ISSN0350-SS61 ZA koft^c t^dne 2wemo do pretežno obisčno bo z občasnimi msnjiimi QaùBvînëmi 00 številka 13 četrtek, 4. april 2002 2S0 SIT ■MIHO Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj Čeprav smo v nedeljo prešli na poletni čas in smo izgubili uro spanja, so dnevi sedaj daljšlf saj je zvečer svetloba z nami dlje. Sonce^ ki ga bo ob koncu tedna verjetno zakrii kakšen deževen oblakf pa nam vsem prija. Ni se prebudila le narava, zaživeli smo tudi mi! Popisovaki so že na terenu Po vsej Sloveniji seje 1. aprilu /učel popis, ki ho irajal do 15. Hprila. Pripnive nanj, vključno i i/ohni/ranjeni iniítrukturjvv in p«»pisovalc«v su l)ik /»ključene Iv kdkšvn teanJa in osebe. Ptnlalki i/, popisa se IhkIo upontbljali i/ključno v statistične namene. Níwost tiikratnega popisa jc »samopopis*^. Laliko sc odloiilc tuUi /a in mořnosl. Računali pa morate s icm.dajc Izpolnjevanje obrazcev prcccj zahlcvno, veliko bolj kot jc bilo na zadnjem popisu pred enajstimi leli. V lem primeru vam bodo popisovalci dali navodila, kako vprašalnike i/polniii in se z vami d<^govorili, kdaj bodo prišli ponjc. Na zaCoiku, dokler sc ludl popisovalci ne bodo »ujeli«, pridobili pííirebne ruline, bo morda popisv kakšnem od gospodinjstev trajal malo dlje. Vprašalnik vsebuje blÍ2U 00 vpniSanj. Na vprašanja, razen vprašanja o vcroizpiwedi, lahko načeloma odgcwaija en dan g;*;podlnjslva- Vpra^nje o veroizpovedi jc bilo vprašanje, ki jc bilo najdlje prli). Popis ga sedaj vsebuje, odgovor pa ni obvezen. Pri lem vprašanju sc lahko txlloČile ludiza mir^ntsl, da boste nanj sicer odgovarjali, a tako, da txlgovora ne boste piwedali popisovalcu, ampak ga boste sami posredovali na urad za slaiisilko. Za to so pri« pravljeni posebni obrazci sposebno kuverto in že plačano piîSlni-no. Popisa ne smete odklonili, saj vas lahko v lem primeru drsava celo denarno kaznuje, v zakonu je predvidena kiizcn med 50 in 100 lisoO tolarji. ■ MUena Krstič - Ptdninc Sumi očeta umorjenega Matjaža se potrjujejo ^ m Pozdrav pomladi 2002 Tudi ietos dva koncerta Na /e tradicionalni prireditvi Pozdrav |>omhidi. ki Jo or^^ani* žira Območna i/posta va javnega Skladu KS /a kulturne dejavnosti Velenje, bodo zhorl občin Velenje« Sostar\j in Šmartno ob Pakl /kipeli na dveh koncertih. Na prvem bo nastopilo II manjsib /Jisedh. na drugem pa 9 zlMirov. Na koncertu v sredo. 10. aprila. se b*)do predstavili: ženska zbora Ple§ivec In Lokovica, kvartet Svil. Oktet Zavodnje, Rudarski oktet. Oktet TEŠ, Vokalna skupina župnije S^^ilanj, moSka zbora Ravne in Društva upokojencev Velenje, Lovski zbor Skale ter me.^i zbor Cto-renje. Dan kasneje, v četrtek, pa bodo nastopili: ženski zbori Vrtcc Velenje, Druslva upoko jenccv Velenje, inmka/bora Lo- kiwica in Kajuh Velenje» mešani zbori Skale, Društva upokojencev Šoi^ianj, Šmartno ob Paki in Svobiîda Štx5ianj ter Šaleški akademski zbor. Na Icti'ânjem pozdravu pomladi bo zapelo 425 pcvcev in pevk. njiluwo pelje pa bo ocenjeval Tomaž Faganei. Oba koncerta b(xsia v veliki dvoraiîi velenjske glasbene šole, začeli pa ju bodo ob 10.30 uri. ■ tp ďd. ZAVAROVALNICA MARIBOR MlPBimWREVIJil|j^ Z gibanjem do zdravja 7. a^nif je svetoutii dati zdnwja. Tema letošnjega /e Gibanje za zdravje. 'A njim želi Sfetou>ia Z(hai/sU'emi or^fafikacija of>oz^^iíí na pomen f^ihanja cđ na^ zdravje z gibanjem - ob zdravi l^refxrani n: ^rrimemi telesni leži - l^epreČimo tretjino rakavih offolen/. Telesna dejavnost je kakršno koli gibanje telesa, katerega rezuhal je {^nraha enefj^ije, izgi/fevanje kalorij. Vjx to ni potrebnega veliko denarja, potrebna sta volja in Čas. Kaj je to v primerjavi s prednostmi gibanja, naj presoji vsak posameznik. I dejstvo je, da telesne aktivnosti zmaijjšujejo tveganje za prezgodnjo smrt, za nosi a nek koronarnih srčnih bolezni 1er mluiloricne)>j kuriva - lesnih grunuhuov, kj 50 v tujini /elo príljuhyťni. suj so iKiličen midamestek ku-rílnťgď olj» in mio posebej primerni za uporabo v malih UosptKlínjskih |>ec«h IVhnolo)>u^ ^ njihovo proizvodi^jo. ki na.i hi stekl» 7x \ letošnjein hiiu je plod lastnega /nai^ja in izkui^enj. IVenutno \m zbirjjo |>onudhe m nubavo opreme. To je lorej dober obel /a nadaljnje p(">slovanje lega podjelja, ki bo verjelno Se v lem mesecu uvedlo prisilno poravnavo, Lansko leio so sicer sklenili pozilivno, a kljub lemu niso spiwobni poravnali dolgo iz preieklasii. ini Era tudi Petlja Ptuj VELENJI£, PTUJ - Skupina Er» Í7. Velenja postaja priznan niednan»dni poslovni trgovski sistem, ki /eli s strateškimi povezavami utrditi prisotnost v slovenskem pr<»storu in tudi i7>'en njenih meja. Na leto.ši\|i velikonočni ponedeljek Je zdru/ila tovrsin» prizadevanja s podjetjem Petlja Ptuj. S lo slralcško p ho Skupina Era ulrdila svojo prisotnost v icm delu Slovenije in lako uresničili svojo filozofijo trg(win bližnjega oskrlxwalca z blagtim dneven potražnje. Podjetje Pcllja pa naj bi .s lem pridobilo boljSa pogajalska izhodišča pri dobaviieljih, kar naj hi kuixi zaznali pri nakupu blaga po nižjih cenah. mtp Središče ima nova programa VELENJE - Na ljudski un iver/i Velei^je so dosedanjim pnv uramom v središču za samostojno učenje dodali i^e dva: ABC slepeu» tipkiinja in Word 2iHH). Upomlm vseh gradiv in učne tehnologije v centru za samostojno učenje je brezplačna. Sredif^čeje odprto od ponedetjka do petka, od 8. do 20. ure. ■ mkp Iz poslanskih klopi Poslanec Bojan Kontič opozarja Krajani Vinske gore hodijo po upravnih poteh še vedno v Žalec Velenjski poslanec ZLSI) Bojan Kontič Je na eni zadi\|ih sej drzavne)udo na.slavljam Vladi Republike Slovenije, ker se vsebina nave/uje na več resorjev. Sedem lelje minilo od uvedbe lokalne samouprave in hkrati reforme državne uprave. Nastale s<î nove obéine in naslale so nove upravne enote. Se vedno pa jc v Sloveniji nekaj primerov, kjer icritorialna pokril osi občine in novo naslalih upravnih enot ni usklajena. Naj se osredotočim zgolj na okolje, iz kaierega prihajam. Nesprejemljiva je namreč, da krajanke in krajani v naâem konkretnem primeru krajanke in krajani Vinske Gore, ki so hkraii občani Mesine občine Velenje, upravne zadeve urejajo v upravni enoti Žalec in ne v upravni eno-li Velenje. V Velenju dejansko v svetu mestne občine spreje- mamo prostorske akte. v î^alcu pa izdajajo gradl>ena dovoljena na osnovi leh prostorskih aktov. Prav tako je v Žalcu tudi zemljiška knjigii. Ib je bilo ra7u-mljivo dokler je sodila Vinska gora pod občino Žalec. V prejšnjem mandalu so pristojni predstavniki vlade na moja vpra^nja odgwaijali, da je smi-.selno pcíčakati do organizacije in tTvedbe projekta upravnih okrajev. V tem mandalu je bilo ?,e ludi postavljeno to isto vprašanje s strani poslan.ske skupine DeSUS in kolikor sc spomnim, so dobili odgovor, da naj bi počakali do uvedbe pokrajin. C as pa leče in ljudje so upravičenih nejevoljni- 'Ibkrat ne pftsiavljam vprašanja, ampak dajem pobudo vladi republike Slovenije, da ne le, da prouči, ampak odpravi nesmisel, ki Iraja že sedem let.« ■ mz Januarja v območni službi spet već brezposelnih Polovica jih čalia več kot leto VELENJE • Preko uradov /a delo v Območni službi ZaviKla Republike SI(»venijeJe konec Januarja delo iskalo 5.820 o.seb (v Velenju 234Â, Slovenj (înidcu H56, Ravnah na Ki»n>škem 1303, Radljah ob Dravi I.2()6, Mozirju 881 in Dravognidu 3751« kar Je za d«»-brii dva «»dstotka več kot mesec prefi tem in za krepkih osem več kot v enakem obdobju lani. Med brezposelnimi je pt^lovica žensk, skoraj polovica v.seh pa je dolgotrajno brezposelnih (na uradih za delo so prijavljeni že lelo in več), prevladujejo osebe s I. in JI. slopnjo sirokovne izobrazbe, saj je leh skoraj 44 odsiolkov. Petina brczpaselnih išče svojo prvo zaposliicv, Najbolj »problematični« za zapaslilev pa stJ .starejši od 4(1 lel. Takih, ki so slari med 411 in 5i) lel, je v območni službi skoraj čeirlina, dobra petina pa lakih, ki so starejši od 50 lyi. (\Mrlina vseh, ki so prijavljeni na uradih za delo, korali katero od pravic, ki jim v času brezposelnosti pripada, pri čemer glavnina »odpade« na tisle, ki prejemajo denarno nadomcsiilo. To je pravica, ki izhaja iz dela, ali drugače, do denarnega nadomestila so upravičeni tlsii brezposelni, ki so žc delali, a dela niso izgubili po lastni krivdi, l'a pravica lahko Iraja dok^čen čas, odvisen je od lega, koliko lel je bil pred lem brezposelni zaposlen. ■ mkp Golte nad Mozirjem Odločitev znana še ta teden Prejšn^ji torek so italijanski btstniki smučišča na ( vrv tako poškodoval, da ta ne l)i bila več uporabna. ()d^ovlte Slovenija odl<»čiti ali bod(» nadaljevali vlauanja, iskali slovenskega partnerja. ki bi prevzel vodenje p<»djetja ali pa 1)odo z (k>lt ixïsW. Po besedah vodje uprave Ciolte Slovenija Blanke Komik jc na pogovorih vsaka stran predstavila svoje videnje. »Direktor podjetja Richard SiampU jc bil vidno razočaran nad odgovori republiškega inšpektorja za promel Jurija Kosa. Pričakov«il je več pojasnil, konkretnih odgovorov na konkretna vprašanja o morebitnih pomanjkljivostih. predvsem pa glede domnevnega kršenja odločbe, ki je u prav Ij alee m dovoljevala prevoze potnikov le z eno gondolsko kabino. Nenazadnje na osntwi prijave so inšpektorji pravzaradi tc- Izjava za javnost Na dogodke v zvezi z začasnim prenehanjem (obratovanja Goli sta se odzvala Upravni odbor in sekcija, ki združuje večja in manjáa turistično gostinska podjetja pri Območni Savinjsko-Šaleški gospodarski zbornici. V izjavi za javnost so zapisali, da o tehničnih oziroma objektivnih podlagah za prepoved obratovanja i^ičničnega sistema, ki je pogoj za obralovanje celotnega kompleksa, ne morejo sodili. 'Ib jc suverena odločitev pristojnega inšpektorata, za kaierega verjamejo, da dela korektno, strokovno in v prid varntwli gc^tov, »Kot uslanova, ki predstavlja združeno regionalno poslovno okolje, katerega pomemben člen so tudi Golte, pa pozivamo vse pristojne na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, da prisiopijo k reševanju nastalega položaja tako, da bo lastnik odpravil ugotovljene pomanjkljivosti in nadaljeval razvoj Golt v zastavljeni smeri. Pravi naslmr za uspeSno reMam! ga prišli v Žekovec. Na odgovore je čakalzaman» saj je pogovor tekel bolj o preiekltwii kot prihodnosli.« Na koncu je menda Stampfl ugoU^vil, da je sporna le nosilna vrv ena. To naj bi zamenjali in po opravljenem tehničnem pregledu bi dobili novo obratovalno dovoljenje.« Na naíkí vpra-^nje, ali obstaja možnost, da bi lastniki kljub na-loJ^bam v obnovo smučarskega centra na Oolteh (te so presegle 2,5 milíjí.ína evrov, izguba pa se je pov/pela na približno 350 lisoč ev-rov) odlliz Mozirskih planin, je Komikova odgovorila: «Zna.šli so se dejansko v zelo težkem položaju. Smučarji, ki se želijo vrnili na Golte, luristi in tudi ostali v Savinjski dolini si seveda želimo, da bi oslaU. Upamo, da bodo pri odločitvi upoštevati, da so v Sloveniji želeni ne glede na lo, od kod prihaja kapital.« Letos naj bi po programu vložili v obnovocenlra 250 tisi>Č evrov, od lega pol za novo vrv. Sicer pa naj še zapi.^mo, da imajo vse druge naprave na smučiščih veljavno obraiovalno dovoljenje, vendar stojijo že mesec dni Od zaprtja centra so zap^wleni na Golieh trije delavci, preostalih 15 je na prii»ilnem dopustu. mtp Ob 7. aprilu • svetovnem dnevu zdravja Hoja za zdravje Hoja jo prcdol}>o veljala /i» neuporabno lahko vajo. Kodna ho« jajc lahko pojem dolgega in zdrave}*» Življenja, del programa za iz{subf> telesne teže ali vrhunska tekmovalna aktivnost. Hoja Jc užitek in ljudje vseh starosti jo lahko izvajajo z zelo majhno nevarnostjo poškodb. Pocnaga nam i2^iibljati ali v/xlržcva-ti ustrezno telesno težo, manj&i ogroženost zii srčno žilne ali drugo kronično bolezni. manjSa stres, izboljša naš izgled, po» veča vitalnost, v njej pa lahko varno uživamo vsak dčitamo iz tabel ali uporabimo preprosto formulo: Moški: IVtSUs 22n.srarost Ženske: MSU= 226- starost (MSU- maksimalni srčni ulrip) Na intenzivnost liojc vpliva tut.li naSa odk)čitcv, kaj želimo s hojo d<\seči. 1 - hoja za zdravje Hodimo 30 minut dnevno v obmoa:!ju 50 do 60% MSU. Tako zastavljen program hoje dokazano izboljša naS izgled, poveča izgorevanje energije, pospeši presnovo, krepi srce, zniža krvni llak in holeslerol. odpravi stres, zmanjša ogroženost za srčno žilne bolezni, povišan krvni ihik in sladkorno bolezen, zmanjša nevarnost nastanka nekaterih rakastih obolenj, prepreči izgubo kostne mase in izboljša naše psihične tunkcije. 2 - kontrola telesne teže Dnevno potrebujemo 45 do ňO minul hoje, ob tem pa moramo dosegati 60% MSU. y - aerobni fitnes Trikrai tedensko moramo doseči 70 do MSU v ira-janju od 2U do 61) minul, ostale dni pa izvajamo lahkotnejšo hojo, s katero kontroliramo telesno težo, poskrbimo za trening srca in Žilja ter ohranjamo ustrezen mišično nape-losi 4 - atletski nastop Intenzivnosli hoje mora sledili tudi srčni utrip, ki naj trikrat tedensko presega 80% MSU. Vsi hodci, neodvisn(^ od nale starc^li in lelesne pripravljenosti, b(îmo z redno hojo ohranjali svoje zdravje. Sama odločitev za hojo ne /^hieva velikih investicij, Potrebujemo le voljo in čas, ustrezno obuvalo, lahko zračno obleko 1er pohodne palice. Upt>raba pohodnih palic razbremeni hrbtenicc in sklepe, hoja je varnejša in učinkovitejša.Najlep^e je hoditi po naravi, gozdnih stezicah ali gorski poteh. V deževnih dneh pa lahko izberemo tudi fitnes in tekoči trak. Neustrezna tehnika hoje povzroča neiisirezjie obremenitve skleptiv in mišic. Zato hodimo vzravnancx Pogled naj bo usmerjen naprej, glava vzravnana, vrat sprt^en. Nikar se ne sklanjajmo in povzročajmo grbe. Sprostimo ramena, spustimo jih navzdol in nazaj in nikar jih ne vlečimt^ skupaj. Nežno napnimo trebušne mišice in z ravnajmo spodnji del hrbta. Korak naj bo ravno prav dolg. Enostaven test: Stopali imamo skupaj. Vgtežnjjh se nagnemo naprej in naio z eno nogo ujamemo sebe, KJjuč uspeha je le uresničitev (idk^čitve, da px^tane hoja nai>a vsakodnevna navada in potreba. Upc^tevanje nasveta, da oh hoji vedno ostanemo v mejah svojega ciljnega srčnega uiripa, bo prever jeno vodilo k uspehu. Pridobili bomo na telesni zm^^glji-vosi i in nikoli ne bomo pre treniran i Bolečine po milicah dan po treningu bcîdoza nas ostale nezo^anka. Iz ledna v teden se bomo počutili bolje. Hiirosi hoje b<^ spmlano naraščala, naš srčni Ulrip pa bo ostajal v pričakovanih mejah- V mirovanju nam bo srce hitreje dosegalo izhodiščni utrip, kar ho nctlvomen kaz, da je pridobilo na moči. Zberie voljo, poklonile del časa sebi, odprite vrata in stopile v naravo! Za zdravje, zase! ■ Prim. Janez Poles, dr. med., internist 50 let Andrejevega doma ŠENTVID - Andrejev dom na Slemenu slavi 5odo v njem postavili na 0}lkjne^ lela 2lHM> so pre-seuli, pri tem |ki je pomembno /lasli. da jim Je uspelo svoje Ir/ne dele/e (udi v tistih evropskih dr/avah, kjer so bele/ili najve^le ^o^|XKl;irske res tri kd* je. okrepiti. Optimisiično so st;inuh tudi v lerosnje leto, ko vedno miiMfVedujejo úoUn} visoko rast. Lanske rc7uluuc so novinarjem prcdsiavili na novinarski konfcrcncj. ki so jo pripravili pR'd lctim"»m Jni v Ljubljani. Cm prihodki od pr<ídiíjc s<> lani dt'H>cgli milijard tolarjev, kar 22 odsioikovva? kol leta 21)00 in osein odstotkov vei kot so zaplavili v opij mističnih pUinih. Razveseljivo jc, da jim je narasla prodaja proizvodov višjih ecncmiih razrcddnv;ju prodaje kuhalnih in hladilno zamr-/(walnihapajauw^za njihove izdelke pa jc zanimanje najbolj pora.siovskandjnavskih državah in na llr^'a>kem. NajpomembnejŠi trgi /a Cîorenjo pa še naprej ostajajo Nemčija, Francija. Avstrija, HrvaŠka in i eška. Na pomembno mesto .seveda poslavljajo ludi slovenski irg, saj ima večina Slovencev njihove proizvode. Kljub skokoviti rasli o.snovne dcjavnasii - gospodinjskih aparatov, so si v Gorenju v strn-leSkem planu zastavili, da bodo Vse već Gorenje v//} proizvodov sodi v višje cenovne razrede rasli ostali programi Gorenja Že hitreje. Delež v prodaji leh dejavnosti se je pwečal, na to pa jc v veliki meri vplivalo to, da se jc Skupini (»orenje priključila (îorenjc No ira nj a oprema, kije diîslcj delovala samastojno. Od le povezave si veliko obetajo saj st) s lom svojo ponudbo obogatili in resnično postajajo celovit ponudnik vsega za dom. Blagovna znamka Gorenje pa je vse bolj picp^'/.iiđvna na Slcvilnih svetovnih Irgih. RaA oju novih izdelkov namenjajo vso skrb in v lanskem letu so bili res uspcáni. Razvili so cci kup novih proizvodovz najsodo-bncji>}mi lehnologijami, Predstavili so jih na največjem svetovnem sejmu gospe so vOorenjuv lan-.^kem letu namenili dobiih 13 milijard lolarjev. Največ za dtni pa so tudi v avtomtv bilski industriji). Storitvene de- javnosti , zlasti trgovina in ini^eniring pa v.se uspe.^neje nastopajo kol ponudniki večjih encrgcLskih in okoljskih prt^jek-lov, 7j0\o pomxsni so v (îorenju tudi na nagrado Okolju prijazno podjetje» ki so jo twvojili lansko leto, ko jim je uspelo količine nevarnih odpadkov (na izdelek) zmanjkati za 17 txlsiotkw, depo niranih odpadkov pa celo za 26 udsto kťiv. Zmaijj^li pa so tudi porabo vode in s tem razbremenili čistilno napravo kar za 60 odslo:kov. Niso pa bili v Gorenju zadovoljni z rastjo njihove delnice na bor7Í. V njeni višini se dobri paslovni rezullati niso prav od-slikavali. LetoSnje leto je njeno gibanje prceej ugodnejše in vodstvo je prepričano, da se bo ta trend midaljeval ludi v prihodnjih mesecih. ■ Mira Zakošek Gorenjeva tovarna kuhinj v Sarajevu v Klažnju pri Sarajevu gradi (rorenje novo tovarno kuliinjske-na pohistvji. ki naj bi jo namenu pa'dali 15. m;\ja, s pn)i/ve ev< rov. Nciva twamabosprvazagoiavljiiia deb 30 do 35 delavcem, piv znejc pa bo v njej zapčine ^martm» oh l^iki, za uresničitev katerega je skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje kandidirala za pridobitev sredstev evropskega strukturnega sklada ISPA. Zaradi premajhnega projektuje hihi izločena \/. razpisa. Pomoč pri izgradnji nalo/be ji je -ljubila driUva. Prejšnji konec ledna so na občini prejeli obvestilo o dodelitvi 51 milijonov lolarjev za le namene. S tem denarjem naj bi, po besedah tajnika občine .lanija Kopu^arja, zgradili načrtovano prvo fazo čistilne naprave za I5f)0 populacijskih enot. kar bo zadoščalo za priključitev doslej zgrajenega kanalizacijskega sistema Rečica ob Paki, Šmartno ob Paki in tudi za Širjenje lega omrežja v Podgori 1er Malem Vrhu. Na občini pričakujejo, da bo velenjsko Komunalno podjcijcv naslednjih dneh objavilo javni razpis za izvajalca del, in da bodo k načrtovanim delom pristopili po letošnjih dopustih. Naložbo v izgradnjo prve faze čistilne naprave naj hi predvidoma končali prihodnje leto. Avtobusno postajališče konec meseca v občini so že pred približno petimi leti načrtovali ureditev drugega avtobusnega posiajališča v Rečici ob Paki. Vse do nedavnega so čakali na potrebno soglasje Direkcije za ceste Republike Slovenije. Po sprejetju leUJšnjega občinskega predračuna so k načrtovanim delom ludi pristopili. Avtobusno postajališče v smeri proîi Le- tušu naj bi uredili pred\'idoma do konca aprila. Po predračunu bo nalo^bastala blizu 5,5 milijona tolarjev. Prihodnje leto 15 milijonov za Sporini del Pred neda^'nim se je v občini mudil državni sekretar z ministrstva za Šolstvo, znantwi in ŠporI I terman Tomažič. Obisk je namenil predvsem nadaljevanju vlaganj v ureditev tamkajšnjega Mladinskega centra in izgradnji prizidka k osnovni šoli. Predstavnikom občine in Solejc zagotovil, da bodo dobih denar za Športni del naložbe k šoli. in sicer 15 milijonov tolarjev, prihodnje leto. Med dru^m pa so se pogovarjali tudi o možnosti pridobitve republiškega denarja še za šolski priigram prej kot paM letom 2i)06 oziroma 2007. mtp i % Svetniki Mestne obiine Velenje so rekli,,, Marjan (iaberšek, LDS: »Nesprejemljivo je, da se na teniških igriščih pod velenjskim bazenom nič ne dogaja. Vem.da jc občinavsporuz nekdanjim najemnikom. Vseeno pa bi bilo bolj pametno, če bi igr-Šča odprli in dovolili, da bi otroci na njih brezplačno igrali tenis.« Kranc Seven SDS: »O komunalnih prenovah na Cîorici .smo veliko govorili, a kanalizacija na Cioriški 1-20 .še vedno ni urejena. To je nesprejemljivo, prav lako pa ludi lo, da direktor Komunalnega podjetja preko medijev zavaja ljudi...« Majda Ciaberšek« DeSUS: »Že večkrat sem optv _'/orila na nev/dr^no slanje na parkiriščih v mestu in dobila pojasnilo, da ta problem re.šen, kn bodo uvedene mcjdre cone. Menim pa, da je problem na parkirišču pred velenjsWm Zdrasí^tvenim domom lako velik, da kliče po takojšnjem ukrepanju.