskih del v javnem sektorju omilila hudo brezposelnost. Pričeli so obnavljati stare zgradbe ter urejati pločnike. V velikih mestih, kjer vlada velika onesnaženost zraka, so namesto lesenih oken v zgradbe pričeli vgrajevati okna iz umetnih snovi. Ta okna brez problema zdržijo tudi do 50 let, vzdrževanja pa praktično ne potrebujejo. Vanje so vgrajena le še termoizolacijska stekla, ki so pri nas med ljudmi bolj znana kot "termopan". S tem so se povečali prihranki pri vse dražji energiji, manj se kuri, zato je zrak manj onesnažen. Ko pa se stanovalci naveličajo starih PVC oken, se enostavno samo iz njih pobere steklo, PVC pa zmelje in ponovno uporabi za vrečke, plastenke, posode, itd. Tako zopet zmanjšujemo onesnaževanje okolja. Nove trende so opazili tudi v logaškem KLI-ju, saj je Nemčija njihov največji evropski trg. Pred približno tremi leti so se odločili in v okviru hčerinskega podjetja Galanterija odprli obrat za izdelavo oken iz PVC-ja kot dopolnilni program obstoječi proizvodnji oken. Projekta so se lotili premišljeno, saj je bilo potrebno uskladiti kar nekaj pomembnih, večinoma neznanih dejavnikov: planirano prodajo, razpoložljiva sredstva, prostore, ljudi, znanje ... Novega proizvodnega programa niso močno promovirali, kljub temu pa se je promet vsako leto podvojil. Letos načrtujejo s prodajo PVC stavbnega pohištva zaslužiti že 400 mio SIT. Dobavitelj profilov, iz katerih izdelujejo PVC okna, je nemško podjetje Kommerling, ki velja za največjega in najbolj priznanega proizvajalca tovrstnih profilov v Evropi. KLI-jeva poslovna usmeritev je izdelovanje lepega, kakovostnega in raznovrstnega PVC stavbnega pohištva. Izkušnje so pokazale, da večina ljudi sploh ne ve, kako izgledajo okna iz umetnih snovi. Razliko opazi le strokovnjak ali izkušeno oko, nepoznavalci pa so prijetno presenečeni, ko potrkajo po okviru. Imitacija lesa je pri taki izvedbi tako popolna, da le pogled od blizu zazna razliko.
Okna iz umetnih snovi so v vseh pogledih enaka lesenim, le da niso iz lesa. Poleg tega ne potrebujejo vzdrževanja, zaradi velike trajnosti pa se jih potrošnik naveliča prej , kot pa jih "vzame vrag"!
J.P.
Skupščina delničarjev KLI Logatec
USMERJENI V VIŠJI CENOVNI RAZRED
Konec avgusta je bila druga seja skupščine delničarjev, ki se jo je udeležilo 66% upravičencev. Skupščina je obravnavala predvsem poslovanje v letu 1998, ki je bilo usmerjeno predvsem v stabilizacijo in tržno prestrukturiranje. Med pomembnimi projekti zlasti izstopa izgradnja nove lakirnice v proizvodnji stolov, ki je ekološko izredno dovršena in je dobila pohvalo tudi s strani inšpekcije dela. Prizadevanja za dvig kvalitete se odražajo tudi v projektu pridobivanja standarda kvalitete ISO 9001. Tržno prestrukturiranje posega na vsa področja in se odraža tako pri stolarni, kjer kolonialni program počasi stagnira in se veča delež modernejših programov, kot tudi v programu stavbnega pohištva, kjer se povečuje delež oken in vrat iz umetnih snovi. Zato so letošnja načrtovanja usmerjena predvsem v izdelke višjega cenovnega razreda, boljši servis kupcev in kvaliteto izdelkov. Ti procesi so podprti tudi s prenovo informacijskega sistema. Skupščina je brez posebne razprave sprejela predlagano letno poročilo o poslovanju družbe za leto 1998, po predlogu uprave, in na podlagi poročila o opravljeni reviziji računovodskih izkazov za leto 1998 ter pozitivnega mnenja nadzornega sveta. Prav tako je potrdila, da ostane izguba v višini 115 milionov nepokrita in da ostane še vedno finančni revizor KPMG Slovenija, d.o.o. Ljubljana.
A.Č.
1
GRADNJA VODOVODA SE KONČUJE
Zavratec ■ kraj. kjer njegovi prebivalci že tretje leto čakajo na dan, ko naj bi iz vasi odpeljali, pred 38. Jefi v vegasto vojaško kaverno na črno odložene, radioaktivne odpadke.
Že pred časom so zahtevali odškodnino za to nezaslišno dejanje, ki zmanjšuje kakovost bivanja. Država je končno le priznala svoj greh in se odločila za odškodnino prebivalcem pomagati pri izgradnji vodovoda, saj se sedaj vaščani z vodo oskrbujejo le iz kapnic.
Pred več kot dvema letoma začeta gradnja vodovoda se počasi končuje. Nared je že zajetje s črpališčem pod Vehršami, zgrajena sta vodohrama na Mravljišču in v Zavratcu ter primarni vod v celoti. Kmalu bodo pričeli s priključevanjem posameznih hiš na omrežje. Gradnja se je nekoliko zavlekla zaradi spremembe trase, ker naj bi vodo iz tega vodovoda dobili tudi prebivalci Medvedjega brda in tako so se stroški gradnje povečali. Problem odvoza radioaktivnih odpadkov še vedno ni rešen. Nanj vztrajno opozarja idrijski poslanec Samo Bevk. Še vedno neuspešno, kljub zagotovljenemu denarju za rešitev tega vprašanja. Zgrajeno skladišče v Podgorici še vedno ni pripravljeno sprejeti zavraških odpadkov. Zavratčani pa ne čakajo križem rok. Lotili so se obnove vasi, kmalu bodo dobili neoporečno pitno vodo in asfaltirajo vaške poti. Kot ena izmed redkih krajevnih skupnosti so tudi izglasovali samoprispevek. Razmišljajo tudi o turizmu na vasi. Nedavno so s pomočjo idrijske občine asfaltirali lokalno cesto skozi Potok do občinske meje z Logatcem, ki pelje od Zavratca proti Medvedjemu brdu. Vse to opravljajo v upanju, da bodo v skorajšnje novo tisočletje stopili brez more, ki nanje že skoraj štirideset preži iz divjega odlagališča nad vasjo.
Franc Bogataj
Prodaja na domu?
NE, HVALA!
Skorajda ni minil teden ali dva, da me v tistih dopustniško obarvanih poletnih dneh, ne bi zmotil (pa čeprav le pri lagodnem poležavanju) meni nepoznan osebek, ki mi je na vratih ponujal pridelke, za katere lahko upravičeno domnevam, da so zrasli na domači njivi oziroma v domačem sadovnjaku. Ko sem ga odslovila z besedami kot npr. da res ne potrebujem pet, kaj šele deset kilogramske vreče ponavadi kar BIO (!) krompirja, se je ta, še preden sem dobro zaprla vrata stanovanja, z nič manjšo vnemo odpravil naprej - od vrat do vrat, od nadstropja do nadstropja ... Potem sem lahko samo še prisluhnila odpiranju in zapiranju vrat, ki so si sledila kot po tekočem traku. Pa da ne bom do koga krivična. Nimam v mislih samo pridelovalcev krompirja ali breskev, tu so še razni akviziterji, da prebrisanih zastopnikov raznih založb, ki tako ali tako nikoli nič ne prodajajo, sploh ne omenjam.
Naj omenim, da so bili nekateri izmed njih bolj "bistre glave" in si niso delali odvečnih poti. Že pri vhodu so planili po vseh zvoncih, nato pa nam kar iz pritličja dali vedeti, s kakšnimi nameni so se sploh znašli v našem bloku. Prisežem, da bi jih slišala dovolj dobro tudi, če bi bili za polovico manj glasni, kajti po jakosti njihovih glasov se zdi, kot da so naše domove ujete med štiri stene, zamenjali za prostrane jase pohorskih gozdov.
V takšnih situacijah, ko poskušam biti čim bolj človeška (čeprav priznam, da mi to ne uspe vedno najbolje), se vedno znova sprašujem, če so takšne prodaje, včasih kar brez računov, (da na kakšen DDV sploh ne pomislim) cena, ki jo vsi skupaj plačujemo za vso demokracijo pa kakršnakoli naj si že bodi v tej naši deželi na sončni strani Alp.
Verjetno je to zato, si mislim, ker je svoboda in se nekaterim zdi, da jim nihče ne more preprečiti njihovega (motečega) početja za doseganje ciljev, ki so si jih pač zastavili. Ali pa jih morda kaznovati, ker ti pridejo v goste tako nepovabljeni in vdrejo s svojim glasnim hupanjem, napevi narodno zabavne glasbe ali pa kar cvilečim piskanjem v naše domove ravno takrat, ko si jih najmanj želimo. (Vsi drugače misleči; sprejmite tole razmišljanje kot izziv in se nam oglasite v uredništvo, saj bomo veseli Vaših pogledov na to temo.) Vedno znova, ko je teden spet naokoli in jih zaslišim, se mi zazdi, da je čas, ko raznim "FROSTOVCEM" in njim podobnimi ponovno spet padejo cekini v žep. Sprašujem Vas ali je vse skupaj le šola strpnega življenja tu med nami ali pa gre za pojav, ki je času in kraju v katerem živim, v celoti nemoteč in čisto sprejemljiv?
Do takrat pa, ko bom lahko prebrala kakšno Vaše mnenje, pa za bolj prijazna srečanja ob invazijah raznih prodajalcev v naša naselja le tale misel neznanega avtorja: "Večje strpnosti, manj je nestrpnosti. Manj je nestrpnosti, več prostora ostane za lepe poglede in vzpodbudne besede." Pa čim več lepih pogledov!
Lidija Oštir
Adriaplin
d.o.o.
Adriaplin d.o.o. Ljubljana podjetje za distribucijo zemeljskega plina, ki je v Občini Logatec končalo prvo fazo izgradnje plinovodnega omrežja,
VABI
na svečano zaplinjanje plinovodnega omrežja v Logatcu
v petek, 10, septembra 1999, ob 18. uri
na parkirnem prostoru stanovanjskega bloka na
Tovarniški 18, v Logatcu.
Veselimo se vaše prisotnosti!
usponapddtamom za MePZ ADORAMUS
26. september 98 - sodelovanje na 10. festivalu cerkvene glasbe (Cerklje na Gorenjskem)
24. oktober 98 - sodelovanje na tekmovalni reviji študentskih pevskih zborov (Škofljica)
28. november 98 - dobrodelni koncert v kulturnem domu v Sori
5. in 6. december 98 - opereta "Miklavž prihaja" (N. dom Logatec) 8. december 98 - ponovitev operete (Zavod za slepe in slabovidne Ljubljana)
12. december 98 - ponovitev operete (Kulturni dom Vrhnika)
2. januar 99 - prepevanje v Domu Marije in Marte in v Domu Sv. Jožefa
3. januar 99 - petje taizeiskih kanonov za mir (farna cerkev Sv. Nikolaja)
17. januar 99 - nastop pri frančiškanih (Ljubljana)
6. februar 99 - koncert ob kulturnem prazniku skupaj z Logaškim oktetom (Narodni dom Logatec)
11. februar 99 - koncert v Zavodu Sv. Stanislava (Ljublja-na-Šentvid)
3. marec 99 - glasbeni matineji za OŠ S talcev in OŠ Rovte (Narodni dom Logatec)
20. marec 99 - sodelovanje na občinski reviji odraslih pevskih zborov (Narodni dom Logatec)
18. april 99 - predtekmovalni nastop (farna cerkev Sv. Nikolaja) 24. april 99 - sodelovanje na 16. Državnem tekmovanju NAŠA PESEM (Unionska dvorana Maribor)
29. maj 99 - 4. DOMAČI VEČER (Narodni dom Logatec)
20. junij 99 - prepevanje pri spominski maši za pobite pri vojni (Kočevski Rog)
16. julij 99 - NOVA MAŠA (trg pred farno cerkvijo Sv. Nikolaja)
Poleg vseh naštetih nastopov je MePZ ADORAMUS redno dvakrat mesečno in za vse večje praznike in slovesnosti prepeval pri bogoslužju v farni cerkvi Sv. Nikolaja. Na skupno življensko pot pa so s svojim petjem pospremili štiri zakonske pare.
Urška Celarc
"Dobrodošli na Notranjskem." Kmalu nas iz postojnske smeri, na dobrih dvesto, tristo metrov - tik pred naseljem Grčarevec, kar trikrat pozdravijo table, ki označujejo vdor cestišča. Res so vsi trije vdori po vseh predpisih in zakonih označeni s tablami Pozor! in Delo na cesti!, vendar se vseeno zdi, da že predolgo stoje tam. Z delom namreč nihče niti ne prične, kaj šele, da bi razmišljali o zagatah voznikov, ki se zaradi gneče na avtocesti odločijo za vožnjo po stari cesti. In: Dobrodošli ... lahko razumejo tudi kot posmeh.
(LM.)
Ob petnajstletnici Modelarsko maketarskega kluba Logatec so njegovi člani v logaški Galeriji Tržnica pripravili razstavo letalskih modelčkov. Samo Štempihar je odgovarjal na naša radovedna vprašanja. Njegovi odgovori so bili zelo hudomušni, med drugim je dejal: "Včasih žena kakšno uro ali dve kuha mulo, takrat grem sestavljat modelčke. Ko se vrnem, je mula že skuhana." Sestavljanje modelčka letala iz prve svetovne vojne zahteva približno 17 ur dela. Koliko časa in kolikokrat mora žena kuhati mulo, da je modelček sestavljen - izračunajte sami. Recept pa je: vključitevvMMK.
(M. L.)
AVTO SE JE ZALETEL V MOST
V Kamniku je bilo 12. junija 1999 četrto regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Preverjanja se je udeležilo trinajst ekip iz ljubljanske regije, med njimi tudi ekipa iz Logatca. Preverjanje je bilo organizirano v obliki poučne vaje. Na prvem delovnem mestu, ki je bilo pri mostu v Stranjah, se je osebni avtomobil zaletel v most. V avtomobilu so bili trije poškodovanci in ena depresivna oseba. Na drugem delovnem mestu je ekipa reševala ponesrečence v stavbi, porušeni zaradi potresa (apnenca v Stranjah). Najbolj zahtevno je bilo tretje delovno mesto na dvorišču Kemijske industrije Kamnik. Tu je prišlo do eksplozije, prisotni so bili nevarni nitrozni plini, poškodovane so bile tri osebe. Njihovo reševanje je zahtevalo večje varnostne ukrepe, tako za reševalce kot za poškodovance. Uporabiti je bilo potrebno zaščitne maske in po nuđenju prve pomoči takoj prenesti poškodovance na nekontaminirano področje in jih tam dokončno oskrbeti.
Logaška ekipa je svojo nalogo opravila zelo dobro in je v skupni razvrstitvi zasedla sedmo mesto. Ekipo so sestavljale: Vida Varga, Jana Malavašič, Sonja Grum, Jerneja Urbas, Danica Cvelbar in Liljana Trojar.
