Št. 6. V Goriei, v soboto due 21. jauuvarja 1905. Letnik VII. Izhaja vs;i torek in sohoto oh 11. m i |in'ilpi)|(lu«' /a int'slo ler nl, H. uri pcif . za dežMo. Ako pwlt* n;i t;i iliirva praznik i/.iil*1 , ulica Wtturini li. 31. 9. l)opisej> nasloviti na ureduiätvo, o^lasf in naroOnino pa na upravniStvo >(jioricf«. Oglusi se računiju po petit- vrstah in sicer ako sc tiskajo 1-kral po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se vcökrat tiskajo, raču- nijo an po pogodbi. Izdajutelj in odgovorni urednik Josip Itfarušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. Maruäiö). QBÖINSKI RED za pohneženo grofouino Gorisho in Gradiško. (Daljo.) § 42. Starešinstvu pripada nadalje: 1. določiti sedež občinskemu uradii ; 2. voliti županstvo ; 3 podeljevati domovno pravico v mejali določil zakona z due 3. de- cembra 1863, drž. zak. štev. 105, in zakona z due 5. decembra 1896, drž. zak. štev. 222, in sprejemati častne občane (§ 8.); 4. izvrževati pravico zavetništva ali predlaganja, odnosno podeljevati ustanove, pripadajoce občini; 5. sklepati glede izgona tujcev iz oh- čine v smislu § 10. § 43. V kolikor oskrbovanje dolo- renih opravil krajevne policijc iz višjih državnih ozirov vsled zakona ni po- verjeno vladnim organoni, sine stare- šinstvo v mejali veljavnih zakonov iz- dajati red krajevne policije, obvezen za ves občinski okoliš, in zažugati pre- stopnikoni istega globo do 20kron, ali pa kazen zapora do 48 ur. Starešinstvo je dolžno dovoliti za naprave in uredbe, potrebne za izvrše- I vanje krajevne policije, tudi potrebna denarna sredstva ter je odgovorno za vsako opustitev, s katero bi v tern oziru ' knj zakrivilo. I § 44. Starešinstvo inora obračati svojo posebno pozornost na preskrbo- vanje ubožcev. Ako ne bi za to za- došcala sredstva obstoječih dobrodelnili ' in ubožnih zavodov in zakladov, mora ' starešinstvo preskrbeti manjkajoči znesek ter ustanoviti, kako se ima isti upo- ' rabljati. § 45. Starešinstvo izbere izmed ob- Čanov zaupnike za poskus poravnav med spornimi strankami. PodrobnejŠa določila tega zavoda ustanovi deželen zakon, ki se izda v smislu določil zakona z due 21. sep- teinbra 1869, drž. zak. štev. 150. § 46. Starešinstvo je dolžno dajati mnenja, katera zahteva politična okrajna oblast ali pa v zadevah lastnega področja ohčine deželni odbor. J? 47. Starešinstvo razsoja o pri- tožbali proti odločbam županstva o pred- nietili lastega področja občine. § 126. določa, v katerih slučajih inia razsojati o takih pritožbali okrajna Polilična oblast. ! ülede pritožb o predmetih lastnega področja občine veljajo sledeča določila : Vsaka županstvena oziroma žu- { Piiuova odredba se more izpodbijati Potom pritožbe na starešinstvo. I Zupanstvene oziroma županove od- , redbe, ki zadevajo koristi cele krajevne i °l)čiiie, celih davčnili občin ali celili Vrst občanov, se bodo morale javno raz- j glasiti na občinski deski in po krajevni navadi vsake občine. Županstvene oziroma županove od- redbe, ki zadevajo koristi posameznili občanov, se prijavijo prizadetim osebam v pismeni obliki z razlogi. Pritožbe, naslovljene na starešiustvo se bodo morale predložiti v dobi 14 dnij, začenši od dneva, sledečega razglasitvi oziroma vročitvi izpodbijane odredbe, v roke župana. V vsakem javnem razglasu oziroma vročilu prizadeti osebi, ki se zadeva od- redbe starešinstva ali župana, se mora izrecno poudariti dopustnost pritožbe, ter rok, v katerem, in oblast, na katero se ima podati. Župan bode dolžan, predložiti naj- dalje v enem inesecu