« Karel Spegel, LDsS: _ »Mni>go osnovncxšol-skih programov, ki so na na.Ših ^šolah opredeljeni kot nadslandardni, bi bilo treba prekvalificirati v standardne. Predlagam, da bo naredimo.« Herman Klemene, SDS? »V Našem časuje bilo kar nekaj j^apisanega o sečnji dreves na griču pod velenjskim gradom. Mishm. da bi moial na lo temo nekaj reči ludi Svet Mestne občiue Velenje, predvsem pa bi morali zaščitili drcvei«i v me.slu.« Vinko Smajs, DeSUS; »C est a do Arje vasi je nemogoča in od države hi m<^rali bolj odločno zahtevali, da ukrepa. Navsezadnje je tukajšnje g<3spodarsiv<3 v zadnjih 50. letih veliko pri.spcvalo k blagostanju dr/ave, d(5bili pa smo bolj mah\« Darko Zupan, Republikanci: »V mesiu je veliko psov, med njimi ludi veliko popadljivih. Menim, da bi bilo treba odk^k o pseh dopolniti z zahlevo, da morajo nosili nagoWni-ke. Predvsem pa l>i bilo ireba zagotovili di\slcdno izvajanje tega odloka.« Benjamin Strozak, LDS: »Majerholdovo hiSo v Starem Velenju je treba nemudoma poru.šiti. saj je v tak.Šncm slanju, daje zelo nevarna.« P'ankniv Semecnik, LDS: »Ze večkrat smo opozorili na nevzdržno prometno stanje pred nakupovalnim centrom, pa nisem opazil, da bi kdo že kaj ukrepal.« Ana Roza Hribar. DeSUS: »Ni prav, da v Velenju nimamo stalne zbirke n wejše zgodovine, Čeludi je zbranega velika materiala Skrajni čas je, da to uredimo.« Marjan SaloMr, SDS: ^Ze na prejšnji seji sem podal pobudo o prestavitvi 'l itovega spomenika. Odgtwi^ra nisem dobil, zato lo ponovno predlagam.« Karli Stropnik. LDS: «NercSeni denacio-nalizacijski postopki so vzrok mnogim neuresničenim načrtom. Skrajni čas je» da to spravimo z dnevnega reda.« ■ l^lra Zakošek lei Pravi naitfov la uspetao raklairail UTRIP 4. aprila 2Q02 Franc Sever odgovarja na očitke velenjske Komunale Še o Časi pitne vode Pred kratkim smo objavili pogovor £ direktorjem Komu na (n egu podjetja (KP)Vťlťnje o načrtovani gradnji vo-dovoda v Vinski Gori. Njegova pojasnita smo /.ťleli slišati /^Rjdi polnostih očitkov prejavi članka seje na nas obrnil Franc Sev^r. ki i>i lahko tudi sam napisal odgovor na zapisano. A ga ni želel, ker je liotek da novinarji prei^iedamo tudi do« kumentacijc», ob kateri nam je utemeljil svoje ne.strinjanje s povedanim v pogo« v<»ni / J« sem imel vse pogodbe, v fasciklu jih jc bilo 166, vendar jih nihče ni želel {:oglcdati. Oii izvod pogcïdbc, ki jc sklenjena s krajanom, pa jc predan ludi gospodu Naver^niku na KP. b pogodbe jô razviden način in kriterij 7a obiranje lastnih sredslev krajanov /a izgradnjo vodovoda. O tem smo se dogovorili s krajani leta 2tJ(H) na zl>oru krajanov. Nekdo se sprenevedal Vei kol očitno je, da na KP p(v^bljajo dorc^nc stvari v kraju in s krajani. Sredstva, ki se zbirajo, se zbirajo na računu Krajevne .skupnosti Vinska (iora, Mislim, da to že vsi vedo, da je ta na Mestni občini Velenje. Iz dokumenlacije je razvidno, da so krajani zbrali že skoraj 20 milijonov tolarjev /rt iiovvodiivod. Siedsivu v la namen-sc lorej zbirajo. Direktorju je bilo to jasno in javno povedano, zalo ne vem, zakaj lakSni javni očilki. Na sestanku .smo .se dogovorili tudi, da bodo sklenili slui^ncxsl-nc pogodbe z vsemi laslniki zcmljiše, kar jc nujno za izdajo gradbenega dovoljenja. Doslej do lega se ni prišlo, opravili so Ic odmero za vodne rezervoarje. Dogovorili smo ^c ludi, da mora KP Velenje do 20. marcH pripravili osnutek javnega razpisa za oddajo del gradnje vodovoda. Šele po njem je možno na osnovi ponudbenih cen iKcniti, koliko bo slala izgradnja vodovoda. Datum jc mimo, kje je razpis? Še toliko bolj me presenečajo besede direklorja KP, daje nekdo ocenjeval vredn<«i del »čez palec«, kol rcCcmo. To seveda ne drži, ravno zalo sem vedno trdil, da jc ncmogoCc (weniti vrednost invcslicije, dokler ni konOan javni razpis. Iz dokumentacije je tudi razvidno, da so bila v lanskem leiuže planirana sredstva v višini 162 milijonov SIT, lelospa bi moníH na K P Velenje /a i/gr^dnjo nameniti Se 127 milijonov Sl i; skupaj lorej 291 milijonov SIT .Smo sredi Icia 20112. ugotovimo pa lahko, da na Komunali leh sredslev rimajo. Nekaj naj bi jih do konca leta zbrali Se s pomoćno sredstev zíi razširjeno reprodukcijo in z ugodnimi krcdili, Res jc, da gre za zelo velik projekt» vendar ne tako velik, kol trdijo na KP Velenje. Gradnja bo zahtevna, dela pa bi že lahko .slekla. Pa žal do danes nimamo niti i5e osnovne stvari - gradbene- ga dovoljenja. Dve leti je mimo od resnih sestankov, pa nihče ni pripravil niti besedila za služno.slne pogodbe. Bojim se, da bodo na koncu v/rok, da gradbenega ddb naj bi krajani podpisali in i/vcdcli, da lega nihCc natančno nc ve. Veliko lastnikov zemlji^ nc ^ivi v Vinski Clori, ludi v tujini so, zato bo postopek toliko bolj dolgotrajen. Sploh, ker je ireba pogodbe po podpisu overili tudi pri notarju. Zagotovo pa bú služnostnih pogixlb vsaj 200. K temu Sever dodaja, da bi pogodbe moralo zagotoviti že podjetje, ki je na razpisu »dobilo« projekiiranje vodovoda. »Več kot očitno je, alLKČe v središču zdnižene Evrofye. Nekatere je pred dnevi skoraj kap, ko so sslisali, da vladna služba predvideva za te namene še Icar .s hjraj 5(X) tisoč novih delavcev. Nezaslišano. Dobro je morda le ta za to, da bi vsaj s tem malo zmanjšali število b^e^po^elnih. Samo du na i bi t a h j imanjŠanje drugo slalo. Nasploh se zadnje dni marsikje močno jezijo na ^Evropo^. Ta naša bodoča mati nas je v primeru jeklarskih ukrepov oh-ravnavxikf kot mačeha. In zaradi njenih fihepov v strahu in zaskrbljeno jočejo »otroci^ na Jesentcuh, na Ravnah in v Si orah. Celo v primeru z blokado Združenih držav Amerike so ukrepi »naše« Evrope veliko hujši. Pa se veseli, človek. Če se lahko. mm 1. PERSPEKTIVA m Pise: Irena Jako» panec Irina in Vladimir Po naključju sem prišla do zunimivego odkriiju. Pred mojimi očnii.10 na računalniškem zaslonu za^ilapitlule hrezŠte\'Hne .Umnipn'k'pih, mladih in izobraženih žensk, željnih p<'roke z moškim na Zahoda. Rusinje. Od komaj polnoletnih deklic, ki somi foiogmjtjiočiino v hudi zjidregi, ker so j/h .starši oblekli i' mlnikrih, preliniva-H s šminko in jim odpeli bhize, da /x?-koiejo svoj komaj izohlikovtmi dekohe. do zrelih iensk, ki bridki obup Še premeteno skrijejo za zapeljivim pogledom, opre-m/jenrm z lepim parom odkritih nog in pomenljivim nasmeškom. Te joiogmjîje .so morda prêt resijixt, še bolj f^/iak fM je tisfi tekst oh njih, oziroma vmesne vrstice, kijih preberete. >*7hijana. IS let. Moj oče je univerziietni profesor kemije, mama učiteljica nuiiematike. Igmm klavir in govorim franco-.^ko.'^ f'Irina. 2H let. j^drtnnica. V prostem času nida plešem in obiskujem koncene. Želim si sp-grajîjo in nima velikih zahtev, je na omrežju ogromno. Ženske so večinoma izobražene in zelo lepe. Prislavljen ješekmtek vodič o »mski kulturi in običajih*, npr.: "Ne omenjajte, du monae za letalsko x'oiovnico v Rusijo varčevati ali jo kupiti no kredit. Tb jx) ntsko pomeni, da je ne morete privoščili, da ste lorej remi. SjMi pa ne omenjajte denarja. To se ne spodobi. Prtn' tako ne pošiljajte v Rusijo nobenih paketov, ker mora naslovnik zanje plačati. Včasih io plačilo znaša eno dmzinsko plac\i. Divzine si ne morejo privo.^Čiti sramote, da hi paket za\'m/le, zato plačajo. Dnižina dekleta vam ho prij?ravi/a obilo jedi in pijače. Ničesar ne smete zavrniti, saj s tem zelo užalite gospodinjo. Darila niso ob-vezna, so pa lepa ge^ta. Naj bodo skromna, sicer sprcn ile dntzino v zadrego in darila Utdi ne bodo hoteli sprejeti.« Večplastno gnitje Rusije in še katere dnige države povzroča ob-sedeno stanje za miade ljudi. Ti nimajo nobenih temeljev, nolye-ne prihodnosti, v katerK> bi se lahko varno podali z načrti. Piisilje-ni so se oklenili zahodnjaških re.^ilmhpasov, hiti jio.slušni. Kuhati in pospravljali r novem domti. Vswjem nc.^rečnem položaju ljubiti tistega, kijih izlyere in ima imtrezni />oini lisi. Odix>tovati z njim v deželo neke svelle prihiHinosli, vhiterri je Ireba preko temačne-ga negotovega obdf.hja, kije skoraj v celoti odvisno od loterijskega zadetka - obnašanja novopečenega moža, v katerega rokah je vaša usiida in morebitno novo driin'ljamho. Največji nviki izvozni artikel postajajo pšenični la.sje in modre oči. i()da - kaJixt nuski mladcniCt? V katalogih jih ne bovpraševanJn, čeprav bo to nedvomno pojavilo, ko ho efekt oddanih Zahodnih moških udaril po Zif-hodnih ženskah. 7m zdaj se v fontmih pojavljajo mnenja, da je nt-skega mladeniča, k\ bi bil vsaj nealkoliolik, silno težko najti, oziroma je to neka pkihna as'eba, kine obslaja. Utapljanje brezupne silske, v kateri si ne moreš izbmii niti prijateljice za tolažbo, ker .11 njen sodržtivljan in kol tak odpade.^, se nedvomno zf/čne kmalu. Ruska dmžba je razjjrodajo Iwlega blaga začela .sprejemati. Zgražanje, smm, skrivanje so tudi izohmime in nekočimenitnc^še dnUine jxiti.snile i ozadje, Cepntv veČina deklet ne žeh priznati, da .'ie bodo poročile z Američanom, ali da so v kakšnem kauj-logu. Brala .sem poto^yis sanukega moškega, ki je potoval (X) Rusiji. Vselej so ga gostoljubno /xn abili na kosilo ali wčefjo in vselej je debata kmalu nanesla na hčerko, godno za možitei'. Poj>lava ženitnih storiiei je zanimiw učinkoxxda na omrežje. Ce pred letom ali dvema ni bilo težko dobili nekaj elektronskih naslovov prijateljice ali prijatelja iz kateregakoli zemljepisnega ob-m(fčja, je danes lo/mtalo nekaj skriinosinega in predanem plačljivega. PnK^e ženitovanjskc strani so izumrie alipti swje storitvepo-nujapv zelo omejenem obseg!i. FíM do sodobnega suženjstva ima torej šte\'ilne ovire in tudi izdatke. Če sle niski izobraženci, katerih bistra hči nima prihodnosti, si se\'eda nel>oste privoščili, da bi se oglaše\'ala pri sumljivi agenciji. Za boljšo pa bon, topla morja in astrologijo. Na fotograjlji, kjer je v vodi do.svojih ubijalsko modrih ko/Mlk. v absurdni pozi na/wnja svoje pomanjkljive mišfce na prévit kem telesu. Sanja o: ženski, ki si žeh re.sne z\'eze. Lep pla volascc, ki prodaja predvsem svoj videz, ne svoje diplome. Ce ga boste rešili, si verjetno doma ne bo izhmi edinega poklica, oh katerem je življenje znosno in je hraaa redno na mizi - ne bo postal del mske ma-Jlje. Prav to pa je Marko Mandfč v s\vji najnovejši vlogi. Tragikomedija Četrta sestra vam prinaša Rftsijo, ta njen daruišnji bridki vonj, ž\-enkeUa\je obrabljenih kozxircex' in premnogih .steklenic vodke kraikoirajnega rohi, ženske solze, ujvinja. obufXinja. Vse je sicer prekrito z niiilo kopnmo httmome ceneno.sti. ki vam omogoča distanco. In pač ne sočustvtijele prewč z Olgf), Irino ali Nasljo, kaj šele s Sergejem, Dimitrijem in Aleksejem. Vendar bo-.ste mojo idejo priredili .•'t'ojemu zanimanju, obiskali omenjene kataloge in se na 10 oh monbimem ogledu Čane.testJV Ic gKnko smehljali. 4. aprila 2002 V SREDISCU POZORNOSTI Modro z modrimi conami v mesto Ne gre hiteti! VELENJE, 27. murai-Zmo-Urinii consanú v VVknJu n« gre hiteli, SI» si «notni v mestni ohčini, kjer ta projekt nast^ija. Ne^tativne i/kušnje i/ mest. kjer M» jih 7.t uveiiii, Ml jim pri n^ista-Jjinjii v veliko ponio^. Pred uvecl-1)0 modrih con se blHnj in Šmartno ob Paki pod naslovšolci OŠ (Justuva Šiliha Velenje),zadnja naj bi bila 15. aprila. Sit^arpa naj bi v njih sodelovalo več kol 561) učencev. mtp je frekvenca parkiranj največja in 10 traja le krajSi čas in najbró tudi z gradnjo garažne hiSe. Pogosto se omenja podzemna. Kje bo, Se ni določeno, v igri pa sla dve lokaciji, bodisi p ireba pri uvajanju modrih con mislili tudi na novo nastajajoči Inier-spar na Selu, ki bo prometne, s tem pa liidi parkirne loktive, gotovo preusmeril. ■ MUena Hrstič - Ptdninc Temeljni kamen za novo šoštanjsko šolo bodo položili septembra Šola bo imela 32 oddelkov IVrneljni kamen nove i«c»slanj-ske osnovne sole- /iinjo ime Se nI i/brano * hodo postavili sep-tenibnt. In če l>o šlo vse po sreči, potem bcKio SoStanjski otroci lUifsko leto 2004/2005 že družno načeli v eni novi Soli. namesto v dosedanjih dveh. Imela bo 32 oddelkov, štiri več kot je bilo sprva zamiSljeno. Povečanje so "zakrivile" Spodnje Ravne. Zaselek Ravne je namreč velik, pa tudi zelo razvejan. OtrcKi iz Spodnjih Raven žc od nekdaj obiskujejo centralno Solo, kamor se vozijo, ne podružnične, ki jo Ravne tudi imajo. Tega prvotne zamisli niso upoštevale, ker ludi uredba o št^Iskih okoli.ših v njih naiančno opredeljuje podružnice. Vodstvo občine Šoštanj pa je na za- dnjih pogovorih s predstavniki ministra za šolstvo uspelo z dogovorom in .^oli bodo dodali j>li-ri oddelke. Zgradili jo bodo po zamisli in projektu arhitekta Nandela Korpnika, ki je pri snovanju upoSteval želje otrok instarSev, potrebe, prepise in zahteve, ji zagotovil poirebno funkcionalnost In ludi, kar jc posebej po- X f»tpOt 7— osstu/eCaSou /aomav« /neOstmptu NOVA OSNOWA š tHaičađ membno, avtonomnost Šolskega prostora. Nižja in viSja stopnja bo imela vsaka svoj vhod v Soio, učenci nižje stopnje bodo imeli prostore spodaj in iz vsakega oddelka tudi izhod na igrišče oziroma dvorišče ... Ob njej bodo zgradili veliko telovadnico, ki bo služila tudi drugim Športnim aktivnastim. Vanjo bodo učenci k uri telesne vzgoje prihajali pri drugem vhodu kot obiskovalci in drugi ko-rlslniki. Vključevala bo vadbeni prt^ior za najmlajše, ob njej bo rokometno igrice. Šolski prostor bodo gradili etapno, najprej klasično šolsko zgrad- bo, potem telovadnico... Obstoječo tólovadnieo pri Soli Karla Do.stovnik- Kajuha bodo poruSili, raSenje bo doživela tudi sedanja Sola Biba Rœek, ne zaradi potreb novogradnje, ampak zalo, ker je stara in dotrajana. Obe šošlanjski Soli se ponašala s častitljivimi letnicami, Kajuhova bo prihodnje leto slavila 100. oblclnicoi Roeckova jc 120. žc pred leti- Čeprav jc jasno, da bo gradnja nove cxsnovnc Sole največja naložba daleč nazaj, je o vrednosti Se prezgodaj govoriti- Projekt la čas namreč doživlja popravke (iz 28 na 32 oddelkov), na osnovi katerih bodo izdelali nov Investicijski program. Znano pa je, da bo 40 odstotkov potrebnih ^sredstev pri.spevalo ministrstvo, ostalo bodo sredstva občiaskega proračuna in tako imenovanih »rudarskih Skod«. V šolskem letu 2004/20U5 bo novo šaStanjsko Solo obiskovalo blizu 700 učencev, potem pa se bo iz znanih razlogov, ki se dogajajo ludi drugje, ne samo v ŠrKianju, število učencev nekaj let zmanjševalo. ■ Mitena Krstić - Planine □m □m □ \ \ \ Nova šoštanjsiia osnovna šoia se bo v dobro ujela v prostor. Skici stavbe, z dvema ločenima vhodoma, nižja in višja stopnja se ne bosta srečevali NASI KRAJI IN LJUDJE 4. aprila 2002 Kam s smetmi? Na deponijo, ne v naravol Oči.^ćcvalnc akcije» od zunaj in od /noiraj hS, gospodarskih poslopij, so v lem času zelo pogosto akîjvnosii skrivnih gospodarjev. Pri tem se nahcrc za goro smeli, kol radi rcccmooh po glcdu na zajeion kup, in vpra^ui-jc, kam z njimi, je več koi upravičeno. Na Komunalnem piîdjelju Velenje so nam povedali, da lahko občani obćin Velenje, ŠoStanj in Šmartno ob Paki odpadke, ki niso lipićni gospodinjski, pripeljejo vsnk delovni diin «kI 7. do 15. ure, ob sredah do 17hoI) sobotah pa dp:idkov in komu ne? Za občane občin Velenje, Solianj in Šmartno ob Pakl, ki pripeljejo »odpisano rolH>« na do pri-bli:?no O,H kubičnih metrov veliki avto prikolici, je odlaganje odpadkov na odlagaliSču za- stonj. Za večje količine, kol je Irakiorska prikolica, pa mora povzročitelj odpadkov plačali določen znesek, Zatrdili .so nam, da strošek ni visok, odvisen je od vrste odpadka, najviSja eena pa naj ne bi presegala približno 2iX)() tolarjev za kubični meter. Cîlede na to, da imeli občani dcwlej kar nekaj pripcwb na po stopekpred vstopom na odlagališče, bi mn<^gi pričakovali, da bodo zadeve poenostavili. Odgovorni na velenjski komunali so nam zatrdili, da si postopka niso izmislili sami, ampak se ravnajo po določilih pravilnika o ravnanju z odpadki, ki ga je predpisala slovenska vlada. Pravilnik med drugim določa, da kot upravljalci odlagališča morajo voditi natančno evidcneo o povzročiteljih in vrsti 1er količini odpadkov. Zalo morajo občani ob vstopu na odlagaliiSče pokazati dispečarju osebni doku- EkotoŠko neosveščeni občani odlagajo odpadke tam, kjer jim je ljubo. Posnetek Je iz občine Šmartno ob Paki ment, iz katerega ta vpiše po-irehnc podatke na evidenčni list. Ukrali ludi preveri, ali je iz občin Velenje, ŠoSianj in Šmartno ob Paki, kajli le ti občani imajo odlaganje določenih količin odpadkov na velenjsko odlagališče zastonj. Poleg tega mora dj-spečar izpolnili še rubriko ovr-sti in količini odpadka. Po podpisu evidenčnega lista lahko občan vstopi na odlagalLVe, nadaljuje pot na tehtnico, kje stehtajo maso odpadkov, od lam pa na določeno mesto za odlaganje pripeljanih odpadkov. Ta navodila mora upof^tevati, sicer mora namesto njega to (jpraviti kdo drug, kar pa za občana seveda ne bozasionj. Ob tem naj samo spomnimo, da bo Podjetje za urejanje pros- tora PUP Velenje tudi lelos pobiralo kos(5vnc (xlpadke p<3 sistemu od vrat do vrla dvakral. Prvič v maju, drugič v jeseni. Zalo laliko občani večje kose. ki jih ni Ireba takoj odpeljati z dvorišča, shranijo in počakajo na akeijo. MTp Univerza za iretje življenjsko obdobje Velenje Druženje in ples bosta v ospredju Na nedavni redni letni skupščini Univerze za tretje življenjsko obdobje so člani in članice, letos Jih je kar 71H), ocenili delo v preteklem letu. Kot vedno so pogledali tudi v prih(»d t>hd<)bja, ki hila prih4»dnost tudi Jasnejša. Da to uredijo tako na občinskem kot državnem nivnju, ho ena jslavnih nalog v leto.Šn,jem letu. Predsednica Univerze Erikii Ver.Šec nam je delo v lanskem koledarskem letu, v katerem so zaključili eno in še uspešneje pričeli ncïvo študijsko leto, ptTve-daia: »OI>seg naše dejavnosti se jev zadnjih letih skokovito pi»-večeval. Danes Je članov in članic ie skoraj 50(>. kar 55 krožkov pa obiskuje že 700 udeležencev.« To hkrati ponwni, da so ena največjih in najbolje delujočih tovrstnih dru.itev v Sloveniji. Samo v laaskem letu so razpisali 13 novih Studijskih krožkov, za nekatere pa med člani ni Inlo dovolj interesa, da bi tudi zaživeli. To so bili: video delavnica, eilrarska delavnica in krožek ljubiteljev glasbe. Verjetno bodo jeseni razpis za le Utrinek iz ietošnjega letnega odčne^a krožke ponovili. Zelo veseli pa so, da seje odlično prijel krožek »Beremo z Manco Košir« in krožek »Izobraževanje za l>o(jŠe Življenje«. V Icto.^jem študijskem letu tako Člani in članice, večinoma aktivni upokojenci, ki s(3 v krogu Univerze našli nov smisel življenja in veliko novih prijateljev, dela pod vodstvom 36 mentorjev, 4Í1 animatoijev in to kar na 27 lokacijah po Šaleški dolini. Ve,seli so, ker jim te številni javni zavodi in podjetja nudijo v uporabo brezplačn<\ saj glavni vir financiranja ostaja članarina, ki pa je nizka. Predvsem zato, ker vsi nimajo bogatih pokojnin, želijo pa si, da bi bila Univerza dostopna vsem. Tako 1m) tudi letos, ko imajo v načrtu Se marsikaj. Erika Veršec o tem pove: »Nadaljevali bomo A začrtanim delom, kvalitet<» in strokovnost pa želi-mc» še povečati. Ne načrtujemo več tako visokih porastov član* stva, pač pa porast kvalitete in raziskovalnega dela. Ker je interes za nekiUera podn»čja vse večji - letos so, recimo, močno nadunidili Ktas1)eno i/obraževa* nje - Iwdo dru^o leto imeli |>o-udarek predvsem na druženju zbora, kije bii dobro obiskan. in kvaliteti. Zato si predstav^a-mo, da bi se nekajkrat na leto sestali tudi na večjem družit])-iiem srečanju s plesom.« Konec koncev imajo že dolga leta tudi plesni krožek, ki je odlično obiskan. Kar se fmaneiranja dejavnosti tiče, se po dolgih letih pri>šenj še vedno ni nič premaknilo. »Zada^ li smo si, da se bomo letos angažirali v prizadevanjih, da se izobraževanje starejših sistemsko ureiti. 1'ako na lokiilni kot na državni ravni. Imamo pa (Ki lani tudi zaposleno poslovno sekretarko, preko javnih del, k;ir nam veliko pomeni. Sicer |)a še vedno večina naše dejavnosti temelji na prostovoljnem delu, ki pa ga Imnio v novem študijskem letu poskušali Še okrepi« ti.« Naj za konec povemo šc t o, da ima Univcr7a novo podpredsednico. Na to mesto,so imenovali Anieo Satler. ■ es Pohrastnik nI ustrezno povezan z lokalnim prometom Nujni so popravki! ŠOŠTANJ • Pohrastnik ni ustrezno in varno privezan z lokalnim prometom, kiseodvija na relacyi Topol^ica • Šoštanj • Veter\je. Cesta je nevarna In neprimerna že za srečaT\je dveh osebnih avtomi)hilo>; kaj šele ii\ težja vozila, kot so tovornjaki in avti)l)Usi. Sedanja asfaltirana cestna povezava na relaciji O.