» m i< . • V \ J 1 - y I *[ List 39. np v • 1 ecaj XLIX 4 ■ ' : • ■ I / nar i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 8 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 2- oktobra 1891. Dolenjskega, 28. sept. 1891. Ko se je bolie oživilo naše to društvo v svojem dejanji miljenje in teženje nove stranke, hočemo si je natančneje ogledati. narodno g-banje, naredile naši eni strani de napre slišimo odgo tranki ; na kemu katoliškemu o. slovenski ^[rodoljubi, tgxakí, na drugi stranig^emci io njih privrženci. ^Ta^iz ínřšffí dejaL8kih in zgodovinskih razmer izvirajoča razde- litev ostala potem pregloboko vtisnilo strankarski pečat imenovani tudi Zlasti od leta 1867. naprej pojavljati neki radikalnejši oddelek, tako rV - Invenci*. Kranjski deželni zbor je tedaj imamo večino v deželnem zboru, imamo svoj narodni » imela narodna stranka večino, pošiljal po slance v državni zbor na Dunaj uspehi tega poslan- Čehi štva bili so tedaj, k^kj^jwj^daj, 8jin0 neznatni, so delali takrat pasivno poÎTïï&o, in njih ravnanje je močno vplivalo na naše slovenske kroge. Mnogoteri klub in od njega postavljeni zvrševalni odbor. To so galni organi za narodno politiko, zlasti kadar je treba pripravljati ali voditi volitve za deželni ali državni zbor, rešiti kako drugo, za našo deželo važno vprašanje. rodoljubi sestavili pravila ^mlajših so očitali starejšim neodločnost in še kaj huj šega. Pristopila 80 zraven še osebna nasprotstva > in ali Sicer go res_pred za_s]ov£nskoi briljt. katera je vlada tud' od i takega res razce staro mladoslovensko ravila časa nerabljena. žalostni nasledki razdvoiitve kmalu stranko. okazaji. Bilo je v*e to le v korist nasprotni nemški tranki, ki je na to mogočno povzdignila svojo glavo in zmagovita pri državnih in deželnih volitvah. Ne etovala. Mi smo se zopet zcTrïT- cepiti druzih vzrokov. Zdaj ne gre več za boljšo narodno politik ampak , za vero proti brezverstvu. Po tem geslu se je jela snôVati od ločevati posebna katoliško-politiška stranka pred zadnjimi deželnozborskimi ___ . sklical na ustanovni zbor tega društva. Zbralo se nf^Bje bilo obilno število duhovnih in posvetnih narodnjakov. Tedaj so duhovni gospodje pred vsem drugim zahtevali, naj se pravila tako podopolnijo, da se tudi versko stališče poudari, da bo tudi njim mogoče brez pomisleka pristopiti. Posvetni smo jim odgovorili : Nate bel list, napišite sami nanj, kar želite, samo da bomo skupaj delali. Proti temu ni bilo nobenega ugovora. Nato smo hoteli tudi odbor tako izvoliti, da bi bil duhovnim in posvetnim povšeči. Dogovarjali smo se mnogo, pa do Tudi prejšnja leta je naša duhovščina vedno skrbno soglasja nismo mogli priti. Lahko bi bili odbor izvolili z arovala svoje versko in cerkveno stališče. Naša narodna večino glasov. Tega pa nismo storili, ker nismo hoteli stranka je bila v tem ž njo soglasna ter jo je pri vsaki nikogar s posiljevanjem odbijati in smo si mislili, bolje riliki, kakor smo že omenili, po svoji moči podpirala, nič, kakor nesloga. Odložili smo volitev, z besedo za ni znano, da bi se bila duhovščina v tem oziru kedaj 14 dui, v mislih pa, ker se nam tudi nikamor mudilo ni » ritoževala. Zato j snovati treba za nedoločen čas. olitiško društvo ; in ker osebno stranko in zlasti posebno katoliško- je vsa podoba, da izraža ravno natančni. Za ustanovni zbor odlični narodnjá 308 jubljanski, niso prejeli Odbor lz- cele države tem ne dvomi pač nobeden, in ni to tudi ozira drugo stranko nič novega. Mi Slovenci bi tak mir, zadovoljil obe iRiSïm narodnosti na Češi kem, pozdravili z najvećim veseljem, kaže jednostranost njegovo« . kaiti predobro čuti m vemo, kako važnega pomena odločno vanje, iz katerega je vidno, njer^niii&em geslu, dejansko! I bi bil tak na pravičui podlogi skleneni mir na Češkem tudi ravna nas, za nas. Zato pa isk žel da cesarjeva navzoč Kranjskem vera v nevarnosti. V tem smislu je začelo' 1 nost, njega enakomerna ljubezen do vseh narodov našega cesarstva prešinila srca vseh, kateri imajo v tem pogledu odločilno besedo, državnih potem skih mestnih volitvah, in to s tolikim da ie ker na ta način le bi bila storjena telo izkušene, zaslužne, v vsakem oziru poštene narod največa usluga naši ljubljeni Avstriji. izpodriniti z, novimi v • Ogrski list „Pestor Lloyd u ki le navadno dobro ravnanje, Koliko razburje- poučen, pisal je pred nekoliko dnevi, da so pri zadnjih splošnih ministersKih konferencijah na Dunaji sklenili, Vsem nam je še v živem spominu, pomnožiti število stalnih vojakov. Kakor poroča ta list, Ob enem se je pa društvo pri tem pokazalo v tako ne- je Avstrija edina država, katera ni v zadnjih dvajsetih vabljivi svetlobi, da ni misliti, da bi se pod njegovo se- letih pomnižila števila stalnih vojakov po razmerji pomno-danjo zastavo kdaj spet začelo skupno narodno delo. žitve svojega prebivalstva. dru št vara v n an j o je šele dj)sedanjo