dotično pritožbo občinskemu starešinstvu v razsodbo. § 48, Starešinstvo nadzira poslo- vanje županstva in uprave občinskih zavodov. V to svrho in da se nadzirajo ob- činska podjetja in dajajo mnenjn in na- svete v občinskih zadevali je isto upra- vičeno postaviti posebne komisije. K takim komisijam sme pritegniti zaupnike tudi izven svoje srede. I Starešinstvo je dolžno večkrat v letu blagajnico pregledati. To pregle- | ' dovanje bo izvrševala posebna komisija, določena v tretjem odstavku § 49. ter ! se napravi o izidu pregledovanja po- seben zapisnik. § 49. V vsaki občini se ustanovi posebno občinsko blagajništvo in knji- govodstvo po sledečih določilih: 1. V vsaki občini postavi stare- , šinstvo blagajnika, kateremu se bode | smelo poveriti, izven blagajniških poslov, ' tudi občinsko knjigovodstvo. Kedar se občinsko knjigovodstvo ne poveri blagajniku, bode je izvrševal ' občinski tajnik. | Posel blagajnika se ne da zlagati s poslom župana. i 2. Blagajnik oziroma občinski kuji- ' govodja bode dolžan imeti na redni raz- ' vidnosti rokove, v kojih zapadajo ob- ' činske terjatve, dajati jih pravilno iztir- ' jati, ko zapadajo, ter poročati županu ' o vseh terjatvah, ki ne bi se ob do- ' ¦ spelosti mogle izterjati. I Blagajnik oziroma občinski knjigo- ; vodja bodeta pod neposrednim prigledom župana, kojemu bodeta tudi odgovorna ) glede natančnega poslovanja. j I 3. Občinskemu starešinstvu pripada posebno nadziranje blagajničnega po- ' slovanja. | i V to svrbo starešinstvo ustanovi posebno komisijo za prigledovanje bla- ] ' gajniškega poslovanja. Ta komisija se ! sestavi iz treh članov, od kojih bode 1 mogel biti jeden tudi izven starešinstva. Komisija se ustanovi s tem, da iz- voli lastnega predsednika ter bode skle- pala z nadpolovično večino glasov. Komisiji bode ualoga, da naznani županu ali naravnost starešinstvu vsak nered v blagajniškem poslovanju, kakor liitro ga zapazi. 4. Občinska blagajna bode izpla- čevala le vsled pismenega nakaza žtipana. 5. 0 predpisili dobodkov iu izdat- kov se bodo vodile posebne knjige po obrazcu, katerega v to določi deželni odbor. 6. O prejemkih in izdatkih občinske blagajne se bodo morali voditi posebni dnevniki po obrazcu, katerega predpiše deželni odbor. § 50. Starešinstvo se shaja po po- trebi; najmanj pa enkrat vsake tri mesece na sedežu občinskega urada. Župan ali, v slučaju zadržka, nje- gov namestnik sklicava zbor. K vsakemu zborovanju starešinstva se bodo morali povabiti vsaj 48 ur po- prej vsi starešine, priobčivši jiin predmete, ki se imajo pretresovati. Vabilo se vroči skupaj z dnevuim redom starešiuam osebuo ali, v slučaju njih odsotnosti, členu njili družine. V posebnih slučajih se bode moglo sklicati zborovanje starešinstva tudi nuj- nim potom, ne da bi bilo treba vročiti vabila 48 ur poprej, a v tem slučaju se bode moralo v povabilu izrecno navesti le-to določilo zakona. Zbor, ki ni bil sklican po tu ob- razloženih pravilih, je nezakonit in stor- jeni sklepi so ničevni. Vsak starešina, ki bi bil zadržan i udeležiti se seje, je obvezan to, sporočiti . pravočasno ustno ali pismeno županu, v svrho, da more le-ta povabiti dotičnega namestnika v smislu § 20. I Župan mora sklicati starešinstvo I vsakikrat, kedar to zahteva vsaj ena tre- ' tjina starešin ali okrajna politična oblast (v kojem slučaju mora ista navesti isto- I časno predmet, ki se ima pretresovati), i ali deželni odbor v predmetu, zadevajoče . v lastno področje občine. 