^lovnik- Volov^ek pa Je preozka, uj^otavlja svetnik Anton Koren (SDS), ki Je to problematiko razgrnil tudi pred i^oš ta tajskim i svetniki in županom. »Makadamska cestna pcA'e/ava na odseku Volovšek - Dreje je u.strezne širine. S korekturo osi bi bila ta cesta povsem sprejemljiva za povezavo lokalnega prometa med naseljem Po hrasinik in Šoštanj 1er Topolsica, pri Drejcu. Sedanji ostri ovinek pri Mlinarju pa bi nadomesiih z elegantno krivino. Priključek pri Drejcu bi bil v nivoju sedanje asfaltne ceste in bi omogočal dober pretok prometa v vseh ireh smereh,« je prepričan Anii>n Koren. Projekt za izvedbo je bil pripravljen že leta 1998. Predvidel je deloma novo traso s priključkom na cesto 'Ibpol.Çica - S(^tanj in na «Lsťalt ira no cesto pri mostu Čez Toplieo pri naselju R'shrast-nik. »Lastnik je sspremembo trase te makadamske ceste vza-meno za enako površino, ki bi jo pridobili z opustitvijo stare makadamske ceste pri njegovem gospodarskem poslopju, ustno že soglašaL« je še dodal svetnik. ■ Milena Krstić - Planine Anton Horen se v razpravati ne ogiaša pogosto, ko pa se, so zadeve pretehtane in dobro obrazložene, 4. aprila 2002 KULTURA Amatersko gledališče Velenje Vabilo na premiere: Kralj Ubu Jutri (v iMtek) 19^^0lmnai-li medse čim več mladih. Kar 11 srednješolcev se jim je pridružilo pri novi predslavl, »kar je zelo pomembno in nenazadnje glede na izbrano delo ludi poiiebno. Kralj Ubu sodi namreč med nadrealistične igre, njena vsebina je provoktii ivna, nenavadna. Nekaterim Ijubiieljem nepoklicnih (xirekih de.sk bo ví»eč, drugim ne. Upam, da bo več prvih kol drugih.« Na vprai^anje, nll pomeni precej spremenjena igralska zasedba lo, da se bodo starejši giedalii^čniki umaknili in prepusiili svoje mesio mlajšim? jc Crctnik odgovoril: »Pri icj predstavi sodelujemo od siarcjSih skoraj vsi, razen dvcli, treh. Vendar vsi no bodo naslť>pili na odru, ampak sodelujejo pri organizaciji. Će .se spomnim leta nazaj, smo v bistvu ludi mi tako začeli S prihiTdom mladih so se slarejši umaknili in ludi sedaj bo tako.« Velenjski gledalii^čniki sose za jubilejno sezono odločili za sodelovanje z domačim režiserja, ki smo ga doslej pozna- li bolj kot ustvarjalca za otroke in mladino. »Z ženo veliko delava za olroke in tudi kar preccj improvizacij /a odrasle iiva že pripravila. Vabilo za sodelovanje sem sprejel, saj daslej s klasičnim gledališčem nisem delal. Izziv se mi /di super. Presenečen sem nad kako-vastjo igralcev,« jc na eni do zadnjih vaj pred premiéro piwedal Kajetan Cop in dodal, da lahko ljubiteljem nepoklicnih glcdali.^č v Saleiki dolini, ki so poznani kot zahtevno občinstvo, obljubi kar nekaj zabave. Seveda, če bodo ob ogledu prcdslave imeli odprlo srce, ušesa in oči,... Skratka,če bodo prišli na predstavo l>rez predsodkov. Tp f Z vaje Kulturno društvo Gorenje Dogodki narekovali nove izzive Najhr7. ni nikogar, ki ne bi pritrdil ugotovitvi, da so člani Kulturnega dru.štva Gorenje v minulih štirih letih nixt;ibali življenje tamk;ijšnjih krajanov. Na nedavnem <»bčnem zboru v dvorani doma krajanov v (îorer\ju so ûcenili, da so povsem uresničili prednostno nalogo« druženje ljudi na kulturnih in ^porlno-rekre;itivnih prireditvah. Nekatere aktivnosti so (organizirali sami (Bo'^ičh>v večer, /imski pohod), druge pa v sodelovanju bodisi z vaško skupnoslj(3 Ciorenje ( srečanje krajanov, kulturni program ob otvoritvi pločnika) ali člani PC»D PaŠka vas (prireditev ob materiaskcm dnevu), /elo veseli so začetkov delovanja gledališke skupine, ki uspešno gostuje ludi na drugih odrih v bli:^nji ter daljni okolici. »Dogodki so kar sami narekovali nove izj^ive. FTvala vsem, ki Sle sodelovali, novi izzivi pa naj bodo spodbuda tistim, ki se nam bodo morda pridružili,« je poudarila v poročilu o delu vpreleklem letu predsednica društva Cvetka Žunter. Letošnji delovni program so razdelili po področjih (kultura. Šport, (vstala dej a vniwt). Poleg tradicionalnih nalog jc v njem tudi nekaj novih: glasbeni večer, gostovanja lujih gledaliških skupin, ogle J kakšne kulí urne prireditve v drugih krajih. Kulturniki Gorenja so prepričani, da bo v njem našel vsak kaj primernega zase. Ob koncu občnega zbora so sprejeli v svoje vrste K) novih članov ter za predsednico društva znova izvolili (Vctko Zunter. mtp Ištv* ^ Osnovna natoga društva je druženje krajanovr so med drugim po« udarifi na občnem zboru društva. »Zgodbe Iz Ofiidre« bodo stare leto dni » Sva le gospodinji, ki naju zanima ogromno stvari « Tako pravi Milena Ževart, avtorica med Šalečanl dobro sprejetih }»Z^odb 1/ omare«, ki Jih lahko v velenjski kr\ji^ami Kuhumica spremljamo vse od lanskega aprila. V dvojini govori /at<», ker je p(»stavitev t>mar prepasti-la prijateljici, ustvaqalni učiteljici Cilki Vaienćak. Vse njune »omare«< nastajajo skupaj. |h> dolgih pogovorih in pripravah« ki se Jima zdyo naj* lepši 6is nastajanja. Taknit, ko se še nič ne vitavitev se ji je zdela Kuhurnica> na glavni velenjski ulici v centru mesta, Cankarjevi. Lastnica Stanislava PangeršiĆ. vedno odprla za nove ideje, je bila lakoj za. In seje začelo. »Pred leti sem opazila projekt mlade slikarske Petre GarI, ki ^a je poimenovala »P\íň moje mame«<. To da ne* kaj tako vsaka vendar oseb* ne^a, přeneseš v novo pritegnila §e moža Vanela Gošnika, ki ji oblikuje vabila in odlično obiskane internetne strani. »Ponosna sem, ko mi pove, da je našo stran dnevno ol)iskalo več kot 800 (judi.« doJa Milena. Cilka pa ves čas kima in pritrjuje. Ko naslajajo omare, ni tako. Pri iskanju idej .sta goslolKscdni, čeprav samo pwiavi-tev, ti.slo zadnje dejanje, Milena vcd-noprepasii njej. »'I\jdi izlozbe so lahko simpatične,« k icmu doda Cilka. Kar je v Velenju prej izjema kol pravilo, dodajam jaz. »Umetnost Je delati zgodbe iz preprostih reči« Veseli sta, ker se jima je v projektu pridružil tudi Peter Marinšek in njegov fotograis ki studio. Brezplačno jim izdela folc^afijo portreiiranca, Aljoša Videtlč pa vse poslika za arhiv, ki jc po skoraj letu dni že bogat. Nataša l)o-WjŠi prav vsakemu gostu na kuliurnem večeru podari Šopek» ki ga prilagodi njegovi duši in delu. In lakojc nastal pravi îim, ki se odlično razume in kreativno dela. Idej zato ne zmanjka. Celo vedno več jih je. Ena od želja tako Milene kot Cilke je> da bi pričele delali izdelke pod lastno blagovno znamko, ki bi se imenovala Cilka. Saj veste, lake drobne reči, ki polepšajo d(^m in so odlično darilo... Milena se za gosta svoje omare vedno odloČi sama. Sedaj se ji f.c dogaja, da jo ljudje, ki so njen projekt odlično sprejeli, sami predlagajo, koga bi že radi spoznali. Milenini pogovori so namreč nekaj posebnega. Z gosti se ne pogovarja o poliiiki in zelo osebnih rečeh, spraSujejililisio, kar zanima ludi nj(3. In pri tem ne poskuSa zasenčiti .soganja preprosta. Preprosti ljudje |)a so tudi v moji publiki. Zdi se mi. da prihajajD tisti, ki imajo »poln kufH*« visoke kulture in jih zanima preproi^čina, vsakdanjik. Ko si star več kot 30 let. spoznaš, da ne more.^ kar tako ocenjevati tlruglh«« Še razmišlja Milena, ki se po moje sploh ne zaveda, da ni tako neveSČa, kol se ji zdi. Milena Ževart in diha VaienČati med postavtjanjem zadnje »omare«, v kateri predstavljata šoétanjsÍ tokrat v njej »nastopa« šoštanjski zdravnik ^ter La-ziir, v.«ij Sloveniji znan kot junak Jo-nasovega milijonarja. Domačinom pa kot izredno zanimiv človek, kar bo zagotovo razkril tudi na pogovoru, ki sledi. Cilka k temu dodaja: »Veliko stvari, kijih postavim v omaro, naj* deva kar pri naju doma. Nekaj \m tu* di pri gostih, seveda. Vendar se mi zdi, da je veiiko la^Je in bo() kreativ* no, če predstavljava žensko. Imaš kakáno idejo?« Jo imate vi? Milena in Cilka sta odprti do vseh dobrih namigov. ■ Bojana Špegef 8 KULTURA 4. aprila 2002 Glasbeni dogodek v veliki dvorani glasbene šole Fran Korun Koželjski v Velenju Jasminka Stančul in njena igra steicienih biserov VELENJE. 2L mnica - Ptťsťúm phi-nistkii .Tu.sniinka St^incul nam Je priredi-li pravi ^lnsl>«ni do^jodek Vvliki FAZIOL-Ll (edini takšen klavir v Sloveniji) seje p prićako^;ini koncert se nan\ Je > rezal v spomin kot vsekakor najboljši v leto.^nji koncertni sc/oni» Bili smo ponosni in srečni, da ludi vVe-lenju lahko poslušamo tako velike umetnike. Mtto upnmo. da iMtmtj tudi v IxHitK'e deležni psc v iiscmdcselih letih oblikovali na novisadski akademiji umel-m«ti ( Kcmal Ockič. Rila Kinka, Jasminka StanČuI in Aleksandar Madar). Studirala in izpopolnjevala sc jc pri pri-7naniJî e%'ropskih pcdagogili kot so: Asbo Valdma, Noel Fbres in Maria Tippo. Je dobitniea prestiî^nih nagradvexJugo.çla-viji in v Evropi. Najponicmtineji« njena nagrada jc pa vsekakor \>r\n na^rada na sveiíwnem tekmovanju pianistov »DE- ETHOVEN WE'ri'DEWERS« 1989. na Dunaju (druga in tretja nagrada takrat nista dodeljeni). Nastopa y emincntninii simťonijskimi orkCsStri (Las Angeles Philharmonie Orc-íiestr, Orehestre de Paris, Tokyo Symphony Orchestra, Wiener Symhoniker...) pod taktirko mojstrov» kot so: Lorin Ma-ři/el. Kurt Sanderling.íiusiavKuhn, Jukka - Pekka Sarasle. Hans Orať... Zadnje iíase intenzivno sodeluje na p kazali, da sc jc velika dvorana glasbene Sole ta većer »kopala« v resnične \'elikem glasbenem dogodku, v resnični igri steklenih biserov. JASMINKA STAN(!VL -VELIKA VAM HVALA!!! ■ Slavko Šuktar Šaleškega folklornega društva Koleda. 30-letnice delovanja Prejšnji petek je l>il redni letni /bor Sale^ki^a folklor* negď dru^va Kok*da. Ra/rewli m» staro vodsivo, i/.voUli novo (er potrdili M letos. Skupino Odka piîleg majijsili nastopov in aktivnosti tudi prazno vanje .lO-teinic« delovanja in oi> tem celovečerni koncert. Maja sc (^dpravljamt^ na intenzivne vaje ob morju, nadaljevali bomo s kratkimi nastopi v'lbpoti>ici insc vključevali v kulturno življenje ^akikc doline in okolice. Minulo leîo j« biki zanje uspejo. Izpolnili sti veiino ciljcv (med drugimi ludi iBSicwanji na Madžarskem m v Avsiriji), Se vedno pa se pojavljajo finančne težave. Večerje p^ipcstrila mwa tamburaška skupina, ki je s.svojim kratkim programcjm pr'^kazala veselje in svvžinopri Koledi. ■ Katarina Ostruh Gostovanje na Madžarskem avgusta fant Koncert ob srebrnem Jubileju MePZ 6pren/e Pesem povezuje ur VELENJE, 28. marca -»Gorenje spoítujť Va$e poslanstva. Uidi podpira dc-loviinjc zhnra od vscg» /acetka. l^)udnrJamo pomen pri ob* likovanju kulture kot temeljni pogoj n\ uspešno delovanje in poslovanje podjctjH. V tem ludi vidimo VHŠ neprecenljiv dele/. Gorenju...« je osnovn^i misel poslHnice Uprave Gorenja pevcum Mc.šijne^a (levske^i) /b« ora Gorenje, ki jc v četrtek /večer priredil koncert ob 25-lelnici delovanju /l>orH. Mešani pevski zbor Gorenje je bil ustanovljen pred 25 leti in v tem Času je v njem sodelovalo skupno okrt^^ 340 pevcev r/. Velenja in bli?nje okolice. Zbor je v 25 leîih imel številne nastope tako doma kot v tujini ter dosegel nekaj zavidljivih uspehov nD različnih tekmovanjih (NaSa pesem v Mariboru, Orlando di Lasso v Rimu...}, /.bor so asianovili na pobudo ledanje velenjske kulturne srenje, meccnstvo pa so ponudili To- varni gospodinjske opreme Gorenje in sindikatu v Gorenju, ki vedno prispevala pomemben dele? k različnim kulturnim, humanitarnim, znanstvenim, Apc^rtnim in drugim dcjavnosilm. »Ib je del na Zlate znackc so prejeli Ivan SntoSek. Slavko Maří tn Dahnkii Hotmj^er, srebrne Nada KatiC in Zlatko Novak, broniistc .Anita Dii^ak. Natalia Gruhelnik in Karmen Pećnik. Od ustanovitve naprej v zboru Med podelitvijo priznanj. pojejo Vida Pollunik. Cvetka Šalej, Helena Zabovnik» Tone Hribar, Slavko Marš in Ivan So-tošek. ■ Hinko Jerčič Pascal Vehovec Iz Velenja Znova med najboljšimi Pascal Vehovec je k zajetni zbirki zlatih priznanj, kijih je dosegla na najzahtevnejših tekmovanjih že kot osnovnošolka, dodala še eno zlato plaketo. Med I5pre<)st4)vnikiv^vnj-ske ^laslKne šole, ki s(» nast«»-pili nn nedavnem 31. državnem tekmovanju mladih glasbenikov Keptiblike Slovenije v Marílxíru Je bila tudi Pascal Vehovec- dijakinja L letnika velenjske {>imna^ije in 1. letnika tiikiijši\je sredr^je glaslwne šole. Tekmovala Je v disciplini solfte^uiu ter med 16 tekmeci v skupini 16. in 17. 1er dosegla kar 99,35 točke. Zlata plaketa, I. nagrada Je bila njena. Doslej so bila v Sloveniji le tri državna tekmovanjii v solHe^^io in na vseh treh je zmagala prav I*ascal. Tovrstna tekmtwanja inníjo drugod posvetu precejšnjo tradicijo, v Sloveniji pa soáe dt>kaj neznana. Zadeva je vse prej kot enc^siavna, saj vaje ne moreS »pilili«, kot jo lahko - na primer - pri imanju na klavir, kitaro aLi kakšen drug iaitru(nent»kersez »nalogo« seznanil šele na samem tekmovanju. praklicnc» lik pred zdajci. '/.. mentorico Liljano DiikiC Šuklar sta tako le vadili podobne »uporabne» naltv Ickmovalce sla čakali dve preizkušnja: v prvem delu so morali prisluhnili glasbi, slišano nalo teoretično reSili in zapisali. Pascal je \u dosegla y6H\istt>ikov mrónih wtúk. S lem si je zagoiovila na.slop aa drugem delu • na javnem naslopu pred komisijo in ohčinsLvom, kjer je /a}x'la nekaj melodičnih in intervalnih vaj, ki jih je prav tako prvič videla, nato pa /uigra i^' nekaj ritmičnih in padalo vaj. Za Ta nastop si je Pascal, po mnenju komisije, zaslužila kar 09,33 ločke. Po informacijah tolikšnega Slevila U>Ok ni dosegel nihie (mJ tekmovalcev v solffeg^o. MTp Tristo Rdečih kapic Ob dnevu Mladinske knjige. 2. aprilu, sov Velenju uredili razstavo "Rdeća kapica med oinvi vsega sveia" iz zbirke domačina Marjana MarinŠka. V svoji zbirki ima kar 300 knjig o Rdeči kapici. ■ foto; vos 4. aprila 2002 107,8 MHz miňmiK Že vrst» Id. vsako sredo ob osmih J« v pro' jiramu Rudiu Velenje oddaja naslovom 'iV^iiva j« >asa, resi{e> Je mi^a. Mno^i ste J(» v/eli /a svojo in se 7. raxIíCninu vprašanji ohniCate na nas. Pokličete nas, ko vas kakšna neumnost, ki Jo f»pa/Jte dol>esedno meće v zrak. kličete nas, ko ocenite, da bi sedalo k^ re^^iti drugače, kot se rešuje, kličete nas. će si sami ne /nate pitjasniti kaksnegLi p(»java ... V času, ko ima človok manj moznosli. da se komu pou>;^i in Sc manj. da ga kje jemljejo resno, da se polruUijo /anj in /adeve uredijo, se /di la (Xidaja kar pravšnja. Običajno se s svojimi vprašanji na nas obračale po idcfonu, čeprav tudi druge moiâiosli. Rcsniei na ljubo pa je ireba pri/nali, daje tak nep<^redenslikuidi najbolj?^]. Včasih je ireba po Čem Se povprašali. kak.v, niašice v plaianah, prehtKiiza pešcc, iresenje lal, oddajanje del na lîsnovi javnih naročil, javna razsvet Ijava, l ehnični pregledih vozil. smučLsče v Šaleku. prometni re?im na (ioriol, ultrazvok dojk. proslori za mlade, neurejene bank-lne, »ležeči« polieaji... Vsega se niliniLílelíne da. lole je bil le hilersprehcxisko/i nekaj odd-aj. Mi, ki oddajo pripravljamo, smo kar zadovoljni. Bili pa bi bolj, če bi imeli pogmteje kakšno povraino Intomincijo, kakšno poirdiiev, da se je sivarre.sila,ali,dase ni... Zadovoljni smo, ker računajo na nas, Čeludi nismo vsemogočni in sc nam včasih kaj ludi izjiiuzne. Cc doslej se nt^le bili z nami v lej oddaji, če zanjo morda sploh ne veste, če sle »novi«. p<")lem za vasSievilka na kaiero nas prikličele ob sredah ob 8. uri: H07 50 0.'^. Če la?je pipete kot govorile pa i»e klasičen naslov: Radio Velenje, Stari trg 15, 332C> Velenje- PripiCite pa: «/a ležave«. da se ho vedelo, kam z njimi. I mkp The Eminem Show Dve leti po uspešnem albumu The Marshall Malhers LF,se Gmincm vrača z novim albumom "The Cmincm .Show". A listi, ki boste v novih skladbah iskali osirino in naboj bad hoya belega rapa, basic mogoče mh-lo ra7oČHrani. Za razliko od prejšnjih dveh albumov, naj "T\\c Eminem Show' ne bi bil lako konirovcrzen, «ij naj hi se raper v zadnjem času precej omehčal in ne deluje več kol na ves svel jezni mule. hi bil Še vedno jezen, bi bilo 10 zlagano. NAKRATKO POWER DANCERS Vteli dneh predstavljajo četrti singl z albuma »Čokolada«. Naslov sidadbe je »Prvič vem«, avtorja pa, kol po navadi, Zvone Tomac in Cvelana Romtan. Obline bodo dekleta v novem vide-ospotu na ogled postavila konec GLASBENI Izšel je Glasbeni almanati Slovenije 2002 (GAS), vodic po slovenskem glasbenem prostoru in adresar glasbenikov ter slovenske glasbene industrije. 10.81KERS WECKENO Tradicionalni Bikers Weekend, ki vsako leto poteka v Lendavi, lelos slavi velik jubilej. Mredi' tev bo tokrat že deseta po vrsti, motoristi in rockerji pa se bodo v Lendavi 2bra[i od 28. do 3{l. ju-nija. WRECK Odlični velenjski rockerji Wreck so omejili naiviijo možno prodajno ceno njihovega albuma »2001: A Wreck Odysey« na okoli 1000 SIT. Vsekakor pošteno dejanje, fci ga bodo najbolj veseli njihovi oboževalci. ELVIS JACKSON &NIOWT EMs Jackson & Niowt so izbrali kot prvi slovenski zasedbi, ki bosta julija igrali na največjem češkem lestivalu Rock lor People. POP STARS Avdicija PO? STARS, ki pň nas po licenci poteka v sodelovanju $ Kanalom A, oćilno dobro napreduje, saj seje zadnje avdicije V Ljubljani udeležilo kar 153. Student naj bo Obljubljenega v.sakoletnega dexevnega aprila oćilno n« ho, zato vjis vsekakor najprej vabim v cajnico, kjer se da vedno bulj posedati tudi na prelepi sončni terasi pred MC-jeni, kasneje se bo ta morda celo , tako da bo dopoldanska kava vedno s lajša in povečal vn^ia. Da pa nc hi bili sami ludi ob malcc hladnejših večerih. bo Sc vedno dosli dogajanja. In sicer se ho ta vikend začel s skrivnostno skupino YunJs, v petek ob 21. uri. Vstopnina m člane je 200 SIT, za osiale pa ïopei sirogîh 300 srn V sobolo, C), zgodovinskega aprila, pa sc bo v naših prostorih odvijal larok lurnir z nagradami za iri najboljše. Poskusite lahko seveda vsi, prljavnina pa je 500 SIT. Konlakina oseba je Klemen, njeijovo telefonsko hi do scdiij morala imeli Že vsi. Klcmna kličite tudi mariborski Šliidenli in sicer za avtobus, ki vas bo pripeljal na obisk v prcslolnico, da bnsic videli, kako sc zura v Ljubljani. /ur bo v Ljudski kuhinji, 9. aprila, ob priCelku osrednjega dnevnika. Vstopnina je za naše člane 30U SIT, za nečlane 400 SIT, prevoz iz Maribora in nazaj pa 500 SIT. Vsekakor ponudba, ki jo je vredno izkoristiti. 6. aprila ob 17. uri pa bo predstavitev ADSL in LSDN tehnologije, ki jo bodo izvedb predstavniki lelckoma -v teh naših giobalizacijskih časih obvezno izobraževanje, za dijake, Studenie in siarejSe, da se bodo imeli o Čem pogovarjal / mlajîvimi. Še cnkral opozorilo na skupščino, ki bo 27. aprila, na §e en zgodovinski dalum, ob 19, uri v naši rostorih. Na koncu zopcl vabilo m smciano leta - 13. aprila (v soboto) Akademski ples v Restavraciji Klub ob 20. uri. Za rezervacije zopet kličite Klemna, da si pravčas zagotovite mizo. Veseli bomo vsakogar, naj se pridejo presenetiti ludi tisti, ki se jim zdi to pod častjo. Konec koncev smo pa le studeni i! Bodite mladi in zahavnil ■ Maja AMik 2(1] lil C Ceirti tradieionalni Max Club Jaz/ Festival se je začel prav/aprav netipično jaz/ov-sko. Cast oivoritvenega koncerta je namreč pripadla triu Primo?a Orašiča, sicer nagega najbolj /nancga in tudi v svetu priznanega kitarista, ki je tokrat nastopil skupaj z legendo sk)vejiske popevke, Olom Pestnerjem. »Kaj pa pi>čne pevec, kot je Oto Pestncr, na ja/'A'^'skem řesiivalu?«.selxv ste mog^>će vprašali. Vprašanje je sicer na !ncslu, a zgolj zii liste, ki Olii poznajo le površno. Izvajalec številnih popevkarskih tispcinic sc je namreč poka/al ludi v luči, ki je silnemu o^Kinstvii manj znana - kol i/vrsien inierprei jaz- zovskih skladb. Prvi koncert letošnjega lesiivala je tako minil v nenavadni mešanici vokalnih ja/zovskih standardov, spirilualov in bluesovskih skladb ter prav tipičnih jaz-zovskih instrumeni alov, s katerimi se je predsl avil ( rrasičev Irio- Kol je ludi laiku takoj jasno, da je Oto Pest ner pevec enkratnih glawnih spt.sobniv sli, lakoj ko zasliši njegw po-pevkarski glas, je to še bolj jasno poznavalcu ja//ovske gjasbe, saj se nekatere njegove kvalitete pc>ka?ejt) šele skt>-zi nekoliko drugačno glasbo, injazzovska taka vsekakor je, o čemer nas je Oto tudi prepričal, Se posebej, ko je svoj ^as perfektno traasíbrmiral If^l v kar več ra/Jičnih trobil. Za netipični jazzovski program leta^njcga teslivala, pa je poskrbel tudi zanimiv zagrebški kvart eî Tango Appassionato. Onkrajsotelska zasedba, nenavadne kombinacije instrumenuw, Še posebej, če jih opazujemo sko/i pri-zmojazzovskega navdušenca, seje na drugem festivalskem večeru predstavQa zvrsloglas-be. ki se vsaj v enem svojem delu mt">čnodotika njihčinsrvo. a bi gotovo raznesla klub. cc bi bilo olKinstva več. 4. Max Club .Ía7z festival se medlem nadaljuje, danes s koncertom Jo/^ija Saleja & Ale.