M. Cernpro Turk
ODLOČALE SO SEKUNDE. Gasilke so se v Lazah pomerile 17. julija na drugem srečanju. Sodelovalo je devet ekip iz naslednjih PGD: Dol. Logatec, Gor. Logatec-Žibrše, Laze-Jakovica, Vrh Sv.Treh Kraljev, Hotedršica, Žiri, Pivka, Ivanje selo I in Ivanje selo II. Tekmovalke so izvajale vajo s hidrantom, raznoterosti, preizkusile so se v vezanju vozlov in pisale test iz požarne preventive. Pokazale so dobro pripravljenost pri izvedbi vaj in veliko znanja pri reševanju testa. Vendar so o dobri uvrstitvi največkrat odločale sekunde. Najboljše rezultate je dosegla ekipa gasilk iz PGD Ivanje selo II, nato so sledile Žiri, Pivka, Hotedršica, Laze, Ivanje selo I, Dol. Logatec, Vrh Sv. Treh Kraljev in Gor. Logatec - Žibrše.
M. Cernpra Turk
/opašite, novice
Nega gozda - pogoj za
PROIZVODNJO KVALITETNEGA LESA
V zadnjem času se gozdarji pri svojem delu srečujemo s premajhnim interesom za opravljanje gojitvenih del. Zavod za gozdove je pristojen tudi za načrtovanje in usmerjanje razvoja gozda. Prav to usmerjanje je ob današnjih razmerah na trgu vedno pomembnejše, saj brez načrtovanja ne moremo doseči kakovostne lesne produkcije.
V kolikor pa ni realizirano načrtovanje na samem terenu, je ves trud pri načrtovanju zaman. Potrebno se je zavedati, da z vlaganjem v gozd - v obliki negovalnih in tudi ostalih del - pridobi gozdni posestnik. Vedno večje so razlike pri cenah med kvalitetnim in manj kvalitetnim lesom. Danes dosegamo le 70 % zmogljivost rastiščnega
potenciala (možne lesne proizvodnje) po količini. Še večji potencial pa imamo v doseganju kvalitete lesnih sortimentov. Proizvodnjo lesa po količini in kvaliteti je možno povečati le, če s svojimi posegi v samo rast gozda pričnemo načrtno in zelo zgodaj. Usmerjanje je potrebno že v mladju. Oblikovati moramo takšen sestoj v obnovi (pomla-jenec), pod katerim se bo pomladila oblika gozda, ki je najprimernejša rastišču (pogojem v katerem bo rasel bodoči sestoj). Novo nastali sestoj oblikujemo s pravilno drevesno vrsto, s pravilnem deležem drevesnih vrst in s pravilno obliko zmesi (velikost posameznih skupin dreves).
V kolikor imamo razmere v katerih ne moremo osnovati željene oblike gozda, se odločimo za umetno snovanje novega sestoja. Pri obnovi gozda s pomočjo sajenja je zelo pomembno.
KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA
ENOTA ZA
KMETIJSKO SVETOVANJE LOGATEC
Tovarniška c. 3, 1370 Logatec tel.: 061 / 742 933
NEURJE S TOČO
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
Neurje z močnim vetrom in točo, ki je v četrtek, 22.7.1999 okoli 11. ure divjalo v Logatcu, je najbolj prizadelo območje od Pustega polja, Jačke, Zelenice in Martinj hriba. Največja škoda kmetijskega dela je nastala na vrtninah, sadnem drevju in koruzi.
Kmetijska svetovalna služba Logatec vam posreduje nekaj nasvetov: UKREPI PO TOČI
Ukrepi na posevkih poljščin in vrtnin so odvisni od stopnje poškodb in razvojnega stadija rastlin. Na splošno velja, da so poškodovane rastline zelo dovzetne za napad rastlinskih bolezni, zato jih je potrebno takoj poškropiti z ustreznimi fungicidi.
VRTNINE: Ker so vrtnine na najbolj prizadetem območju skoraj v celoti uničene, svetujemo ponovno setev solatnic, zlasti radiča, in endivije ter kitajskega kapusa. Tudi v avgustu lahko presajamo zelje, sejemo še rdečo peso, korenček, nizki stročji fižol, grah, motovileč ali jesensko špinačo. Pazite, da bo zemlja imela dovolj vlage.
Tam kjer j? še kaj ostalo in niste še nič storili, vam priporočamo, da oberete poškodovano listje in si s primerno oskrbo (prekopavanje, dognojitev ...) zagotovite vsaj minimalen pridelek za lastne potrebe. KROMPIR: Povsem poleglo krompirjevo cimo je potrebno pokositi, da se ne bi razvila plesen in okužila tudi gomolje. Pozne posevke krompirja in tiste, ki niso v celoti poškodovani, oziroma se je delno obnovil, sedaj škropite z dotikalnim fungicidom, kot so: Bakreni dithane, Bakreni natracol, Polvam, Pinozeb inp. Po uničenju cime počakajte z izkopom vsaj 14 dni, da pri izkopu ne bi prišlo do novih okužb gomoljev. Pazite tudi na karenco uporabljenega fungicida. KORUZA: Če so poškodovani (raztrgani) samo listi ali pa je odlomljeno steblo nad storžem, je smiselno pustiti koruzo na njivi in počakati, da se zrnje vsaj delno napolni in doseže primerno zrelost ter jo šele tedaj pospravimo. Če so stebla polomljena pod storži, jo je najbolje pospraviti za svežo krmo ali za silažo. Če jo bomo pospravili za silažo, se moramo zavedati, da je rastlina še mlada, zelo sočna, zato je k taki silaži potrebno dodajati vsaj uvelo travo, da zagotovimo pravilen potek kisanja silaže.
V dveh do treh primerih, kjer so rastline polomljene pod storžem, priporočamo, da koruzo posekate in njivo ponovno pripravite za setev krmnih dosevkov, kot sta mnogocvetna ljulka in krmni ohrovt. S tem si boste zagotovili zadostno količino krme za zimsko prehrano živali.
TRAVTNJE: Če želite imeti še en odkos travinja, je potrebno obstoječo nepokošeno travno rušo pokositi in travnik pognojiti s 30 do 40 kg N/ha (100 kg KAN-a).
SADNO DREVJE: Ponekod so odpadli vsi plodovi, uničeno pa je tudi drevje. Nekje bo pridelek močno zmanjšan zaradi poškodovanega plodu. V kolikor se poškodovani plodovi ne bodo obrali, bo sadje pričelo gniti. Pri manjših poškodbah oziroma udarninah, ki ne segajo v meso, lahko plodove tudi pustimo. Pomembno pa je, da prizadete nasade čimprej poškropimo, kajti rane so vdorna mesta za številne glive, zlasti pa za gnilobo oziroma sadno monilijo. Po toči je najbolje za škropljenje uporabiti 0,25 % Captan ali 0,2 % Euparen, ki jima lahko dodamo tudi 0,1 % Ronilana proti gnilobi in sivi plesni. Sadno rez opravite spomladi.
Dodatne informacije lahko dobite na sedežu KSS, Tovarniška 3
ali na tel. 742 933 pri kmetijskem svetovalcu, ing. Romanu Rupniku
da izberemo prave drevesne vrste, ki so primerne rastišču. V preteklosti se je sadila večinoma smreka, kar je bilo napačno. S pretiranim sajenjem smreke smo si naredili precej problemov, (katastrofalni žledolomi, velika jedra lubadarja ...) Vse to je posledica odmika gozdov od naravne oblike. Rast posameznih dreves je med seboj povezana. Delujejo kot konkurenti, saj rastejo na omejenem prostoru. Drevesa pa si tudi pomagajo premagovati škodljive vplive na rast (stabilnost sestoja, odpornost na zmrzali, visoke temperature ...). Pri rasti jih omejujejo sosednja drevesa. V koreninah so omejeni s fiziološko globino tal in s koreninami svojih sosedov. Neomejeni so le pri rasti v višino, pa še to velja le za drevesa, ki rastejo v zgornjem sloju, drevesa v spodnjem sloju so že omejena. Pri tem boju za svoj rastni prostor, drevo uporablja krošnjo in z njo zapolnjuje prostor okrog sebe, da ga pridobi dovolj za uspešno rast. Pri zapolnitvi prostora imajo drevesa različne sposobnosti in so različno agresivna. Prav zaradi teh razlik je potrebno z našim posredovanjem oblikovati primerno okolje in prostor za rast posameznih dreves. Za rast pa drevo ne potrebuje le prostor, temveč potrebuje svetlobo, toploto, vodo, hranilnih snovi v tleh...
Nega gozda zajema vse izbiralne in negovalne ukrepe v gozdu, ki imajo za cilj uravnavanje rasti posameznih dreves, kot tudi celega sestoja, tako da bo na racionalen način dosežena oblika gozda, ki bo najbolje združila vsa naša pričakovanja. Nego gozda delimo po razvojnih fazah gozda, glede na starost in višino sestoja. Razvojne faze so:
• MLADJE (drevesa zrastejo do višine 1,5 m, v tej fazi imamo nekaj 100.000 osebkov/ha)
• GOŠČA (od 1,5 m višine pa do višine 5 metrov, v tej fazi imamo nekaj 10.000 osebkov/ha)
• LETVENJAK (od 5 m višine pa do 10 cm prsnega premera, v tej fazi imamo preko 5000 osebkov/ha)
• DROGOVNJAK (od 10 cm - 30 cm prsnega premera, v tej fazi imamo preko 1000 osebkov)
• DEBELJAK (od 30 cm premera naprej, v tej fazi imamo nekaj 100 osebkov/ha),
Zaradi izredno velikega izločanja števila osebkov, kar je posledica konkurence in boja za prostor, je zelo pomembno, da z nego gozda začnemo zelo zgodaj, saj lahko le na ta način zagotovimo, da dobimo v debeljaku nekaj sto kvalitetnih dreves, ki smo si jih postavili kot cilj, oziroma končno obliko sestoja z željeno kakovostjo.
V mladju in gošči opravljamo nego tako, da odstranjujemo nekvalitetne osebke in s tem pomagamo dobrim. Tem ukrepanjem pravimo negativna selekcija. Ko sestoj preide v letvenjak (v posameznih primerih pa tudi že ob prehodih gošče v letvenjak), pa preidemo na pozitivno izbiro. Odstranitev dreves, ki pri rasti ovirajo izbrana kvalitetna drevesa, imenujemo izbiralno redčenje. Z redčenji prenašamo prirastek slabo kvalitetnih dreves na kvalitetna, saj z odstranitvijo konkurentov kvalitetnim povečamo rastni prostor (nad zemljo, v koreninah). Omogočimo bistveno povečanje rasti po kvaliteti. S tem ukrepom, poleg večje kakovosti dreves, prej dobimo tudi željeno debelino drevja in predčasne donose iz gozda. Skrajšamo tudi proizvodno dobo sestoja. Pri redčenjih je potrebno upoštevati -poleg kakovosti izbrancev - tudi njihov prostorski razpored, saj nam le enakomerna porazdelitev na ploskvi omogoča največje število dreves v debeljaku in s tem najvšje lesne zaloge. Redčenja je potrebno ponavljati. Ponavlja se približno na vsake štiri metre višinske rasti. Z redčenji močno povečamo tudi stojnost gozda (odpornost sestoja na zlom dreves ob povečanih obremenitvah), saj se drevje zaradi zmanjšanja konkurence v tleh bolje ukorenini. Žled se najpogosteje pojavlja v pasu od 500 - 800 metrov nad morjem. V ta višinski pas so zajeti vsi gozdovi v občini.
V zgoraj navedene ukrepe se prepričamo, ko prodajamo les. Takrat je trenutek obračuna in plačilo našega odnosa do gozda. Dejstvo, da za kvaliteten les dobimo tudi do 7-krat več denarja (razmerje velja le za listavce) nas vsekakor prepriča v izvajanje gojitvenih del. Nega mora biti opravljena racionalno, tako da je s čim manjšim vlaganjem v gozd dosežen čim večji uspeh.
Za spodbudo pa Zavod za gozdove tudi subvencionira potrebna negovalna dela s 30-50% subvencijo. Pogoj za to je predhodni dogovor z našo službo, izdana odločba Zavoda za gozdove in upoštevanje dogovorjenih rokov izvedbe.
Zelo pomembno pri izkoriščanju je tudi krojenje lesnih sortimentov, še posebno pri krojenju listavcev. Skoraj vedno se vam bo obrestovalo, če boste pred začetkom krojenja oziroma poseka povprašali odkupovalce lesa po njihovih zahtevah in željah.
Težko bi nas nekdo prepričal, da bodo kriva, kratka, košata, grčasta drevesa, ki imajo ovalna debla in nimajo zdravega lesa dosegla na trgu višjo ceno od dolgih, polnolesnih, zdravih, vitalnih dreves z malo in z majhnimi grčami in dreves z zdravim lesom. Namen nege gozda je odstranitev prvih. Uspešnost pa nam zagotavlja le dovolj zgodnja odstranitev nekvalitetnih osebkov in pomoč pri rasti gozda v trenutku, ko jo je le-ta potreben.
Matjaž Milievc
Pv-5«^r'! i tirnih
Podrto, izruvano, razmetano ... Tudi v zadjem neurju je narava pokazala, kakšno strahovito moč lahko le v nekaj minutah sprosti nad območjem gozda, polja ali mesta...
Kmečke igre v Rovtah
Sredi avgusta so bile Rovte prizorišče kmečkih iger. Na začetku je kazalo, da ljudi ne bo veliko, kar je čisto razumljivo, saj je turistična sezona na vrhuncu. Sčasoma se je nabralo kar lepo število obiskovalcev, kar je dokaz, da smo v Rovtah še za družabna srečanja. Igre je organiziralo DPM (Društvo podeželske mladine), udeležili so se jih domači, kot tudi tekmovalci iz Hotedršice, Idrije, Žirovskega vrha, Kačenije, Grape in Oldtajmerji, Igre so se začele s košnjo trave. Fantje so pokazali, kako hitro znajo pokositi kos travnika.
Dva sta tako vneto kosila, da se jima je že na začetku zlomilo kosišče. Pokošeno se ponavadi zgrabi skupaj - v tako imenovano kopico in dekleta so morala pokazati zvrhano mero znanja in spretnosti. Vsaka je imela svojo taktiko, vse pa so se bolj ali manj dobro odrezale.
Tretja igra je bila "pajsanje" hloda, sledilo je vlečenje vrvi, kjer so miadi pokazali svoje mišične sposobnosti. Igra je bila zelo zanimiva in hkrati napeta, saj se do zadnjega ni vedelo, kdo bo zmagal. Najboljzabavna pa je bila vsekakor igra presenečenja, ob kateri so se prisotni nasmejali. Po koncu iger so tekmovalci počakali še na razsodbo sodnikov in potem razglasitev rezultatov.
Program se je nadaljeval z veselico, za glasbo je poskrbela skupina Strmina. Mislim, da je bilo druženje, kljub dopustom, zanimivo in za marsikoga dan veselja, smeha, zabave...
Ajda Žižek
SVET
Energetsko svetovalna pisarna Ljubljana Izpostava Logatec Notranjska 14, 1370 Logatec tel.: 741 313
E-mail: vitra@guest.arnes.si
Prihranjena energija pomeni denar, ugodje in manjše onesnaženje okolja
Prehod med poletjem in jesenjo je za bralke in bralce Logaških novic kar pravi čas za priprave na zimo. Ne glede na to, da indijanci ne pripravljajo več drv, potrebujemo topel dom in varno zavetje pred vse hujšimi pritiski sodobnega življenja. Da boste hladne zimske dni pričakali pripravljeni, vam predstavljamo najpogostejše stanovanjske poman-kljivosti. Brez večjih težav jih boste odpravili z minimalno investicijo ali celo brez nje. Veliko boste dosegli s spremembo vedenja in majhnimi, toda pomembnimi ukrepi. Ob prijetnejšem bivanju boste dosegli tudi občutne prihranke pri energiji. Te pa boste lahko prihodnje poletje porabili za počitnikovanje. Brezplačni ukrepi za učinkovito rabo energije:
• Obiščite pisarno ENSVET v Logatcu.