1 § 51. Starešiustvo ne more sklepati, ako nista prisotni vsaj dve tretjini sta- I rešin, ki so bili sklicani v smislu § 50. | Izvzet je le slučaj.da so bili sta- • rešine v drugo poklicani, pretresovat isti predmet, pa niso prišli v zadostnem šte- I vilu, in se to ne da pppolniti z namest- I niki, katere je pri drugem sklicanju treba povabiti istočasno s starešinami. I Kedar se starešine v drugič skličejo I oziroma povabijo namestniki, mora se ta določba izrecuo omeniti. I V tem slučaju bode sklep veljaven, J da le ni število prisotnih manjše od po- 1 lovice starešin. Župan ima pravico obsoditi vsa- kega starešino ali namestnika, ki ne bi prišel k temu drugemu zborovanju in ne bi mogel svoje odsotnosti opravičiti, v globo do 20 kron, ki gre v občinsko blagajnico. V enako globo sme obsoditi župau one starešine, kateri se niso brez telituih razlogov udeležili dveh zaporednih sta- rešinstvenili zborovanj, ali kateri niso naznanili županu dvakrat zaporedorna razlogov njih odsotuosti v smislu iu po namenu predzadnjega odstavka § 50. Gori navedene globe se izterjajo po določilih druzega odstavka § 101. Določila ustanovljajoča, koliko ima biti prisotnih starešin, da more biti žu- panstvo veljavno izvoljeno, so obrazlo- žena v občinskem volilniku (§ 37). i? 52. Kedar starešinstvo pretresa in sklepa o poslovanju kakega župan- stveuega člena ali starešine, morajo se dotičniki vzdržati glasovanja; morajo pa biti prisotni seji, če se to zahteva, da podajo zaželjena pojasnila. Morali pa se bodo odstraniti za glasovanja. $ 53. Vsak čleu županstva in sta- rešina se mora odstraniti, če se predmet posvetovanja iu sklepanja tiče njegovih zasebnih koristi ali onih njegove žene ali koga njegovih sorodnikov in sokrv- nikov v prvem in drugem kolenu. Ako se na ta način odstrani toliko starešin, da ne ostane več zakonito šte- vilo za veljavno sklepanje, in ako se to zakonito število iz istega razloga ne more doseči niti s tem, da se skličejo namestniki namesto prizadetih starešin, predloži se dotični predmet v sklepanje deželnemu odboru. § 54. Župan, ali v slučaju zadržka njegov namestnik,predseduje starešinstvu, in vsaka seja, v koji ne bi se ravnalo tako, je neveljavna. Predsednik otvarja in zaključuje seje, vodi pretresovanje in vzdržuje red v zboru. § 55. Da bo sklep veljaven, treba je nadpolovične večine glasov vseh pri- sotnih strarešin. Predsednik glasuje samo v slučaju enakosti glasov, ter odloča s svojim glasom. Glasuje se ustno; ako se predsed- niku zdi, more se glasovanje vršiti s tem, da starešini vstauejo ali obsede, ter, če se glasovanje tiče volitev ali imenovanj ali osebnih zadev, vrši se isto z glasovnicami. § 56. Seje starešinstva so javne; toda na predlog župana ali treh starešin se sme izjemoma skleniti, da se izključi javnost; nikdar pa ne za one seje, v katerih se pretresajo proračuni, računski sklepi vin občinski inventarji. Če bi si poslušalci dovoljevali mo- titi posvetovanje in svobodo starešinstva, LISTEK. Ob Hublju. Povest. Spisal J a n k u U r a t i n a. (Dalje.) - No, Jakob, pameten bodi, pa tu 'toaš za žganje. Pa če boš kaj Rospo- ^'öno iz tovarne videl, reci, da je oni 8'epar, da slabo misli o njej, da jo bo °peharil. —• Ja, jo bo tudi, če vi gospod ho- ele> jo bo. Pa za žganje bodete dali, za žKanje. — Na, stisnil mu je denar v roko n °ni se je opotekaje pobiral v hiSo, Ze' palieo in nato že krevsal proti trgu. Tarn v noinSkim Gradcu No kilnarco inian» — — Hripavo je hreščala pesem iz Fi- dove8» grla, a Ričl je ni več aliäal, za- v°'jno je korakal nazaj proti tovarni. Kaj pa je tain? — a