Dopisi. Iz Pohorja. (Zahvalnica. — Okrajni zastop. — Letina). Pri nas v Tinjuje bila ta teden zahvalnica, to je: peta sv. meša z blagoslovom za vse mnoge, visoke in nizke dobrotnike, znane in neznane, bližnje in daljne, ki ro letos nam po to5i zelo zadetini, z veliko ljubeznijo in radodarnostjo na pomoč pribiteli. Ljudstvoje prav hvaležno in je bilo do solz ganjeno, ko je dobilo obilno podpore v denarjib in v zinju. Goepod Bog naj vsem dobrotnikom stoterno povrne. Tudi davkarija nam je precej davka odpisala; le to nas boli, da moiarno pla5evati velike doklade za okrajni zastop, a hasna nobenega nimarno. Okrajni zastop je pravi očini za nas Poborce in mi jegovi zapuščeni pastrki, on je pravi nebodigatreba. Za svoje v roesta in v dolini naš zastop že kaj stori, postavim: nove ceste dela, staie popiavlja, nčitelje pla5uje, kar je vse lepo, a naj za nas Pohorce tudi kaj stori. Kar okrajni zastop obstoji, in to je že nekaj 5asa, in mi Planinci smo že lep denar vložili, ni za nas še uičesar storil. Mi nimamo redne šole, ne skušenega uSitelja, ne kaj vrednib, popravljenih potov — posla dosti za okiajni zastop, — ali on nima srca za nas. Mi Pohorci terjamo enake pravice, ker nosimo enaka bremena in terjamo, da se za naš krvavo zasluženi denar, ki ga pla5ujemo v blagajnico okrajnega zastopa, postavijo redni u5itelji, popravljajo naše zanemarjene steze itd. Nam se oCitno krivica godi; ali naj zastop kaj stori za nas z našimi denarji — ali naj nam \i& prizanese zanaprej s svojioii visokimi dokladami! Ali bi ne hotel ljubeznivi in večni naš poslanec Konrad Seidl -v tej reči za nas svejo tebtno besedo povzdigniti, nam poinagati*) ? ! Če ne, ga ne volimo nikoli več ! Letiua je pri nas — kai- se pri tolikih uimab razurai — jako slaba. V vinogradih nismo biali, ampak poberkovali. Trs je škodo tt-pel; imeri bomole reznike in malo ali nič konjev ali šparonov. Žita nisrao dbbili uič; ajdne smo veliko vsejali — pa slana jo je vzela. Le zgodnja ajdna nam bo nekaj zrnja dala. Krompir je droben ostal in še tistega je malo. Le korenja, vzlasti pa repe smo pridelali. da nikdar toliko. Neka stara pesem sicer pravi: repa, korenje — slabo živijenje, pa mi snio zadovoljni, da vsaj nekaj pridelka imamo. Repe so se bile že tako gosenice lotile in bi jo bile gotovo požrle — pa s pripomočki, ki jih je bil ,.S1. Gospodar" nasvetoval, posebno s praprotnirai listk.i, z mravlji iu smrdljivcem z vodo zmeaanim smo jih srečno pregnali, in si tako bogat pridelek repe naklouili. Iz Konjic. (Zborovanje ,,katol. polit. dvuštva.u) Skoro in skoro bi bilo na dan 28. nov. napovedano zborovauje našega katol. polit. diuštva tudi ,,zaseženo", ker je po naključbi ravno ona številka ,,Gosp."' zasežena bila, v kterej je bilo vabilo k zborovanjn. K sreči je pa list v drugi neustavljeni izdaji v saboto dospel in še o pravem easu večini bralcev v roke priael. Kljubu tej overi in pa snežnemu miačnemu dnevu zbralo se je lepo število narodnih kruetov ne le iz Konjic, ampak tudi iz Zrcč in sv. Jerneja. -— Za kornisavja bil je uljudni iu prebrisani g. dr. Wagner, komisar okr. poglavarstva v Celju. Č. g. tajnik, Jein. Voh, poročal je o delovanju odborovem, potem pa pojasnjeval diuštvenikom važnejše dogodbe cerkvene in jiolitično-narodne iz vsega sveta. Kot Katoličani in Slovani odkrili smo živo sočutje ubogim sorodnim Ercegovincem, ki so v brezupnosti za orožje. prejeli. ter si bočejo priboriti stanu, človeku iu Kristijann spodobnega in zno8ljivega. Ne moremo drugače, kakor da jim zmage želimo. — Društvenike je povzdignil ta ceTkveno-politični razgled. G. g. predsednik je razvijal nzroke, zakaj da denarno stanje kinetskega stanii od dne od dne bolj hiia. Našteti so bili 4 poglavitni uzroki, ki nam zares narod naravnoč pačijo: 1. Nesrečno razkosovanje zemljišč, ki je lahkoživcem voda na mlin. 2. Odpravljena postava zoper nesrarrmost in trdosrčnost oderubov. 