ša I ladalina ter njunih go-suw. zaključil pa .se Ix) jutri z nastopom Big banda z Riidclj ob Dravi. Morda nenavadna kombinacija, big band v majhnem klubu, a vsekakor posrečena. Preveijcni>l ■ MiČ Ne more več rapali o tem kako nima denarja in kako hoče nekoga ubili. Sedaj je srečen in bogai. Ne sme se ponavljati", pravijo kolegi iz njegovega spremljevalnegii bcnda. Uspel prvi nastop Šank Rock Minuli teden so, prvič po zelo dolgem času in prvič po ponovni združitvi, skupaj nastopili legendami Šank Roek-Prvi nastop ponovno zdrui^enih veteranov iTunuli četrtek v ljubljankcm klubu 1 lound Dog je odlično uspel in pomeni dobro napoved za prihajaji>če koncerte ob izidu albuma "Od 5anka do nx'ka", z njihovimi največjimi aspeSnica-mi. iank rock so v I lound Dogu pokazali visi^ko stopnjo profesionalnosti, spektakularno izvedbo in prepričljiv odrski nastop. Bogati Robbie Williams Britanski kontroverzní pop zvezdnik, katerega zadnji album ".Swing When You're Winning" se Se vedno prodaja za med, je za podalj.šanje pogodbe z za-lo?,bo EMI zahteval kar 14.478.471.000 Sil. Po krajcih pogiijanjih jih je tudi d<->bil.iesi Številko lažje predstavljale v kaki drugi valuti, je lo astronomsko visokih 57 milijonov ameriških dolarje\'. Ni slabo, kaj? ■ MIČ : PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE 0 láor potBie vsakD soboto ob 9.35 irf. Zmaoovaloo slóatíbo pa lahko si^tte v proQia-^ mu Radka Velenle dva^ ctievno: po poroi^llh ob 9.30 In po pcioClllh ob 1d.30. ^ 1. CELINE DIÛM New Day Has Come ^ 2. BRITNEY SPEARS-Pm Not A Girl, Not Yet A Woman ^ 3. ANASTACIA-One Day In Your Life V tokratnem ženskem obračunu jo je minulo soboto v izborj pesmi tedna na Radiu Velenje najbolje odnesla najsla-rejšain najbolj izkušena. Poslušalci so se, med mladostjo In atraktivnostjo na m in zrelostjo in izkušnjami na drugi strani, odločili za slednje in za zmagovalko izbrali skladbo «A New Day Has Come«, kanadske pevke Celine Dion, r I I I I I L LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedelio ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Nal čas. Takole ste glasovali v nedeljo. 31.03,2002: 1 .VEROERBER: Prijateljev ne §tej 10 glasov 2.BE^EŠKi: To jutro za îe videt 8 glasov 2.FGG: Bit na Graški Goro B glasov 4.SAVINJSK1 M: Moj fantič je... 3 glasovi S.GAŠPERJj; Na planinco po travco 1 glas Predlogi za nedeljo. 07.04.2002; 1.ŮRNA MAČKA; Naša Keinarca 2.J0ŽE GALIČ: Ko zlate cltre zapoje 3.G0LIČNÍK: Rdečterrari 4.GRM: Veselo s prijatelji 5.P0GUM: Veselimo se življenja ■ morabner "1 I I \ I I Gradbena priloga Ko nas pomladno sonce malce ogreje začnemo iudi intenzivneje kot v zimskih mesec/h razmišljati o različnih obnovah, ki se jih bomo lotili v svojih stanovanjih, hišah, vikendih... Marsikdo med vami pa se bo lotil tudi novogradenj. Mi smo skušali v današnji prilogi predstaviti vsaj nekatere izvajalce, ki bodo z veseljem in uspešno opravili deta, ki jim sami niste kos. ottnšfi moDinino grodn[Q d.O.O. RIHTER d.0.0. Dol 14 3342 Gornji Grad Tel.: 03/ 839 04 30 Fax: 03/ 839 04 31 e-mail: r1hter.doo<3s{ol.net Prodaja originalne kanadske tegole po najnižjih cenah v Sloveniji ^ Izdelava in montaža vseh vrst ostrešij Nadgradnje objektov po sistemu montažnih his Ostrešja in nadgradnje izdelujemo po sistemu gotovih elementov, kar omogoča zelo kratek čas montaže in hitro pokritje objekta. FRANèlZNA TRGOVINA MERKUR ŽBleailna DELTA Šoštanj Posebna ponudba gradbenega materiala: • FASADA DEMIT Sem 1,690 sit/m2 6 cm 1.790sft/m2 8 cm 1.990 sit/m2 10cm a.190sft/m2 • VELIKA IZBIRA ZELENEGA PROGRAMA GARDENA PROGRAM MOTORNE KOSILNICE STíGA. ALKO, ALPINA 0031,990 SIT DALJE IN VSE ZA VASO HISO NA ENEM MESTU! Strokovni nasvet pri izvedbi hidroizolacij UnIćujcKi vpliv vlage na stanovanjske objekte spada mcJnaj-neviirnejSe dejavnike okolja, ki pa mu graditelji v lazi gradnje objektov Se vedno posvečajo premalo pozornosti. Pri neizo-iiranih ali slabo i/oliranih temeljih in talnih ploàSah prodira kapilarna voda v zidove objekta, Vzorčno hiio si laliko ogletfot« na Ljubnem ob Savinji ADUT MODRE CENE: armaturnih mrež, betonskega železa, cementa, apna. opek. Termomalt -malt za zidanje, izoUiciJ, t^seh vrst gips plošč, izdelkov za urejanje okolice... ď EKG DIM Prežlhova 17 Ravne na Koroškem POOBUŠČENI IZVAJALCI ZA SANACIJO DIMNIKOV TEL: 02 822-13-39,02 822-09-52 % 10-30 letna garancija 1. / Le pravi Schiedel dimniki imajo odtisnjen zaščitni znak n. SOS, partner STROKOVNO DO ČISTEGA OKOLJA pov/roCa propadanje notranjih in zunanjih ometov in talnih oblog. kakor ludi notranje opreme. Enako učinkuje meteorna v(v da, ki pritiska na nei/olirane ali slabil izolirane vertikalne stene objektov izpod nivoja zemlje. Strokovna izvedba hidroizo-lacije temeljev, lalnih plošč in vertikćUnih sien objekta pred za-suljein s 1'fituinenskimi hidro-i/oladjskimi trak(wi M()IK)V^ in MODO V4 italijanskega pro-izvajalea " INDEX " je zanesljiva in trajna zabita vašega objekta pred j5ki>dljivimi vplivi kapilarne in meteorne vode. Trakova he s plamenikom pritrjujeta na podlago, ki mora bili predhodno zglajena, oćL^ena in premazana s hladnim bitumens kini premazom. Pri polaganju trakov morajo bili vzdolžni preklopi vsaj 113 cm in preCni preklopi vsaj 15 cm. Kompletna povri^ina trakov mtv ra bili zlepljena s pi^dlago. (iradilemi I I/kiiMij« ka/«jo. da je strosvk l/vedlHT kvalitetna liidroi/MlHci-je /anemurUlv v celolnl vrtdmK sli imestkije, mt^llem k» so de in (roški, ki lahko naslane-jo, ce hidrulzaladju ni a 11 je .slabo izvedena, izredno veliki. V Erini vam nudimo celotni program gradbenego materiala po zelo ugodnih plačilnih pogojih» Ko iščete gradbeni material za novogradnjo, rekonstrukcijo aH urejanje okolice smo vam na razpolago v naših ADUT-//? in ostalih tehničnih trgovinah: tíWJ Velenje, ADUT Šoštanja ADUT Mozirje, ADUT Rečica^ ADUT Žalec, ADUT Zagorje, ADUT Slovenske Konjice. Posebna akcijska ponudba v aprilu: Poleg ugodnih cen Vam nudimo DOSTAVO NA DOM m razkladanje na domu z avtodvigalom. mk&i ZAVAROVALNICA MARIBOR Izberite modro svojo pot t,H Pričakujemo vas v prostorih PredslaviTiš^ v Starem trgii v Velčnju/ťeíT: 03/ 897 50 96 Zadruga mozirje Z.CKO. KPC Ljubija Mozirje, tel.; 03 / 837 07 20 Žeiezmna Radrntrje, lei,; 03/5841 372 Železnina Ljubno; lei : 03 / 5841 241 Železnina Luče, tel.; 03 / 5 844 024 Železnina Gomji Grad, tel,; 03 / 5 843 016 OD TEMELJEV DO STREHE! Vse za gradbeništvo, kmetijstvo in vrtičkarstvo na enem mestu! Velika izbira: - gradbenih in instalacijskih materialov - semen, zemlje in korit - umetnih gnojil, krmil... Zadružne traovine vedno z vami! Delovanje in uporaba TČ Toplotne črpalke so naprave, ki toploto črpajo iz hladne okolice in jo oddajajo v prostor, katerega želimo ogreti. Na ta način TČ izkorišča sicer neuporabno energijo okolice (anergijo). Konstrukcijsko je TČ sestavljena iz uparjalnika, ki odvzema toploto okolice (vode ali zraka), v njem se pri nizki temperaturi uplini hladilno sredstvo, ki nato potuje v kompresor. Ta pare stisne In jih dvigne na višji temperaturni in tlačni nivo. Vroče pare v kondenzatorju kondenzirajo pri višji temperaturi in pri tem oddajajo kondenzacijsko toploto ogrevanemu mediju. Tekoče hladivo potuje preko ekspanzijskega ventila, kjer se mu zniža tlak nazaj v uparjalnik in proces se ponovi. Vsa toplota pridobljena iz okolice je sicer brezplačna, a da jo iz nizkotemperaturnega nivoja dvignemo na visokotemperaturnega je potrebno vložiti nekaj dela. Tako je za delovanje TČ potrebna električna energija za pogon agregata, ki ga sestavljata kompresor in ventilator. Razmerje med plačano energijo (elektriko) in brezplačno energijo (pridobljeno iz okolice} je običajno 1/3 ali več. To pomeni, da pri 3 kWh pridobljenetoplotne energije uporabnik piačal kWh.2kW/h pa dobi brezplačno. To lahko zapišemo z naslednjo enačbo: -I Razmerje med pridobljeno toplotno energijo Q in vloženim delom P imenujemo grelno število e, njegova vrednost pa zavisi od vrste toplotne črpalke in vira okoliške toplote in v povprečju znaša od 2,5 do 3. To pomeni, da za en vložen del energije, ki jo moramo plačati dobimo 2,5 do 3 dele brezplačno. mrno 2110V TRGOVINA INŽENIRING Velenje; Cesta talcev 5. tel: 01' 586 28 85 Celje, Ronkovaig. leL: 03/492 00 10 •KlIMATIZACUA - PREZRAČEVANJE -OGREVANJE •SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA OBJEKTOV. GOTOVINSKI POPUST MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ELEKTRO INSTALACIJE TOPLOTNA TEHNIKA A\/TOMAT]KA ŠIBKOTOČNE INSTALX;UE IN NAPRAVE ELEKTRO JEZERNIK Naš izziv: - kakovost - roki -cene in celovita izvedba Vlado Jezernik s.p., 3320 Velerije, Črnova 53 d Telefon: 03 / 897 3090, 8986360, Telefax: 03/ 8986364 GSM: 041 /624 912, E-pošta: vlado.jezernik@siol.net ZAPOSUMO INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE- ENERGETIKA - 5 let delovnih izkušenj (po možnost stroleli. Lepljen les je v svetu v izrednem vzponu, ker omogoča uporabo slabšega lesa, ki ga z optimiranjem, krojenjem in lepljenjem oplemenitimo. Izreden porasl porabe lepljenccv je v Evropi na področju bivalnih prostorov, hiš ler pohištva. Pripravil ksa zii dolžinsko in širinsko lepljenje pomeni krojenje lesa oziri^ma razžagovanje žaganega lesa na decimirani les, to je na k<"«mate obdclovance bruto dimenzij. Osnovno načelo pri krojenju je Cim večji izkoristek le.sa. To pomeni, da je najvažnejši cilj krojenja pridobili iy določene količine žaganega lesa čim večjo količino čim kvalitetnejšega deeimiranega lesa- To dosežemo tako. da iz lesa sistematično izžiigujemo neuporabne napake, ("»stanck lesa pa razžagamc na bruto obdelo-vancc in jih na la način pripravimo za nadaljnje faze strojne obdelave (skobljanje). Obdelane elemente nato dolžinsko, Širinsko in/ali blokovno zlepimo v večje površine. Lclvice, ki jih bomo dolžinsko in širinsko spajali, morajo i>!pol nje vati naslednje zahteve: - ravnost površin, zaradi dobrega medsebojnega prilega-nja, • pravilna geometrijska oblika lepljencev, - odprtost por, zaradi dobrega vpijanja lepila in ustvarjanja mehanične - adhezijske vezi. Dolžinsko lepljenje masivnega lesa Se vedno bolj uveljavlja v proizvodnji lesenih lin a lni h izdelkov iz masivnega lesa. Di>lžinsko spajanje omogoča boljše izkoriščanje lesa. Najvažnejše pri tem je, da lahko krajše kose uporabljamo za izdelavo obdelovancev večjih dolžin. To omogoča, da lahko izkoristimo za proizvodnjo tudi slabši les. Dolžinsko spajamo skalibrirane letve, /a dolžinsko vez je najpogcxsieje uporal>-Ijena zobata vez. Dolžinsko stiskanje poteka na pretočni, kontinuirani stiskalnici. Lepila za lepljenje morajo bili hhro utrjujoča, utrjevanje pa lahko pospešimo z visoko frekvenco, temperaturo ali svellobo. /. lepljenjem proizvedemo brezkončno dolge letve, kijih nato s krožnim žagalnim strojem prečno razžagujemo na želene dolžine. Letve moramo ponovno obdelati, da bomo lahko širinsko lepili. širinsko lepljenje le.sa uporabljamo za izdelavo plošč iz masivnega lesa. Kot Širinska vez se uporablja največ topi s pa h. Ziiradi dobrega pri leganja, morajobiti obdelane ravno, med seb(3j se morajo dobro prilegali. Za uspešno Širinsko lepljenje je zelo pomembna vlažnost lesa. Vsako nihanje vlažnosti med pasameznimi ob-delovanei kakor ludi Odstopanje od predpisane vlažnosti pomeni zmanj.šanje trdnosti lepljene vezi. /.a kvalitetno obdelavo že posušenih krojenih elementov trdih listavcev, predvsem bukovih in hrastovih, je najprimernejši stroj za .štirisiransko kalibrira-nje, s katerim najprej skrojene elemente skalibriramo na debelino, nato pa dolžinsko spojene letve štirisiransko obdelamo-spahujcmo injih pripravimo za širinsko lepljenje, V podjetju PLP Lesnu industrija d.o.o.danes v prvi vrsti proizvajamo bukove lepljene plošče dolžine do 3,5 m in širine do enega metra, vseh stan-dardnili debelin in kakovostnih razredov, ki so namenjene predvsem nadaljnji predelavi tako v pohištveni kol drugi industriji. v prihodnje pa niunera-vamo poleg bukovih izdelovali tudi plošče iz drugih vrst lesov, ki jih bodo narekovali modni trendi. Ob tem je prav gotovo potrebno povedati, kar verjetno velika večina naših bralcev ne ve, daje naše podjetje pomemben dobavitelj sredic smuči, ki so izdelane po enaki tehnologiji kot plošče. Enaka tehnologija je uporabljena tudi za proizvodnjo stopnic, ki je prav tako naš zelo iskan izdelek. ?o dokaj zahtevnem tehnološkem postopku pa v podjetju proizvajamo drugi izdelek, namenjen smučarski industriji. Gre za proizvodnjo sredic sne/>nih desk oziroma snowboardov. Te so sestavljene v glavnem iz lamel topola in v manjši meri bukovine, za nekatere vrste pa tudi z dodanimi lamelami eksotičnih lesov, kolje n.pr.iabac-his Sredice snežnih desk so namenjene velikim svetovnim proizvajalcem tovrstne Športne opreme. Družba namerava že v naslednjem letu del svoje proizvodnje plašč predelati v končne izdelke. Pri tem vidimo i/ziv, izdelati p<»hištv4» po meri kupca in po njegovih zamislih in s tem nuditi naročniku »nekaj več«. ■ Ptfí tesrva industrija, Strokovne siužbe "HOBY" OMARE Z DRSNIMI VRATI Popoln Izkoristek garderobnega, pisarniškega, kopalniškega... prostora! Izdelane po vaših željah. Od stene do stene, od stropa dotal! Veiika iâifd materialov in b&rv Bmzplai^no svetovania, prevoz in montaža ciT/mt * Možnost dodaianja oprema ten»-^'^ Popoln izkoristek prostore Notranja oprema omare izdelana po želji stranke dov MiZARSTVO PN TRCCMNA KATARINA HOHTVJEC ■43. Škofja vas 3/b. 3211 ŠKOFJA VAS Tel.: 425-17-00, 700-14-74 GEA TEAM Goriška 3 8, 3320 Velenje KROYSTVO, KLEPARSTVO, TESARSTVO Bramac, Lindab, Metrobond Kakovost, roki, cene in celovita izvedba Tel.: 03/897 26 20, fax: 03/89726 21 Gsm: 041/ 798 566, 041/ 666 710 O AGENCIJAAZIL NEPREMIČNINE Avtobusna postaja Velenje Tel.: 897-11-40 GSM: 041/44-77-66 www.agencija-azil.com Posredujemo v prometu z NEPREMIČNINAMI: • prodaja in nakup - menjava • najem in oddaja Za vas uredimo dolcumentacijo in sestavimo ustrezno pogodbo po izjemno ugodnih cenah! SPLOŠNO GRADBENIŠTVO Pooblaščeni izvajalec toplotnih lasad In strojni ometi UTEffiM® Markovič Zdravko s.p. pri Preboldu 48/a, Tel.: 03/705^-57. GSM: 041/642-643 IZVAJAMO: * toplotne izolacijske fasade po sistemu SAUMlTinROFIX * sanacije fasad * slrojni ometi (notranji, zunanji) * gradnja poslovnih in stanovanjskih objektov BREZPUVČNO svetovanje na vašem domu! Izjemno KONKURENČNE cene! Naše dolgoletne Izkušnje pređstavllalo lametvo kakovosti! Za dokončen mir v vasi hiši! - GARAŽNA VRATA Z IZOLACIJO (rolo, sekcijska, dvižna) - ŽALUZIJE, UMELNE ZAVESE, MARKIZE - PVC IN ALU ROLETE - PVC OKNA s pet prekatnim profilom in maksimalno toplotno in zvočno izolacijo PRIMAL, Valentar Aleš s.p. Dûbja vas 121,2390 Ravne na Koroškem Tel: 02/82-15-983, GSM: 031/374-112.041/524-996 Trgovina z gradbenim materialom "POŠTAJNER" Ravne 21, Šoštanj, Tel.: 897-09-90 Nudimo Vam ves GRADBENI in INSTALACIJSKI material. Naša prednost so UGODNE CENE iN DOBRI PUIČILNI POGOJI! Delovni čas: pon.-pet. od 8' do 19', sob< od 8' do 13'. v nujnih trenutkih smo dosegljivi tudi izven delovnega časaf QMIïmiiMîmjÈm^ 3/Z Zevart Vladimir 8.p., Kavče, Velenje, tel: 070/650-771 Uuáímo ram: - storitve s težko In lahko gradbeno mehanizacijo (izkopi In pnprawzemlp^ilra gradnjo, pripravo i/trjevonje terena...} - prevozi gradbenega in nasipnega materiala lelo konkurenčne cene storitev ■ pokliSte nos! Vaše želje in naše dobro opravljeno delo - v zadovoljstvo vseh! KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone: ENERGETIKA:03/896-12-56 VOD0V0D:03/889-14-20 KANAUZACUA:03/889-14-00 V primeru reklamacije glede obračuna pokličite: - za individualne hiše:03/896-11-50 ali 896-11-52 - za blokovno gradnjo:03/896-11-46 ali 896-11-48 - za industrijo:03/896-11-44. POGREBNA SLUŽBA: 03/ 891-91-53,041/ 390^138,031/ 390-138 Potrudili se bomo, da liodoireklÉaciiteMífčiin STAVBNO POHIŠTVO S TRADICIJO TERMO OKNA profil 68 mm STREŠNA OKNA in PODSTREŠNE STOPNICE VHODNA VRATA profil 68 mm glinIPP Nazarje, Lesarska 10, Tel.: 03/ 83 98 550 Fax: 03/ 83 98 565 aja@glin-ipp.si, www.glin-ipp.si j ^ ùtaMcvfe v- fi/uáodtto^f... * sodobna konstrukcija in oblikovanje * kakovostna izdelava * konkurenčne cene * ugodni plačilni pogoji! DODATEN 10% POPUST DO 31.5.2002! Na slovenskem in evropskem tržišču so JUTEKSOVE PVC talne obloge uveljavljene in priznane zaradi dopadljivego designa in kakovosti že vrsto let. Skrbno izbrani vzorci, izdelani do najmanjših podrobnosti, so romantični, klasični, modni ali fantazijski in prihajajo v pisani paleti različnih barvnih odtenkov. JUTEKSOV redni proizvodni program obsega PVC talne širine 2, 2.5 in 3m, njihova kakovost po je prilagojena različnim namenom uporabe: od dnevno ]ivalnih prostorov do zelo obremenjenih pisarniških m A površin. Talne obloge iz kolekcije STRONG odlikuje posebna formula za zaščitni premaz, ki omogoča izredno odpomost, zato so PVC talne obloge iz tega programa primerne tudi za prostore, kjer so tla izredno obremenjena. Zelo pomembno je, da je PVC talno obloga pravilno in kvalitetno položena, kajti v tem primeru JUTEKS zagotavlja pri normalni uporabi v gospodinjstvu 5 letno garancijo, za proizvod STRONG pa celo 7 let. JUJEKS, proizvodnja talnih oblog, á.i Ložnica 53a, lalec TeL:+386 3 71 20 700 Faks:+386 3 71 20 755 e-pošto: juteks.zalec@iuteks.si internet: httpy/www.juteks.si prod.salonJuteks:3 71 20 757 cJUTEKS # ISO 9001 m "i^l^^gradnje urejanje^i^olj^ đ.o.o. nizke gradnje urejanje okolja andrejc d.o.o., nizke gradnje in urejanje okolja, c. Lole Ribarja 10, 3325 Šoštanj, Slovenija 038974399tel. 038974398fax, 041 625514gsm, www.andrejc.si U BIRO ZA RAČUNALNIŠTVO IN PROJEKTIRANJE BRP-KONSTRUKCIJSKI BIRO SKORNSEK d.o.o. Efenkova MS-. 33ED VELENJE - SLOVENIJA telefon: 03/ bE 3D telefax: 03/ LE 31 info@brp.si // www.brp.si ko se načrti začnejo z detajli.. DOMOS \osno kro K d.o.o. ^st Prelska 48 a, 3320 Velenje Tel.: 03/ 5890 252, tel./fax: 03/ 5890 255 Gsm: 041/693 349, 628 685 fe TRAJNA REŠITEV ZA WIS áss J Kritino Decra uporabljamo pri pokrivanju novih hiš in obnovi starih streh. Večinoma streho lahko obnovimo, ne da bi odstranili staro kritino, s čimer dodatno zmanjšamo stroške. Naravne barve kritine Decra omogočajo harmonično prilagoditev okolju. LJUB I JA 11 3330 MOZIRJE Tel.: 03/839-03-60 Faxr 03/a39'03<.61 TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE finstalacije za ogrevanje Prodaja^ montaža in servis •vodovodne iostildcije •plinske Instalacije •eljne Instalaciie •sanitarna keramika •klimatske naprave •talsa ogrevasja •kolektotji soBćne eaergije •toplotne črpalke •montaža in servisvanje iostalacli in gorilnikov Ci MLM aklímať Buderus ^JUNKERS ■ESBE' Nomoo' -X SVaillanf SVETUJEMO, PRODAMO, DOSTAVIMO, ZMONTIRAMO JEVSNIK , ZAKLJUČNA DELA fJIJW - montaža visečih stropov osnsp« ■ montaža predelnih sten ^^ ^ ' izdelava mansard (Armstrong Telefon; 03 6B7S2 36, Tefefax: 03 697 S2 37 MoMeí:041 639 316 Kr9ighůrje¥9 68, 3320 Wenje Slavko Jevénik s.p. PREDNOSTI I^IH OKEN: - i;ietloa mtn In loploloa izilacija •vaiíoDstpii poiabigflcigiíe -sdsoioostflaatniosteiske vplive -M.stalillitilnpdpprp|[iiateilalí -preíiQstPčt^eiije -vse mpipe oblike In veHkosll -večvrslimitadl lesa -liiigatspekleiliarv ZAVflSniMOTUOI: •zipiskivn •vstinlov •aMejp panoramske stene -zasiekllievlialknngv II tiras -rgleteJMt, senčila •flkenske pnilce "Werzalli« -garažna vrata Horman ^ ËAIMAX mUMIdlMJanlui RajglJozje 3260 KOZJE Tel-|]3/6m9â,GSH:011/B08-49S Far 0a/E{]-90-i96, www.rt-«el.sl/llira|inai Éii^^VÁ I : fi^ tTHVtn Jfi slirttn 11, RatflU it Qntl. PirUzíittki t «ww.toroslcHniflujj ZlPO centsr za vai nalugodnelil iikuii Na enem mestu vam ponulamo: lihfličao blago žMia ^ Hl pilsradtiení material Obvefilem nakupu ^^blaio brezplačno] d^wjmo na doml CEUSU CESra 33. SLOVENJ GRADEC. leL:l2-«l4M57 ©ěph Branko Cepín s,p. ZfDAPSTVO IZDELAVA STROJNIH ESTRIHOV INDUSTRUSKIH TLAKOV HIDRO IN TOPLOTNE IZOLAOUE Zadobrova 88,3211 Škofla vas Tel.: 03 425 59 00, GSM 041 630 976 gorenjeKopa/n/ce PiodâjtM srudjo PTKnorsfcđ 6D 3325 iotdnj Tcl 03/d9dS3'tO Viijazns podobe vašega domi Nof.^fïâ opremíi ćd P^rifzaosLa r2 3320 Td .0V993Sr ro wwwyi^ci ywju^ gorenieKeramiHa Gtyenjp it> 3327 $řn.č"TnooO EK~ • 7H 03yd96 6J 2i znižanje cen posameznih modelov keramjčniti ploščic do 50% znižanje velja v času gradbenega sejma IVtEGRA'2002 oziroma do prodaje zalog do konca apnla velja 5% popust tudi v prodajnem studiu v Šolanju za nakup kopalnic in kuhinj Gorenje • • ....... • • .......... Bramac podarja streho za obnovo! In petim sodelujočim de strešnega petelina. Izpolnite kupon in ga do 28. 6. 