na bnri a> Ti vrag ti, kako bi ju lahko malo P^P'aäil, čakaj, pa poaluäajmo — hm, opa- 1 H »la nekaj — a za štiri dni, tu na rvi — a vraga, dobro, dobro. Ričl je govoril sam se sabo po- navljaje beaede, ki jih je vlovil 8era od brvi. — Onadva sta ae razäla in Ričl je po- čaai atopal proti atanovanju. Pri večerji je goapodar pravil o nekem vporu delavcev na Ograkem in ae dokaj nepovoljno izrazil o ljudeh, ki še vedno na tak način izkoriščajo nižje delavBke sloje, da jim ne dajo niti naj- zaaluženejaega plačila. — Kam bomo prišli tako? Glejte naše delavce, vsi radi delajo in öe tudi jim plačam malo več, vaeeno imam veö dobička, kakor če bi pri plaöilu atiskal. Riöl je malomarno pripomnil nekaj o izobražencih in nižjih alojih, ki niao to» kar goapod, ergo ae jim že sedaj godi predobro. — No, sem radoveden, koliko čaaa bi oatali pri vaa? — Jaz bi jim pokazal čiato dru- gačno disciplino, jaz. — Vi Beveda, aicer pa ima ljudatvo čisto prav, da pretepe take-le puhleže^ ki ne vedo dosti več kot oni, a ae ho- čejo vendar noaiti, kakor bi bili oni re- Boljini gospodarji. Fani je umolknila, a tudi Riöl si ni upal nič odgovoriti. — Puhleže, kaj — hm, puhleže; rad bi bil odgovoril trdo, pikro, a ni älo in tudi <5e bi bil mogel, ai ni upal. Spomnil se je svojega načrta: äe enkrat poakuai — potem pa naj pride kar hoče. — Goapica, ste se pač le äalili, dejal je čez nekaj časa. — Raj? Šalila? Jaz se ne äalim, jaz poyem to, kar mialim, Sale t takih stvareh ne poznam. Riöl jo grizel brke, goapa Raumova je pogledala po strani höerko, öeä, puati ga, aaj vidiš, da bo jezen. Goapod Raum se je poglobil t Hate in kurze, a Fani je prineala iz omare knjigo in zaöela öitati. — Ja, goapod Riöl, dejal je goapodar ter odložil list, je paö tako. Jaz te atvari poznam, vi ste še mladi. Ko aem priäel jaz v ta kraj, aem bil to, kar vi, a z de- lavcem sem mislil drugače kot vi. Sam sem preatal dosti in öutil aem, kako je drugim. Ta sem dobil ženo, dobil do- movino in niö mi ni žal po naših go- ratih Alpah. In nikdar nisem čutil sot- raštva v sebi do tega naroda, öetudi ni moj — paö pa ga rnoram Ijubiti, ker mi je dal vae, kar imam. Dandanes ne gre yec tako, kot nekdaj. Treba je raöunati z maao, treba je pomialiti, da je delavec tudi ölovek, da ni stroj. Jaz aem bil vedno na tem staliäöa in Bog je bla- gOBlovil delo mojih rok, ne smem Be pri- toževati. Socijalno vprašanje trka dan- danes vedno bolj na vrata, a reSuje ae ga veöinoma krivo. Delavee je veökrat zapeljan, sam ne ve, kaj hoöe pravzaprav, a delodajalec ga navadno le molze in molze. Vidite, to ne gre. Goapodar mors biti ölovek, mora spoznavati to, da niao samo viäji sloji, ki radi žive, ampak tadi nižji. In ti nižji bo z malim zadovoljni, z malim. Koa kruha in koäöek mesa — in to Ijudstvo vam je hvaležno — — (Dalje pride.) ima predsednik pravico in dolžnost, da po brezuspešuem opominjenju na red, ukaže izprazniti za poslušalce namenjene proslore. § 57. O storjenih sklepili se inora sestaviti zapisnik, katerega podpišejo predsednik, dva starešini in zapisovalec. Zapisniki se bodo morali hraniti v občinskem arhivu. Vsak občan sme pregledati zapis- nik javnih sej, kakor tudi poskrbeti si na svoje stroške prepis zapisnika. (Dalje pride.) K novEimi občinskemu redu. 1 z Š c ni p a s a. II. „Naprednjakom" ni po volji, da se narod temeljito zttnima za novi občinski red. Poaebno jih boli postopanje vodite- Ija „liberalcev" v deželnem zboru, zato ga umivajo in zagovarjajo kakor že nio- rejo. Obenem občineki red bvalijo in