Dragana Grujic1, Svjetlana Janjic1, Damjana Celcar2, Danijela Jokanovič1 in Simona Jevšnik3 1 Univerza v Banjaluki, Tehnološka fakulteta, V. Stepe Stepanoviča 73, Banja Luka, Republika srbska, Bosna in Hercegovina 2Univerza na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Prevale 10, Trzin 3 Tehnična univerza v Carigradu, Fakulteta za tekstilno tehnologijo in dizajn, inonu Caddesi, Carigrad, Turčija Vpliv surovinske sestave in ventilacije športnih majic na toplotno udobje Impact of Fibre Composition and Sports T-Shirt Ventilation on Thermal Comfort Izvirni znanstveni članek/Original Scientific Article Prispelo/Receved 05-2014 • Sprejeto/Accepted 07-2014 Izvleček Ljudje s povečanim izločanjem znoja si že pri nizkih telesnih obremenitvah v različnih okoljskih razmerah nenehno prizadevajo, da bi dosegli želeno toplotno udobje v oblačilu. Ker se ustrezno toplotno udobje pri nošenju oblačil lahko doseže le s pravilno izbiro tekstilij in z ustreznim krojem oblačila ter konstrukcijo krojnih delov, ki sestavljajo oblačilo, je v okviru tega prispevka raziskan vpliv surovinske sestave pletiv in dizajna moških športnih majic na toplotno fiziološko udobje oblačil pri nošenju z vidika toplotnih in sorpcijskih lastnosti. Pomembna parametra za definiranje toplotnega udobja sta količina izločenega znoja in količina v oblačilo absorbiranega znoja. Na količino izločenega znoja vplivajo vremenske razmere, telesna aktivnost osebe in njena nagnjenost k potenju, medtem ko na količino v oblačilo absorbiranega znoja poleg toplotnih in sorpcijskih lastnosti pletiv pomembno vpliva tudi odprtost oblačila. Odprtost oblačila omogoča ventilacijo, ki vpliva na učinkovitejšo izmenjavo toplote med telesom in okoljem. V ta namen so bili testirani naslednji parametri pletiv: koeficient toplotne prevodnosti (A), zračna prepustnost (Q), pretok vodne pare (WVP) in sposobnost zadrževanja vode (WRV). Vpliv kroja moških majic, izdelanih iz pletiv različne surovinske sestave, na ventilacijo in udobje, je bil testiran na podlagi količine izločenega znoja (Esw) med nošenjem kot fiziološki parameter osebe in količine v majico akumuliranega znoja (Wsw) kot parametra sorpcijskih lastnosti pletenin. Pokazalo se je, da surovinska sestava pletiv in sam dizajn športne majice pomembno vplivata na količino v majico akumuliranega znoja in posledično na samo udobje pri nošenju. Ključne besede: ventilacija oblačila, toplotno udobje, količina akumuliranega znoja, športna oblačila Abstract People with increased secretion of sweat constantly deal with the problem of sweating already at low physical strain in various environmental conditions and seek solutions to achieve the desired thermal comfort of garments. Appropriate thermal comfort when wearing clothes can be achieved only with a suitable choice of textiles, an appropriate clothing design and the construction of clothing cutting patterns constituting the garment. This research hence focuses on the influence of fibre composition of knitted clothes and the design of men's sports T-shirts on the thermal physiological comfort of clothes during the process of wearing in terms of thermal and sorption properties. Important parameters to determine thermal comfort are the amount of secreted sweat and the amount of sweat absorbed by clothes. The amount of secreted sweat is influenced by climatic conditions, physical