Nasprotno. rodno stranko_j)opolngma in dejansko razkl litična tabora, Spet nova stranka Te dni bil v Pragi shod __napovedujeta brez vsega prizanašanja. Narodna disciplina pa pojdi z ravska in češko-moravsko-šles&ih kmetov, na katerem so med dru odnjost vojsko gim sklenili delati na to, da bodo združene Češka, Mo Šleska nasledkih tacega položaja drugi pot. v eno celoto ter da se krona naš cesar za kralja češkega. Ta stranka na podlogi češkega prava se bode baje imenovala „Hospodářská stranka". ^ m » j* . ? % *t Politični pregled * Domače dežele. Nemška. Vnanje države. Državni kancler Caprivi je izjavil v Grofu Taaffeju se obrnilo zdravje odločno na bolje govoru v Osnabriicku, da nobeua vlada ne želi rušiti ter bode v kratkem času popolnoma okre miru in provzročiti evropske vojne. Najnovejša približanja Državni zbor je definitivno sklican 8 dan oktobra držav ne dajo povoda kaki bojazni, temveč so še bolj t. nejša in je uže objavljen dnevni red prve seje Naj važ alog v prihodnjem državnozborskem zborovanji utrdila uže poprej obstoječe evropsko ravnotežje. Nemški listi pa niso popolnoma tega mnenja.]? bo rešitev državnega proračuna, ki se bo takoj predložil v posvetovanje državnemu zboru in ne bode dotični odsek s svojim posvetovanjem o njem več zgubil toliko časa. Uže v prihodnjem državnozborskem zasedanji bode baje odločeno, na kako pot se misli kreniti glede notranje politike. Velik in važen pomen ima baje v tem pogledu Italija. Ministerski predsednik Rudini je prišel dne 29. septembra v Monzo ter je bil prisoten pri vzprejemu rumunskega kralja, katerega je vzprejel italijanski kralj. Sv. oče papež je bral ta dan v cerkvi sv. Petra v Rimu sv. mašo za vse zunanje in italijanske romarje. Bilo je zbranih v baziliki nad 60.000 oseb. na cesarjevo potovanje Časopisi poročajo Praškemu županu Češko da Šolcu Francoski list „Temps", pišoč o potovanji na izrazil cesar nasproti šega cesarja po Češkem, pravi, da je to potovanje zdru- svojo nezadovoljnost glede žilo obe narodnosti vfenakih čutih lojalnosti ter pokazalo i. demonstracij, katere so se godile pri vzprejemu tujih go- kako mogočno vpliva vladarjva oseba na vzajemnost raz 8tov. Cesar je baje rekel, da so bile demonstracije nepatři- ličnih avstrijskih narodnosti. » jotične, da so ga nçmilo dirnole ter da se nadeje, da se ne Turška. d pred malo dnevi je bilo vse ev bodo več ponavljale. Sicer je pa navdušenje, s keterim ga ropsko časopisje polno vznemirjajočih poročil, člankov, pozdravljajo povsod, koder hodi in kamor se prikaže nadejemo se — preljubljenega vladarja popolnoma uve brzojavk in izmišljenih pogovorov z raznimi diplomati » kot bila voiska uže pred durmi. Med drugimi rečmi » rilo, da mu je češki narod popolnoma [udan in da je ki bi značile nekak casus belli, govorilo se je tudi o njegova zvestoba neomahljiva ter da je nemškožidovsko nekem dogovoru med Rusijo in Turčijo glede Dardanelske časopisje globoko žalilo narod češki s svojimi raznimi morske ožine, vsled katerega bi bila Turčija Rusiji do- 8umničenji. volila prehod vojnih in drugih ladij. Posebno je bilo Vsi i tudi nam Slovanom neprijazni listi pravijo, da angleško časopisje vznemirjeno ter je poudarjalo f da je posneti iz vseh ogovorov cesarjevih, posebno pa iz treba, da vse ostale vlasti postopajo proti takemu dogo- onih do razstavnega odbora in do avtonomnih zastopitev, voru, kateri ruši obstoječo mejnarodno pogodbo v tem da želi miru med narodnistima na Češkem, ker je od- pogledu. Šele minoli teden se je pa zvedelo vsled okrož- njega blagostanje češkega kraljestva in tudi nice turške vlade do svojih zastopnikov pri tujih vlastih, visno od da je bilo tako ropotanje angleških listov neopravičeno in neutemeljeno, ker ni Rusija v tem pogledu s Turčijo . . 4 > . I • * skleoila nobene pogodbo, ampak med ruskim poslanikom v Carigradu in turšKo vkdo so se natančneje določile neke formalnosti, katerih se bodo morali držati zapo-vedniki ruskih s trgovsko zastavo skozi Dardanele vozečih ladij in turški zapovedniki trdnjav ob Bosporu, kadar se bodo na njih prevažali novinci in kaznjenci s Črnega morjafv vzhodn > Sibirijo ali pa se vračali na njih iz Sibirije uže dosluživsi vojaki, seveda brez orožja. Kitajska. — Ker na Kitajskem še vedno preganjano kristjane in ker vse kaže, da kitajska vlada ne more vzdržati redu, sporazumele so se nekda Angleška, Nemška in Francoska, da bodo s svojimi mornaricami skupno demonstrovalo ter imele pripravljene parobrode za kristijane, ki žive n*> Kitajskem. Poučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 236. Tiskarstvo. Gutenberg. Dolgo se je prepiral književni svet, kateri mož je početnik tiskarstvu. Do dvajset mest nemških, francoskih in holaudeških se je potezalo za to čast, da je pri njih bilo izumljeno tiskarstvo. No dandanes se sploh sodi tako, da je Gutenberg njega izumitelj, *a Mogunec da je zibel tiskarstvu, vender do celega ni še to gotovo. Najhujši boj za to je bil mej Moguncem in bo-landeškim mestom Harlemom. O tem mestu se je trdilo, da so tu v starem času kniige tiskali. Harlemski zdravnik Junius je začel to reč preiskavati in kar je pozvedel, popisal je v svojem delu „Holandija", katero je sestavil mej leti 1562. in 1575., na svetlo pa dal v Leydenu 1588. 