grajajo, zagovarjajo predlog svojega vodi- telja za „en bloc", a obenern valijo od- govornoat na „klerikalce", čež, da oni niso preprečili glasovanja. „Naprednjažki" list akuäa malce zavito zagovarjati celö nove določbe o tajništvu, in potem po- božno zavija oči invzdihaje: „Klerikalci bi He danes imeli najmanj pritoževati proti novemu občinskernu redu, ker bi s tern sedanja klerikalna odbornika dobila preeejšno oblast tndi nad naprednimi občinami." — „Naprednjaki" so se pri novem občinakem reda ujeli v lastno past, katero so nastavili drugim. Vedeli so prav dobro, da občine žele * popravo občinskega reda. Saj to je priznal tudi dr. Tuma že 1. 1900 v deželnern zbdru. Ker so tedaj dobro vedeli, da je obča želja, da 86 popravi občinski red, bo ho- teli tu narediti sebi dobro kupčijo. Računali so tako-le: Rlubovi poslanci niso zadovoljni b predloženim načrtom občinakega reda. Občine si ga pa žele. Dajmo ga jim mi, in pridobimo si vae občine. — Vedeli so, Baj je bilo očito, da bodo „klerikalni" poalanci zahtevali mnogo poprav na predloženem naörtu občinskega reda. Saj jim je to posianec Grča v pravnein odseku doloöno pove- dal. Zahteval je tain raznib poprav in je deloma irnel vapeh s svojimi predlogi. V prvotnem načrtu je irnel § 2. zraven aedanjih treb odbtavkov še četrti, z besediJom: „V dobah, v kojih ne bi zboroval deželni zbor, zamogla He bode vsled razlogov, označenih v drugem od- stavku in z omejitvijo, obrazloženo v treljem odatavku tega pa rag rasa, tauka- zati združitev dveh ali več županij v jedno aamo županijo potom sklepa dež, odbora, kojemu bode treba izpoalovati Najvišje potrjenje.M — Podoben odatavek je imel ludi S 3. glede razdelitve župa- nij. — Pri ten dveb odstavkih, ki sta čez V8O inero dajala dež. odboru nad občinami moč, je dosegel poal. GrÖa svoj namen, namrec da sla se črtala. Vpra- šajte pa dr. Tamo, naj vain pove, kako je on zagovarjal antonomijo občin 1 Rot mo2, ki ae ne sramuje svojega deteta, vain bo odkrito povedal, da on zagovarja oblast deželnega odbora nad občinami, in radi tega je tudi vselej v tern amiala glasoval, lako pri zgoraj omenjenih pa- ragraiih, kakor pri vsaki drugi priliki, kjer je älo za nadoblasl deželnega od- bora. Njegov list ma dela očitno krivico, ako ga zagovarja v nasprotnem amislu. Goapod doktor si misli, da prej ali slej zopet pride v deželni odbor, in takrat bi iiiu novi občinaki red dobro služil. Družil in trgal biobčine po svojem okusu, in 8 pomočjo od deželnega odbora od- visnih tajnikov bi imel vajeti v rokah, in komandiral bi, da bi bilo veselje. To namero razodeva tadi njegova „Soča" v zgoraj navedenem atavku precej odkrito. Ko po sebi meri brae, aodi, da ludi ,,kle- rikalci" mislijo le na gospodstvo in ati- akanje naaprotnikov, da jim ni mar bla- gor občin; zato pravi, da „klerikalci" bi se danes imeli najmanj pritoževati proti novemu obeinskemu reda, ker bi s tern aedaj „klerikalna11 odbornika dobila pre- cejšno oblast tndi nad „naprednimi" ob- &naoaj. Pri raznih drugih paragrafih, ker niso bili sprejeli preminjevalni predlogi, je pa naS za^lopnik napovedal predloge manjšine. Dr. Tuma je torej dobro vedel, da bodo slovenski klubovi poslanoi v dož. zboru stavili razne predlogo. da zboljšajo predloženi načrt občinskega. reda. Da se pa to ni moglo zgodili, nastopil je dr. Tuma s svojim predlogom „en bloc". OČitno je torei, kdo je zakri. il ponesre- čeni novi občinski red. Tudi Labi bi bili rajše glaaovali za premembo, nego pu- stili paBti ves načrt občinskega reda. Vpraäajte