• Redno vzdržujte hišo in vse energetske sisteme.
• Z ustreznimi tesnili preprečite uhajanje toplega zraka iz prostora. Pod zunanja in notranja vrata nalepite mehko peno.
• Zapirajte notranja vrata v stanovanju, saj potrebujejo različni prostori različno temperaturo.
• Pri vseh neuporabnih kuriščih in kaminih so dostopi v dimnik lahko zaprti 96%.
• Vsaj dvakrat letno poskrbite za strokovno čiščenje dimnika, kotla in oljnega gorilca.
• Zastrite zavese na oknih in spustite rolete takoj, ko v stanovanju prižgete prvo luč.
• Navzkrižno zračite stanovanje 3 x dnevno od 2 - 5 minut. Ne odpirajte oken na skip.
• Zagotovite, da ne bo nobena zavesa zastirala radiatorja.
• Delovno mizo si postavite v bližini radiatorja, vendar ga ne zakrijte.
• Doma se toplo oblecite. Pri znižanju temperature zraka za eno stopinjo, se poraba energije zmanjša do 6%.
• Na enoročni pipi odpirajte vodo vedno z ročico na skrajno desni strani.
• Pri tuširanju porabite polovico manj tople vode kot v kadi.
• Takoj, ko opazite srenj v hladilniku, ga izklopite, odtajajte in očistite.
• Pri električnih bojlerjih odstranite kotlovec iz grelnih spiral.
• Začnite voditi energetsko knjigovodstvo.
Ceneni ukrepi z minimalnimi stroški in hitrim vračanjem:
• Okna zatesnite s silikonskimi tesnili, na stiku lesa in zidu, na zunanji strani pa s silikonskim kitom.
Za radiatorji postavite Alu folijo, ki vam bo toploto reflektirala nazaj v stanovanje. Če že imate SSE, priključite na toplo vodo še pralni in pomivalni stroj.
V vseh pomožnih prostorih in kurilnici izolirajte cevi CK.
V sistem CK si vgradite kvaliteten termostat, na radiatorje pa temnostatske ventile. Zunanjo osvetlitev hiše povežite s senzorji.
Pri nakupu novih aparatov bodite pozorni na deklarirano porabo energije. Posebno pozornost posvetite termoizolaciji toplotnih mostov. Dodatno izolirajte in zatesnite vgrajene roletne omarice.
Pri zamenjavi oken jih odstranite. Termoizolirajte betonski strop proti hladni podstrehi s 15 cm termoizolacije. Ukrepi z daljšo dobo vračanja:
• Termoizolacija fasade pri prenovi.
• Notranja termoizolacija posameznih, kritičnih prostorov. Pri zamenjavi dotrajanih oken ali razbitih stekel, vgradite nizkoemisijska stekla.
• Pri podstrešnem stanovanju vgradite v streho 20 cm termoizolacije.
• Ne odstranjujte plesni temveč vzroke njenega nastanka.
Podrobnejše podatke in brezplačne nasvete dobite v pisarni ENSVET v Logatcu. V prostorih družbe NAKLO d.o.o., Notranjska 14, 1370 Logatec, je pisarna odprta vsako sredo od 17. do 20. ure. Za pogovor z energetskim svetovalcem je obvezna predhodna prijava.
Prijavite se lahko vsak delovni dan od 7.00 do 15.00 ure na tel. 796 020. Ne oklevajte!
Bojan Žnidaršič, univ. dipl. inž. krajin, arh., energetski svetovalec
fyač£e novice
Kako dobro jih poznamo?
Mnogo je posameznikov v naši občini, ki bi si zaslužili večjo pozornost, kot so jo v resnici deležni. In to od nas vseh. Tudi od tistih, od katerih bi se pričakovalo, da jim bodo namenili vsaj nekaj trenutkov, da o kakšni drugačni vrsti podpore sploh ne govorimo. Gre za ljudi, ki (med drugim) ponašajo ime našega kraja daieč, onstran slovenskih meja. Ne gre jih kovati v zvezde le zavoljo njihovih (izjemnih) rezultatov, doseženih po poteh nam "navadnim smrtnikom" bolj malo poznanih. Gre predvsem za njihovo močno voljo, neverjetno vztrajnost in trdoživost; lastnosti, ki bi si jih lahko kdaj pa kdaj za vzor vzeli tudi sami - predvsem takrat, ko nam zmanjka moči, da bi se pobrali in šli naprej...
MATEJ JAK S A
letnik osemdeseta
Začel je dokaj pozno. Z enajstimi leti ga je opazil Rafael Marn, ki ga je naučil prvih korakov, danes Matejeve največje strasti - teka na smučeh.
Tekma na Ulovki je bila ena izmed prvih in hkrati usodnih, kajti rezultati so se potom i/, leta v leto samo šo izboljševali. Devetnajstlctnik, ki so no razlikuje prav dosti od svojih vrstnikov. Rad se smejo, si ogleda kakšen dober film (če mu čas dopušča) in če je res nujno, vzame v roke tudi kakšno knjigo (šolsko, seveda). Vendarle pa jo njegovo življenje dosti bolj drugačno od sošolcev na Srednji lesarski šoli v Ljubljani, ki jo Matej obiskuje. Po končanem pouku se ne odpravi domov tako kot večina njegovih sošolcev. Matejev skorajda vsakodnevni spremljevalec je trening; ne glede na dan, vreme ali letni čas. Tudi med počitnicami, brez izjeme. Fitnesš, kolesarjenje, kros, tek na rolkah in seveda -na smučeh...
Tudi zato se morda lahko danes (upravičeno) pohvali - čeprav mu to ne gro ravno najbolje z jezika - z izvrstnimi rezultati, kot sta npr. 14. in 17. mesto na Olimpijskih igrah mladih na Švedskem v sezoni 96/97 ter številnimi zavidljivimi dosežki v sezoni 98/99, ki jim skorajda ni videti konca.
In prav je tako. Matej je v lanskoletni smučarski sezoni (letošnja ga še čaka) postal državni prvak med mlajšimi člani na 10 in 15 km (in to celo dvakrat), državni podprvak v maratonu na 30 km, zmagovalec Emona pokala, kjer se upošteva seštevek vseh sedmih tekem ... Najboljši rezultat,
lahko bi rekla kar nagrada za številne ure, preživete na včasih neverjetno napornih treningih, pa je nedvomno 15. mesto na Mladinskem svetovnem prvenstvu v Avstriji, kar je v tej sezoni tudi drugi najboljši rezultat med vsemi slovenskimi tekmovalci v toku na smučeh. In da ne pozabim na domača tla.
V klubu TSK Valkarton (pod okriljem katerega Matej tekmuje še danes, kljub temu da je že član slovenske A reprezentance) so ga letos proglasili za najboljšega tekmovalca kluba.
Ni kaj, priznati je potrebno, da fant, ki je v reprezentanci zadnji boter (kaj to pomeni, mi ni smel zaupati; temeljito pa obrede krsta poznajo tekači sami), ni kar tako. O tem se je prepričal tudi njegov novi trener, Finec Jarmo Puikkoncn, ki je letos v peterico slovenskih tekačev vključil tudi Mateja.
Verjamem, da upravičeno. In želje? Olimpijske igre leta 2002 in 2006. In seveda izboljšanje rezultata na mladinskem  svetovnem  prvenstvu  v letošnji smučarski sezoni.
Pa srečno!
Lidija Oštir
KONRAD MERLAK
Tek, kolesarjenje, tek na smučeh. Rekreativec - veteran, njegovih 51 let, nastopi na velikih in manjših rekreativnih prireditvah po vsej Sloveniji.
Govorimo o Konradu Merlaku, ki se je naporom športa, tekmam in treningom posvetil pravzaprav zelo pozno, od takrat naprej pa vztrajno tekmuje kot rekreativec. Vsak nastop vzame resno, z vso močjo, ki mu je ne primanjkuje, vendar si jo sam pridobiva tudi na nam včasih nerazumljiv način - pred nekaj leti se je v službo na Vrhniko vozil kar s kolesom. 20 kilometrov tja - delo - 20 kilometrov domov, včasih je za "malo malico" vzel še nekaj ovinkov več in daljšo pot domov. Ob vikendih se je - pomislite - odločil za tek iz Hotedršice
Konrad Merlak na zmagovalnih stopničkah po uspehu na Mangrtu
na Javornik in nazaj, kot da to ni bilo dovolj, je drugič tekel iz Hotedršice preko Podkraja na Nanos. Pet ur v eno smer! Konzervo, ki ga je tolkla pri teku po nogah, je kaj kmalu odvrgel. Ko se je vračal, jo je v grmovju poiskal in izpraznil, kajti dolgotrajni tek mu je pobral vso energijo. Več zim zapovrstjo mu je bližnji Črni vrh in njegov tekaški smučarski maraton pomenil izziv, mimo katerega nikakor ni mogel, leta 1993 se je udeležil tudi znamenitega devetdesetkilometerskega teka Va-ssaloppet na Švedskem. Upam, da mi ne bo zameril, če napišem, da je vse svoje uspehe dosegel z razmeroma slabo tehniko teka oziroma s tako, kakršne se je naučil na treningih. Tisti, ki pač nekoliko poznajo te športne zakonitosti, včasih kar zamižijo in ne morejo verjeti, da je to sploh mogoče. Ali pa presenečenje nad doseženimi rezultati s kolesom, za katerega so strokovnjaki rekli, daje že »leteča nevarnost« zaradi utrujenega materiala in teže. Na državnem prvenstvu kolesarjev konec letošnjega julija je v kraljevskem vzponu na gorski prelaz Mangrt, z višinsko razliko preko 1400 metrov, kljub drugemu mestu med veterani nad 50 let in z rezultatom, ki je bil enak 15. mestu v razredu ČLANI DO 23 LET, (nastopilo je več kot 50 ekipnih kolesarjev -večina približno dva in polkrat mlajših od njega) slišal dve zanimivi stvari: lažje in nekoliko bolje pripravljeno kolo bi prineslo še približno 15% boljši čas oziroma rezultat - in besedovanje mladca - profesionalca, ki je bil uvrščen kar nekaj mest za njim, kako zelo utrujen je. Prisotni so mu pokazali Konrada, povedali njegovo uvrstitev ter starost in "jamranje" je utihnilo, pa tudi zelo utrujeni profesionalec je kar izginil. Konrad sicer bolj dobrodušno gleda na vse to, rezultat - običajno reče tako - je več ali manj sreča, vendar se prepogosto ponuja (brez pregovorne logaške fovšije) prav njemu, da bi bil to le slučaj in naključje. Trikratni državni prvak in dvajset let v vrhu rekreativnega teka, kolesarjenja in smučarskega teka, pa tudi preko 200 medalj in pokalov, osvojenih v vseh treh športih, potrjuje njegovo vrednost, trmo, garanje in vztrajnost.
Naslednjo sezono bo pa za "eno leto boljši"!
Miro Leskovec
NEZNOSNA LAHKOST PETJA
JANEZ GOSTISA, mlad logaški glasbenik in pevec, si zasluži tale pogovor že zaradi svojega smeha in optimizma. Redko srečaš ljudi, tako polne načrtov, tako uprte v prihodnost. Vsa je pravzaprav še pred njim. Za njim pa je, in zato smo ga povabili k pogovoru, že četrto sodelovanje v Svetovnem zboru mladih. Gre za enega najboljših vokalnih sestavov na svetu, za zbor, v katerem je letos sodelovalo 91 mladih pevcev in pevk iz 32 držav sveta in je v organizaciji Glasbene mladine Slovenije deloval v Ljubljani.
sprašuje Branka Novak
Po poklicu si glasbenik - tolkalist, pa vendar pomemben del tvojega življenja predstavlja petje. Glas pa je, tudi mnogi skladatelji pravijo tako, najlepši instrument?
Res je, pojem že od malih nog. Petje me je vedno spremljalo, a nikoli ni bilo primarnega pomena. Še zdaj mi petje pomeni hobi, čeprav sem se že dvignil nad pojem zborovskega amaterizma. Raje kot solist pojem v zboru, v dobrem zboru, v zboru, kjer pevci vedo kaj in zakaj pojejo, kjer se rojeva glasba skozi glasove, ki se poenotijo in ustvarijo nadzemsko sfero politonalnih utrinkov. Od vseh inštrumentov, ki jih poznam, je tudi mene glas nekako najbolj navdušil, saj je mnogo bolj fleksibilen inštrument kot ostali. Včasih se zdi, da smo pevci zaradi obsega glasu omejeni, a to ne drži popolnoma. Pravi čudež glasu se skriva prav v obsegu, v človeku in njegovem dojemanju glasbe. Marsikateri inštrument se ne more ponašati z tehnikami, ki jih lahko izvedemo z glasilkami, s širokim spektrom temperamenta, ki ga lahko izpojemo. Največja prednost pa je izvabljanje har-monskih tonov, ki jih je še posebej v moškem glasu cel spekter. In ko zbor zazveni, ko se oglasijo alikvotni toni, kot jih tudi imenujemo, pride na piano prava lepota glasu, skrbno izzvana harmonija za glasbe željno poslušalstvo.
7Vo/a ljubezen do vokalne glasbe je tako velika, da ti počasi že zmanjkuje časa za sodelovanje v vseh projektih. Kje vse se sliši tvoj glas?
Moj glas se zadnje čase sliši v mnogih pevskih projektih kot npr. v Komornem zboru Slove-nicum, saj za redno sodelovanje z zborom (zbori) enostavno nimam časa. Sem stalni član MePZ Adoramus Logatec, od septembra letos tudi Komornega zbora Ave. pojem tudi v Logaškem in Družinskem kvartetu. Mnogi zbori me povabijo za pomoč pri kakšnem tekmovanju ali pa tenorskem solu.
Tenoristi so prav posebno zanimiva skupina pevcev. Zborovodje se pogosto pritožujejo prav nad njimi in soprani? Moje izkušnje ne potrjujejo te trditve. Še posebej v Svetovnem zboru mladih smo bili tenoristi že četrto leto najboljša sekcija, je pa res, da so s soprani povsod problemi. No, tako malo za šalo. Tenorji in soprani so v zborih najbolj izpostavljeni, ker pojejo največkrat v zgornji meji registra, kar včasih pomeni tudi, da mora pevec vedeti, kje je meja, da ne pride do nepotrebnih kruljenj, škripanj, lomljenj glasov ipd., pa tudi intonacija je tam zgoraj še bolj občutljiva. Zato so dobri tenorji in soprani tudi najbolj iskani. Opažam pa, da je pri mnogih amaterskih, ne samo slovenskih, zborih velika potreba po dobrih tenorjih, še posebej prvih.
Estonija, Latvija, Finska, Švedska, Japonska, Tajvan, Filipini so države, v katerih se je v treh letih tvojega sodelovanja ustavil Svetovni zbor mladih. Zakaj je sodelovanje v Svetovnem zboru mladih, ki smo ga letos imeli priložnost poslušati tudi v Sloveniji, tako neponovljiva izkušnja ?
Mislim, da je je bil letošnji zbor še posebej zanimiv in mi bo za vselej ostal v spominu že zato, ker Slovenci v njem nismo bili le pevci, ampak tudi gostitelji. Letos je bilo tudi več novih pevcev kot ponavadi in zato tudi veliko novih prijateljstev. V neizmerno zadovoljstvo pa mi je, da so zbor lahko slišali v živo slovenski pevci in ljubitelji zborovskega petja. Vsakič, ko sem prišel domov s turneje, sem se trudil zbor in doživetja kar najbolje predstaviti z intervjuji v različnih medijih. Kljub vsemu sem prepričan, da je živo srečanje z zborom umetniški dogodek, ki se ga ne da opisati. Treba ga je preprosto doživeti. Vem, da bo vsem koncert ostal v neizbrisanem spominu in da bo Svetovni zbor mladih tudi v Sloveniji končno užival ugled svetovnega formata.