activity of a person and their tendency to perspiration, whereas the amount of sweat absorbed by clothes is influenced by the thermal and sorption properties of knitted clothes, as well as by the openness of clothing. The latter enables Korespondenčna av/torica/Corresponding author: doc. dr. Dragana Grujic E-pošta: dragana.grujic@unibl.rs Tekstilec 2014,57(3), 220-230 DOI: 10.14502/Tekstilec2014.57.220-230 ventilation, resulting in a more efficient heat exchange between the body and environment. For the purpose of this research, we tested the following knitted clothes parameters: thermal conductivity (X), air permeability (Q), water vapour permeability (WVP) and the ability to retain water (WRV). The influence of cuts of men's T-shirts made from knitted fabrics of various fibre composition on the ventilation and comfort was tested on the basis of the amount of secreted sweat (Esw) during the process of wearing as a physiological parameter of a person and the amount of sweat accumulated in the T-shirt (Wsw) as the parameter of knitted clothes sorption properties. The results showed that the fibre composition of knitted clothes and the design of a sports T-shirt substantially influence the amount of sweat accumulated in the T-shirt and in consequence, the comfort during the process of wearing. Keywords: sportswear, clothing ventilation, thermal comfort, sweat accumulation 1 Uvod Udobnost pri nošenju oblačil je rezultat uravnotežene izmenjave toplote med telesom, oblačilom in okoljem. Udobnost pri nošenju je pomembna kvalitativna lastnost oblačila, ki je odvisna od toplotnih lastnosti tekstilij, klimatskih razmer v okolju, fizične aktivnosti posameznika, fizioloških in psiholoških lastnosti osebe [1]. Ustrezno udobje pri nošenju oblačil se lahko doseže s pravilno izbiro tehnološko in konstrukcijsko izdelanih tekstilij, ki so potrebne za posamezne sloje oblačila, ter z ustreznim dizajnom modela oblačila [2]. Z vidika toplotnega udobja je oblačilo termoregula-cijska podpora človeškemu telesu. Če je temperatura v okolju nizka, mora oblačilo preprečiti preveliko sproščanje toplote, če pa je temperatura okolja visoka, je treba doseči, da je prehod toplote in vlage skozi oblačilo čim bolj uravnotežen, da se izognemo toplotnemu neudobju. Na prehod toplote in vlage skozi sloje oblačila vplivajo [3]: - način prenosa toplote (konduktiven, konvekcijski in radialni) od telesa skozi sloje oblačila v okolje, - toplota, shranjena med sloje oblačil, - difuzija molekul vodne pare skozi pore tekstilije: ta postopek je poznan in v virih omenjen kot »dihanje oblačila« in je posledica prepustnosti vodne pare ali upora pretoku vodne pare skozi sloje oblačila, - adsorpcija in migracija molekul vodne pare skozi površino vlaken, kot tudi prehod molekul vodne pare skozi kapilare med vlakni in prejo, - absorpcija in desorpcija vodne pare in transport tekočine v notranjosti vlaken in - izparevanje tekočine zaradi učinkovanja toplotne energije. Pri nošenju oblačila človeško telo proizvaja toploto in vlago, ki se delno in začasno akumulira v prostoru med kožo in tekstilijo in pri tem ustvarja mikrokli-mo, ki vpliva na občutek toplotnega udobja [4-8]. Mikroklimatske razmere se spreminjajo glede na učinkovanje okoljskih parametrov, kot so temperatura, hitrost gibanja in vlažnost zraka ter lastnosti oblačila, to so odprtost oblačila in toplotne