le dr. Maranija, in povedal vam bo, da bi ae bil udal v premembe, a vse je preprečil, vb6 akazil „liberalni" vodi- telj. Dr. Tuma je poprej res tudi katero besedo rekel zoper občinski red, toda ne radi vaebine, ampak le radi slovenske pre- stave. Le vpraäajte ga, in povedal vain bo, da njemu ni bilo mari za aulonomijo občin, ampak le za slovensko prealavo, „da bode v vsakem oziru uzorno delo." S prestavo ae je rea pečal. Tudi „Soča" temu pritrjaje in povdarja o tern n^egovo zmožnost z razlogoin, „ker je odvetnik." Pravi narnreč: „Pa tudi v pravnem od- aeku, kjer aedita izmed Slovencev na- predna poalanca dr. Treo in dr. Tuma in klerikalni posianec Grča, je alonelo glavno delo, kakor ae po sebi razume, pri uredilvi slovenskega prevoda, na ra- menib prvih dveh, ker ata odvelnika." Kor je odvetnik! 0 „Soča", kako poni- žuješ ti avojpga uzornika ! Ker je odvet- nik, zato je alonelo na njegovih ramah glavno delo, kakor ae samo po sebi ra- zump, pri nreditvi 8lovenskega prevoda. Goapod doktor, le zahvalite ae avojemu zagovorniku za ta poklon, Zato vendar niste ätudirali in postali odvetnik, da bi na vaäih ramenih slonelo glavno delo pri ureditvi alovenskega prevoda! Kaj se res niste brigali za drugo, nego za pre- vod? In da ate tndi drugim, ki ho hoteli poprave, njihov namen onemogočili, ste predlagal sprejetje občinskega reda „en bloc". In konečno, kdo zahteva, da naj z večino glasov, z glaaovi Lahov in vaäih, sprejeti občinaki red res obvelja? No, to zahteva vaSa „Soča", pižoč: rtOpozarjamo naše občine, naj se ne prenaglijo s skle- pi, za kakoršne danes agitira „Gorica". Dr. Tuma je v zboru onemogočil poprave, njegov zagovornik pa v „Soči" zadržuje proteste občin, da bi tako vza- jemno dr. Tuma in „Soča" se veselila sankcije vsem občinam nasprotnega ob činskega reda. Dop isi. I/ Dornberaa. Ona nesrečna morilka svojega nezakonakega otroka, o kalcri j — (Konec.) 3. Glajenje brad« in pomembno ki- manje je pri sejah glavno opravilo — trdi dalje jurist. Človeče, ki ni bilo še nikdar pri kateri atarejšinstveni aeji, fantek, ki so mu komaj za^ele porajati mi^je dlake, govori o glajenju brade, kakor da bi bilo to kaj posebnega. Na njegovo trditev: ,,Če predlaga kdo kaj badalastega ter s k r a j n o n e- u m n e g a, tedaj si naši izkušeni ob- činnki očetje gladijo avoje posvečene brade v znamenje popolne zadovoljnosti, kakor da je bila to najmodrejäa vaeh Sokratovh mislij" — pozivljamo juriata Hrobata, da dokaže, kdaj so je kaj ta- cegH zgodilo, drugače ga imenujemo javno: b u d a 1 o, ki blebeta. tja v en dan, kakor kaka stara baba, samo za to, da ne molči. Ubogi Sokrat. Da ne bode zamogel jurist si zopet pomagati s sofistiko, priznamo res- nici na ljubo, da imamo v HtarejSinstvu res jednega moža, ki rad predlaga bu- daloati in skrajne neumnosti ; dotičnik pa ni nikdo drugi, nego oče naäega ju- rista ; sin je očetu tako zmeäal glavo, da rennično ne dela druzega, nego brodi sHino budalosti in skrajne neumnosti. Dcugi starejšine pa so toliko pametni, (Ju se budalostim in neumnoslim samo smehljajo, ker to je jedino primerno. Turej naš jurist skrbi za smeh bolj kakor kak humorističen list. 4. Kako je spravilo naäe budalo v razpravo „Kat. pol. druStvo za ajdovski okraj", nam je neraznmljivo, ako ni imel jedini nainrn udariti s tern zopet na- šega občci spo^lovanega g. župana, ka- teri je bil izvoljen predsednikom. To ne spada v naäe področje, k«-,r niniamo pri polit. druStvu nili posla, bodo že pokli- cane osebe odgovarjale, ako se jim bo zilelo umewtno. 