2002 pošljite na naslov Bramac, d.o.o. Škocjan, Dobruška vas 45, 8275 škocjan. Pravita nagradne igre in pogoji sodelovanja so pojasnjeni na piakatíh ín karticah pri pooblaščenih prodajalcih. Bramac vam že tradicionalno nudi brezplačno celovito strokovno pomoč pri obnovi vale strehe. Na voljo so vam izjemno ugodni finančni pogoji - posojilo z možnostjo odplačevanja od 1 do 5 let (za dobo eneçs leta je obrestna mera TOM -i- O %). 8 080 20 30 RECI STREHI PREPROSTO KUPON NAGRADNO VPRAŠANJE Dopolnite slogani Reci strehi preprosto__ Irrte in priimek Naslov Tal. št. Davčna Itevilka BRAMAC VtVAJAMo VE LUX STREŠNA OKNA ® ALEŠ OSREDKAR s.p. Velenje - brezplačno svetovanje in izmere na domu - strokovna vgradnja prihranek pri DDV do 10% (za stanovanjske objekte) Tel. in Fax: 03/586-37-30 GSM 041/686-169 Izkoristite ugodnost nakupa z vgradnjo! SVATOi.o.o.,TR80VINA EVfiO, Rimski usta 176, Šempeter (eb si. k'l!l§Eii Šempeter-^l;el>) Tel-: 700-15-10 GRADITELJI, po ugodnih cenah Vam nudimo ves gradbeni material: - Izolacij» NOVOTERM, hramične ploščice; ' prema» za ki Sadolin, • sdnit^rno keraniiko, - barve \n fake; - "gjps" ploJ«, ' cevi, kofnike, pohištveno lelezo; • !iSne 09raje, > ilrelnd kritine Crôaton Oba VELUX ta hip 8% popust! Kupljeno biajo Ven (shko doitavino nt dom! Moisn nalup iti 3 obroki! □ O iU ts d.o.o* podjetje za projeMiranje in gradbeni inženiring Aškerčeva 28, MOZIRJE Tel.: 03/5-831-727, GSM: 041/764-315 izdelamo in pridobimo Vam oelotno projektna dokumentacijo: ' idejni projekti (IP) - projekti za gradbeno dovoijenje (PGD) - projektila izvedbo (PZi) ' proiekt izvedbenih del (PID) - projekti za adaptacijo in rekonstnjkcijo - projekti zunanje ureditve ' načrliza legalizacijo objektov - tipski naCrt Vso dokumentacijo Vam izdelamo v najkrajšem možnem času in po konkurenčnih cenah! Je nepremičnina prosta vseh bremen? Pri nakupu stanovanja, kol liiUi cwlalih nepreniiínín, najlažje ugolovimo, aJi je nepremičnina pn«la vseh l>rcnicn spomoCjo zemljiSkoknjižnegn izpiska. V evidenčnem Estu C sc namreč zaznamujejo vsa dcjsiva, ki vplivajo na pravni promet nepremičnine. V kolikor pa stanovanje ni vpisano v zemljiško knjigo, moramo preverili originalno pogodbo. Na njeni zadnji sirani je v lakem primeru šlampiljka sodiSča o prepovedi razpolaganja z nepremičnino. Će lastnik ne ra^x)laga z original pt)g(3dbo. je lo lahko znak, da je stanovanje pod hipoteko, saj praviloma liipoiekami upniki le to zadržijo do končnega poplačila lastnikovih obveznosii. Pogled na svet tudi skozi strešno oicno Bivalni prostori v mansard i postajajo nekaj vsakdanjega. Pravzaprav bi lahko rekli, da pas tajaj o moderni. Saj je oblikovanje bivalnih prostorov v mansardi zelo enostavno, ker običajno ni sten in je vse pre-paščcno naiii in arhitektovi domišljiji. Toda domišljija ni dovolj. Pomembna je zadostna osvetlitev, razporeditev pros- torov in izkoristek uporabne površine, /a investitorja je najbolj oplimaJno prodati oz. i/koristiti ravno toliko kvadratnih metrov kot v spodnjih prostorih, seveda z enakovrednostjo, Za dobro počutje pa sta potrebna tudi razgled in stik z okolico, kar pa je omogočeno z dovolj ni/ko vgrajenimi okni. Enako kot v spt>dnjih nadstrop- jih. Ravno pri oknih v mansar-di se pojavljajo največje napake. Sedeča oseba vidi sklizi okna, če so le ta vgrajena na višini okoli 101) cm. Ob razmišljanju, daje prostor uporaben šele od višine 150 cm, se pri mansardi zapletemo v past, saj so pri tem tudi okna vgrajena od tc višine navzgor, pa naj bodo to okna. S tem je preprečen razgled na okolico in mansarda izgubi del svoje vrednosti. 150 cm visok parapetni zid pa hkrati prisili uporabnike, da postavijo pohii>lvo v prostor, ki že ima stojno višino in s tem se zmanji5a gibalni prostor okna v frčadi ali strešna Cc smo prej rekli, da je za optimalni i/^koristek prasiora in razgled, priporočljivo vgraditi stresna okna na višino okrog 100 cm od bodočih lal, moramo dodati ik; nekaj. Okna morajo bili "ta prava". Kol je prikazano na zgornji skici ima takšno okno ročico za odpiranje zgoraj. Pri takšnem oknu se nam pri odpiranju ni potrebno sklanjati, hkrati pa lahko izkoristimo prostor pod oknom za namesliicv pohištva Nekaj misli o strehi Streha je zgornji, najbolj obremenjeni del hiik;. Zgradbo varuje pred vremenskimi neprilikami kol so dež, sneg, veter, sonce itd. Poleg lega mora uporabniku nuditi toplotno in zvočno ugodje. Streha ima s"vojo pojavno obliko, ki bistveno vpliva na končni izgled hiše. Kritina Pri strehi ima velik oblikovalski pa tudi sporočilni potencial kritina. Pri izbiri kritine je potrebno preveriti trajnost (J^ivljenjsko dobo), odpornost proti vremenskim vplivom in ognju, način vgrajevanja, morebitnega dograjevanja in zamenjevanja dotrajanih ali poškodovanih elementov, Danes različni proizvajalci nudijo številne kritine. Izbiro kritine v prvi vrsti določa naklon strehe. Za kritine z blagim naklonom so primerne kritine iz večjih elementov, za strmej.še strehe so strešniki lahko manjših dimenzij. Z zmanjševanjem naklona postanejo problematični sliki med posameznimi elementi. Toplotna Izolacija strehe Cc nameravamo prostor pod streho izkoristi-tiza stanovanje, mora predvsem zagotavljati bivalno ugodje: primerno temperaturo in relativno zračno vlago. Ena najpomembnejšili predpostavk za doseganje ugodne bivabe klime v prostoru je pravilna sestava strehe. Gradbeno-fizikalno napačno zaporedje gradbenih plasti lahko povzroči poškodbe, odpravljanje teřav pa je zelo drago. Zelena streha Pri nas je zelenje na strehi Se vedno le izjema, čeprav ni razloga za odklanjanje te ekološke bio-klimatske rešitve. Kvalitetna gradiva in čedalje bolj razvita tehnika gradnje omogočala hitro, učinkovilo in cenovno ugodnih rešitev. Če je šc pred kratkim veljalo, da zdrzi zelena streha 2iV 30 let, je danes življenjska doba take strehe od 70 do 100 let. Zelene strehe so lahko ravne ali z blagim niiklonom, tehnolo^ja gradnje in sodobna gradiva pa omogočajo tudi učinkovito izvedbo strmejŠe strehe. Vins Stekleni zidaki - nemška kakovost Vinstord.o.o. Velenje Prodajni center Selo Velenje e.:5-86 U www.vinsfor.si METALLf; .esene in aluminijaste . podstrešne stopnice cri' J Strpna okna - kaljeno steklo Jekleno strešna kritina s posipom AlUCINK STREŠNA OKNA FAKRO* Vse to in še več najdete v Vinstorju! IzkuèniB, M Jih Imamo z uprsvtjanjom «anovaniskih In poslovnih obieldov, 89 iwrokn uspeSno sodelovanje ludi z vami. PoldičKa nas, dogovorili sa bomo. Za ŘaŘovost éivarýaí^ WOVELEKJE KamilJiVtrtI tal. A (u: 03697 45 46 td.: 03 »7 45 47 BSM: 041 623-380 Del. č»s:HÍ7.aO do 14. Dn. vsak dan. rares tttoti. ill Atd. .d Pod|t((» 2t tmvnantft^ ïzdtiw* AnagpÉli is pmímU prostm VZDRZEVANJE IN OBNOVA CEST d,d Lava 42, 3001 CEUE, p.p. 448 Telefon: 03/42^66<366. Telefax: 03/42-66<380 izvajanje del nizUi gradenj âki OAUUCtW AMuSOMtrwACF» Rs VZDRŽEVANJE CEST IZGRADNJA CEST UREJANJE IN IZGRADNJA HliNRI PRIKLJUČKOV TER DVRRIŠÍ IZDELAVA PODPORNIR ZIDOV ODDAVA KANALBACIJ ASFALTIRANJE PDVRilN POSTAVITEV PROMETNE SIGNALIZACME Neustrezna napeljava ;jc bivalnega standarda in sodobne življenjske potrebe, hilcr ra/voj stanovanjske i^pre-nic, enerjjijsko uêinkoviie naprave za coniralno ogrevanje ter nara^aj(ve ^^tevilo električnih upa-raiovv gospodinjstvih zahtevajo vrsto kakovostnih .unitarnih in clekiriinih napeljav, ki pa jih žal v RUirejf>ih hii^ah skoraj praviloma ne najdemo, V sicvilnih hiSah jc clckiricnsi napeljava pod-dimcnzionirana - pogasio nanircč najdemo žice iz aluminija ali pa bakrene kable, ki so za današnje Cascprelanki. V Lakem primeru je prenova elckirlćnc napeljave nujna. vSevedase lu lahko po.služimo klasičnega poslopka,pri katerem v omei vsekamo uior. Ililrej.^i in preprostejši način pa ponujajo sodobne kolne Icive, ki imajo na hrbini .sirani utor za kable. letvah lahko leieia telcvi/ij.ski in teicťonski kabel, polegnji-ju paSc nekaj lanjSih kablov za električno energijo. PreJnosl lega sisiema jo tudi la, da lahko na skoraj poljubnem mcslu namcslimo dodaino viiînico, ne da bi pri tem morali ra/bijatisleno. YodovixJne in oduxřnc napeljave so v starih hi^ah pogosto pritrjene na stene in niso niii toplotno niti zvočno izolirane. Ce si želimo postaviti novo stranišče ali kopalnico ali pa podsire.^jc spremenili v bivalni pra^lor» m(")ramo pogosto razpeljati novo napeljavo. Pri tem je neizc^gibno skrbno načrtovanje in .sodelovanje »«irokovnja-kom. Lc tako bomo ob razmeroma nizkih stmSkih novo napeljavo smiselno povezali s staro in jo uskladili z obliko in nizporeditvijo pri'^s-lorov. Pri tem je potrebno pazili, da so nove napeljave čim krajše in da je prebijanja sten čim manj. Enostavna re.silcv namcSČanja nove napeljave je la. da cevi pritrdimo na sleno (nado-mclno)» naio pa jih zakrijemo z oblogo iz mavčnih plcv5č. V kleteh in pro.siorih, kjer videz ni tako pomemben lahko uporabimo Ictvene kanale. Tc priirdimo na steno, po njih pa razpiv redimo ccvi. ZAZIVITE v PETEM LETNEM ČASU WILpoàlêtlé a iMjênjé IfiUnirinsa Ao.o. Va£ pnrlncr z dvlKolctnimi irkučnjami n3 področju prajeklicsnja in irdciavc ah j zimskih vrtov m Becgrdjsků 29 • 2000 Maribor » Shvenif» telsfon: 02/ 320 16 60 fax: 02/ 320 16 64 GSM: 041/ 616 178 Montažne hiše Montažni način gradne pasiaja ludi pri nas vse bolj priljubljen, saj lc ta pomeni prihranek časa n denarja nenazadnje pa nam prihrani ludi ogromno živccv. Montažna hiSa jc ptwtavljc-na v parih dneh. vselitev vanjo pa je možna že po 2 do 5 mesecih. 1 lil rosi gradnje in s tem čas do vselitve jc odvisen predvsem od načina nakupa montažne liiSe. Vsi pioizvajalci inoalažiiili hi.^ vam ponujajo možnost nakupa na ključ (hiSa je popolnoma izgotovljena in pripravljena /a vsclilev) ali k-gradojo objekta do 4. gradbene fa/c, kjer nam proizvajalec objekt na zunaj popolnoma zaključi (hltaje pokrita in ima fasado), notrajija obrtniSkii dela pa opravimo sami. Cena je znana in fiksna. Tloris hisc si izbcrc-le med lipskimi tlorisi ali vam ga prilajicnJijo p« žcyi. Postavljena hiša bo res laka. kot si jo želite DZiri>ma, kot je načrtovana. Zununjost hiše se p<» potrebi pnlaj^mli vsakemu akolju. I lis» vam izcelajo v tovarni in nc nagradl-ti^ču.zatoje postavljena v nekaj dneh, odpadnega materiala na gradbišču skoraj nimate, zato je «radbli^Ce Čisto, Lažje je tudi z obrtniki, ki jih večinoma ni treba iskali, saj so vsa dela že opravljena ali organizl-laiia ua giadbL^u. ^iciie so lanj^ od stcii [ni klasični /idavi, zalo pridobite pri islem gabaritu hiše kar 10 ne tlorisne p4»vršine. Ili^so konstrukcijsko lažje od klasično zgrajenih hiš. Postavljate jih lahko na problematičnih, slabo nosilnih zemlji.^ih: so ludi p(»tresno varne. transport pa jc enostaven. Dobro izolirane stene /manjšajo stroške ogrevanj» skoraj za polovico. KAMNOLOM PAKA d.o.o. Ob pričetku gradbene sezone vam nudimo peske po spodnjih cenah: 0-2 ........... 1728SiT/t 0-4 ........... 1284SiT/t 4-8 ............ 927SiT/t 8-16 ........... 1260SiT/t 16-32 .......... 1152SiT/t Tampon (0-50).......912SÍT/Í Rovni pesek........912SiT/t Mešanica za beton .... 1152SiT/t Recikiažni tampon..... 549SÍT/1 V ceni je že vračunan DDV. nikoli sami 107,8 Postopki in stroški za gradnjo stanovanjske hiše Mliida družina, ki prebiva skupaj s slar^j, sc odloči, da bo odSla na svoje,/aio priCnc razmišljali o gradnji siamwanjske hiSc,íeprav sla plači miadííporočcnccv / enim d povprečjem, saj sta oba delavea. A ^eija in volja sla m»)CnejSi, /aiose odločila/a akci-jo. Moževi siarsi jima v okolici Velenja želijo podariti pareelo. ki je ne;'a/idanosiavbno/eiTi]jiSčc, kar pomeni, daje lu možno gradili. A do gradnje je pol Se dolga, /a prenos lasinisrva nad zemljiščem, lasinišlvo je namreč osnovni pogoj za nadaljne pt^sti^kc. je potrebno: - Na zemljiški knjigi Okrajnega sodišča pridobili zemljiško knjižni i/pisck, kjer je vknjižena parcela, za kar se plača sodna (aksa v višini-C)Hi),m sn: • Na geodetski uprava pridobili kopijo kiJtasierskega načrla 7a parcelo, za kar se plača upravna laksa vviSini-1.760,00 SI T. - Na isiem me.siu se pridobi posesint list, za kar se plača upravna laksa-1.760,00 SJT. Na sodii>ču je potrebno včasih počakati kakSen dan, na gcodel-ski upravi, kjer so do uporabnikov posebej prijazni, pa dokunien-le dobite lakoj. -Na oi>činl (ne upravni enoti) je potrebno pridobili potrdilo osla-lusu zemljišča, za kar je polrcbnn izpolnili posebno vlogo in plačali upravno lakstwvišini-960,00 SH' Zemljišče je lahkih opredeljeno kol nezazidano slavbno zemljišče. kmetijsko zemljišče ali zazidano stavbno zemljišče. Pri sta-lusu neza:židanegasiavbnegazem]jli^aje potrebno poleg osnwne-ga pt)irdila pridobiti ludi izjavo, da občina ne uveljavlja predkupne pravice. Seveda pa lega na občini ne bod^i pripisali na polrdi-lo, marveč bo poirebno ponovno vložili vlogo se za to izjavo in plačali lakso-960,00 Sli: Imam informacijo, dav občinah íc^Uinj in Smaiinoob Paki loslo-rijo sami na enem poirdilu. Vsa časi. Potrdilo bií izdano v roku ledna dni- - Na vrsli jc izdelava darilne pogodbe, ki je siala skupaj z davčni) napcwedjo in predlogom za vpis vzcmljiško knjigo—25.000 SI T -Darilno pogodbo jc potrebno prijavili na davčnemu uradu in se zanjo ne plača davka. - Darovalca morala svoja ptvjpLsa na pogodbi overili -še pri notarju -6.000,00 SIT. • Sledi vk^žilev predloga za vpis v zemljiško knjigo, ki se vloži v vlořiSču na Okrajnem sodišču in se plača sodna laksav viSini — -^-iH.7oo/)o sn: Mladoporočenca tako pravno formalno postaneta lastnika zemljišča, vknjižba v zemlji-Ški knjigi pa bo izvedena, če bo vse v redu, v roku enega lela. LaslnlŠtvo se lahko dokazuje tudi z overjeno darilno pogodbo, če pa nujno poirebujele zemljiško knjižnt izpisek za najcijc kredita ali česa drugega, ga bodo na posebno vlogo, za ka-lerose plača sodna laksa v višini 600,00 SIT, izdelali prej k(U v enem letu. Mlada družina je prejela darilo, za katero je morala prijazni državi odiilell kar 5.^.820.00 SIT Tako, parcela je naSa, hvala starSi, zdaj pa naprej. - Naročilo in izdelava getxleiskega načrla, ki ga izdelajo pooblaščeni geodeti, je siak>-47.863,00 Si F- - l/delava lokaeijskc dokiimenlacijc, ki jo lahko i?dela le za lo pristojna In poobla-ščena projektantska organizacija je stala- -42.000.00 srr - Cteološko geomehansko poročilo o sestavi in nosilnasli lal ler ptîgojih gradnje, ki ga lahko i/dela pobla^čeni geolog, je stalo — -15,000,00 sm - Na vrsti jc odločitev o tem kakšno hlŠo želimo in naročilo izdelave projekta. Po ogledu nekaterih načrtov in hiš v naravi pade odločitev za lipski projekt, ker je občutno cencjši, kot pa projekt po lasmi zamisli, kar slane-140.0(10,00 SIT - Sledi vl<>ga na občine^ za izdajo odločbe o koniunalneni prispevku, laksa-4-000,00 SIP. -Odločba je izdana v 10-tlh dneh, višina kom. prispevka pa znaša -SIT Zemljišče je samo delno komunalno opremljeno, pa še to opremo je Zgradila kiajevna skupnost in krajani sami,v nasprotnem hi bil pri.spevek znamo višji-(preko 400.000). -Pridobitije poirebno ludi cleklro soglasje.za karsc plača- -10-6.^0,00 SIT - Dtv;lej je bilo za gradnjo potrebno le soglasje elekiro službe. V borbi proti birokraciji pa so vrli uradniki ugokwili, da bi bilo bolje, če bi najprej izdala soglasje k lokaciji občina, za kar je tre- baplačali iakst>v višini-4-000,1)0SIT in šele na tisnovi lega lahko elektro izda svoje soglasje. Ni kaj. • Pot vodi do komunalnega podjetja za izdajo sogktsij, v tem primeru le za vodovod in odvoz smeli. Obe soglasji, skupaj s prispevki za priključitev sia siali-97.808,00 SIT V primeru priključitve na topliMxlno omrežje, bi biki ta vsota zn«il-no višja. Na komunalnem podjetju boste Čakali na soglasja približno mesec dni- Trnova pot pridobivanja soglasij se končuje. A se pi^novno začenja. Na upravni enoti, kamor jc potrebno vloj^iii vlogo za izdajo eiKHnega gradbenega dovoljenja pridobile obrazec oziroma vkîgo skupaj s pokvŽnico za plačilo gradbene upravne takse, ki je odvisna od predračunske vrednosti objekía-hlše. ki jo želite gradili in ki znaša za projektno vrednosi 12..119.000,00 SIT-49.032,00 SIT in jo je potrebno plačati ob oddaji vloge. - ('a s^*» k vlogi oddani vsi potrebni di^kumenli. na upravni enoti izračunajo še spremembo namembnosti zemljišča iz travnika v zazidano, kar jc stalo-126.000,00 Sl'i: Pa ga imamo, gradbeno dovoljenje, /a 735.516,00 SIT. Ocenjena vrednc-wl ptxlarjenega zemljišča znaša 1. l.V>.(lOO,Ori SIT. kar pomeni, da bi v primeru, če bi bilo potreb no zemljišče kupiti, z našiila skupna vsota 1.871.516,00 sn Preden zasadiš prvo lopalo in to v državi, ki želi omt)gočiii mladim, da razješijo s^voj stanovanjski problem- Od pričelka pridobivanja zemljišča, pa do vloge za gradbeno dovoljenje je i^reteklo lelo dni. od vkržitve vloge pa do izdaje gradbenega dovoljenja pa -še naslednjih pet mesecev. Zakoni in delavnost 1er prijitznosl državnih 1er občinskih us-lužlx^nceA' so em), praksa, ki jo opravile v opisanem postopku, pa povsem drugo. -Pa postopkov Še ni konec, Pri poblaSčenih geodeiih se naroči za-kuličba k)bjekla v skladu z lokacijsko dokumenlacijo in projektom za kar je treba odšeti približno isii znesek, kot za geodetski načrt-47.000,00 srr - /a priključitev eL loka je potrebno pridobiti soglasje elektro službe-75,ooo.oosn: - Potreben je tudi nadzorni organ in njegova izjava- - Osem dni pred pričctkom del je o tem potrebno obvestiti pristojni gradbeni inšpektorat Inzdiij lahkozačnemo graditi, če nam ješe osialokaj denarja, saj je bilo porabljenega že 857.516,00 SIT, seveda brez vrednosti podarjenega zemljišča. Po letu, dveh, treh ali več, po vseh mukah, kt^bo hiša dokončana, pa ho poirebno v/eti pot pod noge znova- Najprej je potrebno objekt vrisali v katastrski načri, kar pomeni spet geodelsko storitev Í!í seveda njeno plačilo. Tudi Če boste gradili ločno po načrtu in ne bosle odstopali niti milimetra, boste polrehovali Projekt izvedbenih del, ker dosedanji Projekt gradbenih del ne ustreza zahtevam birokratov, /aio bo projektna organizacija projekt prekopirala in mu dala nov, zveneči naslov, za kar bo poirebno odŠeteli približno Iretino vrednosti prvotnega projekta. Predložiti je potrebno sklenjene pogodbez izvajalci del, tlačne preizkuse, elekiro meritve, cel kup izjav... ( e gradiš v la.'ilni režiji je potrebnoz računi dokazali primernost oziroma aiestiranosl materialov in tako naprej. Ib je dolga zgodba, ki se je avtoiju lega pi- Vsak začetek je težak Ko pridobimo dokumente, lahko začnemo Če je denarja dovotj, je podoba lahko na korKU lahko tudi takšna sanja ne Ijulii več opisovati, kaj Šele ljudem v praksi to pt^ll. In zalo ni čudno, daje toliko objektov brez uporabnega dovoljenja. Birokrati se branijo, daje vse v skladu veljavne zakomxlaje, ki jo kot venu>, sprejemajo naSi poslanci v parlamentu, pa smo spel na začetku. Poškodbe sten in stropov Neravne ali razpokane stene in stropi so ["H^goslo vzrok za jezo pri prenovi starih hiS. Tukaj si lahko delo olajšamo s sodobnimi materiali. Poškodovani omet bomo najlažje prekrili z oblogo mavčnih plošč, ki jih lahko pritrdimo na ogrodje iz lesenih lelev ali koviaskih prolHov, v primeru daje podlaga dovolj ravna pa lahko mavčne plošče tudi prilepimo. V tem primeru na vso površino nane-semo lepilo za ploščice in jih pritisnemo ob steno- Prednost pritrditve na leseno ali kovinsko konstrukcijo pa je predvsem v tem, da lahko stene .Še dodatno toplotno izoliramo, hkrati pa prekrijemo vso nadometno irusta- lacijo, ki smo jo naredili predhodno. Drugo možnosi stenske In stropne "kiîzmetike" ponujajo tapete s sie-klenimi vlakni, ki jih prilepimo z di-sperzijskim lepilom. Visoka nalezna irdnost steklenih vlaken po.skrbi za to, da tapeta ne poka Ker se tapete popolnoma oprimejo sloja lepila na steni, se stare razpoke ne vidijo skoznje. Pri razpokah na stropu, ki se pojavljajo kmalu po barvanju, si pomagamo zgrobovlaknalimi ali gofrirani-mi lapeatami. Drobne razpoke se sktv zi take tapete ne vidijo. Druga možnost je, da razpoko prelepimo s kosom makulature ali s samolepilnim premostitvenim trakom, čezenj pa potem nalepimo tapeto. V nekaterih starih zgradbah strope krasijo Štukature. Pogosto so ornamenti in proťili poškodovani ali celo manjkajc^ nekateri njih(7vi deli. To seveda ni razlog, da hi mor ai i odstraniti cclolno itukaluro. Za prenovo lakih primerov obstajajo mase na osnovi silikoaskih kavčukov. 7. njimi lahko iz preostalega dela štukature po-.snamemo model, v katerem nato naredimo mavčni (xllitek. Pred snemanjem modela moramo seveda odsira-nili sloj barve na .Šiukaíuri. Novouli-li kos nato preprosto nalepimo na svoje mesto in št ukat ura znova zašije v svoji stari lepoti- T^^-»"T Ljubija 65. 