lastnosti tekstilij, iz katerih je oblačilo izdelano [9-13]. Do neugodnega toplotnega udobja in s tem neprijetnih mikroklimatskih razmer, ki se zaznavajo kot posledica izločanja znoja za uravnavanje telesne temperature, prihaja predvsem v vročih okoljskih razmerah in/ali pri intenzivni telesni aktivnosti. Količina znoja, ki ga telo izloči, je odvisna tudi od telesne mase, starosti in višine osebe, stopnje in trajnosti fizične aktivnosti in nagnjenosti osebe k znojenju [4-6]. Prav tako je količina oddanega znoja v okolje s površine telesa odvisna od sorpcijskih lastnosti tekstilij in pokritosti telesa z oblačilom. Sorp-cijske lastnosti tekstilij pa so odvisne od poroznosti tekstilije, ki jih definirajo konstrukcija preje in tek-stilije ter njena surovinska sestava. Udobnost oblačila med nošenjem je mogoče ovrednotiti s sposobnostjo tekstilije za prenos toplote in vlage s površine človeškega telesa v okolje, ventilacijo oblačila in subjektivnim ocenjevanjem toplotnega udobja. Sposobnost tekstilije za prenos toplote in vlage s površine človeškega telesa v okolico definirata merski veličini; toplotni upor oblačila (Rc) in upor oblačila proti prehodu vodne pare (Re). To sta tudi edini veličini, na kateri lahko človek vpliva z izbiro vrste tekstilije (surovinska sestava in konstrukcija tekstilije) in modelom oblačila [14]. Obe veličini, s katerima se opiše toplotno-fiziološki vpliv oblačila na človeka, sta sestavljeni iz več komponent [1]: - iz toplotnega upora (Rct) in upora proti prehodu vodne pare (Ret) posameznih slojev tekstilij, ki sestavljajo oblačilni sistem, - iz toplotnega upora (Rc m) in upora proti prehodu vodne pare (Rem) posameznih slojev zraka, ki so med sloji oblačil ter med oblačilom in telesom, - iz toplotnega upora (Rca) in upora proti prehodu vodne pare Rea sloja zraka, ki je na površini zunanjega sloja oblačila. Toplotni upor (Rct) in upor prehoda vodne pare (Ret) tekstilije sta vrednosti, ki sta odvisni od surovinske sestave vlaken, lastnosti preje, načina vezave in postopkov končne obdelave. Nadalje pa sta toplotni upor (Rct) in upor prehoda vodne pare (Ret) skozi vse sloje zraka, ki so ujeti v celotnem sistemu oblačila, ki ga ima človek na sebi, variabilni veličini. Odvisni sta od konstrukcijskih parametrov kroja, kot tudi od števila oblačilnih slojev in načina nošenja oblačila ter klimatskih razmer v okolju. Na toplotni upor (Rct) in upor prehoda vodne pare (Ret) zračnega sloja, ki je na površini zunanjega sloja oblačila, najbolj vplivata hitrost gibanja človeka in hitrost gibanja zraka v okolju [15]. Naslednji dejavnik, ki ima pomembno vlogo pri ustvarjanju ugodnih mikroklimatskih razmer in s tem na udobje med nošenjem, je ventilacija oblačila. Pojem je vpeljal Crockford, ki velja za pionirja raziskovanj vplivnih dejavnikov na mikroklimat-ske razmere med oblačilom in človeškim telesom. Ventilacijo oblačila je pojmoval kot ključni dejavnik toplotnega udobja. Postavil je metodologijo merjenja in vrednotenje ventilacije oblačil na ljudeh, ki jo je pozneje modificiralo še več avtorjev (preglednica 1) [11-13,16]. V oblačilu se lahko ustvarja naravna ventilacija zaradi poroznosti tekstilije in okoljskih parametrov, predvsem gibanja zraka, in umetna ventilacija s pomočjo v oblačilo vgrajenih ventilatorjev. Zhao et al so razvili delovno oblačilo z vgrajenimi ventilatorji, kjer je mogoče ustvarjati umetne