3. Preveč zamotana, predraga aedanja uprava, ki prav manjšim, ubožnišim posestnikom silno prizadeva. 4. Libeial izeru, ki je vse mieže tako raztegnil, da se.manjši obrtniki iu poaestniki ne- *) Ne utegnc. kur se s poslancem Brandstotterjem, kot goljufom, pri celjski sodniji ravsa in kavsa! Ured. usmiljeno izsezavajo. Volilni redi namrec' ne dajejo kmetom dovoljnega števila zastopnikov, iz diuge štiani pa liberalizem v veiskem in nravnem oziru pači ljudstvo, da se ojnice čednega inzmernega življenja ua vseb straneb prestopajo. Iz vsega tega je bil izpeljan sklep, kteremu je zbor navduaeno piitrdil, da se natnveč vzviaenemu gospodu grofu Hoben wartu, kot prvosedniku kluba desnega središča v drž. zboru, prisrSna bvala, izreče za to, da je s svojimi tovariai dne 12. nov. t. 1. kmetom in manjaiin obrtnikom na korist do vlade stavljal vprašanje, kako da miali braniti te stanove že predolgega in silno občutljivega izsezavauja. — Ob enem se je pa tudi izreklo začudenje in obžalovanje, da sta izmed zastopnikov s 1 ov. Ijudstva v drž. zboru edina dva, vsega spoštovanja in zaupanja vredna gospoda, namieč Herman in grof Barbo podpisana na Hohen\vaitovem vprašanju do vlade. V tehtnem govoru je slednjič č. g. A. Sland e rs čadramski kaplan, razvijal v r e d n o s t p o 1 j edelstva in pokazal — zasledovaje zgodovino — da je prav poljedelstvo narode pripeljalo do omike pa tudi razširjevanjc krščanske vere močno pospeševalo. — Društveniki so g. govorniku s pohvalo pokazali, kako da ubozega kmeta veseli, če ga kaj iz vsakdanjih skrbi in nadlog povzdigne in počasti. Tako, mislimo, treba delati v dru.tvih in udov se bo kuialn povsod zadosti nabialo. Pismeno je pristop v naše društvo naznanil g. Ceb, učitelj iz Zreč. Naj bi našel še več posnernalcev! Iz Koroškega. (Žl. Vest. — Pomiloščenje. •— Drage šole. — Slabe ceste.) Za novega predsednika c. k. deželnej sodniji v Celovcu prišel je .iz Celja g. Viktor žl. Vest. Ovo inaenovanje nam je v veliko veselje in tolažbo, ker nam je vendar eukrat djansk dokaz, da se je slavna vlada nas koroških Slovencev spomnila in poslala sodnika slovenščine zmožnega. Blagoiodni g. žl. Vest je .loven.čine popolnem zinožen in je večkrat slovenske obravnave pri celjski sodniji z veliko spretnostjo vodil. — Morivca BaroiiaiuFakina, kateia sta krčmarja na planinah nad Malnicami ubila in zarad tega bila na srnrt obsojena, so cesar pomiloščila, prvega na 10 in drugega na 18 let težkega zapora. Državni proračnn za leto 1816. kaže, kako drage so nove šole. Na Koroškem dobiva 1 referent v šolskib zadevah 2800. fl., 1 koncipist 950 fl., 1 deželni šol. inšpektor 3200 fl.; potem doklade dobiva refercnt 400 fl., koncipist 200 fl. in iušpektor 400 fl. na leto. Potem 2 učitelja v deželnem šolskem svetu 400 fl., deželni sohki inšpektor potnine in dnevnine 400 fl., okrajni šolski iušpektorji: _ dobita 300 fl., eden 250 fl., sest 1800 fl., dva 700 fl., eden 400 fl. in eden 600 fl. Potnina vnanjih udov deželnega šolskega sveta znaša 2400 fl., stroški za kanceliji 2300 i\. — sploh vse akupaj znaša 17.364 fl. Dodati še moramo kakib 3000 g. za inšpektorje gimnazij in realk in tedaj stoji nas. samo novo solsko nadzorovanje na 1. 20.364 fl. Poprejšui dekani so kot šolski ogledi dobivali od vsake šole 3 goldiuarje. Tedaj je nadzorovanje kakih 500 šol stalo 1500 fl. tedaj za celib 19.864 fl. menje, kakor sedaj. Mislimo da je razlo5ek — velik in občutljiv. Lepa Rožna dolina ima glede trženja najve6 opraviti s Celovcem in bi tedaj bila potrebna vsaj ene dobie ceste do mesta. Toda te so strabovito slabe in zanemarjene, zlasti pri Hollenbuigu. Ondi je kraj trpinčenja za človeka iu za živino. • Povsod popravljajo steze, le tukaj se nihče ne gane! . Iz Haloz. 