3330 Mozi ié^.: 03/.83d 46 863 465833 681 Delovni jas: la'OQ» s^bolft 8.00-12.00 Izdelava oken in vrat po meri. Odkup hlodovine. OKMs PROIZVODNJA in MONTAŽA pvc OICEN IN VRAT K KBE ae banke veC kot pol leta, saj nam veliko pť)meni vaSc z:uipanje. Informativne ii:račune si lahko naredite na naši spletni strani www.hafika-celje.si So stvari, ki jih lahko ponudi samo dobra banka. Ivanka Celje úx\., \«lnik<)va 2,3000 (k'ije, ici. 03 5'Í5 10 00, f;ixr03 35 10, e-mail: info@bankH-cclje.si, hup wsvNv.han ka-cel je .si U banka celje Salon keramike Enota Celje Mariborska 44 Tal: 42-87-470 Če gradite hišo, preurejate stanovanje ali [i opremljate lokal ^ in želite nekaj izvirnega v modernem ali antičnem slogu, nas obiščitel SVETOVALI VAM BOMO! Naša ponudba obsega izdelke svetovno znanih proizvajalcev keramičnih ploščic in porcelan gresov, marmorjev in mozaikov, sanitarne keramike in kopalniške opreme... * Jacuzzi * Kaope * Cara mica Dolomíte * * Graniti Flandre * Monocíbec * * Ideal Standard * Omega * Penarroya * 0er■* w.r > I PENARROYA ALFA ft GEO g.i.z. GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE GEODETOV ŠALEŠKE IN SAVINJSKE DOLINE Trg Mladosti 6, 3320 Velenje Tel: 03/ 897 57 76, Fax: 03/897 57 77 Desa Ramšak s.p. - GSM: 041 /76 89 98 Andrej Peunik s.p. - GSM: 041 /69 82 91 Bojan Mrak s.p.-GSM: 041 /41 90 94 STRAT d.o.o. • Zoran Gregom GSM: 041 /24 92 22 POTREBUJETE GEOMETRA? PRI NAS LAHKO NAROČITE NASLEDNJE STORITVE: -zakoličbe objektov in komunalnih naprav - urejanje mej In parceliranje > geodetski načrti ( M 1:500 ) za potrebe lokacijske dokumentacije in tehničnih prevzemov objektov • geodetski načrti komunalnih vodov - spremembe vrste rabe • vris objektov v kataster - izdelava etažnih načrtov za vpis stanovanj v zemljiška knjigo - nastavitev in vzdrževanje topografskih plasti geografskih informacijskih sistemov - izdelava projektov izvedenih del za komunalne vode in napiave - svetovanje Del. čas za stranke: vsak delovnik od 7.00 • do 15,00, ob sredah od 7,00 - do 16.00. Zamenjavi oken Najprej vam svetujemo, da izbirate med proizvajalci» ki imajo asircznc ccriifikatc o kakovíwii oken ali znak kakovosti v graditeljstvu. Ta potrdila vam namreč zagotavljajo, da boste dobiJi okna, ki izpoljnjujejo zahlevc glede kakovosti izdelave in zaluevc glede energijske učinkc7vit dovolj konkurenčne za večje trge in ki bodo 7 vstopom Slovenije v CU najbolj pod udarom novim pogojem gospodarjenja. Za preživetje bodo morale poiskali dodaten vir dohodka. »Z novi^usianovljeno zadrugo želimo zainteresiranim kmetom omogočiti, da bi ta dohodke ustvarili doma, na kmetiji In ne z odhodom z nje. Z vsaj delnim reševanjem vpraSanj kmelijslva lako izpolnjujemo potrebe in pričakovanja zelo perspektivnega razvojnega področja v občini - turizma.« Predsednica /a druge je Mar-la Za^o'Aen:» Pristopno izjavo jc za zdaj podpisalo 17 kmetov, interes pa je Sc precej veČjI. Na^i pričakovanja so velika. Upamo, da bo zadeva stekla tako, kol jc predvideno. Možnosti za razvoj dopolnilnih dejavn<«li na kmetijah ali morebiti kak.snc Štiri-urne zaposlitve predvsem kmečkih žena v našem okolju obstajajo, Ogledali smo si takSno zadrugov Italiji. Vdr^avab EU so organizirane kot podjetja. UspeSno delujejo že 50 let in imajo zelo dobro organizirano prodajo pridelkcw in izdelkov s kmetij. Obstajajo tudi specializirane zadruge - na primer - za predelavo in prodajo mleka 1er mlečnih izdelkov, za prodajo Marta Zagožen, prećsećnica zadnigB Zrno Gornji Grad: ufnteres med tukajšnjimi kmeti je precejšen, motnosti za pridobitev dodatnega zaslužka kmetij pa prav tako ob staja jo. sadja in zelenjave. V okviru zadruge imajo kmetije tudi skupne predelovalne prostore. Povezane so v zadrui^nc^ zvezo, ki deluje na nacionalni ravni, tako da jc trg za prodajo zelo Âirok, lako zadrugo bi laliko čez nekaj let imeli tudi pri nas.« Kot je.šc ptîudarila, imajo v ol^ini Gornji Grad prihodnost mlekarna oziroma sirarna, manjša klavnica, bio pridelki, tudi kmečki turizem. Nenazadnje bodo s tržnico popestrili dogajanje v kraju. Po podatkih imajo tako tržnico v Sloveniji že kmetje v Poljanski dolini. ■ Tp Krajevna skupnost Lokovica Vse je odvisno od ekološkega tolarja Zel.ia je veliko, denarja pa nia« loje zelo pogosta ugotovitev predsednikov knijevnih skup-n(»Kti pri razmi.^ljanju o prednostnih n;ilogah njent ddovnem pn^ grumti pnv zaradi skromnega ^pn»račun;(« predvideli le poso-»Vse I») odvisno od ekološkega tolarja. Koliko denarju iz lega naslova bomo dobili, toliko bomo naredili.« Med prednostnimi nalogami letos in najbrž ÍC kakSno naslednje leto ne bo izgradnje kanalizacijskega omrežja, ki je lani v tem okolju dvignila kar precej prahu. »Zadeva miruje, pravega vzroka ?a topa ne vem. Odgovor občine SsoŠtanj, da nismo pridobili vseh potrebnih soglasij lastnikov zemljišč, nas ni povsem prepričal Namreč pridobili smo 95 - odstotkov soglasij, preostali pa so zahtevali bodisi odškodnino, ali pa nismo pridobili njihovega soglasja Iz drugih objektivnih razlogov. Zaradi lega najbrž tudi Komunalno podjetje ni pripravilo pr<3jckia, brez lega nI mogtxe sodcUwati na razpisu. Kdaj bomo glede tega priili na vrelo, nihče ne govori.« Je pa Kušar precej bolj zadovoljen s potekom aktivnosti za nadaljevanje toplifikacijc. Za iz- Končno bodo dobili dom v iastištvo. gradnjo dnige faze daljinskega ogrevanja so namreč pred nedavnim imenovali člane iniciativnega odbora, ki naj bi pridobili potrebnasoglasja pri zainteresiranih gospodinjstvih. Več kol 50 so jih že pridobili, projekt pa naj bi predvidel priključitev 70 gospodinjstev na omrežje. »Zupan nam je obljubil, da bodo na občini pripravili projekt, krajani pa upamo, da bodo SoStanjski svetili ki, izvoljeni na letošnjih lokalnih volitvah, upoštevali nai5o potrebo in jo ćim prej uvrstili med prednostne naloge.« Glede na razvoj dogodkov tudi kaže, da bodo v do-glednem Času rešili šc lastništvo doma krajanov, za kar so si prizadevali kar nekaj časa. Po infor- macijah, ki jih ima KuSar, naj bi občina in lóistníca doma krajanov - Kmetijska zadruga .Šaleška dolina - izvedli medsebojno zamenjavo objektov v Šoštanju in Lokovici. Leto 2002 za krajane Lokovi-ce, ugotavlja Leopold KuŠar, nc bo bogato naložbeno leto. Upa, da lx>do lahko posodobili predvidene tri krajSc cestne odseke, opravili redna vzdrževalna dela na makadamskih ccsiah, uredili avtobusna postajališča, ki so jim danes vse prej kot v ponos ter se s Signalom Ljutomer dogovorili o dokončanju omrežja KRS, s Podjetjem za urejanje prostora PUP Velenje pa glede ločenega zbiranja odpadkov. mtp Medobčinsko društvo gluhih In naglušnih Velenje Daria in Polona - tolmački za znakovni iezik gluhih Qohill srno se v lepo urejenih |)r<»siorih mcdo]KÍnski<}>a dru.štva 7M ^tuhe in nH|:Íusne v vclenjskent domu uccnccv. Na to, da je društvo pridobilo dve novi tol-maèkizn slovenski makovni Jezik )>luhih,nhs je opozorila sekretar* ka društva Mrajan Rudolf. Toga M namreč veseli prav vsi člani in čhmicc, saj doslej v Snleskl dolini strokovnjakov s tem znanjem nismo imeli, Članov društva pa je že preko 500. l'o kar nekaj let* nem i/xihraževanju stu namreč kunec januarja uspesno /vključili Šolanje Darja Tischer in Polona Dobni k. Marjana RudolFnamjc povedala. da k njim dani priliajajo pogosto. Eni zsiradj potrebe, drugi vji-radi druženja. Članstvo je veliko tudi zato. ker združujejo gluhe In naglušne iz devetih občin v Šaleški In /gtimji Savinjski dolili. Dvakrat na mescc deluje samopo-močna skupina za naglu.i morali prositi Duško Hertožnik iz BraslovC, ki je tudi sodm^ zaprisežena lolmaika in jim je res veliko pomagala. Sedaj bo drugaie. »Na-^e društvo vsako leto pripravi začetni tečaj znakovnega jezika. Darja in Polona sta se ga udeležili dvakrat, pinem pa sta naprej v ki jo pripravlja Zveza gluliil) In nagluŽnih RS. sckci-ja tolmaCev.'lb. da sta ga januarja uspešno zaključili. nam veliko pomeni. V sprejemu jc namreč i udi zakon o pravici gluhih do tolmača. Zato bo polrebno tega zagotoviti večkrat. Ce bo ena zadržana, bo lahko pruUa druga, na pomoč pa nam bc^ zagotovo priskočita tudi dosedanja tol-mačka Du.^ka. s katero vrsto let odlično sodelujemo.« »Govorica znakov ni lahka« In kdo .sta Darja Fischer in ona Dobnik? Kako .sta osvajali in omjili /nanje, potrt^bno končni izpit, ki Jima Je prinesel naziv tolmu6i? Na to sta od^>-vorili sami. Darja Fiseher je že dolga leta zaposlena v VDC Ježek, kjer trenutno gluhih ali naglušnih varovancev nimajo. Vendar Daija pravi, du nikoli nc veš, kdaj ti lakísno redko znanfc pride prav. »Ko sem se sredi devetdesetih prijavila v začetni tečaj znakovnega jezika, nisem razmišljala o tem, da bi postala poklicna lolmačka. Udeležila sem se ga iz radovednosti. A me je tečaj tako navdušil, da nisem več dolgo razmišljala o novem izzivu. Zalo sva se s Polono cxlktčili, da greva v šolo. TI), da se naučiš cer bi težko sledili.« Polona Dolinikje zaposlena na velenjski enoti republiškega Zavoda za zaposlovanje. P<^leg dru.štva ji je tudi njen delodajalec finančno pomagal pri izobraževanju za tolmačko, saj tudi gluhi in naglušni iščejo delo prekt> njih. »Pri delu imam veliko stikov s strankami, zato mi bo novo znanje prišlo zelo prav tudivsiužbi. Dejstvo pa je. da mora za takšno delo imeti človek željo in interes. Kretnje in g^M^rica gluhih in naglušnih so me zanimale že vwí od le-kalo kar dve leti. opravitisva morali pet oK'iežnIh Izpitov. Potekalo je preko vikenda.v.sakih 14dni, ponavadi vLjubljanl. 'loje ob rednem delu med tednom kar naporno. Izobraževanja so bila zelo siroktivna/zaloje hilocdinoprav, da smo imeli tudi nekiij (Jsnove,si- Zave>du sem se obrnila na Društvo gluhih in naglušnih in poi do novega znanja je stekla...« Je šolanje in izobraževanje iz-pîlnili^ njuna pričakovanja? Pravila da, ampak izkušnje šele nabirata. zato je o !em morda prekmalu govorili ?x^litasi, da bosta imeli čim več možnosti Zii delo, da bo izkušenj vse več. Ob toDkšnem članstvu in redkem znanju, ki ga imata, sc verjetno ni treba bati. da bi bilo obratno. ■ Bojana Špegel Konjerejsko đraštvo Šmartno ob Pakl Novosti - za popestritev in večje zanimanje ŠMARTNO OB PAKl - Kčini. Deluje dve leti združuje pa približno 40 ljubiteljev tv ple* menite živali. Nu rixlnem {»bênem zboru, v dvorani gasilskega društva Šmartno ob Paki. so Ciu-ni pri pregledu opravljenega deta v minulem Iclu menili, da so di»hro delali. K uic*cenim aklK'-nostim bodo dodeli nove, ki bodo popestrile delovanje, hkrati pa naj hi pritegnile v njihove vrste now člane. Po besedali predsednika društva Jožeta Aristovniky je bilo prav slednje ena od prednostnih nalog v preteklem letu. Pi^leg tega so v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Šť^išlanj skrbeli za izobraževanje članov, organizirali so dve samostojni prireditvi, s konjskimi vpregami st> popestrili Druži jih veselje in ljubezen do plemenite živali. nekatere prireditve v občini ter sc odzvali povabilu za sodelovanje na prireditvah sosednjih tovrstnih društev. Veliko truda so vložili tudi za pripravo pašnikov na severnih obronkih gora Oljke, kjer pasejo od 9 do 15 konj svojih članov. Prizadevanja za č države, ki naj bi tem podjetjem dajala državne subvencije je kratkoročna reSitev, je brez vizije. Ali nc želite, da hi tudi mlajša gencracija živela vscîcial-ni varnosti in gotovosti pri zaposlovanju? Sirinjam pase, daje vsekakor potrebno zai^ititi slovenske blagovne znamke, kulturne vrste, patente, kjer dejaasko moramo videti nacionalni interes; Mura, lipicanci, kratki prSut, slovenska aviohtona vina... Vse naSle-lojc potrebno zaščititi z nacionalno zakonodajo. Kjeje tukaj Gbanje 23. decembcr, g. Borut Korun? Svet CU jc konec januarja .sprejel in objavil okvirni načrt za llnunciranje širitve EU. Po njem naj bi Slovenija po včlanitvi v nU iz proračuna EU prejela manj denarja, kot so sprva pričakovali na.ši pogajalci. Objavljeni finančni načrt je na nage dvignil predvsem kmete, ki hi po sedanjem predlogu ob vključitvi prejeli le 25 (odstotkov pomtíči, ki jo prejemajo kmeije vsedanjih članicah EU, naslednje leto po vključitvi 30 odstoi-ktw le vsote, leta 3006 pa 35 od-slotkliko nepotrebnega irpljenja .samo zaradi p ož resnost i! Brali smo že o bojih izrekih: »Kdor noče poslušali, mora občutiti« ali »Kar boš sejal, lo boš žel«. A kiij, ko bodo listi, ki .sc nc bodo spremenili, toolKuti-li šele po smrti, živali pu trpijo sedaj in že zelo dolgo. Spomniti bi se mc^rali tudi na zapoved »Ne ubijaj«, kar velja lako za ljudi kol živali. Zato je skrajni Čas, da se stvari začnejo spreminjati. Prip(3roČam, da prel'ni-rete knjigo Edgarja Kupťerja Koberwiiza »Bratje živali«, ki jo je napisal v taborišču Dachau. Knjigo jc izdalo Društvo Joga v vsakdanjem življenju Maribor. Za konec bi še dejala: »Smili se mi listi, ki je slep in gluh kijub dokazom, pa dober tek mu želim.« ■ Anemarija Kreuh, Véte-nje Društva krajinskih arhitektov Slovenije Mnenje o načinu dela pri preurejanju Sončnega parka v Velenju Društvo krajinskih arhitek-tov že nekaj časa spremlja ni/-voj dogodkov^ povezanih L načrtoviino prenovo Sončnega parka v Velenju. Že daljneua leta I994je primer vxhiidil veliko zanimai\je stnike« ker je z Dizplsom natečaja napovedo* nov (lub v urejanju oilprlih prostorov pri nas. Koje občina p» natečaju omejita svojo pri/a-devnust, seveda nismo bili /jidfh voljni. Danes pa nas bolj kot vprašanja postopkov in preso-jar\je strokovnosti dela po na-tečaju, .vkri)ijo širše okoliščine, ki niso kistne samo tenui prime* ni preurejanja mestne parkovne površine. Ugt^iavljamo, da so razmere urejanja javnih odprtih površin v sloveaskih mestih zaskrbljujoče. Očitno je, da postaja urejanje javnih prostorov izredno veliko breme, ki so mu lokalne skupncisti vedno težje kos. Različne strokovne spodrsljaje in zadrege je možno pripisali tudi pomanjkanju sredstev. To pravzaprav govori tudi o pomenu, ki ga te površine imajo. Višina pro-račuaskih sredstev je eno od nepriljubljenih. a realnih meril pomena posameznih področij življenja, Vztrajno zniževanje ra^-pcfložljivih sredstev za urejanje javnih odprtih površin gwori o tem, da v slovenskih krajih temu vidiku urejanja prostora ne pripisujejo posebno velikega pomena. Ker tudi ob novih poslovnih objektih in stanovanjskih gradnjah invesiilorji ne načriujejo omembe vrednih zunanjih ureditev, uporabniki pa jih nc zahtevajo, postajajo razmere že zelo resne. Tak odnos vt^di v razmeroma pasivno držo vseh vpletenih in zalo so strokovne rešitve pogosto že v samem začetku premalo smele in velikopotezne. Odsotnosi novih ureditev, ki bi odslikovale duha časa in vrednotni okvir sodobnikov, se povezuje z nespošiljivun odnosom do objektov dediščine in obstoječih ureditev. Krajinski arhitekti si s svojim delom prizadevamo, da v nastalih okoliščinah ne bi pozabili na pomen uredi-lev javnih odprlih površin, ki so eden ključnih nasilcev kvalilcle bivalnega okolja. Lokalne skup-m">sti in posamezne lasinikc zato spodbujamo, da vztrajajo na urejanju javnih in piiljavnih ureditev ter z njimi sportxajo, da jim je marža skupno dobro, dvigajo vrednost svojih nepremičnin in si gradijo ugled s prispevkom v javno dobro. Krajinski arhitekli dobro razumemo zadrege stroke v upravi, ki osamljena redko zmore prepričali lisic, ki odločajo, kako dolgoročno pomembne so naložbe v odprti prostor. Zato Društvo krajinskih arhitektovv zadevi Sončni park v Velenju spodbuja in podpira tiste posameznike, ki si prizadevajo za ohranitev parkovnega prostora. Pri tem občini predlagamo Šin5e zasnovano projektno delo, ki bi v ^íživljanje parka vključilo sprejemljive poslovne interese in tako zagotovilo njegovo preživetje. Sočasno sanacijsko urejanje in vzpostavljanje pogojev za posamezne "mesinc" programe bi morala spremljati široka kampanja, ki bi s parkom povezala tudi različne interesne skupine prebivalcev. Zavest o zahtevnosti preurejanja in predvsem odgovornosti zanjo bi se morala širiti sočasno s pre-ncïvilvenimi posegi. CHede na tradicijo in ob pomanjkanju znanih uporabnikov, bi bila najboljša naložba za prihodnosl urejanjcv ncpisrcdncm sodelovanju z uporabniškimi skupinami, Tak pristop potrjeno zmanjšuje stt>pnjo uničevanja parkovnih ureditev in povečuje pripadnost območju ter posredno osmišlja vložena sredstva. V primeru Sončnega parka zbuja daleč največjo skrb malo-dušje. ki veje iz gradiv, ki smo jih prejeli oh javni predstavitvi nadaljnjega poteka dela pri preno- vi parka letos februarja. C*cprav lahko razumemo razmere, v katerih slovenske občine upravljajo s prostorom in okoljem, pa smo ob površnosti, ki vpliva na zmanjševanje vrednosti bivalnega okolja, kulturne dediščine in kvalitete bivanja kot na.šili skupnih pravic in interesov zelo kritični. Iz gradiva je povsem Izostalo tudi dejstvo, daje park oblikovno kvalileino in celovito izpeljana modernistična zasnova, av-lorsko delo gra-škcga krajiaske-g:i arhitekta Paula Filipskega. Zato spada skupaj z mestnim jedrom novega Velenja med našo kulturno dediščino zgodnjih šesidesetih let 20.stolctja, ki jo je potrebno ohranjali in obnavljali, tako v njeni sporočilnosti, kot tudi v spomeniških sestavinah. Novo Velenje je v slovenskem prc^toru edini primer jasno zastavljenega prosii^rsko-urbanisiičncga konccptavcour-bisicrovskem duhu »zračnega mesta«, kiiterega nepogrešljivi sestavni del so tudi parkovne površine. Kot izrazilo delo v modernističnem oblikovnem duhu, zato Sončni park v Velenju nima prav nič skupnega z angleškim krajinskim .slogom, kol to napačno ugolavlja gradivo. Besedilo, ki sm<^ ga prejeli, mestni upravi in prcbivalccm nc ponuja v premislek in izbor resni h razvojnih možnosti predvsem zato. ker: • nedosledno opredeljuje vrednotna izhodišča, • pwšno in spkíšno predstavlja potrebe uporabniških skupin, - ne išče nikakršnih resnih poslovnih povezav za delovanje parka. Tako .seveda ne more prepričati nikogar, ne o pomenu Sončnega parka k(U dedi.ščinc, ne o pomenu odpne površine kot take in še najmanj o razvojnih priložnostih območja, nenazadnje tudi ne o rcsn(\sll namere, da se park prenovi in poslane ena od novih kvalitet življenja v Velenju. Občini predlagamo, da pripravi celovito gradivo za odločanje o nadaljnji asodi parka s predlogi za urejanje. Predsla-vi naj ga občanom in svetnikom, pa tudi poslovnim partnerjem. Gradivo mora biti uporabno za predstavitveno brošuro o pomenu parka in razvojnem potencialu. V nadaljevanju bi bilo smelo program prenove in dodajanja novih parkovnih programov in ureditev povezali s partnerskim razmerjem, ki bo zagolovilo doIgor^ično vzdrževanje preurejenega parka. Nikakor pa občini ne predlagamo, da park prenavlja brez ccloslnc zasnove in programske podlage. Razmeroma hitro .se bodo izgubili učinki sezon-.skcga poseganja v park in prostor bo ponovnosameval 1er postajal vedno bolj neprijazen do uporabnikov. Na koncu sporočamo ude-ie/enim strokovnjakom, da bo naš prihodnji odziv nedvomno krilično usmerjen v oceno .strokovnih prispevkov, ki bodo v nadaljevanju pripravljeni za sprejetje tulločiicv in same posege v prostor. Budno bomo spremljali delo, ker ocenjujemo, da sc domačnost, poenostavljanje problema in ne-spaštljiv odnos pwezujejo tudi z odsotnostjo civilno družbene kontrole v postopkih urejanja odprtih površin v naših naseljih. Takšne razmere lahko dolgoročno in posredno umestijo med krivce za nezadovoljivo stanje v odprtem prostoru ludi Društvo krajinskih arhitektov Slovenije. Upamo, da bo Velenje zmi^glo dovc^lj volje in nadaljevalo s prakso v duhu modernega urbanizma. ■ Predsednica DHAS mag.Atenka KOLSEH, untv, dipl. ing, kr. arh^ Šaleški derbi Ze četrtič neodločeno N<»ganict:iši Isn in Rudaij.i so :sc ^ prvenstvu ra/Álí z nc-odtočeiiim i/Jdom. Podohnu kal na Jc>e»skMi (vkni;jli jc bilo tudi U^' kral 1:1. DomiiCi sozitC«!! iKidvsc podjetje in žc v 2. minuti jc Sniajlovi^i močno f^lrcljal z 18 m. Žoga pa jk; /letela mimo dc^no vrainico. Ckv slilcljj so bili zelo nuHtvinini, hiil so konkretnejši, napadulncjsl, gostje pa so ćikuli na iijihiwe morchitnc napake v obrambi. Toda igralci úo-tnoću zadnje vr^ie m bili v sobi^to ^noNt Rcmilh iu Re-povž. (řosije so resneje /agro/jll ^îc v 20. minut), tíxla vratar Sraga je brez ležiiv ukrotil LavTicevo řogi"). V24. minuli so "rudarjr izvedli pnv «i iklaree.Snipi jc^ogoulovil in po-M svoje igralcev hitri nasprotni napad. Sledila je prHožiu'ist Divljaka. vendar je žogii postala lahek plen gostujoi^ga vratarja Lallća. V Vse se je zgodilo v zddnjih treh minutah. (Foto: vos) Sport Slovenci na maratonu v Rimu Mar«KttHi>k2i lektskii >kiipinu ND^S (kirvnjc je letos dni}*!