mikroklimatske razmere v delu oblačila, kjer prihaja do največjega segrevanja in s tem večjega potenja. Intenziteto tako vstavljenih ventilatorjev v delovna oblačila si oseba lahko sama prilagaja [17]. Raziskave so tudi pokazale, da na lokalno ventilacijo oblačila od vseh dejavnikov najbolj vpliva gibanje zraka (veter), v manjši meri pa apretura tekstilije in pokritost telesa z oblačilom [14,18]. Toplotno udobje zaradi učinkovanja ventilacije oblačila se vrednoti na podlagi toplotnih izgub telesa, ki ne sme pasti pod mejo, ki ogroža zdravje. Študije tudi kažejo, da je za vzpostavitev ustrezne ventilacije s pomočjo oblačila pomembno določiti predele na telesu glede na stopnjo potenja [19]. Vrednotenje ventilacije oblačila je mogoče tudi s toplotno lutko, ki ima zaradi statičnosti le fizikalen pomen, saj niso upoštevani gibanje človeka, njegov metabolizem in spreminjanje položaja realnega človeka [16]. Ueda in Havenith sta v svojih raziskavah udobja pri nošenju delovnih oblačil ugotovila, da na povečanje ventilacije oblačila pomembno vplivata zračna prepustnost tekstilije in dizajn oblačila [15]. Največ študij je bilo narejenih v povezavi s proučevanjem koeficienta toplotnega prenosa skozi oblačilo v odvisnosti od spremembe telesne drže, intenzivnosti gibanja osebe in zraka (vetra) v okolju. Koeficient prenosa toplote izhlapevanja ali indeks prepustnosti je definiran z razmerjem Lewis [20]. Vendar je dokazano, da razmerje Lewis velja le v umirjenih vetrovnih razmerah [21]. Postopek ocenjevanja, ki temelji na podlagi študije [22], za izračun ventilacije s pomočjo oblačila upošteva ventilacijo, ki je potrebna, da se ves proizvedeni znoj odstrani s površine kože na zunanjo stran oblačila. Tako se ohranja nizka vlažnost kože in doseže želeno udobje. Vpliv ventilacije na toplotno udobje med nošenjem oblačila je odvisen od številnih parametrov, slika 1. Preglednica 1: Primerjava metod merjenja mikroklimatskih razmer [16] Table 1: Comparison of methods for microclimate conditions measuring [16] Authors Crockford [9] Reischl Dukes-Dobos [11] Lotens Havenith [12] Measurement Air exchange rate and microclimate volume Local ventilation: air exchange rate; air speed Average total ventilation Units of ventilation l/min l/min; m/s l/m; m3 Allows calculation of vapour resistance Yes Yes Yes Complexity More complex Simple More complex f b Openness of garments for ventilation ■_V C Narrow T-shirt ) ( Wide T-shirt ) (Wide T-shirt with mesh " Tendency of Physical Raw material Constructions sweating activity composition of textiles T ¥ 1 ¥ PERSON TEXTILES FOR CLOTHING Slika 1: Vpliv ventilacije na toplotno udobje med nošenjem majic Figure 1: Effect of ventilation on thermal comfort while wearing T-shirts Ljudje s povečanim izločanjem znoja si že pri nizkih telesnih obremenitvah v različnih okoljskih razmerah nenehno prizadevajo, da bi dosegli želeno toplotno udobnost v oblačilu. Ugotovljeno je bilo, da pri raziskovanju vpliva ventilacije oblačila med nošenjem do zdaj še ni bilo zaslediti študij, ki bi povezovale dizajn oblačila in surovinsko sestavo kot pomembna Preglednica 2: Osnovne lastnosti uporabljenih pletiv Table 2: Basic properties of used knitted fabrics dejavnika za vplivanje mikroklimatskih razmer na toplotno udobje. Ker se ustrezno toplotno udobje pri nošenju oblačil lahko doseže s pravilno izbiro tekstilij in z ustreznim dizajnom oblačila, ki sestavljajo oblačilo, je v okviru tega prispevka raziskan vpliv surovinske sestave pletenin kot najpogosteje uporabljene tekstili-je za športna oblačila in dizajna majice na ventilacijo med nošenjem oblačila. 