V štirih letih sodelovanja v svetovnem zboru mladih si spoznal tudi mnoge svetovno znane dirigente?
Vseh skupaj je bilo 9 in zaslužijo si, da jih tudi imenujem. V Estoniji Johnatan Velasco (Filipini) in Eri Klas (Estonija), na Japonskem Nobuaki Tanaka (Japonska) in Robert Sund (Švedska), na Tajvanu in Filipinih Andre Thomas (ZDA), Johnathan Velasco (Filipini) in Francesco Feliciano (Filipini) in letos pri nas Frieder Bernius (Nemčija) in Garv Graden (ZDA).
Mislim, da govorim v imenu vseh pevcev, ko rečem, da smo zelo srečni, da nam je dano peti v tako prestižnem zboru in s tako svetovno priznanimi dirigenti. To je neponovljiva izkušnja tudi na dirigentskem področju, saj nikjer na svetu, tudi na najodličnejših dirigentskih seminarjih, ne najdeš vseh na enem mestu. Tudi za dirigente je posebna čast, da lahko delajo s takim zborom, mogoče se jim uresniči tudi kakšna želja po zelo zahtevnem repertoarju, ki ga s svojim zborom ne morejo izvajati.
Vsak dirigent je dragulj zase, od vsakega se lahko kaj novega naučiš, ne samo o dirigiranju, pač pa tudi o odnosu s pevci, odnosu do glasbe, vokalni tehniki, itd. Vsak dirigent je še posebej specialist za določeno področje iz katerega črpa program za zbor. Štiri leta izkušenj s tako dobrimi dirigenti te izoblikuje v človeka, ki razume pevsko poustvarjalnost in v njej ne išče le napak ali jo primerja s perfekcijo, ampak v vsakem delu išče nove ideje, ki jih dirigent skozi grla pevcev pošilja v koncertni prostor.
Srečal si se tudi z mnogimi mladimi pevci iz drugih dežel. Vsak je prinesel s seboj svojo izkušnjo. Kaj misliš, lahko primerjamo pevske šole pri nas in po svetu?
Seveda se naše pevske šole lahko primerjajo s svetovnimi, saj se jih nismo izmislili pri nas -prišle so iz bljižnje Evrope^ in se pri nas oblikujejo in nadgrajujejo. Žal jih premalo poznam, da bi lahko primerjal tehnike učenja ali petja, po rezultatih sodeč pa se prav ponosno lahko postavimo ob rob katerikoli pevski šoli zunaj naše države. Seveda je veliko odvisno tudi od profesorja pri katerem se šolaš. V tujini je običaj, da se pevci šolajo doma do konca srednje šole, nato pa tisti, ki želijo res najboljše, poiščejo profesorje zunaj države, največkrat je to v Nemčiji, Avstriji in Italiji. To ne velja samo za Evropo, saj dva moja zborovska kolega že dve leti študirata na Dunaju, čeprav sta doma na Filipinih. Edino Američani se raje držijo doma, čeprav se zadnje čase tudi oni vse bolj odločajo za študij v Evropi.
V zboru si seveda izmenjujemo veliko izkušenj s pevskega področja in tudi zato je to pravi raj za nekoga, ki si želi postati res dober pevec. Izkušnje na področju pevske tehnike, ki jih pridobiš s petjem v takem zboru so res neprecenljive in lepa popotnica za nadaljnje prepevanje v zborih.
Izšolal se je za kemika in glasbenika - tolkalista. Pri opravljanju poklica spoznava mnoge ugledne državnike sveta. Je odličen radijski tonski mojster. Radio NTR ga še zdaj pogreša. Veliko prijateljev ima, na skoraj vseh kontinentih, kljub temu pa je zelo navezan na svojo družino, ki sestavlja tudi vokalni kvartet.
Rad ima Notranjsko, zaljubljen je v dekle s Cerkniškega jezera. Zanimajo ga računalniki. Rad dobro je in odlično poje. Imel je srečo in glas, da so ga pred leti sprejeli v Svetovni zbor mladih.
A/a ljubljanskem koncertu zbora v dvorani Union nisem opazila človeka, ki ne bi bil navdušen. Zvočna izkušnja tega večera je bila neponovljiva.
Koncert v Ljubljani, 10. avgusta je bil osrednji koncert na naši sedemnajstdnevni turneji. V Sloveniji smo poleg tega prepevali tudi v Postojni in Velenju. Turneja pa je segla tudi izven meja naše države. Prepevali smo v Padovi in Veroni v Italiji, v Dubrovniku na Hrvaškem, v Spittalu v Avstriji ter v Stuttgartu in VViesbadnu v Nemčiji. Kot vsako leto je bil koncertni program razdeljen na dva dela. V prvem smo izvajali Schnittkejev Koncert za zbor in Straussov Večer pod vodstvom nemškega dirigenta Friderja Berniusa, v drugem pa slovenska dela (Gallusov Pater noster, Močnikovi Verbum supernum prodiens in Christus est natus, improvizacijo na narodno Pa se sliš'), dela skandinavskih skladateljev (Hilborg - Muoayiyoum, Sandstrom - Gloria in Mantvjarvi - Pseudo-Yoik) in črnski duhovni Ain't got tirne to die in The battle of Jericho, ki nam jih je oddirigiral američan Gary Graden. Za pevce v zboru je pravzaprav neponovljiva zvočna izkušnja prav vsak koncert, saj se vedno zgodi kaj novega, vedno je kakšen ton še posebej dobro izpet, iz koncerta v koncert je vedno več glasbe, še posebej ko se turneja bliža koncu. Osebno sem bil zelo vesel, da je ta osrednji koncert v Ljubljani prišla poslušat tako velika množica, še posebej, ker sem opazil med njimi prav vse vodilne slovenske skladatelje in zborovodje, ki niso zatopljeni le v delo svojega zbora, ampak so odprti tudi za nove ideje in tehnike. Predvsem pa me veseli, da je slovensko zborovsko občestvo lahko v živo poslušalo ta prestižen ansambel, ki v svetu že dolgo uživa velik ugled, kakor tudi pevci, ki v zboru pojejo. Če odgovorim na zgornje vprašanje krajše - tako poje Svetovni zbor mladih.
Iskati popolnost, poiskati absolutno zadovoljstvo v življenju, to je cilj vseh nas. Kaj je zate popolnost v glasbi in kje je v tej glasbi zvok glasu?
Do občutka popolnosti v glasbi ni lahko priti, saj tudi potem, ko si že vrhunski glasbenik, obstaja mnogo dejavnikov, ki vplivajo na poslušalca, predno lahko reče, da je bilo nekaj na koncertu popolno. Da jo lahko posreduješ naprej, moraš seveda glasbo najprej čutiti v sebi. Verjetno pa je najtežje iskati popolnost pri številčnejših ansamblih, še posebej pri zborih, saj je vsak glas nekaj posebnega, vsak pevec avtentičen glasbenik, zato tudi ni mogoče, da bi imeli vsi pevci v zboru enako predstavo o glasbi. Umetnost je pripraviti zbor do tega, da deluje kot eno telo in hkrati kot glasovni orkester. To postavlja zvok glasu na prvo mesto moje lestvice iskanja popolnosti v glasbi. Ta občutek me prevzame, ko zna zbor združiti vse različne glasove, različne tehnike petja v enotni zvok, karakteristično barvo zbora; ko zna dirigent iz popisanega notnega papirja razbrati vrhunsko skladbo in jo skozi ta zbor temperamentno in čistozvočno projecirati med poslušalce, uporabljajoč vse prednosti, ki mu jih zbor (inštrument glasu) nudi. To bi morala biti tudi poglavitna naloga današjedobnih dirigentov - najti pravo pot za delo z zborom, pravo relacijo med sposobnostjo zbora v barvi glasov in enotnem zvoku ter zahtevnostjo programa, ki ga izbirajo, pri tem pa ne bi smeli pozabiti, da mora zbor stalno nadgrajevati svoje delo, kar pa ne pomeni samo izbiranje zahtevnejšega repertoarja, ampak tudi napredovanje zbora v celovitem zvoku in homogenosti izpoved-nosti.
Tak je Janez Gostiša, pevec, ki je letos četrtič sodeloval v Svetovnem zboru mladih. Moški, za katerega je petje neznosna lahkost užitka.
Kakšna srečal
stran
novice
POLETNI (NE)MII?
Kljub obilici svojega dela se je rad odzval povabilu za pogovor, saj je morda ravno sedaj najbolj primerno za takšno in podobne akcije. Kasneje je zaradi začetka različnih lig, tekmovanj, akcij, konferenc že manj časa in letos bo v logaškem športnem prostoru še posebno pestro in živahno. Uvrstitve večih klubov v državne sisteme tekmovanj zahtevajo tudi resnejši pristop pri organizaciji tekem in turnirjev in seveda - kar je najbolj pomembno - potrebno je zagotoviti več sredstev za normalen potek in izpeljavo tekmovanj, za udeležbo na njih in konec koncev tudi za to, da se športniki brez (finančnih) skrbi srečajo na športnih poljih in samo tekmujejo ...
Smučarski tek, odbojka, namizni tenis, košarka, balinanje je nekaj trenutno najbolj trofejnih logaških športov, ki so ob koncu sezone še napredovali v višje ravni tekmovanj. Smučarski tek je že tradicionalno uspešen, letos so v drugi zahodni ligi nastopali balinarji, košarkarji so se kar v več starostnih kategorijah uspeli uvrstiti višje, igralci namiznega tenisa bodo v septembru pričeli z nastopi v drugi slovenski ligi, odbojkarji tudi..., verjetno je (nenamerno) kateri od uspešnih še izpuščen v naštevanju, seveda pa ne moremo mimo šolskih športnih društev z gimnastiko, atletiko, lokostrelstvom...
Najprej nekoliko statistike: Koliko je športnih društev in klubov na področju občine Logatec in koliko registriranih ali recimo temu tako - aktivnih - športnikov je v teh organizacijah ?
Registriranih je triindvajset društev in klubov, v njih pa je več kot sedemsto aktivnih članov -športnikov. Morda se bodo tisti, ki teh številk niso poznali, zamislili in ugotovili, da številki nista tako nepomembni, še manj pa majhni.
.Predstavile delo občinske športne zveze (in s tem tudi svoje) v sklopu vseh sprememb, ki si v zadnjem obdobju kar prehitro sledijo. Logaška občinska športna zveza deluje na prostovoljni bazi za razliko od večine športnih zvez, kjer so v športih zvezah redno zaposleni tako administrativno-tehnični kot strokovni delavci. Tako so nesmiselni očitki, da je delovanje logaške občinske zveze predrago, saj že osnovne primerjave niso pravilne. Uspeh je tudi pridobitev poslovnega prostora.
Kako poteka financiranje oziroma razdeljevanje finančnih sredstev športnim klubom in društvom v občini? Jih je dovolj - ali. tako kol povsod - mnogo premalo? Sredstev ni bilo in jih ni nikoli dovolj. Kot primer bi navedel, da smo si v letošnjem letu sicer izborili index 100, glede na leto 1998 za proračunska sredstva, kar pa vseeno pomeni zaostajanje v primerjavi z drugimi proračunskimi porabniki. Moram pa poudariti, da smo vsa ta leta imeli neverjetno srečo in razumevanje pri porabnikih sredstev tako, da smo vedno uspeli razdelitev sredstev izpeljati dogovorno in na koncu koncev - zadovoljivo.
V zadnjem času je občinski urad skupaj z županom sicer želel prevzeti financiranje posameznih športnih društev, morda se v teh poskusih da zaslediti tudi politizacijo športa, vse pa se še kako odraža tudi v razpravah svetnikov v občinskem svetu. Mislim pa, da je bila ta namera predvsem odziv na direktne zahteve enega ali dveh klubskih funkcionarjev, ki tudi na tak način poizkušajo priti do več sredstev, kot jih morda po kriterijih, katere imamo postavljene, zaslužijo.
Slovenska športna fundacija. Kaj pomeni pri pridobivanju sredstev za šport za občino Logatec? Pomenila bi lahko zelo veliko, vendar priložnosti ne znamo primerno izkoristiti. Samo primer: izgradnja večnamenske športne dvorane je investicijsko preveč vezana na Ministrstvo za šolstvo in šport, ki za nameravano gradnjo v najboljšem primeru nudi do 25% sofinanciranje. Ob gradnji dvorane predvsem za izvenšolsko dejavnost; na lokaciji, ki je sicer še predmet polemik in razprav (Sekirica), pa bi Ministrstvo za šolstvo lahko sofinanciralo do 15%, fundacija za šport pa ob izdelanih projektih kar 50%. Primerjava je jasna in najbrž ima svojo težo,
V zadnjem času smo slišali, predloge, da bi bil potreben minister za šport samo za to področje in ne skupaj s šolstvom.
Uredništvo Logaških novic sije v novem načrtu izhajanja zastavilo nalogo, da v vsaki številki predstavi vsaj eno od mnogih športnih panog, društev ali pa posameznika - uspešnega, perspektivnega športnika, rekreativca ali športnega delavca, ki deluje na področju logaške občine. V prvi predstavitvi smo zaprosili za pogovor dolgoletnega športnega delavca, g. Janeza SMOLETA, ki že dolgo vrsto let opravlja dela in funkcijo predsednika Športne zveze občine Logatec.
1000 km
prekolesaril v 47 ur ali
Glede na kompleksnost problematike bi se kar strinjal, da je potreben samostojen resor. Morda bi bilo šele takrat možno ločevanje in strokovno primerjanje šolskega športa, izven-šolskih dejavnosti, rekreacije in "čistega" vrhunskega športa. Ta vprašanja in dejstva se vrtijo v začaranem krogu, samostojnost "športnega ministra" bi jih najbrž lahko rešila dokaj hitro.
Kakšno je vaše mišljenje o najnovejšem predlogu slovenskega Olimpijskega komiteja oziroma dr. Janka Strela o novi (slabi) ureditvi statusa profesionalnih športnikov? . Nameravana privatizacija športa ne more biti prav posrečena rešitev, saj v vsej zgodovini športa ta bazira na prostovoljnosti, neplačevanju, če hočete - na amaterizmu. Ne morem si predstavljati, kaj bi te spremembe prinesle logaški športni sferi. Najbrž bi imelo zelo negativne posledice za nadaljnji razvoj športa v Logatcu.
Glede na dolgoletno predsedni-kovanje občinski športni zvezi ste -bi lahko rekli - nekakšen profesionalec tudi vi. Morda bi radi odgovorili tudi na nekatere očitke iz športnih organizacij, da ste imeli preveč mandatov? Občinski športni zvezi predsedujem nepretrgoma že od leta 1990. Tudi zaradi očitkov, da na tem stolčku sedim že predolgo, je letošnja konferenca OŠZ z večino glasov ponovno potrdila moj mandat. Izgleda, da kljub nekaterim poskusom negiranja še vedno uživam večinsko podporo in zaupanje.
Želje?
Želim si, da pride do čimprejšnje izgradnje večnamenske dvorane, ki bi služila tako športnim kot kulturnim dejavnostim mladih. Na zadevo gledam tako iz gospodarskega vidika kot z vidika promocije in nadaljnjega razvoja Logatca. Naš kraj ne sme zaspati (čeprav je že spalno naselje), prav zaradi bližine Ljubljane in mora to pravzaprav v največji meri obrniti v svojo korist.