1. Junius pripoveda, kako je pozvedel od zanesljivih starcev, da je v Harlemu pred 120 leti (torej okoli 1440. 1.) živel Lovro Jenson, s priimkom Koster (Kuster — cerkveoik), ker je bil res tudi cerkvenik. Ta Lovro Koster, je pri neki priliki nařezal od bukove skorje šibic, v katere je vrezal po eno besedo narobe, kakor se vre-zujejo besede na pečat; potem jih je odtisnil na papir, da bodo njegovim vnukom za obrazce, po katerih se bodo čitati in pisati učili. Ker je bil Koster umen mož, začel je napravljati boljše in gostejše črnilo in natiskoval na poedine liste slike, katerim je dodeval pismene izreke. Naposled ie tiskal cele knjige. Svoja bukova pismena je zaměnil pozneje s svinčenimi in kositernimi, in dela je imel čim dalje več, tako da je moral najeti pomočnikov. Eden pomočnik, Janez po imenu, ko se je bil dovolj priučil, pobere vso pripravo svojega gospodarja, dokler so ljudje bili v cerkvi ter pobegne najpreje v Amsterdam, potem pa v Mogunec, kjer je osnoval veliko tiskarno. Holandezi so se poprijeli Junijeve trditve in so 1823. 1. proslavili jako slovesno štiristoletnico tiskarstva ; Harlemčani pa so Kiisteru postavili spomenik. Ali natančnejše raziskavanje Junijeve trditve je pokazalo, da 86 p j datki njegovi opirajo na golo govorico, a dokazov da nima. Tak nepobiten dokaz bi bil kako od Kostera natisneno delo, kakor jih imamo od onih, katerim se pripisuje prvenstvo tega izuma. Ali takega dela ni, pač pa se je dokazalo, da so v neka holandeška mesta, pa tudi v sam Harlem iz Mogunca tiskarji se doselili, in to v Harlem šele 1483. 1. Mogoče, da je v pripovedki o Kosteru kaj resnice, ali da se ta pripovedka ne more upirati kritiki, to je dokazal 1870. 1. Holandez Van der Linde v svojem delu o Kosterovi legendi." Početek tiskarstvu je torej treba iskati na Nemškem. Ali je tudi tu bila huda borba za prvenstvo v tej umetelnosti. Zlasti 3 mesta so dokazovala, da je tiskarstvo v njih bilo izumljeno, namreč Bamberg, Strassburg in Mogunec. Bamberg se je skliceval na Albrehta Pfistera, ki je ondi res od 1454. 1. knjige tiskal, mej ostalimi tudi latinsko biblijo. No, kakor bodemo videli, Gutenberg je še pred njim v Mogunci delal. Bržkone je bil Pfister Gutenbergov pomočnik, ki je svojega gospodarja zapustil in posebno tiskarno v Bambergu osnoval. To misel potrjujejo tudi njegove črke, katere so Gutenbergovim jako podobne. Da je Gutenberg tudi v Strasburgu živel in ondi se s svojim izumom ukvarjal, to je dokazano. Ali Strasburg se ni s tem zadovoljil, temveč je trdil, da je ta umetelnost prav ondi se začela, in zato so Strasburžaui 1660. 1. dvestoletnico tiskarskega izuma zelo slovesno praznovali. Sploh so mislili, da je Janez Mentel izumil tiskanje knjig in od njega da si je to umetelnost Gutenberg prisvojil» in potem v Mogunci posebno tiskarno uredil. Ko so pa 1760. 1. prišli na sled spisom o pravdi, ki je tekla mej Gutenbergom in Dritzehnom 1439. 1. v Strasburgu, zvedela se je resnica, namreč, da je Gutenberg v onem času delal v Strasburgu vsakeršne poskuse, torej umetelnost svojo ondi začel, ali izvajal jo šele v Mogunci. Omenjeni Mentel je bil res prvi Strasburški tiskar, ali za njega ve povestnica šele okoli 1466. 1., ko se je tiskarstvo uže prilično bilo razširilo. Mogunec torej je zibel tiskartsvu, a Janez Gutenberg je je izumil. Gutenberg se je ondi porodil okoli 1400.1., oče se je pisal Friderik Gensfleisch, a mati Elizabeta Weirichin zum Gudenberg. Po očetu in materi je bil naš é Janez (ířenne) patricij Mogunški. Ker je mati podedovala dvor Gudenberg, pisal se je Janez tako le : Henne Gensfleisch zum Gudenberg. Leta 1420. so se pobunili Mo-gunčani, in Gensfleisch se je moral izseliti. Kaj več ne vemo o Janezovi mladosti. Sele čez štirinajst let potem prihajamo na sled našemu Janezu v Strasburgu, kjer je živel brez imetja in se skrivaj pečal z nekimi mehani-škimi rečmi. Kako se je on plemič v oni fevdalni dobi poprijel takih meščanskih poslov, tega nam povestnica ne more razjasniti. Gotovo si je ž njimi služil kruha. 