^ priprav ILt gijs-toviinjc sl7.liênih konccv Sloven y c, pi^leg nji pn senckixj tekačev na 5 km (loljzi pri^i in s premij evaleev. Čeprav je bil Rim ob koncu minulega ledna v znamenju velikega sindikalnega/borvwanj a. pa lo ni moiiloiibiàijnega I uri^tičnega utripu, šc manj pa i/vedbe ft. maratonskega teka po najožjem srcdKiu starsxbvne-ga Rima. «>Vei(Ki nicslcï« je privabilo vikrog osem lisi^lekaCev IzrazliCiiih de?>el sveta, ki h) se pomerili na kla>ićni ra/xlalji maratonskih tektw. Čepravje ka/aKî. da bosta zmagi cxisli v Aíriko, paje med ženskami presenetila domaCinka. Italijani so nasploh di>;egli nekaj /iividljivih re;^ulla-uwin tudi s tem pvíplaéali prizadevanja, kijih vlagajo v tu maratonski tek. Najbolji i slovenski uvr.«tiivi sta bili Stanka M«íka(Cerklje)z2:51,(í^na 127. mestu in Mira Vhgriia (Vnojba) z 2:56.01 na I8i), mestu. Med drugimi Skwenei so maraUmskii prngii uspešno premagali VelenjCaniVa^jaJeréií s3:26,n0. 'Ibma2Kolars-^:47.a0 inFranoRogan j3:51.(K1. ■ Hinko Jerčič Slovenski tekači v Rimu z osvojeno maratonsko kofajno Tako so igrali Sl.mobll liga Era Šmartno : Rudar Velenje 1:1 (0:0) Era Šmanno: 5^. Borstnar. itancar. Memik 9oit. Romh. Ahbabič. Repovž. Sma^ič. Rist^.Divlidk Rudar lalć.De^. Muiatovič. Kambe* mvtč. JeseničnK Kraljevi. Hoftiik, Spa-sojevlč, Jolič. Uvrič, Ariič Strelca-1:0 - Plošntk {8S). 1:1 • Mulano-vi6(87) Ueiave: Ois^t^luâniK (GS). MemivMu- Muiakovič/i^esec (60), Arliô/Mujanoviô t69),lavrič/Šišía(87) Tekmovanje fnladih 1.SML.19. krog: Aluminij :RudarV8lenje1 ; 2(0:1} Streti 1 2- Repina (67) 01 • Úelikovtó (35) Ú:2.Starti(cwió (54) 1, SK119. krog; Aluminij : Rudar Valen je 1:1 (1:0) Sîiçfci 1.0- Vlič (10) 1.1 - flaiković (75] II. SKI: 0rava*Era 1:0; II. SMl: Drava • Era 0:5 Hypo liga. 12. l?og: El6ktfa:Rogla 06:77 (65 : 55.42:35,19:13) EleklTB Ruprclil. Vidovič 3. Malíček. IvancMć. BQâ6 6. Afsíe3D. Warmsley 15. Goršek4,Njhanovič I^.BelanovičM Hypo liga. 23, krog; Uka kava :Eleklra 1(^:94 (71:60,47:31,27:12) BeklTs: Rupreht 2. Rožič 7. Arsie 34. Wanreáey 32, Goížck 4, tnierID. Nuha- ftMtZ. Belanovič2 1.DRL17.krog. 2.(3omfl|e-Pre«řřtí30:27 (15:15) Gorenje: Ooubonossov. Tamše, Kavdá 6. Kavt£ni( 4. Raskan 7. Ml^ 2, Ûâbr. So^ 4. Sifk 1L Dobeiš^ 90VÍČ3, Lainšáek 31, je močno streljal Ariií. žogo pa jc blokiral Pojié.V;;adnjÍh mimitah pivega dela igre gostitelji avfva« rili dve priložnosti. Najprej jc streljal Risi ii tkxla Lalítije bildobr»ip(v stavljen, nalojç Šiancarxpix>slim udarcem z de^nc strani poslal ž»)go na drugo vnLltiiax kjer se je zanjo po^al Ri>mili. a jo je na srećo gosi uji^íega vrataija zgre.^il. V drugem políasu ^e slika na igri^u ni spremenila. Dt>mjCi soi; naprej narekovali ritem igre in /bv 47, minuti je Roníiíi z glavo poslal Cez gi>l. Riiydïtirijivo je bà) v fiO, minuti, ko «o domaći izvajali dva kota zapi>red. Najprej je Mernik Uobm skoćil. streljal z glavo. Lalii je dobro reagiral in žogo txibil pred iMo odbil. Sledil je lu^vi udarec iz kola. Mernik paje žogo pi^slal Cez vrai a, V 63. minuti je nuv^no streljal SmajkT/iC\ a tudi U lekma kt^niala z najbi>lj dolgi>5as-nim izidom-0:0. A v 87. minuli bili domaČi navijaCi na nogah- Romih ]e podal žogo pred Rudarjeva vraUi. na drugi vratnici jo je čakal 27. krog: Rudiu-Hit ftorica (.'^obiHa, ob ly.íK)) Olimpija • Era (nedelja, ob Ï6.30) 28. krog, sreda, 10. 4. ol> Olimpija - Rudar. Era - Kiv per Plošnik. ki je v igri> vstopil vele v drugem potca^u. in jozglav(^ pi^slal v mre^o. Navdu?>enje domočili pa je hiU>zck^ kratkih. sami> do naspr^^-tnegii napada Veleí\jtiajuw, Spasile-vic je pixslal Âigo pred Srago, do-maèemu vratarju jc na veliko vešije gi^stov žoga izpadla iz rok in Mujam^vič, kije vdrugcnî jîolêaxu zamenjal ArliCa, je zlahka izenačili. Sodniki so tekmo p*x^alji5aii /j (rt mimite in v 93. mimiti so gostje le za las ^yiei'ilidomaê;! vrata. Spasi^jević je i/vetlel zadnji udarce i/ kota na tekmi, in to z desni strani Žt^gaje letela proti dmgivratniei. tam jebil ludi .lesenitnik, ki pa jcbil twspre-ten in žoga je Zii nekaj cm zletela m j-desne vralniee z igri^'a. V zadnjih niinutah ze]i> zainmtva tckniase jekonCalabrezzinagoval-ea. Ce upoštevamo ludi pokalno lekino. je bil izid SeCetrtiCv tej sezoni z 1: 1, ■ / G. Strelca zadetkov sta po tekmi povedala: Peler ric»^nik.Krji: Neixlloêen izid je praviCen, Čeprav smo imeli nekaj veC priložno, vitalljansk<^ni mv.stuAbeKme tekmovanje piikal PInnneehla l^tos sn prviC so orKaiiizIrali tekinovanjc tudi v u. v disciplini hoiirdcr-crDSS iit paralelnem vekslalomn. ki je ludi oMmpusk» disciplin». Udeležili ^o segasliije mladi tekmoval' ci izSU^cnijc. med njimi Uidii iloriaKiitnik izVeienja. Mccne8a predavanja o alternativnih metodah homeopal>ke)*a /.dravljciya konj so predstavili plemenitejša žrvbca Ganymcda, iil>lskovalcj prireditve so si lahko ogledali koc(je in odprave, meo nastopili elani sosednjih konjeniških kliibi»v. Na demonstraifvni tekmi v preskakovanju 80 cm je zniagala Metka Ptv tivmk (Konjeniški klub fk)tovlje) prehťHovSko8i Loki pa vo imeli Soitanjski košarkarji priložnosl.da sr pel kn>gi)v pivd koncem zagoiiwijo obstanek v ligi. kar pa jim ni uspelo, saj jih je Loka kava visoko pa'mugala- Mtf : 94.'lako ostaja še vse (Xlprlo. zelo pomembno ickmo/a tîbe ekipi so imelivoK-h talxîrili pr\i-ecj težav. Pi» katastn^liv Kranju si košaricatji ŠkoQc Loke niso smeli pri-voJ^Cili poraza v domači dvorani proti neposrednemu lekmecti za obstanek v ligi. Clektra jc Sc vedno igrala brez pi^škíxiovanih Tajnika in MarinkiiviCa. katerih od^ttnost so na prejšnji tekmi cxlliCno nado-niesiili nekateri mlajši domaČi igralci - Cîorsek, Nuhanwié .,, Na sobotni tekmi pa z i^emo ArsiCa (3^) in Wannsicyja (32) Elektra ni imeia razpoloženih igralcev. Elektra jc na lestvici bolo. 13, aprila, proti Kopni. ■ Tjaša Pehar Strelski sport Mrož ekipno drugI Naolimpi]?ikih strcllšcili irapa v Kimšperku in Nr»i (lorici jebil I,krog lige v trapu /m skupini Center in Zahod {skupina Vzliod ni tekmovala). Doseženi rvzijltati so hili pod povpreijem. saj sta bili v skupini Center tloseženi le dve normi za DP med posamezniki (Dnilx:ž in HiTijak ), metitem kt^v skupin i Zalsod ni bilo ^IcM^eženecKTÍvne norme. V Centru je zmagal Dr^Mie?* (Kun^perk) s K3 zag. NyjboIjch ligah. Ob koncu tekmovanja btxlo izmed ekip iûschdW ekipo, ki bo prejela denarno ati praktično nagrado v višini liUkX» SIL Prijave na naslov Božidar REPNIK. Škalc 47/3. 3320 Velenje, ali E-mail ; bozo,repnik/.le-soslanj-si ali ines.repnik/guej»Larncs.si Lahko po.^ljeic šc danes. Ekipe laliko vplaCajo prijavnino tudi na sestanku vodij ekip . ki 1x1 v jutri (.14.) 19.00 uri v prostorih GD^kalc, Osnovna šola Šalek Velenje Finale državnega prvenstva v rokometu v (01'ek« 9. aprihi, biido v ^eiei\iski Rka in OŠ dr. lanceta Prešerna Ribnica. Finale omenjenega državnega (ekntuvanja bodozaCvli iil> M. uri. ■ ep Čeprav nI »šio» povsem zares, so se tekmovalci In njihove pfemenite živali po trud/// pri preskakovanju različno visokih ovir. Ivanu Pevniku v spomin Pred kmikimso na pt^kopali^i na Polzeli položili k zadtOemti počitku hima Pevnika Polzele, pri/adwni^a špi»rlnega delavca. pn:dsednika ŠK Savinjean iz Šempetra in nc^ometa^a NK Saleka izVelecga. Pridobil je velik Ugled in veliko prijaie^ev. Rixl i) se je 2. maja 1946 v Velenju, kjer je ludi odrašča. V premogovniku «c je izuCil /a kljufiavničarja. Kmalu naio seje preselil na Polzelo, kjer si ustvaril dl'u^ino. Rad je imel sah innogixnct. ŠK Savinjûin jcpti Ivanovi zaslugi /ai^ivel in privabljal Čedalje vei ćlanov. Sin Robi in bicrka Ivica sta sla po Jportni \>oû Ivana naprej, saj je bil sin Robi txllifcn nogomela^pri Otimpijiv Ljubljani. hčerka Ivica paje bihi ixllična atletinja pri Kladivaiju v C>;lju. ^.cna Marinka jc izgubila dobrega moža. sin Riibi in ličerka Ivica pa dobrega oCcia. Šahisti v Savinjski dolini koi ljubitelji iH^cojiieta v Velenju sc ga bomo s spoStcn-'anjcm sptmiinjali! Jože Grobeinik 4. aprila 2002 «"áíilíí MODROBHILA KRONIKA 23 Osumljenec voščil sožalje, na pogreb pa nI prišel Sumi očeta umorjenega Matjaža se potrjujejo Ko smu prtij.šnji tedvn objavili pogovor /.<»řelom umorjenega VVknJčana Ma^a^vi Volltit. neluiteríh stvari, ki so bile /nune, mvMU interesa pre> is kave nismo zapisnli. Zapisali pa smo, da oče Jože sumi. da Sit ia umor nJeKov«}^ sina krivi domačim in daje Matjaž umrl /uradi deiuiija m dvji avtomo« bila. ki naj bi ž« čakala na prevzem na avstrljsko-slovenski meji. Pred dnevi seje/a itapa-bl celjskeUi) zaporu /nai>el 24* letni Gregor Brilovsek h To-pf)l^ice, ki jeosumUen napeljevanja k umoru Matjaža Volka. 22-letne)>a Ljubljančana Nena-da Mimvića, ki mtj bi Matjaža u m oh L pa policisti Še iščejo. MaljU osumljenega Gregorja, da gre z njim. Ta naj bi sc izgovoril, da ne more, ker mora na^ilcdnji dan /godaj vslali. Prav Izumljeni Gregor naj bi dobil rudi denar za uvtw obeh avto-mc^bilov, audija 4 in golťa dizla, saj naj bi jih on pripeljal iz Nemčije do slovenske meje. Matjažu naj bi sesam ponudil, da mu bo aviomobOe pripeljal po ugodni ceni. Í5c dan pred umorom pa naj bi mu Maijaž prodal tudi štiri nove gume, ki jih po očelovili informacijah ni plačal. Ki> je Maijažev oče po pogrebu poklieal Gregorjevega očcla v TopolŠico, ki ga dobro pivjia, saj je ludi sam po rodu \7. lega kraja, in mu povedal za gume. se je izkazalo, da so nove gume že montirane na avtomobil znamke audi A4, ki naj bi ga Cirega kupil nekaj dni pred lem od neke C'e-Ijanke. starih gum pa niso našli. mojem je avto plačal z Mat-j»?«vim denaoein, saj mu je ocil-no povsent zaupal, («re^or je avto prepisal na mlajšega brata, ki menda še hodi v Š4»lo in naj bi bil cdo mladoleten, l'oleg lega mu je Matjaž pred dobrim letom bar\'al avlo Ju^o in mu je bil za to delo vedno dolžan ok<»li 160 tisoč S]T Zato je Matjaž verjetno misli, da l>o sedaj dobil dolgvrr\|en tako, da bitsta to obračuna la pri uslugi pre-vt»/ avtomobilov ix Nemčije d/.nal, mu xafiotovo ne bi /aupal« saj sem i/vedel, da je imel že precej opravka s poličko. Povedali pa so mi tudi. da naj bi dejanje že pri/nal.« Jože Volk nam je že zadnjič povedal, da na sinovem iruplu niso našli zlaie verižice in zapestnice, ki j u je dobil v dar od staršev, Sedaj jc izve-del, da so kriminalisti (zadevo Matjažev pogreb je bil množično obiskan, saj je imet vetiko iskrenih prijateljev. Nekateri so se zanje te izćajaft... Starší molčijo Poklicali smo ludi slarše Ciregorja Sriiovška v Topolšico. Oglasila sc nam je mama, ki nam jc lakoj povedala, da po nasvetu odveiiiicc ne sme dajali nobenih informacij, Povedala nam je, daje v ponedeljek obiskala sina v celjskem zaporu, a z njim ni govorila. V torek naj bi Šla ponovno k njemu. obravnavajo ljubljanski) našli! Ni pa bií čislo siguren, kje. A lo je bila zagotovo lepa sled za krimina-ILsle. Poleg lega je Jože slišal, da naj bi moćno xadolíen BrilcïvSek kar nekaj svojih dolgov poravnal z Matjaževim denanem. Maijažev (jíe se vedno trdi, da je za smrt njegovega sina kriva mallja iz Šaleiike doline, ki je (akoj, ko so i/vedeli, da ima denar, stopila v »akcijo«. Prepričan je, da so sinu na pt>ii v Ljubljano sledili, lam pa naj bi grozljivo dejanje opravil najeli morilce Ncnad Mirovic. »Izve« če fx dolga leta živi v Avstriji in da je bil najeti morilec tudi v drugih evropskih državah, ne le pri nas, « dodajajoče Volk. Po potrebi tudi slačifant »Ko sem v soboto dopoldne« na dan pogrelia, sam stal ob si* n<»vi žari. je Gregor Britov^ek prišel v mrliško vežico in mi voščil so^lje. Ker ga nisem najbolje poznal, sem ga vprašal, kdo je. Ko se mi je predstavil, sem ga vprašal, Kje so avtomiK bili aH pa vsaj denar, okoli 12.{KM) evrov, kolikor mu je iz* ročil na^ Matjaž« pa me je vpra.^l ali imam kakšen podpis ali dokaz, da mu je Matjaž denar res dal Zelo sem bil prizadet,« nam je povedal Jože Volk. Na pogrebu, ki so ga snemali tudi kriminalisti, pa Briiov.^ka Matjaževi prijalelji, ki ga dobro poznali, niso opazili. Opazili pa naj bi dob^nika iz Domžal Matjaževi znanci znajo povedali, daje bil Gregor BritovSekres precej zadolžen in da mu delo ni di.salo. Po poklicu jc bil sicer av-lomebanik, bojda pa se je ukvarjal ludi z mciSkim siriplizom. Že nekiij casa naj bi bil ludi brezposeln, ukvarjal pa naj bi se še z marsi^bi. »Slišal sem, da je i/* ler.ieval denar na terenu in da naj i>i bil nasilnež,« nam je še povedal Jože Volk; lo pa polrju- Matjaž je bit tudi dober glasbenik. jejo tudi govorice, ki so v leh dneh v ŠaleiUa dolini zelo ^asne. »Po sinovi smrti sem ljubljanske kri mi nul isle vprašal, zakaj nibce ne ukrepa proli velenjski mafiji, o kaieri vedo marsikaj ludi velenjski policLSiL Pa s(i mi rekli, da oni preiskujejo in pišejo i)vad-be, sodišče pa žal ne ukrepa. Menda zaradi píxasnib posup-kov marsikaj propade. Zato sem jih vprašal, kako dolgo bodo Še morali umirali na^i otnv:i, preden bo kdo vendarle ukrepal?« ■ Bojana Špegel Spet številni vlomi v avtomobile Prijeta trojka ŽALEC.marca —Žalski policisti sov noći na nedeljo legitimirali tn>jico mladoletnikov ki so imeli pri sebi večavto-r.idjjev. Mttin plen Iste noci, koje bílo v mestu vlomljeno v kar pet <»sebnih avtontobilov. Lastnik<»m so povzročili za okoli 95.ÍKM) tolarjev gmotne škode. Kiij pa drugi vltmiV Na območju policijskih postaj Veler\je, Žalec in Mozirjejib je bilo spet veli ko. Na območju Žalca, v Trnavi, je neznanec v Četrlek, 28. marca, vlomil v rwinga, lasi M. C. in odnesel digilalni avtoradio ka-seiolon, vreden okoli 20.000 tolarjev; v Rušah (tudi na območju J!alca),jc bilo vlomljeno vgolia, lasi K. R Lastnik je oslaJ brez avloradia, vrednega 10.000 tolarjev. Naslednji dan, med 7. in 19. urojevTrnavi neznanec iz iwinga lasi N. (î. odnesel snem-Ijivo kontrolno ploščo avloradia, vredno 20.000 lolarjev, V Mozirju, pred gostilno Mars v.Spodnji Rečici, pa je iz iwinga, lasi V. J., odnesel avtoradio s CD-jcm, vreden 42.000 lolarjev. Vmvii na soboto, 30, aprila, je neznanecvlomil v avtomobil v Novih Lokah. Odnesel je polnilcc ?» mobilni telefon, bundo in manjšo količino denarju. I, A. je oškodovan za 35.0011 lolarjev. Na Praproinikovi v M^xzirju pa je iz juga »odšel« z vlomilcem avioradiokasetofon. Lastnica U. O. je oškodovana za 2.S.ono lolarjev. Priprave na praznik? VELENJE. 28. marca - Kako so neznancu teknile bodjole in krače, policijskćju plakatiranja, l^)» lej; urejen«>sli je Velenje pridobilo tudi sodobno opremo, saj sodijo t. i. Supreme plakatni panoji v oblikovnem in funkcionulnem smislu v sam vrh tovrstne urbane opreme. Supreme plakatne panoje jc ohtikiwat mcdnnrodno priznani industrijski oblikovalec pmf. Vladimir Pe/diiv (studkî Quadrat design). .Supreme plakatne panoje odlikuje minimalist i^no ot)likovanje, kakovostni materiali, ekološka sprejemljivost in ťunkeíonaJ-nost. Zaradi svoje nevtralne oblike sc ixlliCno vključujejo v vsako okolje. Projekt je naletel na i/reden inJziv pri strokovni javnosti. 7 največjim veseljem vanj lahko povemo, da so panoji v mesecu januarju 2000 prejeli mednarcxino nagrado industrijskega oblikovanja DIDA 99 (Delo intern a lio na t Design Award), ki jo podeljuje časopis Delo. Mestna občina Velenje je izvajanje koncesio ni rane javne službe oglaševanja (drobno plakatiranje) oddala pod-jelju Amicus d.o.o., ki v okvi« ru Skupine Promedia (Amicus d.o.o., Promedia 2000 d.o.o. in lam-lam d.o.o.) zagotavlja vse storitve o/, aktivnosti i/ naslova zunanjega oglaševanja (plakatni panoji. obešanke, čc/cestni transparenti, jumbo panoji, svetlobne vitrine, reklamni panoji ...) in urbane opreme (cest-no-prometni usmerjevalni sistemi, avtobusna postajališča. koSi za smeti, omejevalni količki ...). Več kot lO-letnc izkušnje na podr(x^ju zunanjega oglaševanja so jamslvo, da bo tudi Velenju ta dejavnost v ponos. Podjetje bo v skladu s svojimi pool>tastili skrbelo tudi /a /manjfianje nedovo- ljenega plakatiranje i/ven plakatnih mest. Podjetje Amicus je v Velenju íxjprlo poslovno enoio na Ljubljanski cesti 49 (za gradom), kamor lahko stranke dostavljajo plakate /a plakatiranje. Vse inf(")rmacije o plakatiranju so dosegljive na telefonsko .številko 03/897 77 (Á). Plakatiranje se i naja vsak torek in petek, termini pla-kiitiianja so vnaprej dok>čeni. in sicer 10 aii 11 dni - v ixivLs- nasti od dekadnega sistema. Poleg plakatiranja v Velenju bodo naročniki lahko deležni enako kvalitetnesioriive tudi na področju cele Slovenije, saj se aktivnost plakatiranja i/vaja skoraj v vsaki občini. Naročniki se bodo lahko odločili 7a lokalno plakatiranje (npr. Velenje), regionalno (npr. Velenje, Žalec. Preb^^ld. C.eije ...) ali nacionalno (po vsej Sloveniji). PLAKATNI PANO NOVA GALANTERIJA NAS PRAOČE Boeov, TITAN PFtOSTOft ZA MftNI KOTÏL POdKOO. TEl^SA AAM8K0 NOMAS. PLMV CARSn ftUSU FRANC PISATELJ (JEAN-PAUL) 6E0AC KAISKft TLIRÂXO VO tOAfUE LATNIK, OPORA ZA TRTO BRASL. Hoooue- Tsâ TIL6SNA HiaA, BBOKL. NA HRBTU VUUL NA 8ICQJJI Mdieo (IMM H BMIRKOV PAPIR ftANM N LEMTNA RASTLINA PRBfVAl-IRSXE K MSTMV SADCUC. ĎBia OftAOO IBLER PELOVHO OBMOČJE fteOOLP LABAN UKAMN, iAMIT (»Mig SORTA JAfiOLX R K frVlCA LUKAV gftAELU JANEŽ OAr) ABRAHA. WOVA ŽENA (ST) VBWVEK «JtCA MATOt* RBHAV TVR^I WOVI &AP «ËHKO KOKie mue KAVXAftKO KIBLO ULEKO E}(VADOR. 8KJ P18ATBJ (JOAOf) PRITUČJE NAKUPOVALNEGA CENTRA VELENJE Kidričeva 2d, Velenje TeL:03/586'53-77 Prijazno vas vabimo vsak dan od 8. do 20., v soboto pa od 8. do 15. ure. Oglasite se in prepričali se boste, da Imamo največjo izbiro ženskih torbic VALEm'INO, SEfiGIOTACCHIř^I, PIERRE CARDIN, SERGIO CASTÈLU... In polovâlnlh torb, kovčkov in kozmetičnlti kovčkov znamke ROMCATQ, denarnic In ostal© usnjene galanterije. Modno usnjeno jakno si lahko privoščite 2e 2a28.990 tolar|ev, modne tortlce v raznih barvah in ban/nlh kombinacijah pa že za 2.990 tolarjev. Torbice, s katerimi boste dodale piko na i k prav vsakim čevljem in obleki. Cene so zelo ugodne, ponujajo vam tudi možnost plačila na več obrokov. Če ste v zadregi kaj podarit'za rojsmi dan aJi kakšno drugo priložnost vam ponujamo tudi DARILNE BONE. s kateilmi boste gotovo prijetno presenetili. Rešeno križanko pošljite najkasneje do 15. aprila na naslov: Naš čas, d.o,o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom "GALANTERIJA NAS". Izžrebali bomo tri nagrade, torbice GALANTERIJE NAS, Nagrajenci nagradne križanke PICA-DILLY objavljene v ledniku Naš čas 21. man:a so: 1. na g rada: dve pizzi: BERNARDA KRAJŠEK. Prešernova 20.3320 Velenje: 2.nagrada: dve lojtrl Picadllfy: GREGOR FIDEJ. Goriška 40. 3320 Ve- lenje; a.nagrada: dvoje testenin iz krušne peči: IDA RING. Podkraj 13b, 3320 Velenje 1 Nagrajenci naj se z asebno Izkaznico oglasijo V Plcddiliy-ul Čestitamo! 4. aprila 2002 «"áíilíí TV SPORED 25 ČETRTEK, 4. aprila PETEK, 5. aprila SOBOTA, 6. aprila NEDEUA, 7. aprila PONEDEUEK, 8. aprila TOREK, 9. aprila SREDA, 10. aprila SLOVENIJA 1 08.40 Mostovi 09.10 Pod klobukom 10.00 Zgodbe i2 Ikoljke 10.35 Alpe. Donava, Jadran 11.05 Mario 13.00 Poročífá, šport, vreme 13.20 Dobro julro 15.05 AndrejAjdič-vst^enje. clokum film 15.30 Opus 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaslolar 17.00 Dosežki 17.20 Zvok, 3/6 17.50 Enajsta šola 18.25 Zaplešimo, 13/26 18.40 Risanka 19.05 Vas kraj 19.30 TVcinevnik. šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Prviindnjgi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Zgodbe o knjigah 23.00 Alica, dokurrj. fflm 23.30 Življenje jesen,Ivdrama 0120 Zvok. 3/6 01.45 Osmidan 02.15 Tednik 03.10 (^eda!i$ćevtiiši.15.dal 03.40 Strela z jasnega, 26. del 04.25 Kini In Adam koproduk, fifm SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 13.45 TV prodaja 14.15 Otroci vredni liubezni 15.25 Tovornjakarji. 1/4 16.15 Gledališč6vhiši.1S.de1 16.45 Strela z jasnega, 26. del 17.40 Caroline, amer, film 19.15 Videospotnice 20.00 Žena z oloka. portret Lojzke Žerdin 20.50 Jose Carreras z orkestrom slov. filharmonije 22.20 Šoíería, 18/18 23.15 Invaz^a treljih bidj. ainer.Čb film 00.^0 Videospotnice 09.10 JAG, ns. serija 10.00 Vsiljivka, nad. 10.55 Tri sestre, nad 11.50 Esmeralda, nad. 12.40 TV prodaja 13.10 Lepo je bit[ milijonar 14.10 Dragon Bali, ris serija 14.35 Jekleni Max. ris.serija 15.00 TV prodaja, nan. 15.30 Urgenca.nan. 16.25 EsmeraMa, nad. 1720 Trisestre.nad. 18.15 Vsiliivka. nad. 19.15 24 ur 20.00 Seks v mestu. nan. 20.30 Ujeti utrinek, amer.RIm 22.10 Bolnišnica upanja, nan. 23.00 JAG, nar). 