Novo uredništvo Logaških novic se je odločilo, da bo objavljalo aktualne dogodke s področja športa. Trudilo se bo za ustrezno predstavljanje logaške športne scene bralcem. Kaj menile o tem? Mislim, da je ideja dobra, vendar bo pri klubskih funkcionarjih potrebno doseči neko zaupanje ali recimo temu soglasje in pripravljenost, da bodo ob pomembnejših športnih prireditvah, ligaških tekmah ali tudi pričakovanih uspehih in rezultatih izven občine, poklicali in obvestili uredništvo Logaških novic, sporočili novosti, naročilo obisk dopisnika; to dobronamerno ponudbo kar najbolj izkoristili tudi za promocijo kluba ali svojega uspešnega člana, itd. Vse prevečkrat smo brali prestare, zgolj suhoparne rezultate ali pa že presežene dogodke, kar je tudi razumljivo, saj so bili le-ti največkrat povzetek najmanj polletnega obdobja, s tem pa se je izgubila svežina in aktualnost, tudi atraktivnost. Na prvem druženju s predstavniki klubov in društev bom to izredno dobro možnost predstavil, podpiram pa jo že sedaj.
Gospod Smole, hvala za izčrpne odgovore.
Miro Leskovec
PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO ODDAJTE DO 25. SEPTEMBRA.
NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE
5. OKTOBRA
LOGAŠKE NOVICE
Informativno in uradno glasilo Občine Logatec. Število izvodov 3500.
Izdajatelj; mali d.o.o., trgovsko in založniško podjetje.
Odgovorni urednik: Anton Mati.
Lektor: Janja Peterlin
Naslov uredništva: čevica 4, Logatec.
Tisk: mali d.o.o.
Po 1. točki 43. člena ZDDV se plačuje D D V po stopnji
8%.
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridružujemo si
pravico do krajšanja prispevkov.
Nenaročenih prispevkov ne honoriramo!
Fotografije brez navedbe avtorja - arhiv logaških novic
Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini Logatec
brezplačno.
Kriteriji vprašljivi
Pri delitvi denarja za šport iz občinskega proračuna običajno prevlada zelo sebičen interes.
Želja po večjem kupčku denarja zmeraj nadvlada vse tiste dobre stvari v človeku, ki ga pravzaprav opredeljujejo kot najbolj razmišljujoče živo bitje na tem planetu. Kriteriji, ki so za razdeljevanje sredstev v športu sicer bolj ali manj definirani, v trenutku ne pomenijo nič več Po mojem mnenju je delitev proračunskih sredstev za šport zelo zahtevna naloga. Vsak športni kolektiv - klub ali društvo - redno in vedno pričakuje kar največji kos pogače. Ko pa se to ne zgodi, so takoj kriva: slabo definirana razmerja med športi, napačna merila, preslabo postavljeni primerjalni kriteriji; pravzaprav takrat postanejo prav vsi kriteriji zelo vprašljivi. Tam, kjer so delitev teh finančnih sredstev iz občinskih proračunov prevzeli župani, je verjetno še slabše, saj se vsem zgoraj naštetim slabostim pridružijo še - strankarska prerivanja in obtoževanja. Pred leti je bilo dogovorjeno, da se iz občinskih proračunskih sredstev financira le šport otrok in mladine, izpadli sta članska in rekreativna kategorija športnikov. V praksi športni klubi in društva prelivajo sredstva tudi v zadnji dve kategoriji, včasih morda celo na škodo "upravičenima", vendar se pri tem lahko vprašamo: Kako financirati recimo neko ekipo, ki je sestavljena iz treh članov in treh mladih (mladincev ali pionirjev)? Morda slednje vprašanje že sodi v sklop v zadnjem času "streljanih" vprašanj o statusu profesionalnih športnikov, ki naj bi postali nekakšni "svobodni umetniki" oziroma "s.p." ter hotenj in predlogov o samostojnem ministru za šport in ne v povezavi s šolstvom, kjer šport več ali manj kotira le kot "zgaga". V večjem delu evropskih držav so se te neposrečene kombinacije šolstva in športa rešili (priznati pa je treba, da le v politiki in ne v strokovnih vprašanjih). Kako pa bo pri nas?
Miro Leskovec
SPORT V ROVTAH
V poletnem času se mladi in stan odločamo za različne vrste rekreacije, ki nam krajšajo poletne popoldneve in večere. Poleti je tudi v Rovtah šport dokaj aktivna dejavnost, saj se razni turnirji košarke in nogometa kar vrstijo. Košarka in nogomet zaživita na Kovku, kjer je ravna površina asfaltirana. Kakšna odbojka "pade" pa kar na domačem dvorišču. Mislim, da še najbolj prideta do izraza kolesarjenje in pohodništvo. Imamo veliko lepih razglednih točk, gozdnih poti, kotlin ... Žejni ne bomo nikjer, saj je kar nekaj izvirov in tudi potokov. Za oboje je najbolj zanimiv Vrh Svetih Treh Kraljev, ki se razprostrirajo na višini 884 m nadmorske višine. Če imamo srečo, bomo videli Julijce in naš najvišji vrh -Triglav, Žiri, Logatec ... Malo nižje bomo opazili tudi bunker iz druge svetovne vojne. Tudi rolarji živijo, a nekoliko manj, saj imamo zelo malo ravnega terena. Če želiš rolati in se pri tem dodobra spotiti, ne preostane drugega, kot da greš v hrib, se nato spustiš, pa spet v hrib ... In prideš do neke lepe razgledne točke. Kadar pa vročina neusmiljeno pripeka, se osvežiš v bazenu, ki je v središču Rovt. Šport v našem kraju dokaj aktivno živi, in če ni druge možnosti, si gibanje priskrbimo sami; saj je še kako pomemben za naše dobro počutje in zdravje. Poleti smo še kar aktivni, ko pa se začne šola, služba, krajši in mrzli dnevi, se kar zabubimo v svoja stanovanja, v kakšen fotelj pred televizijo, kjer je tako lepo toplo in prijetno ...
V petek, 20. avgusta se je ob 18 uri s Trga Sv. Ahaca v Idriji na 1000 kilometrov dolgo pot po Sloveniji na posebej za to vožnjo prirejenem kolesu Cult podal Fredi Virag. Kot prvi v Sloveniji je poskušal to razdaljo prevoziti v 48 urah - in uspelo mu je. Za pot je pravzaprav potreboval še kakšno uro manj. V cilju je izjavil, da je zelo zadovoljen, saj je kolesarjenje potekalo po načrtu. Edino, kar ni bilo načrtovano, je bilo deževno vreme in veter v prsi. Fredi Virag, po rodu Mariborčan, sedaj že naturaliziran Idrijčan, je tistim, ki spremljate šport bolj poznan kot maratonec in triatlonec. Športnik že od malih nog, si je pred več kot letom dni postavil nov cilj - samemu sebi se je želel dokazati v kolesarjenju. Za idejo so se ogreli tudi pri podjetju Čuk d.o.o. iz Idrije, kjer so mu ves čas organizacijsko in idejno pomagali. Pri brušenju kolesarske tehnike in pripravah na podvig mu je pomagal trener Uroš Gnezda. Že novembra 1998 sta začela s treningom. Sprva je Virag moč nabiral v fitness centru, nato je čez leto na kolesu prevozil okrog 13000 kilometrov. Na pripravah v Umagu sta s trenerjem predvsem brusila tehniko. Odločilni datum pa se je bližal. Tisočkilometrska pot se je začela dokaj neobetavno - v petek je na startu v Idriji padal dež, ki je Viraga spremljal še vso noč, ko je kolesaril preko Tolmina in Gorice, čez Kras do Sežane in nato čez Postojno in Cerknico do Ribnice. Videti je bilo, kot da se je narava obrnila proti njegovi volji - poleg dežja je imel tudi veter v prsi. V soboto je bilo vreme nekoliko boljše; ko je vozil čez Novo mesto proti Štajerski ni deževalo, so se pa poznali učinki prejšnje noči. Temperatura se ni toliko dvignila, da bi se Virag lahko dodobra ogrel, še vedno je imel tudi veter v prsi. S sobote na nedeljo so kolesarili po Prekmurju in v okolici Maribora. Bilo je mrzlo, od časa do časa tudi deževno, vendar je veter ponehal, tako da so vremenske razmere bile boljše kot prvo noč. Fredi Virag je bil že precej utrujen, a sta ga njegova volja in spodbuda spremstva še držala pokonci. Nekaj časa je z Viragom kolesaril tudi njegov trener, sicer pa je imel na poti kolesarsko spremstvo, ki mu je krajšalo čas in ga spodbujalo. Zadnji dan, v nedeljo, je bilo v spremstvu nekaj več kolesarjev. Na cilj v Idriji je prišel pred časom, ki si ga je določil ter tako premagal 1000 kilometrov in samega sebe.
GIBAJMO SE!
Ajda Žižek
te ^JSsz.....\ n \
20.8.—.»"22.8.99  X>. \'\
1000 KM V48URAHX^
Uroš Gnezda in Fredi Virag
Na poti mu je ves čas pomagala spremljevalna ekipa, ki je skrbela za postanke, kjer se je Virag odpočil in najedel. Stane Velikajne, član spremljevalne ekipe oziroma "izvidnice", nam je povedal, da jim je še posebno ostal v spominu postanek v Postojni. V mesto je izvidnica prišla ob enih ponoči, ko je bilo že vse zaprto. Našli so samo en lokal, ki so ga že zapirali, vendar so ga odprli posebej za njih, ko so jim razložili, zakaj tako nujno potrebujejo prostor.
Dosežek Fredija Viraga je izjemen tudi zato, ker se ni ustrašil ne razgibanega terena ne vremenskih težav in prevozil skoraj celo Slovenijo. To bi mu zelo težko uspelo brez trenerja in spremljevalne ekipe, pomagali pa so mu tudi sponzorji: Čuk d.o.o. - proizvodnja in prodaja koles, Eta Cerkno, Maco d.o.o., Okrepčevalnica Na vasi, Alto's - podjetje za vizualne komunikacije in Medica artis zastopnik za Twinlab... Fredija Viraga pa osvojeni cilj ne bo ustavil. Njegova trenutno največja želja je, da bi se pripravil in odšel na veliki ameriški kolesarski maraton - 5000 kilometrov od Atlantika do Pacifika. Če bi bilo mogoče, bi najraje odšel že kar prihodnje leto, vendar zaradi organizacije in priprav tega še ne ve zagotovo. Vsekakor pa lahko v naslednjih letih še pričakujemo kakšen podvig, za katerim bo stal Fredi Virag.
Petra Trček
SOLA V NARAVI 1999
Tudi letos je zadnji teden avgusta 158 četrtošolcev iz naše občine s svojimi učitelji in vaditelji odpotovalo v Šolo v naravi v Savudrijo. Ko smo jih obiskali, sta bila za njimi komaj dva dneva, vendar so bili vsi že polni vtisov. Počitniški dom, v katerem bivajo, je vsem zelo všeč, tudi s hrano so zelo zadovoljni. Najbolj so jim všeč pestre dejavnosti v vodi, vesele "žurke" ob večerih in skrivnostni pogovori, tik preden po napornem dnevu zaspijo.
Takole so strnili svoje misli:
Romana: Še nikoli nisem bila nikjer brez
staršev, a sem se že navadila.
Tea: Ob prihodu v Savudrijo je malo deževalo, a
nam to ni pokvarilo veselja. Od takrat ni iz
oblakov padla niti kaplja.
Kira: Takoj ko sem izstopila iz avtobusa, sem
vedela, da se bom tukaj zelo zabavala. In res se
nisem zmotila. Ko bomo odšji domov, bomo vsi
plavali kot morske deklice. Želim si, da bi Šolo
v naravi imeli vsako leto.
Boro: Ko grem v vodo, sem kisel, ko pridem iz nje, sem slan.
Tilen: Kosila so zelo dobra, komaj čakam, da se grem kopat.
Miha: Najboljši je bil ples s tombolo in potegavščinami.
Toni: Učitelji so nam res pripravili " k u I s k i"
program in imamo se lepo.
In kaj pravijo na to njihovi učitelji?
Vodja letošnje Šole v naravi, g. Janez Podjed, je zelo zadovoljen. Povedal nam je, da tako pridnih otrok že dolgo niso imeli. Tudi ostali se pridružujejo njegovemu mnenju. Otroci so zadovoljni, zdravi in če koga za kakšen hip zgrabi domotožje, se vsi potrudijo, da ga spet spravijo v dobro voljo. Šola v naravi je res posebno doživetje in prav gotovo eden izmed najlepših spominov na osnovno šolo. Prepričani smo, da se bo tudi letošnji generaciji učencev, ki seje tik pred prvim šolskim dnem vrnila domov, vtisnila v spomin kot lepo, nepozabno doživetje iz njihovega otroštva.
Bojana Levinger
Slaščičarna Kljukec \
m
zaposli slaščičarja oz. slaščičarko. ■
Informacije 061 / 743 523 l .........................•
ioršL novice
stran
PRVIČ V SOLO
Za 138 prvošolčkov, ki so prvega septembra letos prvič prestopili šolski prag, je bil ta dan pomembna prelomnica v njihovem življenju.
Kar naenkrat je za vedno konec povsem brezskrbnega igrivega otroštva in mali "prvčki" morajo čez noč odrasti. Še bolj stresno včasih ta dogodek doživljajo starši in tudi učiteljice imajo tremo. O prvih občutkih, pričakovanjih in strahovih pred prvim šolskim dnem sem se pogovarjala z dvema prvošolcema, mamico prvošolke in z učiteljico prvega razreda. Takole so razmišljali:
DENIS ("prvošolecl: "Šole me ni prav nič strah. Vem, da imajo tam tudi veliko igrač in se bomo tudi igrali. Vesel sem, ker bo tam tudi moj bratec Tadej. Moja šola je OŠ Tabor, učila pa me bo učiteljica Ana Mulec Prudič. Rad bi se hitro naučil brati, pisati in računati. Rad bi bil odličen." IRENA (prvošolka):" Veselim se, ker bo z mano v razredu tudi prijateljica Ana. Sedeli bova skupaj, najraje bolj spredaj. Sem si že izbrala, v kateri klopi bo to. Vem tudi, v kateri učilnici bomo imeli pouk. Sem jo že videla. Je lepe modre barve. Hodila bom v 1 .b, moja učiteljica pa bo Mojca Tomazin. Najbolj se veselim, ker se bom naučila pisati, in ker bomo tudi telovadili. Rada bi pela tudi v pevskem zboru." IRENINA MAMICA:" Najbolj me skrbi, kako bo Irena sprejela šolo, bo rada hodila, ali pa bo vse skupaj morda preveč naporno. Kar težko sprejemem, da je njenega povsem brezskrbnega otroštva konec. Od šole pa pričakujem predvsem to, da se bo Irena v njej dobro počutila in se rada učila. Moram priznati, da me je bolj strah kot Ireno". DENISOVA UČITELJICA: "Tudi jaz imam vedno pred srečanjem s svojimi prvošolci tremo. Po eni stani jih nestrpno in z veseljem pričakujem, po drugi strani pa me je strah, da me ne bi sprejeli tako, kot bi želela. Običajno je že prvi dan led hitro prebit in želim si, da bi bilo tudi letos tako." Zdaj je prvi šolski dan že za njimi. Prepričana sem, da je bil za vse prav posebno doživetje, in da se bo predvsem vsem prvošolcem vtisnil v spomin kot nekaj lepega in nepozabnega. Želim jim tudi, da bi bila takšna tudi vsa leta, ki jih bodo preživeli v osnovni šoli.