310 Kadar so meščanje videli, da si je moči tako novcev Schoffer se služiti napravili so trije ž njim pogodbo, da jih za plačo oženil s svojo hčer j nauči, kako se brusi drago kamenje kako bil tako priljubil Fustu, da ga je a8t in zet sta poznala popolnoma ljaj zrcala itd se naprav- Gutenbergovo tajnost, in ni se jima zdelo modro deliti Ko so se začeli drugovi z Gutenbergom ž njim dobička. Pom shajati, opazili so, da zna še več, nego so mislili začeli so mu prigovarjati, naj jim pokaže tudi to. sta se, ka ga izrinila iz in družbe Gu ime izjavi Fust, da sv. pismo preveč stane, in zahteva nazaj vložene novce z obrestimi, Gutenberg tenberg se uda in napravi ž njimi novo pogodbo, ki se ni mogel vrniti, ker ni imel novcev. je gotovo tiskarstva tikala Na gon omenjeni Dritzehn esrečo umre eden drug, za 2026 gld. Scdnik Fust ga m te novce prisodi in gre tožit ako bi in tiskarska priprava Bra tj prav v njegovi hiši pokojuikovi so zahtevali bila da Gutenberg ne plačal, sme mu Fust vzeti tiskarno Gutenberg sedaj nje vzprejme v družbo, da si je bilo to zoper pogodbo. Gutenberg jih odkloni, in da se ne njegova tajna je storil, in Gutenberg bil Fust 1. drugi pot siromak Njegova hudobna drugova sta potem nadaljevala tiskanj biblij m umetelnost zvedela, dá ood roko Dritzehnovi hiši razdreti in črke odstraniti log v prodajala jo za drage novce. Ta prva knj ima dva del prvi ma 527 listov drug 317 Listi so Zaradi tega po 30 centimetrov dolki in 20 široki. Vsaka stran razen je nastala pravda, katero je Gutenberg dobil, no ob prve ima po 42 vrst. Črke so tako zvane gotske. Do enem je družba razpala, in on se je povrnil siromašen nas je te knjige prišlo samo 16 odtiskov. Knjižnice na Iz spisov te pravde nam Dunaji, Monakovem , Berolinu , Lipskem, Frankfurtu. v svoje rojstno mesto Mogu je jasno, da je bilo že vse prigotovljeno za tiskanj se je sploh v Strasburgu tudi kaj uže nati 3. Ali to pa dragocenega dela. se ne ve. 237. Draždanah imajo po eden odtisek tega Razpale družbe Gutenberg, Fust in Schoffer se je bržkone poslužil nijih pomočnik Pfister, šel v Bamberg, kjer je osnoval posebno tiskarno, v kateri uže 1456 Gutenbergova druga Fust in Schoffer. Tiskarski tiskal na svojo roko biblijo in druge knjige. To potrjuje pomočniki se razkropé po svetu. Gutenberg se je vrnil v Mogu tudi podobnost črk njegovih in prve Gutenbergove biblij 1445 in če (Dalje prihodnjič.) tudi ubo 5 vender mu to ni upognilo duha. Nadaljeval je svojo tajno umetelnost iskal 81 nesljivega in bogatega druga ; samo pomankanje novcev ga je oviralo, Predlogi in resolucije, ki SO bile VZprejete pri Zadnji UČMjski da ni izvel, kar nameraval. Leta 1450. se udruži z ±ako je bilo vsega dovolj, bogatim mogunškim meščanom Janezom Fustom. Kmalu se jima pridruži tudi Peter Schoffer, vešč krasopisec. in ustrojili so prvo tiskarno prvega so tiskali po starem načinu lesoreze, samo da so imeli pravo tiskalnico in dobro črnilo, kakeršno rabijo še dandanes. Prve njihove tiskovine so konferenciji L j ubij ani Strma pisava je dobra in koristna šolam priporočati torej jo je v Mogunci. okraj seli. bile kajpada samo male knjižice Malo po malem so začeli upotrebljati giblj črke katere so bile spočetka lesene. Potem je začel Gutenbarg črke vlivati, ali še precej okorno, Schôfier pa je to popolnil, in ker j» bil , On ozirom na veliko število učiteljev v vsakem izmed katerih marsikdo oboli ali se drugam pre-, vsled česar pouk prestane, je silno potrebno, da se vsak okraj nastavi namestovalen učitelj za začasno izpraznjena mesta in eventualno za oskrbovanje eksku-rendnega pouka. za Pisma ? se tičejo osobe učiteljeve, naj šolska obla8tva direktno v Že ■■■■■■■■■I viša zaprtem kuvertu dostavljajo. okrajne učiteljske konferencije so se zato večkrat oglasile. Ugled učiteljev trpi, ako se prej po šolski ob tudi krasopisec, znal je lepšo obliko dati vsaki črki. si je torej za razvitek tiskarske umetelnosti pridobil velikih zaslug, in je vreden, da ga takoj po Gutenbergu imenujemo. Leta 1452. so bile vse zapreke premagane, in mogli so se lotiti večega podjetja. Sklenili so, da natisnejo teljem pravico do predujmov, kakeršno imajo vsi državni knjigo vseh knjig, sveto pismo, seveda latinsko, ker na uradniki in celo c. kr. niži služabniki. Bolezni, smrt v čini razglasi, kaj se je dopisalo učitelju. . Deželni šolski svet je naprositi, da izposluj uči nemščino je bilo preloženo šele 100 let pozneje. Razborni > družini, premeščenje in drugi dogodki učitelje večkrat m neutrudni Gutenberg, ki je svoji novi umetelnosti spravijo v silne denarne zadrege, iz katerih si ne po žrtvoval vse svoje du in teles moči vse imetj in maga drugače, kakor da si za drag denar posojila poišče. življenje, imel je naposled uživati sladke plodove tolikega 5. truda i tolikih muk. Takrat so bile knjige izred drage » Deželna konferencija skleni, da se primernim potom izposlujejo znižani tarifi za učitelje, kakeršni ve- to pa zato, ker so se prepisavale. No s tiskanjem se je ljajo za državne uradnike, ako se vozijo po državnih že pomnoževanje knjig za čudo olajšalo in zato je bilo leznicah. Deželna učiteljska konferencija izreka nujno po šole pričakovati, da bode Gutenberg kmalu prislužil toliko, da bode mogel na stare dni brez skrbi živeti. Ali drugače trebo za ustanovitev više slovenske dekliške mu je bilo usojeno. Že je bilo natisneno