8. decem. bo odpor novega ninsta. Tako se okine stara nadloga — ki je mnogo ovirala nas promet, ino obilno žrtev zabtevala. Tako še za sklep požeie 25. uov. nekega bogatega kmeta Solino, v Bukovcih bivšega krčmarja, ki je Haložke 8teze uavažal in se nekoliko nasi kal Haložana. Zvečer domu gredoča se on in blapec na barnu šalita, dokler se v Dravo ne obalita. Hlapca so pijonirji izvlekli, gospodar pa je odplaval — v ve6nost. Blagoslavljanje mosta se preloži na ugodnej80 dobo, kedar bo tudi križ že zgotovljen. Iz Celja. (Frice Brandstetter naš jetnik.) V uo5i od 27.-28 t. m. je g. adjunkt naše krvave sodnije dr. Eminger gotovo v spremstvu 2 beričev pripeljal iz Mariboia znanega Friceta in ga vteknil v našo ječo, kjer zdaj sedi med drugimi goljufi, tatovi, roparji in izvrženci Ijudstva splob čakaje obsodbe svoje, mož, za kterega so se vsi nemškutarji dravskib okrajev v preteklih letih silno potegovali in ga večkrat spravili k časti deželnega in potem še celo državnega poslanstva! Sam je gotovo ve5 lOOkiat zagotavljal, da mu je blagor ljudstva pri srcu, a kakor se že zdaj vidi, je on bil te časti le zato željen, ker je upal tako laglej svet oslepariti in kakor se poroča, je držato za 60000 fl. pri rudniku v Sevnici zadel. *) Tudi je s krivimi podpisi, ktere je sam narejal, menjice kazil, kakor to najbolj zaviženi goljufi delajo. Res izvrsten poslanec to, iu vreden zaupanja vseh jetnikov, med kterimi zdaj sedi, ne pa visoke 5asti poslanstva! Naj bi le tudi zdaj mariborski in drugi nemškutarji, ki so se s tem človekom silno osramotili, spoznali, da za poslansko 5ast so sposobni le pošteni možje, kakoišne je priporočala konservativna stranka. (Konec prihodnjic.) Iz sosedne okolice Malo nedeljske. (Slab in priden župan.) Peljajoči se prošle dni po svojib opravkib v gornji kraj fare Male nedeljske, pndem v lepo in slavno znano ob5ino Radoslavsko. Lepo beljene biše in 5edno zidaua poslopja kažejo odmab potniku, da biva tukaj marljiv, in tudi kakor vem več alj niauj uarodno zaveden ljud. Vendar kar potniku kali veselje, in jerulje tej prijetnej okolici jeno čast, so slaba pota, ceste •) Sicer pa počakajmo s konečno sodbo, dokler sodnija ne spregovori! Ured. in mostovi, kteri so taki, kakor morebiti na Turskem! Grozno blato je toliko, da malo naložen voz mora potnik s pomočjo drugih izvleči, ako hoče dalje potovati, ker ubogo živin5e je do vampov v njem. Ko se tako trudim s svojim vozem v groznem blatu, pripelja se proti meni nek pošten kmet, kterega sem bitro prašal: koliko da tukaj g. župan za cesto stori? Ni5, mi odgovori kmet. Naš župan ima drugega posla dovolj, ker mu vedno nek sosed nekaj c o p r a. Zato pred vsem drugim mora voziti svoje in tudi tuje stare in mlade kosti k nekej babi zgor Radgone, ktera pre več ve, kakor vsi ndobtarji in padari", in tndi vsegdar dobro zviači. Nič na to nc odgovorim in se odpeljem iz tega sicer prijetnega kiaja, obžalajoSi, da ima ta imenitna občiua tako ueizobraženega župana, kteri na abotne vraže veruje. Ko se tako v teh mislib odpeljem naprej, bil sem nenadoma v Bockovcib. Toda kolik razloŠek? Med tem ko sem si malo poprej skoro komaj izvlekel svoj voz in živino iz groznega blata, sem se tukaj peljal kakor po najbolj.ši okrajini in 8 kamnom posipani stezi. Župan tukajšnje občine g. J. Strajnšak, ki je tudi priden narodnjak, daja vsako leto ceste ne samo nainetati, ampak tudi 6 kamnom posipati. Vso hvalo tedaj moževi, kteri se tiudi in deluje toliko na ob5insko korist! Pa ni le župan imenovane ob5iue, tudi zve- 5inom vsi gospodarji beiejo ve5 alj manj slov.  časnike, kar jih mnogo napotuje, da za svojo in  občno korist skrbijo in sebi in lepej okolici cast de- lajo. Slava jim!