2 Metodologija Raziskava je potekala v treh fazah; najprej so se vrednotile toplotne in sorpcijske lastnosti izbranih pletiv, temu sta sledila izdelava majic in testiranje toplotnega udobja osebe med nošenjem majic v realnih razmerah. Za testiranje je bilo izdelanih osem moških športnih majic, ki so se razlikovale po vrsti uporabljenih ple-tiv (preglednica 2) in konstrukciji kroja (slika 2). Za testiranje vpliva vrste dizajna oblačila na toplotno udobje zaradi učinka ventilacije sta bila iz vseh treh pletiv izdelana širok in ozek model moške športne majice, iz pletenin oznake KF-1 in KF-2 pa se je še dodatno izdelala majica v širokem modelu z všitim mrežnim vstavkom (KF-4) v podpazduhi za večji učinek ventilacije, slika 2. CLIMATIC CONDTION Air temperature (Ta) Relative Air humidity (RH) Wind velocity (v) Ta RH v Ta RH v Ta RH v Cut of a garment \_ Code of fabrics Knitting samples Type of weaves Raw material composition Mas per unit weight (g/m2) Density (cm-1) Thickness (mm) Course Wale KF-1 Hi right - left 72.14% polyester, 24.04% cotton, 3.82% elastane 236.0 20 13 0.763 KF-2 ■ right - left 73.06% cotton, 21.12% polyester, 5.82% elastane 260.0 20 16 0.927 KF-3 right - left 93.20% cotton, 6.80% elastane 180.0 22 17 0.447 KF-4 ■ til 100% polyester 154.7 25 18 0.487 O o The front part The back part Narrow and wide T-shirt Ü OO The front part The back part Wide T-shirt with mesh O Parameters Body measurement (cm) T-shirt Narrow model (cm) Wide model (cm) Breast 114 116 124 Belt 107 107 115 Hips 115 115 123 Upper arm volume 33 33 37 Lenght of sleeves - 28 28 Lenght of T-shirt - 70 70 Model raziskave vpliva surovinske sestave in dizajna oblačila na toplotno udobje moških športnih majic je prikazan na sliki 3. Za določitev toplotnih in sorpcijskih lastnosti pletenin so bile merjene naslednje lastnosti: toplotna prevodnost po standardu ISO 5085-1:1989 [24], pretok vodne pare (WVP) po standardu BS Slika 2: Tehnična skica in krojni deli moških športnih majic Figure 2: Technical drawing and patterns of sports T-shirts for men Osnovni kroji so bili izdelani z računalniškim programom Optitex PDS [23], dodatek za udobnost pri ozkih majicah je bil 2 cm, pri širokih pa 10 cm. Poglobitev vratnega izreza in rokavnega izreza je bila 4 cm in je bila za vse majice enaka. Osnovne telesne mere testne osebe in končne mere izdelanih testnih oblačil so podane v preglednici 3. Preglednica 3: Osnovne telesne mere testne osebe in mere majic Table 3: Basic body measurements and dimensions of T-shirts Slika 3: Načrt raziskave Figure 3: Research model 7209:1990 [25], sposobnost zadrževanja vode (WRV) po standardu DIN 53184 [26] in prepustnost zraka (Q) po standardu DIN 53887 [27]. V raziskavo je bila vključena ena oseba, da bi ugotovili učinke in interakcije med surovinsko sestavo uporabljenih pletiv in dizajnom športnih majic na ventilacijo oblačila pri nošenju. Ker je bila količina izločenega znoja pomemben merjen parameter, na podlagi katerega se je ugotavljal učinek ventilacije oblačila, je bil za testno osebo izbran mlad moški, ki ima izrazito nagnjenost k potenju, star 37 let, s telesno težo 100 kg in telesno