sv. pisma 12 Ljubljani. Ta predlog je bil s 337 podpisi podkrepljen pol, kar se je Gutenbergu z gadne lakomnosti vse podrlo, brez debate z živahnim odobravanjem vzprejet. v . Glede na skromne plače in v mnogih slučajih % prav revno stanje učiteljev sklene naj koferencija, na merodajnem mestu prositi, da se vsem učiteljem prizna prosto stanovanje ali primerna odškodnina. besedami najprej češki, potem nemški. Cesar je odgovoril naprej nemški, potem češki z zagotovilom, da mu je vedno na srci blaginja bogate dežele češke in njenih prebi in da z zanimanjem zasleduj Deželni šolski svet naj objavlja vse šolske za- Prage ter predek upa 9 da bode razstava koristila glavnemu kone in naredbe dvojezično v priročni izdaji, in sicer vse mestu in deželi. Po cesarjevih besedah so se radegali še z veljavne v posebni knjigi, kar bode pa izdano navdušeni slava- in hoch-klici. C novih zakonov, ukazov in razpisov, naj se od časa do ulicah, kakor se je pe po časa v zvezkih jednake oblike priobčujejo. To izdajo bila nem sprevodu, nebrojna množica je kupovati bili primorani krajni šolski sveti za se in spremljali cesarski voz, ki se je le počasi pomikal epopisno navdušena. Praški strelci na konjih so Na za šolska voditeljstva. Šolskiiii organom je treba zbirko Hradčinu je stražil Praški meščanski kor zakonov Vereinu" pri listi so rokah imeti. Zadnji po „Landes - Lehrer - pozdravljali cesarjev prihod s posebnimi članki. Stranke 1876. na svetlo dani zakonik je zastarel in obžalujejo, da ga ne spremlja grof Taaffe. Pred dvorno Ob pošel. Dežel nega zakonika nimajo ne učitelji ne krajni palačo ga je vzprejel nadvojvoda Franc Ferdinand. šolski sveti. Mnogo šolskih odredeb ni lahko najti. Na deveti uri se je začel vzprejem ter Štajerskem se dobivajo šolski zakoniki v posebni izdaji, Vzprejeta je bila duhovšči plemstvo trajal ter do 11 čelništva ki šteje uže 22 zvezkov. Zalogo imata Leitner in Lu- vojaških in civilnih oblastev. Ob nepopisnem vesolji bensky. Na Kranjskem naj zalaga to delo deželni šol- ljudstva se je pripeljal cesar ob 2. uri popoludne v raz ski svet. stavo, kjer so ga pričakovali razstavni odbor, vsi dosto-Vsem učiteljem iu učiteljicam naj se v pokoj- janstveniki, poslanci, plemstvo, duhovščina in razstavniki. nino vštevajo vsa službena ieta od dne, ko nastopijo Prvi je nagovoril razstavni predsednik grof Kinsky ce-dejansko službo z zrelostnim spričevalom. 10. Stalni odbor deželne učiteljske konferencije se poveri, predložiti prošnjo visokemu deželnemu zboru : a) za povišanje odstotne mere za dnje plačil raz rede za uredbo plač po službenih letih Zadnja ureditev plač iz najnovejšega časa je med učiteljstvom veliko nevoljo vzbudila, kajt marsikdo je ostal tam, kjer je bil pred 10—15 leti. Za niže tri vrste so odstotki vsakako prenizko odmerjeni. Deželni šolski svet je z deželnim odborom določeval količino plač, a ves Litijski okraj nima jednega učitelja z najvišo plačo, dasi bilo vender v poštev jemati n. pr. Šmartno, ki ima 8arja v češkem in nemškem jeziku ter naglašal zvestobo 9 m in udanost vseh, ki so delovali pri tem velikem podjetji, ter se zahvali cesarju za obisk, ki je krona razstavi. Ce-ar je odgovoril najprvo nemški ter rekel : „Z odkritosrčnim zadovoljstvom vzprejemljem izjavo o lojalnosti in trdni zvestobi in veselji vsled Mojega prihoda in se Vam zato srčno zahvaljujem. Rad sem prišel v Prago, da se sam prepričam o lopem napredku v vseh strokah Člo-veške pridnosti v Moji ljubljeni kronovini češki".. Češki nadaljujoč rekel : » Uspeh te pod Mojim posebnim da 400 šolo obiskujočih otrok. njega bližini so rudniki varstvom stoječe razstave navdušuj vse prebivalstvo vse moči posveti nadaljnemu, vedno večemu procvetu krasne dežele, katera je bogato blagoslovljena in more in uradnije, draginja je velika, neprimerna učiteljskim dohodkom. Isto tako žalostna osoda tare učitelje v Kranji, v Kamniku, v Vipavi, pri D. M. v Polji in mnogih kra- 8 skupnim delovanjem obeh narodov popolnoma proposal svoje ime v spominsko knjigo dr spevati." Cesar Med prvimi, katere je pačastil z nagovorom bil je jih. Pri tem predlogu, katerega je gospod Ravnikar še Rieger. Po obisku razstave je rekel grofu Zedvitzu nadalje utemeljeval, vnela se je precejšna debata bil vender vzprejet. a je da iznenađen ter da si bode prihodnjič pod njegovim 11 , Postavno število otrok, katero bi moral jeden učitelj poučevati na enkrat, naj se vzdržuje po vseh šolah. Prenapolnjene šole zavirajo učne uspehe, disciplino, zdravje in obkladajo učiteija z neopravičeno množino dela. Naj slavni c. k. deželni šolski svet gleda na točno ravnanje po dotičnem paragrafu. vodstvom je še dalj ogledal razstavo. Dne 27 septembra vzprejel cesar deželni odbor, župana Praškega ir Liberškega in vseh 226 načelnikov okrajnih zastopov Na ogovor maršala kneza Lobkovica je odgovoril cesar da prejemlj z adovoljstvom zagotovilo