5. KriSki tajnik je prišel na misel, ustanoviti v svetokriškem mestu gardo v čislo neinSkem duhu, z nernžko komando na stroške katastralne občine Sv. Križ. — -. Tako in jednako čveka dalje, četudi ne odgovarja resnici niti pri- bližno. Koje objedel jurist občinske može, ni mogel pusliti v miru niti obč. tajnika. V brk, ki je jurista šele poganjati zaöel, mu povenio, da ni res, da bi bil priäel na inisei uaä tajnik, "nstanoviti gardo. Ta jc i-lara več stoielij. Kar se lice duhä, prevladuje slovenski, ker drugaČ ni mogoč; le komando je nemSki, ker tak je bil vedno in povsod v naših deželah, ki so pod nemäko vlado, ker takega je zahlevalo vojno ministrntvo, dokler ostane nemški komando v avslrijski vojski. Sicer pa ho bivši vojaki, in tacih je veöina, vaj( ni le nemSki komandi, a zaradi teg« so pri vsem tern lahko vneti narodnjaki. Tudi naš jurist, ako bode potrjen vo- jakom, bode moral udati se nemžki ko- mandi, a radi tega ae bode svet šo vedno dalje vrtel. To je resnica, vso drnge so same budalosti iz glave naäega budala. Človek, ki ae ponaSa v domnf-; občini s slovensko trobojnico, a na l)u- naju, ko ho se vrli slovenski akademiki borili za pravice slovenskega jozika, je cepel kje v kakem zatiSju, boječ se pesti nemškega burša, tak človek govori pri nas o nas, da amo breznarodnjaki. Še rojeno ni bilo človeče, ki govori take bu- dalosti, ko je marsikdo izmed nas de- jansko vrSil dolžnosli pravega narodnjaka, med katere se štuli budalo, četudi ni äe pokazalo v dejanju narodnjažtva svo- jega. — Svetovna „klerikalna" ideja je imela pri preuredbi mež^ansko straže baž to- liko opravila, kakor pri preobrazbi ,.li- lozosa" Hrobata v „jurista". 0 da, tudi misel o „Sokolu" se je bila sprožila pred blizu desetletjem, doka/.ila imamo v rokah. Šlo ni, in zato se je bila opustila misel, katere izvräitve caka boljSe moči, n. pr. juristn Hrobata. Da pa isli nima pojma o sokolski ideji, po- kazal jo sam s trditvijo : „pri „Sokolih" ni nobene discipline". Ali vas ni sram take builalosti? Jednako vrednost, kakor ima sodba o sokolstvu, ima tudi o naših „castnikih", ker bode moral jurist se Se mnogo potiti, poprej ko bode zamogel soditi o zmožnostih in znanju bivših pod- daslnikov. 0 tern vprasanju bi se dalo govoriti ž njim resno le, ako bode vojak; sicer je bolje, ako molči o stvareh, ka- terih ne more razumeti. Bismarka, regulacijo Vipave, rusko- japonsko vojno itd. zamore spraviti vkup le kako budalo. Dovolj o teh budalostih. Jurista Hrobata pa pozivljemo vnovif, naj dokaže svoje neresnične trditve na shodu v Dobravljah in v poročilu o shodu, sicer mu ostane na čelu pečat, kakoränega zasluži lak človek. Politični pregled. Državnl zbor. V prvi seji dne 24. t. m. bo podal ministerski predsednik baron Gantseh posebno izjavo v obliki programa. Nato bo sledila debala, ki se jo udeložijo vsi klubni voditelji in v kateri naznanijo avoje 8talii5č*e napram novi vladi. Takoj v začetku prihodnjega tedna se zberejo klubi, da sprejmejo poročila svojih vo- diteljev o konlVrencah z minislerskim predsednikorn. — Parlamentarna koniisija češkega kluba je sklicana na dan 23, plenum kluba pa na dan 24. t. in — Tudi gosposka zbornica bo imela naj- brže prvo sejo dne 24. t. m. Driavnozboröke volitve na Ogrskem. Volilna borba na Ogrskem postaja od dne do dne silovilejša. Volilni ahodi na Ogrskem se že od nekdaj odlikujejo s krvavimi pretepi nasprotujočih si slrank, ali letos bodo ti pretepi, kakor vso kaže, nadkrilili vso pretepe prejänjih volilnih borb. Žo do četrtka