višino 188 cm. Testna oseba se je za vseh osem modelov med nošenjem gibala po ravnini 40 minut s hitrostjo 5 km/h, ki je po standardu vrednotena kot lažja obremenitev. Ker gre za osebo z izrazito nagnjenostjo k potenju, ni bilo potrebe po povečevanju obremenitvene aktivnosti. Skupni metabolizem testne osebe je bil izračunan po standardni metodi [28] in znaša 303,33 W/m2. Vsaka majica je bila testirana dvakrat. Testna oseba je med testiranjem nosila še hlače iz bombaža, športne bombažne nogavice in copate. Klimatske razmere med izvajanjem poskusa, o katerih nam je podatke posredoval Hidrometeorološki zavod v Banjaluki v Republiki srbski (Bosna in Hercegovina), so bili: temperatura zraka 17,1-21,7 °C, relativna vlažnost zraka 63-82 % in hitrost vetra 0,5-1 m/s. Klimatski parametri, kot so temperatura, vlažnost, hitrost in gibanje zraka ter toplotno sevanje, so se nenehno spreminjali neodvisno drug od drugega, zato se je skupni učinek posameznih dejavnikov toplotnega okolja na testno osebo določil z efektivno temperaturo,Tef po enačbi 1 [29]: Tf = 37 - 1 0,68 - 0,14 RH 100 1 (37 - T) - 0,29 ■ Ta ■ (1 RH 100 (1) v 0,75 1,76 + 1,14 ■ kjer je: Tf - efektivna temperatura (oC), RH - relativna vlažnost zraka (%), v - hitrost gibanja zraka (m/s) in Tv - temperatura zraka (oC). Toplotno udobje med nošenjem testnih majic se je vrednotilo na podlagi mase izločenega znoja, kot fiziološki parameter osebe in mase v majico akumuliranega znoja, kot parameter sorpcijskih lastnosti pletenine in subjektivne ocene udobja. Količina izločenega znoja se je določila na podlagi razlike mas testne osebe brez oblačil pred začetkom in po končani telesni aktivnosti, medtem ko se je količina v oblačilo absorbiranega znoja določila na podlagi tehtanja majice pred telesno aktivnostjo in po njej (ISO 10551) [30]. Količina izločenega in v majico akumuliranega znoja je bila izračunana na podlagi enačb 2-4: (2) + (mo2 - mo1) (3) Esw = mez + Wsw (4) kjer je: Esw - masa izločenega znoja (g), Wsw - masa v majici akumuliranega znoja (g), Esw = mt2 - mt1 Esw = mez mez - masa izparjenega znoja (g), mt1 - telesna masa gole osebe pred testiranjem (g), mt2 - telesna masa gole osebe po testiranju (g), mo1 - masa oblačil pred testiranjem (g) in mo2 - masa oblačil po testiranju (g). Na koncu vsake telesne aktivnosti se je ocenjeval še subjektivni občutek testne osebe toplotnega udobja pri nošenju vseh majic na podlagi vprašalnika in ustreznih lestvic, z modificirano metodo po standardu ISO 10551: 1995 [31], preglednica 4. Testna oseba je bila pred začetkom testiranja natančno seznanjena z izpolnjevanjem vprašalnika. 3 Rezultati z razpravo Rezultati raziskave so razdeljeni v naslednje sklope: - vrednotenje toplotnih in sorpcijske lastnosti uporabljenih pletiv, - vpliv surovinske sestave in dizajna majice na količino izločenega in absorbiranega znoja in - testiranje toplotnega udobja osebe pri nošenju majic v realnih razmerah. Preglednica 4: Vprašalnik za subjektivno ocenjevanje toplotnega udobja Table 4: Questionnaire for the subjective assessment of thermal comfort ) a) Thermal feeling Q: How are you feeling now? A: -4 (very cold) to +4 (very hot) b) Thermal comfort Q: How would you describe your current thermal comfort? A: 0 (comfortable) to +4 (extremely uncomfortable) c) Thermal preference scale Q: Please state how you would prefer to feel now? A: -3 (much