udanosti in nadaljnega zvestega izvrševanja dolžnosti avtonomnih organov i ter obljubil, da bode tudi za naprej skrbel za duševni in gmotni razvoj dežele Pri tej priliki Razne reči. je izrazil cesar upanje, da bodo vsi rodoljubni možje podpirali trud za blaginjo kraljevine češke in notranji mir, ki je potreben tudi državi. Cesar se je pripeljal dne 26. t. m. ob 7. uri na Opoludne se je cesar peljal po mestu. Obiskal je žensko državni kolodvor v Pragi in podal roko pravosodnemu učiteljišče, Rudolfinum, mestno hišo, novi mestni del ministru Schôiibornu, cesarskemu namestniku Thunu, Bubno, novo mestno šolo ob belvederu. Potem je bil deželnemu maršalu Lobkovicu in deželnemu poveljniku dvorni obed, ua katerega so bili povabljeni člani češkega Orune-ju. Grofa Thuna je cesar odlikoval z milostnim plemstva, deželni odborniki in deželna poslanca dr. Rieger Y ^ - nagovorom. Zupan dr. Sole je ogovoril cesarja z lepimi *n dr. Schmeykal. Razstavo je ta dan obiskalo ogromn o 312 veliko ljudi. Število vseh plačujočih obiskovalcev razstave presega uže 2 milijona. Zvečer je bila soareja pri vrhovnem deželnem mai šalu, h kateri je bilo povabljenih nad 300 oseb, med njimi tudi dr. Rieger. Prišel je tudi cesar in ostal eno uro. Dne 28. septembra je imel kardinal v stolni cerkvi slovesno službo božjo, pri kateri je bil tudi cesar. Dne 29. septembra je bil med drugimi tudi dr. Rieger v avdijenciji pri cesarji. — Gospod Josip Grorup, deželni poslanec za mestno- trško skupino Postojina - Vrhnika - Lož, je odložil svoj mandat. — Društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani je priredilo v nedeljo dne 28. septembra t. 1. svojemu društvenemu predsedniku gospodu prof. Gnjezdi povodom 251etnega njegovega predsedovanja lepo veselico. — Mestna hranilnica Ljubljanska se je preselila v nekdanjo Galetovo hišo, ki je zdaj last Ljubljanskega mesta. ♦ \ fct * i V . — C. g. Mihael Opeka z Vrhnike, dozdaj bogo- slovec Ljubljanske škofije, je vzprejet kot konviktor v „Collegium Germanicum" v Rimu ter bo ondi nadaljeval svoje bogoslovne in modroslovne studije. — Zidanje nove cerkve sv. Jožefa pri karmeliškem samostanu na Selu pod Ljubljano vrlo napreduje ter je upati, da se bode začela v njej božja služba pred začetkom zime. — Mestni šolski svet Ljubljanski je sklenil, da bode imela mladina vseh mestnih ljudskih šol zaradi cesarjevega godu, ki bode v nedeljo dne 4. t. m., v so- a - boto dne 3. t. m. prosto ter se udeležila ta dan cerkvene službe božje, ki se bode obhajala v ta namen. — C. kr. deželni predsednik je imenoval gospoda Valentina Marušiča za konceptnega praktikanta na Kranjskem. — V pisarni c. in kr. oskrbovalnega magacina v Ljubljani bode dne 9. oktobra t, 1. ob 10. uri dopolu-dne javna obravnava zaradi zagotovljeuja poprav lesenih in železnih posteljnjakov, čiščenja in poprave posteljnega perila za potrebe c. in kr. oskrbovalnega magacina ter zaradi zagotovljenja čiščenja volnenih odej z valjal-nicami za potrebe c. in kr. garnizijske bolnice št. 8 za dobo od 1» januvarija do 31. decembra 1S92.1., oziroma do 31. decembra 1894. 1. Pri obravnavi se bodo vzpre-jemale pismene ponudbe, ki imajo za 50 kr. kolek in so zapečatene, pa tudi na ustne se bode oziralo. Na zakasnele in telegrafskim potom došle ponudbe se ne bode oziralo. Natančnejši pogoji se lahko pogledajo vsak dan cd 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne v pisarni c. iu kr. oskrbovalnega magacina v Ljubljani. Razglas leži pa tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljaoi na ogled. — Gospod prof dr. Lesar je spisal knjigo z naslovom : „Compendium herineneuticum**, ki bode pripraven pripomoček za bogoslovno učenje. — V uršulinski cerkvi v Ljubljani se postavljajo nove velike orgije, katere je izdelal gosp. Franc Goršič* — Vladna naredba za živinsko kugo po zimi. Ker se je kuga v gobci in na parkljih, ki je bila uže do malega pouehala, spet zanesla ua Kranjsko, zatorej izdaje c. kr. deželna vlada kranjska nastopne naredbe ^ 1. Določila tuuradnih razglasil o prevozu prežvekovalcev po železnicah in z južnega kolodvora v Ljubljaoi in kolodvora Cesarjevič-Rudolfove železnice v Ljubljani kot na-lagalnih in izlagalnih postaj za živino se raztezuje od' slej v svoji polni vsebini tudi ua prevoze kupčijskib prašičev brez ozira na to, od kod prihajajo ; takšni prašiči se smejo odslej nalagati in izlagati samo tedaj, kadar jih je poprej kakšen zvedenec ogledal in ni gledě živinskih potnih listov, ki jih imajo a seboj, in zlasti glede zdravstvenega stanja teh živali nobenega zadržka. Na drugih železničnih postajah v naši deželi se smejo prašiči nalagati in izlagati samo tedaj, kadar okrajno glavarstvo to dovoli in je na troške dotične stranke prašiče ogledal živinozdravnik ali živinozdravui kovač; te pošiljatve morajo imeti pravilne živinske potne liste^ 2. Že izdana prepoved, 8 katero ni dovoljeno 