23.50 Glavni na vasi, nan. 00.20 24 ur, ponovitev 97 (S2 09.00 Patti Smith, posnetek koncerta, ponovitev 09.45 Vabimo k ogledu 09.50 Naj spo} dneva 09.55 PH)nirii, dokumentarni film, ponovitev 14.00 Videostrani 18.05 Vabimokogfedu 18.10 Regionalne novice 18.15 Otroški program'Mladi upi 18.55 Odprta tema, ponovitev oddaje - Odvisnost od hrane 19.55 Vabimo koQledu 20.00 Župan z vami, konlaktna oddaja - Beno Podergais. župan občine Vojnik 21.00 Regionalne novice 21.05 Kako bomo oblečeni to pomlad in polete, posnetek modne revije v Centru Interspar Celje 21.25 Najspotdneva 21.30 Beli pianino, zat>avno- gldsbena oddaja 22.45 Najspotdneva 22.50 Videostrani SLOVENIJA 1 06.40 Duhovni utrip 0910 Prgišče phljublj. pravljic 09.15 Zaplešimo, 13/26 09.30 Enajsta šola 10.05 Oddaja za otroke 10.40 Dosežki 11.00 Zvok. 3/6 11.25 O ljudeh in živalih 11.55 Ženska. 2/10 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro 15.00 Prvi in drugi 15.20 Osmi dan 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, Šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.50 Mladi virtuozi 17.00 O premlien I za preživetje 18.00 Mafko. mavrična ribica 18.10 Iz popotne torbe, 13/13 18.30 Deteljica 16.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Dafečjesmrt1/5 20.45 Praksa, nan. 21.30 Cikcak 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.05 Opremljeni za preživetje 00.55 Gledališče v hiši, 16. del 01.25 Buddy Faro, 1/13 02.10 Kozaslišišzvon. hrv. Him 03.35 Koncert orkestra ďov. filharmonije 04.30 Šport SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14 .55 TV prodaja 15.25 Hladna vojna, 12^12 16.15 Gledališče v hiši, 16. del 16.45 Buddy Faro, 1/13 17.40 Koncert v Sandy Bottomu, amer, film 19.15 Vkleospotnice 20,00 Sfinga, 5/6 20.55 Odprtodan mnoc. 11. del 21.25 Ognjena ljubezen, am. t. 23.00 SP v plavanju v 25 m bazenih, posn^ek 23.30 South park. 5. del 23.50 Evropski mladinski jazz ort fi« 09.00 Dobrojutro. informativno • razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Najspotdneva 10.10 1073. VTV magazin, ponovitev 14.00 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Mladinski program • Čas za nas 18.55 Najspotdneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Ministrslu stol. pogovor, gost dr. Anton GrizokJ, ministerza obrambo 21.00 Regionalne novice 21.05 Pr'Vitofjoti, zabavno' glasbena oddaja, ponovitev 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Videostrani SLOVENIJA 1 i SLOVENIJA 1 08.40 Mostovi i 08.40 Doberdan. Koroška 09.10 Bisergora, 1/15 i 09.10 Trojčice, 11/26 09.25 Radovedni Taček 1 0a35 Grdi raček Tine, 18/26 09.40 Sfebmogrivi konjič, 1/26 : 10.00 Zlatko zakladko 10.05 Oddaja za otroke 1 10.10 Skrivnosti 10.40 Volja najde pot i 10.15 Knjiga meine briga 11.30 Obzorja duha i 10.35 Evro, 12/13 12.00 Julija, 1(V13 i 10.50 Zenit 13.00 PoftDčila. šport, vreme i 11.20 Šivvčasu,5/13 13.15 Dobrojutro 1 11.30 Gik cak 15.00 Intervju 1 11.50 Slovenija - bleda 15.55 f^sluhnlmo tišini mačeha, dokum. meseca 16.30 Poročila, šport, vreme 1 13.00 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar i 13.15 Dobro jutro 17.00 Evro, 12/13 i 15.00 Aktualno 17.15 Zenit i 15.55 Mostovi 17.45 Šivv0asu.5/13 j 16.30 Poročila, šport, vreme 18.05 Zlatko zakladko i 16,40 Vaš tolar 18.20 Knjiga mene briga \ 17.00 Boj za obstanek, 9/11 18.35 Skrivnosti \ 17.50 Male sive celce. kviz 18.40 Risanka 1 18.40 Risanka 19.00 Danes i 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj i 19.05 Vaš krai 19.30 TV dnevnik, šport, vreme i 19.30 Dnevnik, šport, vreme 2Û.OO Slovenija - bleda \ 20.00 Pobeg, amer, film 21.00 ma6eha, dokum. meseca i 22.00 Odmevi, šport, vreme Aktualno j 23.00 Koncert orkestra slov. 22.00 Odmevi, špwl, vreme filharmonije Trio Meljnibv 22.50 Ivar Kreuger. 2/3 i 23.55 23.45 Knjiga mene briga j 00.35 Boj za obstanek, 9/11 00.05 Evro, 12/13 i 01.30 Gledališče v hiši, 19. del 00.20 Zenit i 02.45 Nered v trgovini, amer. 00.50 Šivvćasu.5/13 film SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 1G.OO TV prodaja tO.30 Vremenska panorama 13.40 TVprodaia 14.15 Studiocity 15.10 Končnkia 16.15 Gledališče v hiši, nan. 16.45 Buddy Faro, 3/13 17.40 V divjini, amer, film 19.15 Videospotnice 2G.OO Kapo dol, oddaja o nogometu 20.35 Cetrt^nale lige prvakov v nogomeUj. prenos 22.35 Soseska, španski film OO.IO V lranzilu,sk)v. kratki film 00.25 Videospotnice 09.10 JAG, nan. tO.OO Vsiljivka, nad. 10.55 Tri sestre, nad. 11.50 Esmeralda, nad 12.40 TV prodaja 13.10 TVdoberdan.nan. 14.05 OragonBall.ris.serija 14.30 JeMenifvtax. nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Urgenca, nan, 16.25 Esmeralda, nad 17,20 Tri sestre, nad. 18.15 Vsiljivka, nad. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Deliti skrivnost, amer, film 22.30 JAG, nan. 23.30 Glavni na vasi, nan. 00.00 24 ur, ponovitev Hmnmn 37 02 09.00 Ministrski stol, pogovor, gost; dr. Anton Ghzokl. minister za oljrambo 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 l^aj spot dneva 10.10 Za kulisami Sergej Ferrari in Tea Glažar, pon. 14.00 Videostrani 13.10 Vabimo k ogledu 18.15 Nogomet, posnetek tekme. RiKiar • HIT Gorica 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1074. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Športni torek, športna informativna oddaja 20.40 iz olimpijskih krogov 20.45 Športni gost. kontaktna oddaja, gosta: Primož in Kje men Ferjan 21.30 Vivaturistica 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Britanski vrtovi, dokumentarna oddaja 22.35 Videostrani SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 15.25 TV prodaja 15.55 HomoturisUcus 16.15 Giedališčevhiši,19.del 16.45 Buddy Faro, 4/13 17.40 Športni film 18.10 DP v nogometu, Olimpija -Rudar, prenos 20.00 Četrtfinale li^e prvakov v nogcmetu, Manchester United Deportivo, prenos 23.30 Prvi val. 12/22 00.15 Videospotnk:e 09.10 10.00 10.55 11.50 12.40 13.10 14.05 14.30 15.00 15.30 16.25 17.20 18.15 19.15 20.00 21.45 22.40 23.30 00.00 JAG. nan. Vsiljivka. nan. Tri sestre, nad. Esmefalda, nad. TV prodaja Preverjeno Drapon Bali. nan. Jekleni Max, nan. TV prodaja Urgenca. nan. Esmeralda, nad. Tri sestre, nan. Vsiljivka. nan. 24 ur V njeno obrambo, kanadski film Tretja izmena, nan. JAG. nan. Glavni na vasi. nan. 24 ur, ponovitev Umnmtt 27 4e sa 09.00 DobnD jutro, informativno •razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Najspotdneva 10.10 Športni gost, ponovitev 14.00 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Otroški program • V mojem košku je pa mavrica 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 1074. VTV magazin. ponovitev 19.10 Športni torek, ponovitev 19,30 Iz olimpiiskih krogov 19,35 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Županova torta, kontakina oddaia. gost; Bojan Šrot. župan MO Celje 21.00 Igra moći, dokumentarni program 21.30 Odprta tema. kontaktna oddaja 22.30 Regionalne novice 22.35 iz oddaie Dobro iutro 23.25 Videostrani 26 OBVESCEVALEC «WÎCAS 4. aprila 2002 KINO VELENJE v hotelu paka A IM O V L K J il SESTREUENI CRNI JASTREB akcijska vojna drama Režija: Ridley Scott Vloge: Josh Hamefi, Eric Bana, Ewan McGregor. Tom Sizemore Dolžina: 109 minut Četrtek. 4.4.. ob 20.30 Ptíek, 5.4., ob 23.00 (glasno predvajanje) Sobote. 6.4., ob 18.00 in ob 20.46 Nedelje. 7.4. ob 20.30 FIlm |e junaška pripoved o skupini elitnih ameriških vojakov, ki so jih poslali v Mogadiš v Somalijo leta 1993 v sklopu mirovne operacije. Njihova misija: ujeti dva somalijska kot dei strateglie, kako zajeziti državljansko vo|no In ublažiti lakoto, kijepustoàlfs po državi. Posnet po resnični dogodkih ie fifm zgodba o vojskovanju na zemlji, v zraku in v poveljniškem cenťu skozi oči mladega rangarja Matla. Dobitnik 2 latošnllh oskarjev (za montažo in zazvokji AMELIE romantična komediia Režíía: Jean-Pierre Jeunet Vloge: Audrey Tautou, Mathieu Kassovitz, Ru (us Dolžina; 122 minut Četrtek. 4.4.. ob 18.00 Petek, S. 4.. ob 20.30 Sobota. 6. 4.. ob 23.30 Nedelja, 7.4. ob 18.00 Amelie je dekle, ki živi v svojem najetem stanovanju, ima službo v lokalu kot nat^arica In Sví svoje -------------------------------------------------- Kino nagrajuje izrežite kuponček in gd pošljite aH prinesite na uredništvo. Vsak teden bomo Izžreban tri ljutítteíje filmov za brezpiačen ogled ene fzmed filmskih predstav. Ime in priimek:_ Naslov: malce dolgočasno življenje, ki ga popestri z obisfd k osmljen^u očetu, ki pa se ni nikoli dosti brigal zanjo. Ko pa Amefie v svojem sta-novaniu po nakliučiu najde ikaico polno spominov Iz otroštva nekega fantka, se njeno življenje spremeni. Odloči se, da bo odslej spremenila živtienja drugih ljudi. Fiim je dobitnik zlatega globusa za naiboljši tuji film, 4 evropskih nagrad Felix (tudi za režijo in Rim), torej EVROPSKI FILM LETA ter dobitnik petih nominacij za Oskarja [za tuji film, originalni scenarij, zvok, kamero in scenograf(io). LADU5KE NOVICE drama Refija: Lasse HaiIsU'om Vloge: Kevin Spacey, Julianne Moore Dolžína:113minut Petek. 6.4., ob 18.00 Torek, 9.4., ob 20.30 Lep, zabaven in ganljiv flim pripoveduje zgodbo o otožnem možaku iz New Yorka, katerega življenje je bilo polno razočaranj in bolečine, ki najde mir ter srečo šele na neizprosni, toda [epi obali Nove fundlandl-je, od koder Izhaja in kamor se je preselii po smrti svoje že zdavnaj odtuiene 2ene. V ponedeljek 8.4., zaradi zasedenosti velike dvorane, ni film* skth predstavi POŠASTI IZ OMARE animirana komedija Režija: Pete Docte Vloge: John Goodman, Billy Crystal, mary Gibbs, Steve Buschemi Dolžina: 92 minut Izžrebali smo: Helena Grudník, Lajše n.h,, 3325 Šoštanj; UroS tvančič, Kvedrova 5/a, 3320 Veíenle; Marija Štaher, Foitova 2,3320 Velenje. Okna ledom. ALEIA PVC OKNA ZA PRIJETEN Q0M «luininij montât d.d. komen12ga. 6223 kamen td. 05^919 PREDSTAVNIŠTVO Celje: 03 / 425 4938.041 j 345 378 Torek, 9.4., ob 18.00 - premiera pred slovenskim startom Je kdo med vami, ki ga v rosno mladih letih ni blio strah čudnih senc v sobUjer |e spal? Pošasti iz om^ je srhljivo smerna zgodba, Id pripoveduje ravno o tem, o prebivalcih Strahovega, ki ponoči prihajaio v otroèke sobe zbirat otroške vriske zato, ker so jim življenjsko pomembna ena'giia. V Strahovem se pripravljajo na novo noč. Strašila, ki vsako noč odhajajo nabirat energijo, med sabo tudi tekmujeio o tem kdo bo bolj uspešen, kdo bo bolj prestrašil otroke. Vse je še nekako v mejah kontrole, ko pa v mesto vstopi de-kiica BU, ki se spoprijateiii z najbolj uspešnim strahom Sultyjem, pa se stvari zapletejo. Sully želi df^lico rešiť in jo vrniti domov, njegov tekmec Skrivač pa želi deklico izkoristiti, da bi Suifyja očrnil in ga končno premagal. Izredno piivlačen film za vse gene-racii'e je letos dobil Oskarja za pesem, nominiral pa je tudi za najboljši animirani film, VSIUIVCi srhljivka Režija: Alejandro Amenabar Vloge: Nicole Kidman, Fîonnula Flanagan, Christopher Eccleslon Dolžlna:101 minuta Sreda, 10.4.. ob 20.00 • premiera pred slovenskim startom Otok Jerseyjeta 1945. Druga svetovna voina se je končala, a Grace-jin mož se ni vrnil s Ironie, V osamljenem viktwiíanskem dvorcu živi sama z njunima otrokoma, ki pa imata nenavadno bolezen: ne smeta biti izpostavljena dnevni svetlobi. Ko se družini pridružijo trije novi služabniki, se morajo držati življenjsko pomembnih pravil. Toda stroga pravila tiodo prekršena. Ona, njena otroka In vsi, ki jih obkrožajo, bodo naredili odločen, usoden korak. LADIJSKE NOVICE drama Sobota. 6.4., ob 19.00 in ob 22.00 Nedelja, 7.4. ob 19.00 SESTREUENI ČRNI JASTREB akcijska vojna drama Petek, 5. 4., ob 20.00 DINOZAVER Diesneyev animirani film Otroška matineja Nedelja. 7.4., ob 17.00 Filmski ciklus OSKARJEVCI 2002 SESTREUENI ČRNI JASTREB akcijska vojna drama Ponedeljek. 8.4., ob 20.00 Torek, 9.4„ ob 20.00 2 letošnja Oskarja! Cena vstopnic: redne predstave 700 SIT, premiere 800 SIT otroške matineje 400 SIT Informacije in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic! Svet se začne doma SI želKe stanovanje, hížo ali zemljišče zase ali za svoje? BI radi svoj dom sezidali, obnovili ali ga spremenili? Potemjeta ponudba nalašč za Vas: V naši banki lahkonajamete posojilo z zastavo nepremičnine z nižjo obrestno mero in odplaâino dobo do trideset let. Če pa pri nas varčujete vsaj tri leta (velja tudi za Vaše družinske dane) al; ste taksno varčevanje zakljuali v preteklih šestih mesecih, Vam nudimo še ugodnejíe obrestne mere za posojilol Najbolje je, da se oglasite pri nas, še preden se odločite za nakup ali naložbo. Naš bančni svetovalec Vam bo infom^tivno izračunal visino posojila, ki ga lahko dobH;e, in Vam povedal, kakšno dokumentadjopritempotrebujete. Ko boste pret^tali svoje želje in možnosti, boste lahko izbrali nepremičnino, kiVamnajtiolj ustreza. Bančni svetovalec Vam bo potem pon^gal. da uspáno pridobite posojilo. Posojilo si lahko sami informativno izračunate na internetu: WMW.nlb.si. o ljubljanska banka Nùvè QvbUanska bankê d.d., ijubi/én Divizija Velenje 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.D0 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poničila; Novosti olimpijskega komiteja-špo-rtazavse; 10.00 Na swdenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,Iqe,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Oddaja o lovstvu; 18.00 Music mix; 19.00 Na svidenje. PETEK, 5. aprila: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti, 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00Aktuaino; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.l^e.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti: 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 6.aprild; 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila: Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Rock šok; 18.00 V imenu Sove - študentska oddaja: 19.00 Na svidenje. m 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8,00 Duhovna Iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, l^e, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; [. blok čestitk; 14.45 EPP;15.00II. blokčestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17,30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 8. aprila; 6.00 DobrojuGX); 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije: 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;, 10.00 Na svidenje: 14,00 Pozdrav: 14.30 Poročila; 15.00 AMualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Poiïedeljkov šport; 18,00 Gajln kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 9, aprila: 6.00 Dobroju&t); 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne iniormacije Avto moto zveze Slovenije 7.30 Poročila; 8.00 Radijski dâiboks; 8,30,9,30 Poročila; 9.00 Ga jin kotiček-oddaja o okolju; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj, 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in fjudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 10. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na dana^ji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30; Poročila: 8,00 Težava je vasa, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poničila; Pesem tedna: 15.00 Aktuairto; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi In vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. nikoli sami 107.8 ON O V tednu od 25.marca 2002 do 31 .marca 2002 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštsnj in Občine Šmartno ob Pafa, presegale mejne 24-umû koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 25.marca2002 26.marca 2002 27.marca 2002 AMPVaiKIVRH AMP VELIKI VRH AMP VELIKI VRH 268 mIkro-g S02/m3 157 mikro-g S02/m3 186 mikro-g S02/m3 MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 25.marca 2002 do 31 .marca 2002 (v mikro-g S02/in3 zraka) MESTNA OBČINA VEtIHJE UmZAOkOLJBINPmTOfi AOiTANJ TO»OLjaCA ZAVCOVE <3RA$KA VB.B(JE VUJMVRK eom S25.mar G26.mâr 127,013} □28.mâr £29.mar DSOjnar flSlJnar me|na vre(hiosl: 3S0 m\tnq S02/m3 zraka, kniična vrednost: 700 fflikro*g SO^md raka 4. api-íla 2002 «"áíilíí OBVESCEVALEC 27 mali OGLASI KUPIM FANTOVSKO OBLEKO (št.10-12), za birmansko obliajilo, kjpim. Gsm; 041/483-620. APARATI IN STROJI EN0BRA2DNI PLUG znamke Batuje In elektromotor prodam. Teleton: 5871-559. MALITRAKT0RJ2ks-dresel, prodam. Gsm: 031/848-978. DELO ZAPOSLIM KV ZIDARJA (lahko priučen) In osebo veščo gradbeno obrtnih del. Inf. 041/747-105, Stropnik. PO$E$TI*NEPREMICNINE GOZDNO PARCELO v LokovIcL v laneri 3379 m2, prodam. Telefon: 03/548-1195 ali gsm: 031/456-272. LEPO KMFTIJO prodam. Gsm: 031-836-378. STANOVANJSKO POSLOVNO TRGOVINA KOŠARICA Pemow 17a (pri Veliki Pirešici) TWefon/fex: 03/ 572 60 80 POSEBNA PONUDBA Trgovini Košarica Iz Pemovega pri Veliki Plreilfii Vss vedno znova preseneča, saj vam tudi v pomladanskem času nudlmg veliko izdeltov pa SUPER AKCIJSKIH cenahl MLEKO TOJ. POMUa 3,2« 12/1L 12d.9D ARIEL 6KG 2.199.00 ^40KA'^0025/1K6cenaza1K{3 0RAJ42ADAFAK/â(1.a samo 550.00 KAVA BARI ODG 149,90 0U£ miOLA 2Lsamo 429.90 KIA SEPHM1.6 SLX 4V rea.1unll/02. slva rml 94 450.000.00 KREOm * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PROOJUA* VOZILA IMAJO VajAVEN TEHNIČNI PREGLED * OGLED VOZIL 00 8. D017. URE - KA ZALOGI TUQI TESTïJA VOZI LAt ' PonucKia na intemeti hUfry/www.a^elíe.sj, Delna zapora državne oeete odsek 1419 Peeje-Velenje Obveščamo vas, da bo dne 06.04.2002 in 13.04.2002 med 7.00 in 18.00 zaradi gradbenili del delna zapora ceste Pesje-Velenje pri tovornem vhodu v Gorenje. V primeru slabega vremena se bodo dela izvajala po naknadno objavljenem terminu. Hvala za razumevanje. Prireditve Kulbirnega centra Ivana Napotnika Velenje MUCA Vsredo, 10. aprila,ob21.(K) bo v Domu kullurc Velenje nastopila Tina Ctorcnjak v predstavi »Muca ali brez ljubezni mi živeli ni". Režiser: Branko Duric-Duro. Vsiopnice 2000 SIT za Clanc glcUaliSkih abonmajev 1.500 sn: GANA Včvtrlckjl.aprila. obl9.00 bovDiimu kulture Velenje predavanje 7 diapozitivi o Cîani, ki ga imela Peira Vladimiriw. Vstopnine ne bo! KAJ PA ZDAJ? V ponedeljek tx^do začeli pr<.> dajali vstopnice za gledališko predstavo''Kaj pa/daj?'W režiji Branka Duriéa-Dura. ki bo 15. Hprilfi ob 20.(X} za Zeleni abonma in irven. Igrala Ivo Ban in Tanja Ribić. Vstopnice 3()(}il sm VIDA ŽABOT v Domu kulture Velenje ze prodajajo vstopnice za predavanje Vide Žabot na temo: Od stiske do Stika. Vsiopnicc l()i)l) sut DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zdvarovanke, spoštovani zavarovanci. oPvBščamo vas, ća je tel.: 112 rezervirana za službo nujne meécin$ke pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJN!H PRmRfH. ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore m tej številkt snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. NI podaQu^aiijah. ■ Foto: Niko Vivoć Turistična Sredi maju bo v Velenju síXíčanje slovenskih Uirisličnih ^elavccv. /braUisc ho pisana druSíiníi lovrsinili dcIavcev iz vse driavc. Dolvr način, da pride v Velenje rvs malo već tUflMov. Polnilna v ŠiiStanju so nekateri pretreseni in zaskrbljenií Prcuc-seno so/askrbljenu kor se Kv jljo.dasovpa^mo^ovniku iznašli iW eno novo polnik> za odkopne jame. Kar Sa^ianj! Podražitvena Po nasih oWltiah druga za drugo v pri/udcvanju za buljSe pi^uljc i>lrok družijo vrtce. Občine so različne, povsi^d pa Ima za to diwala enako ohrazl^vlicv. Da so namreč pravv njihovi občini bili doslej vrlci najecnejši. Žogobrcarslca Nogomela^i Ere in Rudarja dajo nekaj na iradicijt^l Tu-JI zadnjo tekmo so Igrali ona proii ena. Ljubilelji lekcai pravijo, da marsikdaj Igrajo lako,kol da hi podpisali ludi pakl o nenapadanju, Smučarska Predstavniki družbe (iolte Slovenija st) od^H na pogiîvtv rc o u.sodi smučišča na pro- mulno minisirsivov Ljubljano, čeprav Imajo promel nega minlsira kar v »domači« občini. A ludi z rc^vanjem lega problema je podobno kol z njihovo gondolo -slojil Pivslia Vinski in pivski bratci t">po-zaijajo nekatere strokovnjake, naj slvari ne pospk^ujejo. Zbodle so jih izjave, da vsi Velcnjčani pijejo zelo zdravo pitno vt)di>l Kulturna Na pročelju velenjskega kulUimega hrama se znwa in znova pojavljajo r^i/lični gmfiii. Ćciudiso nekíitcfi kul-lurni. ne sodijo na kulturni dom. Mednarodna Romunski veleposlanik je v Velenju obiskal indijsko tovarno lelcvi/orjev. Toplovodna v Nazarjah nekaterim čas zelo hilro teče. Ne le tistim krajanom, ki bi se prih Ob nakupu Izdelka JAat^^eTrj^lé^íjf^^^mA^ ^^ ^fljlflirfí^^ IGRO v APRILU« V mesecu maju. bomo izžrebali 3 nagrade Zlatarne Trh^ovlje. METRSKO BLAGO lahka ' ^ spomladanska in poletna oblačita £ - v več kot 20 odtenkih na oddetkih metraže E R^A Slandard M\mmSoštaiij StftfovniM J Mozirje aifl^wnlca X Zagorje Konjice ^••nuZííQOtjv EftA,dd,Pi«ianv»vo TO. 35(U www.mn.ti