cooler) to +3 (much warmer) d) Personal acceptability of of the current heat conditions Q: How do you judge the local climate on a personal level? A: 0 (acceptable rather than unacceptable) to 1 (unacceptable rather than acceptable) E) Personal tolerance of the thermal environment Q: How do you tolerate the current climatic conditions? A: 0 (perfectly bearable) to 4 (unbearable) F) Degree of the skin humidity Q: How sweaty your skin is in the certain parts of the body? A: 0 (dry) to 4 (very wet) 3.1 Vrednotenje toplotnih in sorpcijskih lastnosti pletiv Rezultati merjenja parametrov toplotne prevodnosti, zračne prepustnosti in pretoka vodne pare so podani v preglednici 5, sposobnosti zadrževanja vode pa na sliki 4. & > 35 30 * 25 g 20 I 15 C > > o o o iž ra ra ra •s ca _Q .a CN 5 i CN 5 CO 5 i CN 5 cn 5 Slika 5: Količina v majico absorbiranega znoja Figure 5: The amount of absorbed sweat into T-shirt Majice, ki so bile izdelane z najvišjim odstotkom bombažnih vlaken, 93,2 % (KF-3), so imele pri širokem modelu (M2-white) nižje vrednosti absorbiranega znoja kot majice ozkega modela (M1-white), slika 6. z večjim odstotkom poliestrskih vlaken (72,14 %) pa se pojavi pri primerjanju ozkega in širokega modela nasprotni učinek, ozki model ima manjšo sposobnost absorbiranja znoja kot široki. Rezultati znova pokažejo, da všita mrežica pomembno poveča ventilacijo med telesom in oblačilom in se tako koža hitreje suši, posledica pa je nižja vrednost v majico absorbiranega znoja, slika 7. Tak učinek je še posebno pomemben pri povečanih telesnih aktivnostih. Slika 6: Ozek (levo) in širok (desno) model bele majice Figure 6: Narrow (left) and wide (right) model of white T-shirt Do enakih ugotovitev pridemo pri majicah, izdelanih iz pletenine KF-2, ki imajo tudi večji delež bombaža, 73,06 %. Do nižjih vrednosti absorbiranega znoja pridemo tudi pri širokih modelih majic, ki imajo v podpazduho všito mrežico za dodatno ventilacijo, ki je pripomogla k hitrejšemu izparevanju in s tem sušenju kože. Pri majicah iz pletenine KF-1 Slika 7: Mrežica, všita v podpazduho Figure 7: Mesh sewn into the armpits Na podlagi teh analiz sklepamo, da na količino absorbiranega znoja v majicah učinkujeta surovinska sestava in dizajn majice. Vpliv dizajna majice na ventilacijo pri nošenju majice se kaže v količini iz-parjenega znoja s površine kože skozi majico v okolje. Pri ozkih majicah izparevanje znoja poteka skozi pore med nitmi v pletenini, ki so zaradi oprijetega modela majice večje. Prav tako ima pri ozkih majicah izparjeni znoj krajšo difuzijsko pot od površine kože do oblačila in na koncu do okolja. Zato obstaja manjša možnost za nastajanje neugodne mikrokli-me kot pri širokih majicah. Iz danih rezultatov je tudi jasno videti, da ima dodatna ventilacija v predelu podpazduh velik pomen na sušenje telesa in s tem za količino znoja, absorbiranega v majico. 3.3 Testiranje toplotnega udobja pri nošenju majic Na količino izločenega znoja poleg telesne konstitu-cije vplivajo tudi okoljski parametri. Korelacija med efektivno temperaturo in količino absorbiranega znoja je bila ovrednotena na podlagi efektivne temperature (enačba 5), temperature zraka (Ta), relativne vlažnosti zraka (RH) in hitrosti vetra (v), dobljenih 5 0 od Hidrometeorološkega zavoda Banjaluka v Republiki srbski (Bosna in Hercegovina), za obdobje izvajanja meritev, slika 8. o 30 25 "o 5 ,