8 prašiči tržiti po Kranjskem od kraja do kraja, razglaša se iz nova v najstrožo izpolnitev. Ni pa prepovedauo kup- čijskih prašičev iz nepreklicanih krajev prevažati po de- želskib cestah, kadar imajo pravilne živinske potne liste s seboj. Prestopki teh naredeb se kaznujejo po kazenskih določilih občnega zakona o živinski kugi. — Volitev v gospodarski odsek trga Postojiue, ki se je vršila dne 25. septembra in pri kateri je sicer zmagala narodna stranka s 55 glasovi večine, pokazala je, da ni res, da bi bili nemškutarji na Kranjskem uže^ mrtva stvar. Ako smo dobro razumeli, spravil je Deo & svojimi pristaši pri tej volitvi nič manj nego 91 glasov na 8 voj o stran. Na Kranjskem se utegne sčasoma šer marsikaj pripetiti, o čemer se danes niti ne sanja našima prepirajočima se domačima strankama. Do zdaj se je na dolgo in široko razpravljalo vprašanje : Kdo seje prepir? Bog ve, ali ne pride na vrsto še vprašanje: Kdo je bil temu kriv ? ! —. — Tatvina. 28. septembra po noči so vlomili tat je v poštni urad v Senožečah ter odnesli 177 gld. gotovine in za 58 gld. pismenih znamk ter vrečo s 140 srebrnjaki. — Slovensko politično društvo „Slogau v Gorici je imelo dne 24. septembra t. 1. svoj redni letni občui zbor. Iz poročila denarničarjevega je posneti, da je imelo društvo 120 gld. 10 kr. dohodkov in 116 gld. 39 kr stroškov. Društveni šolski zavodi so imeli 2715 gld. dohodkov, stroškov pa 2256 gld. V društveni odbor so bili izbrani gospodje: dr. Ant. Gregorčič, predsednik; Anton Klančič, župan v Podgori, podpredsednik; And. Ga-be^šček, urednik „Nova Soče" tajnik; Val. Kancler v Gorici denarničar ; odborniki: dr. Al. Rojic, Obizzi A., Fon, Josip Poljšak, župnik, Josip Mašera, vikarij in Fr. Budal iz Štandreža. Namestniki : Fr. Bavčar, mizr »13 mojster v Selu, J osip Hoenig, trgovec v Kanalu, n Kocjančič, Al. Strekelj Križi na Vipavskem. v Komnu in Fil. Trpin v Sv Odkritje spomeniške plošče pokojnemu ustanovitelju Šentviške čitalnici preč. gosp. Blažu Potočniku se bode vršilo s praznovanjem 251etnice čitalnične ustanovitve vred v nedeljo dne 4. oktobra meseca t. uri: Vzprejem čč j Dopoldanski vzpored veselici. 1. Ob 9 gostov pri Narodni čitalnici Ob 10 uri: Slo Bratovščina hrvatskih ljudi u Istri" je razdelila v minolem letu visokošolcem, dijakom srednjih šol in učiteljskim pripravnikom 830 gld. Društveni kapital se e pomnožil za 346 gld. 60 kr. in znaša sedaj 8.918 gld. 56 kr. Zagrebška razstava. V prvih 40 dneh je obiskalo razstavo 327.168 oseb, ki so plačale 45.097 gld. 40 kr. vstopnine. Razstava bode odprta do 15. t. m. Trgovinski minister v Gorici. Dne 28. septem. Na. vesna božja služba. 3. Ob 11. uri po sv. maši: Odkritje je prišel trgovinski minister Bacquehem v Gorico, spominske plošče pokojnemu večletnemu šentvidskemu postaji so ga pričakovali gg. deželni glavar grof Coro župniku in ustanovitelju „Narodne Čital nice u Blažu mm. voditelj okrajnega glavarstva Goriškega in mestni > Potočniku na pročelji farne cerkve po naslednjem redu: župan. Ogledal si je v Gorici razstavo, o kateri se je Pevci pojo n Zvonikarjeve u prvo kitico. Slavnostni izrazil prav povoljno. Predstavili so se mu v poslopji govor, govori gosp. Ivan Babnik, župnik v Toplicah, okrajnega glavarstva deželni odborniki, člani trgovske iu Pevci pojo „Zvonikarjeve" drugo kitico. 4. Ob 12. uri : obrtniške zbornice in mestni svetovalci. Popoludne je Skupen obed pri „Kraljiči u » stane za osobo gld. hO kr. Kdor se ho*e skupnega obeda udeležiti, naj se oglasi pri čitalničnem tajniku najkasneje do 9. ure. Med obedom svira vojaška godba. Popoludanski vzpored: 1. Po popoludanski božji službi : Koncert vojaške godbe na vrtu pri „Kraljiči". 2. Med tem se prodajajo na korist čitalnične knjižice listki za šaljivo loterijo, ki se prične bil na obedu pri deželnem glavarji grofu Coroniniji. General Boulanger se je dne 30. septembra z revolverjem ustrelil se poroča iz Bruselja. na grobu gospe Bonnemain. Tako Baron Hirsch ruskim zidom. Znani baron Hirsch se je obrnil z pismom do ruskih Židov, s katerim jih ob 5 uri. Ob i 2 7. uri zvečer v „Narodni Oital niči" Beseda. Vzpored : a) Zvezna, poje moški zbor (A. Nedved). Slavnostni govor, govori čitalnični predsednik gosp. S. Jovan. Mornar, samospev, poje S. Vilbar). d) Na planine, poje mešani zbor so moje rožice, poje mešani čveterospev. Narodna. dom. Žirovnik (Fr. * * * e) Kje opominja, da ne smejo kar strmoglaviti iz Rusije, ker bi si bili na tak način sami krivi svojega pogina. On jim pravi, da mu je dobro znano, da se bode osnoval v Ru- pod vrhovnim nadzorstvom ruske vlade. Ta odbor bode orga- siji dobro organizovaný odbor za izseljevanje Židov Moj poje moški zbor (Em. Vašak). g) Oče so rekli, da nizoval izseljevanje ter ne sme nikdo izseliti se bre^ vednosti lokalnih odborov, kajti ako storil kaj takega ; le! Gluma v enem dejanji, preložil Franjo Končan. Po ,Besedi4 je godba na vrtu pri ,Kraljiči4 in prosta zabava. Opomnja: Pri čitalničnem odboru se dobe Blaž Potočnikove „Kratkočasnice" z njegovo podobo po 10 kr. izvod. Vstopnice k „besedi" se bodo prodajale popoludne pri „Kraljiči" in zvečer od šeste ure naprej pri blagajni. Veljajo pa: I. sedež 50 kr., II. sedež 40 kr., III. sedež 30 kr. in proste vstopnice 20 kr. pripisovati si bo imel sam sebi zle posledice. Baron Hirsch omenja v svojem pismu, da ne more brez milostne podpore ruske vlade ničesar storiti za žide. Sladkor deluje ua človeka, kakor opojua pijača, Ameriki so iztaknili nov način pijanstva, in to so zapazili pri delavcih, ki so nosili sladkor iz ladij na kopno. Ti delavci prišli so popolnoma trezni delu ter šli v notranje prostore ladij, da bi iznašali sladkor. Kar so postali čez nekaj časa potem veseli in za tem pijani * Državnozborska dopolnilna volitev za kmečke ali streznili so se pa koj po tem, ko so prišli na sveži občine političnih okrajev Poreč-Koper in Pulj je raz- zrak. Iz prva se je mislilo, da so se opili z žganjem, ali pisana na 30. oktobra t. 1. Volitve volilnih mož vršile konstatovalo se je kasneje, da so na delavce tak učinek se bodo torej uže okolo srede tega meseca. Volitvena napravili plinovi, ki so vzpuhteli iz sladkorja. Temu zlu borba bode huda. Takih volitvenih borb pri nas gotovo bode sicer prav lahko v okom priti. Bodo pa delavci, ki fie poznamo. Upanja je pa vender mnogo, da zmaga so se tako po ceni opili, s tem zadovoljni? slovensso-hrvaška stranka ter da bode izvoljen dr. Matko Laginja, odvetnik v Pulji. Slovansko pevsko društvo na Dunaji n. Istarska posojilnica v Pulju, registrovana zadruga na ograničeno jamčenje," se je ustanovila te dni. ai po- Načelnik jej je dr Laginja, odvetnik in dežel «lance v Pulji. Nedvombeno je, daje gmotno blagostanje pevcem in pevkinjam slovanskim na Dunaji ! Petje je vedno bilo krepak faktor v životu narodno vobče, posebe pa se slovanskih. Pesnijo Slovan vzdihuje in vriska, pesnijo se veheli in krepi, v pesni javlja iskrene svoje želje in izrazuje čuvstva svoja, narodna pesen slovenska vsakega ljudstva prva podloga vsakemu napredka. Zato čisti in neizKaleni sok v životném njegovém deblu pa tudi pozdravljamo ta zavod prav iskreno ter mu želimo najboljšega uspeha. To jasno spoznanje prisililo je pred več ko 30 leti ne pozabljive utemeljitelje našega društva, da so razvili na Dunaji zastavo, pod katero naj se zbirale razkropljene Reki mislijo osnovati borzo. pevske sile slovanske; pestovanjem pesni slovanske go . jila se naj ob enem tudi van8ka vzajemnost, da přepotřebná iskrekna slo- se vsaki dan pri g. predsedn:ku Z. Bouchala, I. Tiefer s tem dosegel se visoki cilj, da vsak sveto služil višim interesom, krasni do- moviui slovanski in vesoljnemu Slovanstvu. To za- stavo je naše društvo več ko 30 let čvrsto in visoko držalo kviŠKO, tej hoče i nadalje verno ostati vstrajno, tudi pri nepovoljnih slučajih ; krasna ta zastava bodi tudi v bodočem letu središče, krog katerega se bodo ra- dostno zbi vsi somišljeniki, katerim je ma narava v prsi usadila navdušeno slovansko srce, a 8 tim navdušenim srcem podarila jim tudi krasni dar petja. Vsi Vi pevci slovansKi, vse Vi pevkioje slovanske, hitite pod to zastavo, radostno Vas bodemo požaravljali. Pevske vaje moškega zbora so vsak petek od 7 2 ure do % io. zvečer, I. Salvatorgasse 12. za dame pa vsak ponedelek od 5. ure popoludne (io van8ka Besede", I. Wallnerstr, 1/<2 7. ure zvečer v dvorani, „Slo- s . Pevsko leto prične se oktobrom 1891. Členi pevci in podpirajoči sprejemljejo Graben 11. Na veselo svidenje! Živijo! Odbor 100 000 goldinarjev iu 50 000 goldinar ev sta glavna dobitka velike Praške loterije. Opozarjamo naše č. bralce, da bode srečkanje uže drugi teden. Budimpeštanske tržne ceue z dne 30. septembra 1891. Pšenica gld. 10.32 do 10 66, koruza gld 6 do 6.3 oves gid. 5.92 do 6 14 « Kurzi na Dunajski borzi dne 1. oktobra Papirna renta...........gld. 91*40. Srebrna „ ...............„ 9135. Zlata „ ..........„ 109-20. Mareijeva renta...... .... „ 101.95. Napoleondori (20 frankov)........„ d'211 C. kr. cekini............„ 5*56. Nemške marke...........„ 57*55. T £ -X. Gospodarstvo. Poljodjeljstvo, vinogradarstvo, pivni- čarstvo voćar- stvo. Cviece i sočivo. Stočarstvo Pčelarstvo. Svilarstvo. Ribarstvo. Gospodarsko - šumarska A kolovoza 1891. listopada ▼ Šumarstvo. Gospodarski obrt. Gospodarska tehnika i graditeljstvo Učevna sredstva literatura gospodarstva i šumarstva. Kućili obrt. Slike i umjetnine. Izložbena lutrija sa 1001 sgoditkom. — Glavni sgoditak u vriednosti od 10.000 franaka. — Srećka 50 nć. 4 4n K • ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ eot Velika Praška razstavna loterija. I I I « dobijo se pri MATER-ju v Li ubij ani ^kv I «hir llv^Mv i ► i Ođgo urednik Gustav Tisk založba : J. Blasnikovi nasledniki ♦ ♦ ♦ > W m