Bojana Levinger
Osnovna šola vzpostavlja most med zgodnjim otroštvom in puberteto. V teh letih sile, ki oblikujejo človekov življenjepis, delujejo najgloblje. Svet odraslih mora otroku omogočiti blago, ljubeče in skladno okolje, ki pospešuje gotovost in pogum za življenje v letih, ki prihajajo.
Osnovna šola 8 talcev Logatec letos v svoje varstvo in zaupanje dobiva 61 novih učencev v treh oddelkih prvega razreda. Podružnična šola Laze pa pet novih prvošolccv. Skupno bo vseh učencev 647 v 31-ih oddelkih. Prvi šolski dan dobijo vsi učenci publikacijo z vsemi podatki o šoli in šolanju, ki je zanimiva tudi za starše. Letos bo šola vnaprej nudila pestro izbiro interesnih dejavnosti. Za nova prijetna presenečenja pa je bilo poskrbljeno že v času počitnic - nova kemijska učilnica, pregradna stena v telovadnici, nova učila, telefonska govorilnica v šoli ... Šola s svojim vonjem, toplimi barvami in urejenostjo, z izkušenimi učitelji, ki so timsko ustvarjalni in polni svežih idej , res notranje motivira.
Pojdimo pustolovščinam naproti! Ah, kakšno pozdravljanje, kakšno veselje in govorjenje vsevprek. Igra ... Kaj več je še potrebno?!
Za majhnega otroka igra ni le zabava, pomeni tudi biti odrasel, je delo, je svet zase, svet nastajajoče stvaritve, kjer se odvija življenje v svojem najglobljem bistvu.
Nikoli ne pozabimo: Ce želimo poznati otroke, moramo najti otroka v nas samih.
Učiteljica Karmen Osredkar
NAPOVED PRIREDITEV V KNJIŽNICI LOGATEC:
B ■
13. septembra 1999 postavitev razstave ANTON MARTIN SLOMŠEK v sodelovanju z
■ Osnovno šolo Rovte. Razstavo si boste lahko
» ogiedali do konca septembra.
■
■
15. september 1999 ob 19. uri bo predstavitev
■ pesniške zbirke KAROLA U/OJTILE (papeža
* Janeza Pavla II) z naslovom LJUBEZEN Ml JE VSE   RAZODELA.   Izbor najpomembnejših
J pesniških stvaritev je pripravil in prepesnil Niko
• Jež, ki bo naš gost.
; 17. septembra 1999 ob 17. uri bo ob Dnevu J zlatih knjig zaključna prireditev z žrebanjem
■ nagrad za reševalce Slovenskega knjižnega kviza  France Prešeren in Gorenjska.
', Vabljeni vsi, ki ste reševali kviz v šoli ali knjižnici!
Majhna, a uspešna generacija osmarjev
0 posameznih uspehih in delu na šoli 8 talcev smo med šolskim letom že večkrat poročali, zato sem se odločila, da predstavim letošnjo generacijo osmega razreda in njihove uspehe. Osmi razred je letos končalo 55 učencev. To je številčno zelo majhna generacija, najmanjša v zadnjih dvajsetih letih.
V razredih imamo poprečno sedemdeset učencev, čez dve leti bo na naši šoli devetdeset osmošolcev. Vsi učenci so letos uspešno končali osmi razred, nekaj učencev je imelo popravni izpit, ki so ga tudi uspešno opravili. Ocenjujem, da je bila letošnja generacija izredno uspešna, saj je bilo enajst učencev odličnih vseh osem let. To so naslednji učenci: Ana Geohelli, Miha Piuk, Miha Mlakar, Manja Golobic, Monika Janjič, Dejan Kešelj, Mladen Stanković, Tilen Kranjc, Vesna Iste-nič, Krista Urbas in Meta Jurca.
V tem šolskem letu so naši osmošolci osvojili nekaj zelo dobrih rezultatov na različnih področjih in sicer:
• Marko Jerina - zlato priznanje iz zgodovine
• Jure Žagar in Samo Kenk - zlato priznanje za timsko delo za zgodovinsko nalogo "Obrt na Logaškem"
• Za najboljša športnika generacije sta bila izbrana Damjan Vučić - državni prvak v lokostrelstvu in Monika Janjič, - atletinja z osvojenim 3. mestom na državnem dvoranskem klubskem prvenstvu v skoku v daljino.
Poleg tega so učenci 8. razreda osvojili naslednja izvenšolska priznanja:
• Vesna Islenič in Ana Geohelli - dve srebrni Cankarjevi priznanji iz slovenskega jezika;
• Ana Geohelli - srebrno priznaje iz angleškega jezika;
• Meta Jurca, Ana Geohelli in Miha Mlakar -tri srebrna Vegova priznanja iz. matematike;
• Miha Piuk - Marko Jerina in Manja Golobic - tri srebrna priznanja iz zgodovine;
• Tilen Kranjc, Monika Janjič, Vesna Islenič in Ana Geohelli - štiri srebrna Preglova priznanja iz kemije;
• Tilen Kranjc - prvo mesto na regijskem tekmovanju Mladi tehnik s programom Cicicad: in prvo mesto videokrožka;
• štirinajst učencev je vseh osem let osvojilo bralno značko;
• dva učenca angleško bralno značko s knjižnim priznanjem.
Morda je malo premalo zlatih priznanj, toda ker skoraj vsi učenci tekmujejo na vseh področjih in se ne specializirajo za posamezna, je srebrno priznanje velik dosežek.
V svojem in imenu sodelavcev se toplo zahvaljujem vsem svojim sodelavcem in zunanjim mentorjem. Staršem učencev 8. razreda želim veliko sreče v prihodnjih letih in se jim zahvaljujem za sodelovanje.
Osmošolcem, ki so zakorakali v novo življenjsko obdobje pa želim, da še naprej razvijajo svoje sposobnosti, da so veseli, samozavestni in delovni tudi v naslednjih letih šolanja.
Metka Rupnik, ravnateljica
Počitniške dejavnosti Društva prijateljev otrok in mladine Logatec
Poletje se izteka in z njim tudi naše počitniške dejavnosti. Letos jih je bilo na izbiro kar nekaj. Sedemdesetim otrokom smo omogočili letovanje izven Logatca - manjša skupina je letovala v Dolenjskih toplicah, večja pa v Savudriji. Devetim otrokom smo omogočili brezplačno letovanje v okviru akcije ZPMS -Pomežik soncu. Letovanje ni bilo le brezskrbno poležavanje na soncu, saj so naši mentorji poskrbeli še za pester program različnih dejavnosti, iger, jahanja, lokostrelstva, kolesarjenja itd.
Kaj pa smo pripravili za tiste, ki so ostali doma? Avgusta so bo torkih in četrtkih dopoldne potekale različne delavnice, na katerih so lahko ustvarjali, se igrali, raziskovali naravo in na koncu poslikali majico ... Ni nas bilo ravno veliko, je bilo pa zelo prijetno. Udeležba je verjetno tudi posledica težav z obveščanjem v logaški občini, s katerimi se vedno znova srečujemo. Da bi ta problem vsaj delno rešili, smo uredili oglasno tablo našega društva pred Glasbeno šolo v Dol. Logatcu, kjer bodo zbrana vsa obvestila tudi za jesenske in zimske dejavnosti. Torej - če vas bo zanimalo, pridite in ustvarjajte z nami!
Društvo prijateljev otrok in mladine Logatec
KULTURNI SPOMENIK Najprej je bila na tem mestu samo kapelica Sv. Jožefa. Kdaj točno je bila postavljena, mi ni uspelo izvedeti. Postaviti jo je dal g. Jože Lapuh (roj. 1856 - um. 1948). Kapelica ima oltar, kip Sv. Jožefa in fresko. Streha je žal puščala predolgo in danes bi bila kapelica potrebna temeljite prenove, ki bi jo lahko prevzel poklicni restavrator v okviru Zavoda za spomeniško varstvo. Po prvi svetovni vojni so občani Logatca želeli postaviti spomenik padlim v vojni in se tako oddolžiti za njihove žrtve. Nalogo, da pripravi projekt, je dobil arhitekt Ciril Oblak, učenec velikega mojstra Jožeta Plečnika. Leta 1928 so torej pričeli z gradnjo spomenika, žal pa je med gradnjo g. Oblak umrl, menda za tifusom. V kapelici je vgrajena marmorna plošča z imeni vseh, ki so med prvo svetovno vojno umrli na bojiščih, v ujetništvu ali pa tudi pozneje za posledicami ran ali bolezni, ki so jih dobili med vojno. Med imeni, napisanimi na plošči, je tudi ime letalskega poročnika Bena Hammerlitza, kije padel 1.1917. Na pročelju spomenika je medaljer g. Stane Dremelj izdelal medaljo z likom sv. Sebastjana. Spomenik ima tudi vodnjak, ki je že nekaj časa v dveh delih in seveda ne služi več svojemu namenu. In kaj me je spodbudilo, da pišem o tem spomeniku? Ko smo 18. julija praznovali novo mašo g. Jakoba Trčka, je prišlo mnogo ljudi iz različnih krajevin veliko se jih je ustavilo pri tem spomeniku. In mnenja? "Lepo, le škoda, da je zanemarjeno." Prav tako se je pred kratkim pri spomeniku ustavila skupina Nemcev, najbrž študentov. Takoj so ugotovili, da gre za spomenik padlim v prvi svetovni vojni, pripomba pa je bila: "Schon, aber vervvahrlost" - lepo, toda zanemarjeno. Mnogo sem potovala po svetu in videla tudi veliko raznih spomenikov -
Furlanov mlin klavrno propada, skratka, ena sama žalost! Sedaj, ko ni več sindikalnega turizma in si večina ne more privoščiti morja, bi v poletni vročini osvežitev marsikomu prišla prav. Kaj menite, bi res ne bilo mogoče urediti kakšnega manjšega bazena?
Nuška Jenko-Štravs
ugotovila sem, kako skrbno pazijo na spomenike po svetu, zato me je pripomba tujcev še bolj prizadela, kot pripombe udeležencev nove maše. In še nekaj! Vsakokrat, ko je v Logatcu sejem, postavi kak sejmar stojnico kar pred spomenik, na razpadli vodnjak pa odlaga razno kramo, kot so škatle in vrečke - skratka, mislim, da je kaj takega nedopustno. Mislim, da bi morali komunalni delavci strogo paziti, da bi nihče ne postavljal stojnic pred spomenikom, saj tako dejanje kaže na pomanjkanje spoštovanja do umrlih. Mislim tudi, da bi bil že skrajni čas, da se vodnjak popravi in obnovi ter spomenik redno vzdržuje. Navsezadnje smo imeli mnogi od starejših občanov svojce, ki so se udeležili prve svetovne vojne - zato je tak odnos do tistih, ki so trpeli in padli v prvi svetovni vojni, toliko bolj boleč.
Nuška Jenko - Štravs
V centru, na Cankarjevi ulici, je že dve leti napol podrta hiša. Ne samo, da je Cankarjeva ulica center Logatca, temveč je tudi zelo prometna ulica. Zanima me, kdaj bo ta hiša popravljena. Zelo kritična točka je tudi križišče med Notranjsko cesto in priključkom na avtocesto na Martinj hribu. Tam bi bil zelo potreben semafor ali morda kakšen nadvoz, da bi mali in večji šolarji brez skrbi prečkali križišče. Pa še nekaj! Še ni tako dolgo, ko sem se potepala po Ro-vtah, Zaplani, Smrečju - in povsod mi je ugajala urejenost teh okoliških naselij. Potem neurejenost občinskega središča še toliko bolj moti. Po drugi strani pa je prav v Logatcu največ davkoplačevalcev. Prav bi bilo, da se večji del sredstev nameni tudi za urejenost kraja samega - s tem ne mislim, da je narobe, ker je okolica lepo urejena. Le malo več bi morali narediti tudi za občinsko središče. Kaj pravite na to, krajani naše krajevne skupnosti?
Nuška Jenko - Štravs
Se dogaja. Tudi v Logatcu! Kaj zapisati pod zgornjo fotografijo? Lahko le ugibam, ali gre za primer (nezdravega) načina sproščanja jeze ali zgolj za preganjanje počitniškega dolgčasa? Dobro si jo je nekdo privoščil, steno OŠ 8 talcev v Logatcu, namreč Vendar, da se razumemo; nikogar ne gre obsojati. Tudi tistih mladih ne, ki se v želji po intenzivnem druženju s svojimi vrstniki v Logatcu nimajo kam zateči. Zato prihajajo tja, kamor so vajeni priti - za šolo (na igrišče), pred knjižnico, v park ali na klop pred trgovino. _j Najraje takrat, ko se dan prevesi v noč... Tudi zato, da se 2 umaknejo zvedavim pogledom odraslih... Zdi se le, kot da o (odrasli) pozabljamo na svoje dolžnosti in nam je vseeno, kaj se z njimi dogaja. Ne gre si zatiskati oči, da se na določenih mestih v našem kraju zadržujejo vandalsko razpoloženi posamezniki, različni uživalci, pojavljajo (sumljivi) preprodajalci ... Namesto, da bi poskrbeli, da bodo naši otroci varni tam, kjer se v prostem času najraje zadržujejo, se v Logatcu obnašamo, kakor se (ignorantsko) obnašati znamo. In tisti, ki naj bi posredovali, preprečevali in nenazadnje kaznovali - kot da bi pozabili, da se včasih lahko spozabijo tudi tisti najbolj trdni med njimi!
Lidija Oštir
Pred vojno, pa še tudi leta po njej, smo imeli v Logatcu kar nekaj možnosti za kopanje. Prilagam dve fotografiji: prva je iz I. 1932, in predstavlja zapornice na Logaščici nekje nasproti pokopališča. Voda je bila dovolj globoka za kopanje in zelo čista, v tolmunih pa so plavale ribe, če se ne motim, sulci in ščuke. Potem je še fotografija logaškega kopališča iz leta 1939. Poleg tega smo se lahko kopali še v Trumbi, po Furlanovim mlinom pa je bilo prav tako narejeno majhno kopališče, kjer so se večinoma kopale starejše in mlajše gospe ter otroci. Vse je bilo zelo lepo in čisto. Ko danes opazujem, vidim, da so vse te možnosti izgubljene. V Logatcu ni nikjer več čiste vode -Logaščica je umazana mlaka, polna alg in druge umazanije,
Grajski studenec Takole osamljen je Grajski studenec v zadnjem času bolj poredkoma. Morda v zgodnjih jutranjih urah in tja po enaindvajseti. Pa še takrat se najde kdo, ki te v tipanju - da tako pozno pa ja ne bo nikogar -preseneti in se ravno tako kot ti izogne čakanju ob številnih plastenkah in kanticah, ki jih "žejni" lastniki vozijo že od vsepovsod. V zadnjem času se o vodi in njeni oporečnosti oziroma neoporečnosti veliko govori. Tudi zapisanega je bilo že marsikaj. Včasih se človek kar zgrozi ob prebranih podatkih, ki jih nekateri navajajo o vodi - tisti iz vodovoda in oni drugi, ki jo kupiš in plačaš z namenom, da svojemu telesu privoščiš še kaj boljšega kot včasih nekam čudno obarvano tekočino, ki priteče iz cevi v tvojem stanovanju. In ko potem nekega dne prebereš, da naravni vrelci slatine nikakor niso primerni za pitje (minerale, ki jih takšna voda vsebuje, naj bi bile sposobne predelati le rastline, ne pa .tudi ljudje in živali!!!), se odločiš za (nas Logatčane) '-; najcenejšo izbiro - vodo iz Grajskega studenca. In ker ? verjamem, da vas je takšnih kar nekaj, vas bomo v naslednji J številki Logaških novic poskušali podrobneje seznaniti, kako je z rezultati kemijskih analiz opravljenih tudi na vzorcih vode iz studenca, kjer je včasih že prava gneča.
LiO
Obnavljanje zvonika v Rov ta h.
V začetku julija se je v Rovtah, v cerkvi posvečeni Nadangelu Mihaelu, pričela obnova zvonika. Po besedah g. župnika, Janeza Petriča, je bila obnova potrebna, zvonik je bil že večkrat obnovljen, nazadnje pa leto 1922. Trami, ki so še danes, so hrastovi in nosijo daljnu letnico 1810. Kdaj bo delo končano, je predvsem odvisno od vremena, računajo pa na konec septembra, do takrat velja zapora ceste. Obnova zvonika predstavlja za župnijo velik finančni zalogaj, pri katerem nekaj prispeva občina, ostalo farani.
(A.Ž)
fyaiie novice
MJlZmcfl
LOGATEC
KNJIŽNICA LOGATEC
Tržaška 44
1370 Logatec, tel./fax: 741-722
Kaj vam ponujamo?
• 39.000 knjig,
• 100 naslovov časopisov v slovenščini in tujih jezikih,
• pravljice in pesmice za otroke na kasetah ali CD-jih (zgoščenkah),
• kvalitetne filme na videokasetah za odrasle in mladino,
• izobraževalne videokasete,
• jezikovne tečaje.
NOVOSTI:
• izposoja  CD plošč s klasično, meditativno ali zabavno glasbo,
• izposoja      CD-romov (tudi jezikovnih tečajev).
Kje lahko uporabljate gradivo?
Zadnjo številko časopisov in revij prebirate v čitalnici, starejše številke izposojamo tudi na dom. V čitalnici lahko uporabljate tudi priročnike ali "srfate" po internetu. Sedaj vam omogočamo tudi tiskanje. Knjige si lahko izposodite na dom za 21 dni, obvezno šolsko branje pa za 14 dni. Če knjige nimamo, si jo lahko med knjižnično izposodimo iz drugih knjižnic, saj smo prek interneta skupaj z drugimi knjižnicami povezani v računalniškem sistemu COBISS. Kaj nabavljamo? Vsako leto kupimo približno 2.000 novih knjig in vedno več multi-medijskega gradiva (kaste, videokasete, CD, CD-romi). Vsak mesec sprintamo računalniški izpis vseh novosti.
Kdo nas obiskuje?
Trenutno imamo vpisanih 2.300 članov, od tega se je v lanskem letu vpisalo 288 novih. Največ obiskovalcev je med mladimi. Dodatne dejavnosti Redne ure pravljic vsak četrtek ob 16.30, za otroke od 4. do 10. leta starosti, od oktobra dalje. Mesečna literarna uganka za osnovnošolce. Priporočilni seznami dobrih knjig za mlade, razdeljeni po starostnih skupinah in zvrsteh. Kulturne prireditve in razstave.
Nove oblike dela
Vrtec na obisku. Otroci pridejo z vzgojiteljico in si izberejo knjige, ki jih kasneje prebirajo v vrtcu. Ob prvem obisku jim pripravimo pravljično uro.
Obisk ostarelih in invalidov. Enkrat mesečno obiščemo Dom Marije in Marte ter Dom Sv. Jožefa Tabor in prinesemo knjige tistim, ki želijo brati. Pripravljeni smo priti tudi v vaš dom k ostarelim in se pogovoriti o knjigah, ki bi jih nekdo želel prebirati, a sam zaradi bolezni ne more priti v knjižnico.
Morebitne zelje sporočite v knjižnico na telefon (061) 741-722.
Želite postati član naše knjižnice?
Oglasite se v logaški knjižnici ali njenih enotah in izpolnite vpisni obrazec. Otrokom do konca osnovne šole morajo vpis potrditi starši ali skrbniki.
Članarina:
• otroci do konca osnovne šole imajo članstvo brezplačno,
• dijaki,  študentje  in upokojenci prispevajo 1.000 SIT članarine,
• zaposleni pa 2.000 SIT.
To je prispevek za nakup novih knjig. Plačana članarina omogoča izposojo v Logatcu in v vseh enotah.
Trudimo se, da delujemo kot sodobna knjižnica in sledimo razvoju. Želimo si, da bi se pri nas dobro počutili in v knjižnico radi zahajali. Zato vam predlagamo, da nam jo pomagate soustvarjati z nasveti, po- hvalami, pa tudi pritožbami. Če bo le v naši moči, jih bomo upoštevali.
Alenka Furlan
URNIK V KNJIŽNICI LOGATEC
ponedeljek 9-19 torek 12-19 sreda 9-19 četrtek 12-19 petek 9-19
Knjižnično gradivo je dostopno tudi v naših enotah KRAJEVNA KNJIŽNICA HOTEDRŠICA
ponedeljek 18-19 četrtek 18-19
KRAJEVNA KNJIŽNICA ROVTE
torek 16-18.30 četrtek 11-13 in 17-18.30 ura pravljic (četrtek) 16-17 nedelja 8.30-10
KRAJEVNA KNJIŽNICA VRH SVETIH TREH KRAUEV
sreda 12-13 petek 18-19 nedelja 11-12
Drage bralke in bralci. V Logaških nooicah smo za vas odprli kotiček, kamor nam lahko pišete o tem, kaj oas moti in kaj oam je všeč o našem kraju, lahko nas opozorite na napake in nepraoilnosti. Za oas se bomo potrudili in izbrskali odgovore ter tako odgovorili ne samo oam, ampak tudi nam in ostalim bralcem.
Bralka K.G. iz Logatca opozarja, da v
Logatcu pred pošto in na ploščadi pred banko, zavarovalnico in trgovino še vedno niso urejene klančine za invalidske in otroške vozičke. Zanima jo zakaj, kljub obljubam, do sedaj še ni bilo nič storjenega ter kdaj nameravajo odgovorni urediti klančine in s tem invalidom ter mamicam z dojenčki v vozičkih olajšati dostop do trgovin in ustanov.
Berto Menard, predsednik KS Naklo KS Naklo je že pred časom opozorila na problem dostopa do pošte in ploščadi pred banko. Ker pa kot krajevna skupnost nimamo dovolj denarja, da bi klančine uredili sami, je zadevo prevzela občina.
Janez Nagode, župan občine Logatec Glede tega vprašanja smo imeli spomladi sestanek z odgovornimi iz pošte, banke, Mercatorja ih zavarovalnice. Dogovorili smo se, da do jeseni izvedemo
klančine za invalidske in otroške vozičke. Pošta bo klančino uredila sama, dostop do ploščadi pred banko pa bomo financirali skupaj. Najprej moramo narediti projekt, ki naj bi ga pripravil g. Erker. Lažje dostope na pločnike bomo urejevali takrat, ko se bo popravljala glavna cesta skozi Logatec.
Ljubo Renko, Pošta Slovenija Pošta v Gornjem Logatcu že ima klančine, ki so tudi v načrtu za pošto v Dolnjem Logatcu. Izgradnja klančin na poštnih uradih je splošna akcija Pošte, ki poteka po vsej Sloveniji. Na vrsti bo tudi Logatec, vendar še ne morem reči kdaj.
Na banki, zavarovalnici in v trgovinah se strinjajo, da je klančine potrebno čim prej urediti, zato jih bodo financirali skupaj z občino.
Draga bralka, ureditev lažjega dostopa je vsekakor v načrtu - pa čeprav že kar precej časa. Če ne bo ostalo samo pri obljubah, bodo invalidi in mamice z vozički lažje prišli na ploščad pred banko že letošnjo jesen. Stopnice do pošte pa bo potrebno premagovati še nekaj časa.
Petra Trček
"Se ližejo in podijo mačke ..."
0 psih (in pasjih iztrebkih) smo se nekateri v preteklosti že razpisali. Mnenja so različna. Eni jih imamo radi, drugi ne, nekateri poskušamo za njimi počistiti, drugi spet ne ... Ko smo na OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki pripravljali projekt o psih (in vsem, kar je povezano z njimi), so me med drugim zanimale tudi otroške predstave na to temo. Ker me otroška razmišljanja s svojo duhovitostjo (predvsem tistih najmlajših) vedno spravijo v dobro voljo, vam jih v branje ponujam tudi vam, drage bralke in bralci Logaških novic. Še prej pa - HVALA vsem Pikapolonicam in njihovi vzgojiteljici Saši Tivan iz VVZ Kurirček iz Logatca. Tudi zaradi vas je svet okoli nas včasih bolj mavričnih barv... Ko smo otroke povprašali, KAJ DELAJO PSI PODNEVI, so nam odgovorili, da jejo, lajajo, ližejo, grizejo žogo (kost), tečejo - če jih kdo spusti ali pa, če se koga bojijo. Psi tudi jokajo, kadar so žalostni. To je takrat, če jih kdo udari z metlo, če nagajajo, če niso pridni ali pa kadar uidejo. Takrat pride policija in jih ujame v mrežo. Seveda tudi lajajo in kakajo na travo, potem smrdi, mi pa lahko kakce pohodimo. Podnevi psi tudi uidejo v gozd, vohajo, se ližejo in strašijo mačke. IN PONOČI, KO VSI SPIMO? Takrat tudi oni spijo, dihajo in smrčijo. Nekateri izmed njih vohajo in pazijo hišo, drugi lajajo na luno, tisti tretji pa celo jokajo, ker so sami ... Pa naj še kdo reče, da otroci niso umetniki. Težava je le v tem, kot je že davno zapisal P.Picasso, kako naj to ostanejo tudi, ko odrastejo...
Lidija Oštir
100 LET GASILSTVA V ROVTAH Rovtarski gasilci so 11. julija praznovali sto let delovanja v Rovtah. Gasilstvo je v Rovtah navzoče že od leta 1899. Ponagajalo nam je vreme, tako da bi parado skoraj odpovedali. Kljub temu je uspela. Začela se je pri cerkvi, šla mimo gasilskega doma, do trgovine. Tam so slovesno podelili nekaj priznanj najbolj zvestim in najboljšim gasilcem. Po koncu parade so se vsi obiskovalci odpravili na Kovk, kjer jih je do poznih jutranjih ur zabaval ansambel Gašperji. Našim gasilcem želimo čim manj dela, poslavljam pa se z gasilskim pozdravom - NA POMOCIj!
Urša Modrijan
novice
VESELO DO JUTRANJE ZORE
Tradicionalni kmečki praznik je na prvo avgustovsko nedeljo na Medvedje brdo privabil več kot tisočpetsto obiskovalcev. Kot se za tak praznik spodobi, so se tekmovalne ekipe iz Rovtarskih Žibrš, Jarčje doline, Koprivnika, Zavratca in Ledin pomerile v kmečkih opravilih. V košnji sena na star način, grabljenju in spravilu sena v kozolec (štant). Tekmovalno vzdušje so še popestrili člani konjeniškega kluba iz Zaplane ter posamezni konjeniki iz Dolov in Medvedjega brda s konjskimi dirkami. Srečo so obiskovalci lahko poizkusili pri bogatem srečelovu in s cenkanjem velikosti hleba -velikana, ki so ga za to priložnost spekli na kmetiji odprtih vrat "Pr Šinkov'c". Tudi letos je prireditev potekala v organizaciji Kulturno-športnega društva Trate. Organizacija te prireditve sega še v konec osemdesetih let. Takrat je bilo organizirano tekmovanje za najboljše pridelke z medvejskih kmetij, pod geslom "čič ne da nič". Prizadevni organizatorji, ki jim ni žal žrtvovati del svojega prostega časa in dobre volje, leto za letom prirejajo tekmovanja v različnih kmečkih opravilih.
Kmečki praznik na Medvedjem brdu je največja tovrstna pripreditev v občini. Tudi letošnja prireditev bi le težko uspela brez številnih sponzorjev, ki so s finančnimi in materijalnimi sredstvi pripomogli, da je prireditev uspela. V splošno zadovoljstvo prireditevljev in obiskovalcev. Sponzorji so bili domači obrtniki ter številna podjetja in obrtniki iz drugih občin. Med največje sponzorje pa lahko prištevamo domačine iz Medvedjega brda in Rovtarskih Žibrš, ki so sodelovali pri organizaciji kmečkega praznika. Lahko rečemo, da je v Krajevni skupnosti Trate za to prireditev delalo staro in mlado, "kar leze ino gre", kot temu pravimo. Na kmečkem prazniku je sodelovalo več kot osemdeset domačinov.
K radostnemu vzdušju je pripomoglo lepo vreme, ki je prirediteljem poplačalo trud. Obogatile pa so ga Vesele Štajerke, saj so se ob njihovih zvokih, dobri hrani in pijači obiskovalci veselili do jutranje zore. Nasvidenje na jubilejni prireditvi ob letu osorej, ko prireditelji pričakujejo rekordno število obiskovalcev.
ZGODBA   NEKEGA DREVESA
Sem vrba žalujka. Vsako leto sem bila mogočnejša in bolj zelena - skratka - lepa, stara mnogo let. Toliko, da sem najbolj debela v občini. Dokler nisem bila nekomu v napoto. Lansko leto mi je nekdo olupil celo deblo, da bi se posušila. Kljub bolečinam sem se bojevala in vseeno zazelenela v svoji lepoti. Pa jim še ni bilo dovolj. Letos so se spravili nadme s svedri. Bolelo me je, kot bi nekomu zabijali igle v srce. V luknje so mi zlili strupeno pekočo tekočino. Z zadnjimi močmi sem letos zopet pognala zelene liste - morda je to moje zadnje leto... Pa vendar bi tudi jaz rada šla v tretje tisočletje. POMAGAJTE Ml, pa čeprav sem samo VRBA ŽALUJKA!
Zahvala
Ob boleči in prezgodnji izgubi naše mame in babice
Ivanke Kraševec
roj. Kogovšek
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter za pomoč v težkih trenutkih.
Posebej se zahvaljujemo dr. Katarini Turk in patronažni sestri Mileni Lesko-vec za nesebično pomoč v času njene bolezni ter g. župniku za opravljeno mašo in obred. Hvala tudi sindikatu in kolektivu Pošte Slovenije, kolektivoma IUV Konfekcije in Vene-zie. Iskrena hvala prav vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedija
Jusufa Rošić
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala družini Petrovčič, Karitasu, dr. Likarjevi in dr. Žuraju ter celotnemu osebju ZD Logatec. Hvala! Hvaležni smo g. Harbašu, ki je vodil pogrebni obred in ga. Lukančičevi za poslovilne besede; znancem, sosedom, prijateljem in sorodnikom pa iskrena hvala za cvetje, sveče in vsestransko pomoč. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, najlepša hvala.
Vsi njegovi
Zahvala
Ob smrti
Frančiške Možina iz Rovt
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Domu upokojencev na Vrhniki in Zdravstvenemu domu Vrhnika za vso nego in skrb. Prisrčna zahvala g. župniku Tonetu Kompare in g. župniku Janezu Petriču iz Rovt za opravljen pogrebni obred, PZ Društva invalidov in upokojencev za lepo zapete pesmi.
Žalujoča sinova z družinama in ostali sorodniki.
"Srce je tvoje dalo vse, kur je imelo.
Nobene bilke zase ni poželo.
Spomini note zdaj žirijo
in solze noše tvoj grob rosijo."
Po težki bolezni nas je za večno zapustil naš dragi mož, ata in dedi
MARJAN ŠEN
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče ter izrečena sožalja. Posebna zahvala Zduženju šoferjev in avtomehanikov ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi ga. Angeli Menart za lepo organiziran pogreb, g. župniku iz Rovt za lepo opravljen obred, hvala dr. Žuraju, dr. Likarjevi in patronažnim sestram ter posebna zahvala dr. Jožetu Skvarča, ki nam je v težkih trenutkih stal ob strani.
Vsi njegovi
^ašL novice
KLI LOGATEC
KLI LOGATEC,d.d. PE Prizma
Tovarniška 36, 1370 Logatec tel.: 061 758 573 fax: 061 741 731
v v
OBVEŠČAMO LASTNIKE GOZDOV, DA 0DK0PUJEM0 SMREKOVO, JELOVO IN BUKOVO HLODOVINO.
Cenik hlodovine:
smrekovi hlodi Exstra 15.000 SIT
smrekovi hlodi L kv. 12.100 SIT
jelovi hlodi l.kv. 10.600 SIT
smr./jel. hlodi ll./lll.kv. 7.900 SIT
smr./jel. hlodi vrh/, 4m ,fi 14 cm 4.000 SIT
bukovi hlodi L kv. 15.100 SIT
bukovi hlodi l.kv. 11.000 SIT
bukovi hlodi I l.kv. 8.600 SIT
bukovi hlodi lll.kv. 6.000 SIT
ROK PLAČILA: 30 DNI PREVOZ plača KLI Logatec Vse dodatne informacije na telefon: 758-573
VEBER d.o.o. LOGATEC
PROMET Z NEPREMIČNINAMI
LOGATEC, Tovarniška 3, telefon: 061 742 370, tel./fax: 061 742 330
SVETUJEMO IN POSREDUJEMO PRI PROMETU Z VSEMI VRSTAMI NEPREMIČNIN
LOGATEC,
Pavšičeva, 55 m2, dvosobno stanovanje, staro 10 let,
prodamo za 9.200.000 SIT.
LOGATEC,
80 m2, dvosobno stanovanje, v večstanovanjski hiši, 1. nadstropje,
prodamo za 7.500.000 SIT.
LOGATEC,
novejšo komfortno hišo na urejeni parceli 1000 m2, prodamo.
LOGATEC IN OKOLICA,
KUPIMO STAREJŠE HIŠE IN ZAZIDUIVE PARCELE ZA GOTOVINO. LOGATEC,
najamemo več stanovanj različnih velikosti.
stran
§   Vam nudi H
O
^        LOGATEC ftf
POD GRINTOVCEM 3
semena, sadike, čebulice, gomolje, £J) zemlje in substrate, O
O- organska in anorganska gnojila, £3 ^ sredstva za varstvo rastlin,
O
i zoo program,
(O krmila in krmne dodatke,
^ orodje in opremo za vrt, ^
g ograj ni sistem BEKAERT, ^
q sobne rastline, CD
M-M cvetlični program, O
. 0) sveče in vse za grobove, G)
Q) gospodinjske in tehnične pline. g
ODPRTO:
pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. sobota: od 8. do 12. ure.
tyo*/U 11 OVI C C
ARTCOM - NEPREMIČNINE
ČE KUPUJETE, PRODAJATE, ZAMENJUJETE, NAJEMATE ALI ODDAJATE PARCELE, HIŠE, KMETIJE, VIKENDE, STANOVANJA ALI POSLOVNE PROSTORE STE NA PRAVEM NASLOVU.
- Možnost gotovinskega odkupa nepremičnin.
- Uredimo vam vpis v zemljiško knjigo.
- Ne zaračunavamo vstopne provizije.
ARTCOM - CENTRALNA BORZA
Posredniška družba Logatec
PRI NAS LAHKO PRODATE DELNICE: KLI, VALKARTON, PETROL, SAVA, KRKA, LEK, KMEČKA DRUŽBA, ATENA, ARKADA, TRIGLAV,
MFD IN DRUGE
DELOVNI ČAS:
Ponedeljek in Torek: od 8. do 15., Sreda: od 8. - 12. in 14. - 17., Četrtek: 8.- 15.,                      + 0^ Petek: 8. - 12. *--=°
oh:
061
FIAT SEICENTO
AVTO TRADE
d.c
annn
Sinja gorica 11,1360 VRHNIKA Tel./Fax: 061/755-199, 757-900 061/751-346,757-905 http://www.avtotrade.si e-mail: avtottrade@siol.net
MALČEK, KI TE PREVZAME
Okreten, vodljiv in živahen, tak je Seicento. Voziti Fiat Seicento je zelo zabavno, saj ji; zasnovan na osnovi najsodobnejše mehanike: ima pogon na prednji kolesi, vzmetenje s posamično vpetimi kolesi in zavorni sistem z dvojnim križnim krogotokom.
Seicento poganjata dva bencinska agregata in sicer 899 ali pa 1108 kubični centimetri prostornine. Oba sta štirivaljnika, poskočna, varčna in zanesljiva.
Nivojev opreme je več: osnovna različica je S; mladim in tistim, ki so bolj športnega duha, je namenjen Sporting, za tiste, ki prisegajo na več elegance pa sta namenjeni različici SX in Suite. S samodejno sklopko navduši Citvmatic, namenjen predvsem tistim, ki se vozijo po mestu.
Fiat Seicento je dopadljiv in inovativen. Na željo kupca je lahko opremljen tudi z električnim servo volanom EPAS (Electrnical Power Assisted Steering), ki se proporcionalno prilagaja hitrosti vožnje: pri manevriranju na mestu in parkiranju je mehkejši, pri hitri vožnji pa postane bolj neposreden. Za doplačilo pa je navoljo tudi štiristezni ABS zavorni sistem Bosch 5,3 z aktivnimi senzorji in elektronskim regulatorjem zavorne moči EBD (Electronic Brake Distributer).
&p*t< novice
CITROEN
MERIAK
■ ■
A
BERLINGO
simpatičen avto za simpatične
ljudi že za 2.000.000,00 SIT
Dodatne ugodnosti za kupce Xantie
Pri gotovinskem nakupu darilo, dodatna oprema in vgrajen avtoradio
Lita platišča za Xsaro,
brez klimatske naprave - brezplačno
SAXO
mestni kralj že od 1.250.000,00 SIT
XSARA
klimatska naprava doplačilo 99.999,00 SIT
PRODAJA MEHANIKA KLEPARSTVO LICARSTVO
CITROEN
MEMAK
Drenov grič 99 1360 Vrhnika tel./fax: 061 751 007 753 807
■■■■■■
■ ■ ■ ■ ■
s™
JU ČUKd.o.o. PROIZVODNJA IN
PRODAJA KOLES
Rožna 4, 5280 IDRIJA, tel.: 065/ 17 27 60 fax: 065/ 17 27 62
■HUBHHHhSHHI
Sredi Idrije, na Rožni 4, stojita trgovina in servis ČUK d.o.o. Podjetje ima že dolgo tradicijo, na sedanjo lokacijo pa so se preselili pred petimi leti.
V trgovini lahko najdete vso potrebno opremo, ki sodi h kolesarjenju - čelade, oblačila in ostalo, ter kolesa znamke CULT, ki jih izdeluje podjetje Čuk iz Idrije. Pred štirimi leti so namreč ugotovili, da je na tržišču sicer veliko koles najrazličnejših prodajalcev, kupec pa še vedno težko izbere takšno, ki bi mu najbolje ustrezalo.
Odločili so se, da vam bodo pomagali pri izbiri, in sedaj izdelujejo 26 modelov koles. To pa še ni vse! Modeli so le osnovni in vsakega lahko priredijo po vaših željah - to pa je natančno tisto, kar si vsak kolesar želi - imeti kolo po svoji želji. Da so kolesa CULT res dobra, nam pove že podatek, da jih izdelajo več kot 1200 na leto. Kupite jih lahko v njihovih trgovinah v Idriji in v Tolminu. V svojih trgovinah so sprva prodajali tudi kolesa drugih proizvajalcev, vendar se jim to zaradi kvalitete in konkurenčnosti lastnih koles kmalu ni več izplačalo. Modeli koles CULT so zelo različni - od preprostejših do tistih za bolj zahtevne kupce. Temu so prilagojene tudi cene, ki se gibljejo od 35000 do 279000 tolarjev za kolo.
V trgovini imajo tudi servis, kjer vam prijazni fantje v najkrajšem možnem času kolo popravijo, na njih pa se lahko obrnete tudi po kakšen nasvet ali informacijo.
Fantje niso le vneti kolesarji, pač pa strokovnjaki, ki so aktivno kolesarili in si izkušnje nabirali na različnih tekmovanjih. Dovolj bo, da omenimo le tri, ki vam bodo strokovno in prijazno pomagali in svetovali: Stane Velikajne se že 25 let aktivno ukvarja s kolesarstvom, bil je tekmovalec in trener, s podjetjem ČUK pa je zakolesaril na poslovne steze; Uroš Gnezda je še pred kratkim aktivno tekmoval; Boštjan Felc pa je bil državni prvak v spustu z gorskimi kolesi in mladinski državni prvak v cestni vožnji. Njim in ostalim usposobljenim in izkušenim delavcem pomaga strokovna ekipa, med drugimi tudi Valter Bonča in Borut Roušček. Trgovina ČUK na Rožni 4 v Idriji je tudi zbirališče kolesarskih navdušencev in zanimivih informacij, novosti in novic. Tu se menijo za kolesarske podvige in največkrat na pot krenejo ravno izpred trgovine.
Če potrebujete kolo, kolesarsko opremo, nasvet in informacijo, ali pa bi se radi samo pogovorili s strokovnjaki, se oglasite v trgovini ČUK d.o.o. v Idriji.
fi'zi:k Č#
Nudimo vam pestro izbiro tobačnih, časopisnih in prehrambenih proizvodov.
Za otroke pa je poskrbljeno z igračami in sladoledom.
Vljudno vabljeni k BOŽI, na Tržaški cesti 15, v Dol. Logatcu.
ODPRTO:
od 5,30 do 15,00 ure, sobota: od 6,00 do 12,00 ure.
f ""'"'»I
		
1		Ji —
Prodajalna "BOZA"
Božena Pellis s.p., Tržaška c. 15,1370 Logatec
ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA LOGATEC
Zadružna hranilnica in posojilnica p.o. Logatec Tovarniška 3 telefon 061 742 777 in 741 511 telefaks 061 741 539
vsak delavnik od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure in v soboto od 8. do 10.30 ure
DNEVI
ODPRTIH VRAT.
.........predstavitev
novega SCENICA
.........testne vožnje
z ROKOM CVETKOVOM
,.............vragolije
ALEXA CVETKOVA
!
od 9. do 11.
SEPTEMBRA
i  V septembru pripravljamo akcijo odkupa rabljenih vozil starejših od 10 let Vaše vozilo odkupimo za200.000SIT.
AVTO CENTER
Jelovškova 6, VRHNIKA tel. prodaja (061) 755 72U, servis 757 8101
RENAULT
PRODAJA VRHUNSKE KOZMETIKE ZA OBRAZ IN NOGE
PROGRAMI ZA OBRAZ
Nega obraza, vratu in dekolteja. Program za akne.
Odstranjevanje dlačic z čebeljim voskom Učenje obraza.
KOZMETIČNI SALON
LEPOTA & ZDRAVJE
Prešernova 9, 1370 Logatec Telefon: 061/ 741 379
PROGRAMI ZA TELO
Universal Contour Wrap -prečiščevanje in oblikovanje telesa s posebno morsko glino. Program zmanjševanja telesne teže. Program zmanjševanja celulita. Telesna masaža.
NOGE:
Pedikura.
Odstranjevanje dlačic s čebeljim voskom.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
Šola pravilnega ličenja.
DELOVNI CAS:
Ponedeljek, sreda, petek: od 16,30 do 22,00 ure
Torek, četrtek in sobota dopoldan po dogovoru.
LIDIJA KERN
VIŠJA MEDICINSKA SESTRA KOZMETIK
Miro PIVK s.p.
Mit trgovina
Obrtna cona Logatec
'* tel.: 061 742 666
trgovina z gradbenim materialom
BOBER
1370 Logatec, SLOVENIJA tel.: 061 742 666 tel./fax: 061 742 677
GRADBENI MATERIAL
OD TEMELJEV DO STREHE
Kredit do 5 let s subvencionirano obrestno mero
odprto: od 7.ure do 19. ure, v soboto od 7.ure do 12.ure telefon: 061 / 742 666, fax: 061 / 742 677
stran   ■ Jm
io?ašL novice
D
J"
P E L J H A N
Pooblaščeni prodajalec in serviser
-MEHANIKA
- KLEPARSTVO
- LICARSTVO -OPTIKA
Pri nas vam nudimo izbor vseh originalnih delov za vse modele znamk
VOLKSVVAGEN IN AUDI
Hitro in učinkovito (24 ur) vam preskrbimo katerikoli del, ki ga v tistem trenutku nimamo na zalogi. rezervne dele vam strokovno vgradimo in zanje nudimo enoletno tovarniško garancijo, vaše vozilo pa bo ohranilo
podaljšano garancijo za določene dele avtomobila tudi do 5 let. s sodobno avtooptiko nastavimo podvozje avtomobila, avtomobil "obujemo"
v kakovostne avtoplašče ...
Audi A3
od 3.316.815,00 SIT
Cena je informativna in odvisna od valutnih razmerij.
D
I
Pooblaščeni prodajalec in serviser
IDRIJA, Grilceva 4, tel./fax: 065 73 131,73 121,71 685
POSTOJNA, Tržaška 84, tel.: 067 270 1611, faks: 067 270 1616 WWW.MPI.SI
Delovni čas: 8.-17. ure
-'-
ALBATROS
Ponudba vodilnih slovenskih turističnih in potovalnih agencij na enem mestu
Izleti po Evropi in svetu; Bavarski gradovi, nemška romantična cesta, temperamentna Španija,...
Oddihi na morju in v toplicah,
Smučarski programi v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Franciji,...
Letalske karte na vse konce sveta Silvestrovanja
Vabimo Vas, da se oglasite v naši agenciji vsak ponedeljek, sreda, petek od 9-15h torek, četertek od 13-18h in soboto 9-12h. ALBATROS Marija Pivk s.p. Cankarjeva 9, 1370 Logatec Tel./fax: 743 542, GSM: 041 421 914
Vaša turistična agencija
Za ta pripis je avtor potreboval lestev, saj je pano pritrjen kar nekaj metrov od tal. Še en dokaz več, da lestev ni uporabna le za ženitne namene (podoknice). Tudi funkcija lestve se modernizira!
SREDNJEVEŠKI DNEVI V GRAJSKEM PARKU V GOR. LOGATCU
Aronovc viteške igre
petek, 10. september 1999, od 9. do 24. ure sobota, 11. september 1999, od 10. do 24. ure
organizator: NAKLO d.o.o.
izvajalec: zavod "Moj Aron"
pokrovitelji: RIELLO- MAGO d.o.o., ADRIAPLIN d.o.o.., OBČINA LOGATEC, MIHEVC BOJAN s.p., TV LEP, Dimnikarstvo KRANER s.p.
ČEVLJARSTVO in IZDELAVA KLJUČEV
Čevica 2, 1370 Logatec
hitro, konkurenčno, kvalitetno:
- popravljamo čevlje,
- izdelujemo ključe,
- brusimo nože in škarje ...
To ie samo nekaj razlogov, da nas obiščete.
Odprto: 8.-12. ure ter 13. -17., v soboto zaprto!
Branko Hasler s.p.
^7—n^r