bilo je 35 oseb močno ranjenih, a tri osebe bile so celo ubito, a pretepi se bodo vedno bolj množili in glavno klanjei bode naj- brže 26. t. m., ko se bode vräila volitev v 246 volilnih okrajih. Iz Giilicije odšlo je že več voja^lva na Ogrsko, da vzdr iaje „red'1. Nasilni so posebno opozi- cijonalci, pa tudi vladinovci ne drž« križem rok. Volilne priprave so stopile ht v nov stadij. Bojujoče se ?sLranke se ne zailovoljujejo več z obrekovanjeni, kri- čanjein in pobijanjem oken. V Nagy Szeredi je proglasila opozicija že pred nekaterimi dnevi, da ne bo pustila libe,- ralnemu kandidatu Uozsi govoriti. Ko se je s svojim spremstvom piipeljal inimo hiše okrajnega sodnika, ustreiil je nekdo iz hiše ter smrtno ranil nekega velepo- sestnika v Dozsevem spremstvu. — V Sasdu so opozicionalci napadli liberal- nega kandidata dr. Darociyja in nje- govo sprernstvo s kamenjotn ter lezko ranili tri lib< ralce. — V Gö ö öju ho oroŽ- niki aretovali sicijalrio-Heinokraličncga kandiduta, kmela I^ü-ipüküja ter gn odvedli v njegovo prislojno obcin-). Oblast je namrec spoznala, da jo v svojom kandidatnem govoru scuval zopi'r družabni red. Padec Comb68ovega mlnisterstva. V sredo je podal srancoski mini- sterski predsednik svojo in svojih tova- riäev ostavko v roke predsednika Loubeta, ki je ostavko tudi vsprejel. Objednem je izročil Combos Loubetu tudi pismo, v katerem opravičuje svoj korak. V lei» pismu pravi Combes, da jo zaradi tega podal ostavko, ker nima v parlameii^ (Dalje v prllogi.) Prilofa „Gome" It 6. z due 21. jairaija 1905. zanesljivo vočine, kakoräno je imel pri HTojeni nastopu. Combes pravi, da se je posrečilo nacijonnustom in klerikalcem zruäiti nekdanjo večino v parlamentu, ndano njemu in njpgovi vladi. — Combes naj bi raje naravnost povedal, da si je nain zruäil večino s svojir.« framasonskim nastopom, s katerim je hotel svojo do- movino uničiti. Z uničevanjem vsega, kar diäi po verskih resnicah ter se trudi z vzdrževanjem javne morale, z naredbami, ki merijo le na to, da dajo človeškim slrastem popolnoma prOBt in neomejen razvoj, s tern se narodi in države ne osrečujejo, marveč uničujejo, in na to merilo je na Francoskem tudi Combesovo delovanje, ki je bilo popolnoma podre- jeno framasonskim načelom. Skandal francoskega poslanika v Carlgradu. „Berliner Tageblatt" poroča : Fran- coakemu poslaniku Gonstansu očilajo nelepe kupčije. Predlagal je turški vladi, da bo preprečil nabavo topov v fran- coskih tovarnah za Bolgarijo, ako mu Turčija izroči nabavo raznih potrebščin in poveri nalogo, da ji preskrbi posojilo. V Genovl so se vräile te dni obcinske volitve. KatoliSka stranka združena s konstitu njmmlci, si je priborila popolno zmugo. Nezyoda all atentat? Ko so v Pelrogradu v četrlek po starenn običaju blagoslovili vodo reke Neve in je bil pri ti slovesnosti navzoč tadi car h carico in mnogoäievilnimi dru- gimi dvornimi dostojanstveniki in Člani carske družine, pripetila se je nezgoda, ko so pričele pozdravne salve iz topov. En lop baterije, ki jo bila nastavljena pri borzi, je mesto slepo, streljal ostro, to je s krogljo. Na I'aaadi zimske palace so bile razbite na štirih oknih äipe. En redar petrograjske policijo je bil ranjen. Rusko-japonska vojska. lz Tasudjapa se poroča: Ves dan v soboto so Japonci obstreljavali naäe pozicije na levi in desni od železniške proge. Artilerijski ogenj je bil tako Ijut, kakor še nikdar dosloj. Vse kaže, da se skoro prične velika bitka ; mi smo pri- pravljeni nanjo. — 15. t. m. pa je doäla br/.ojavka: Ponoči ob 2. uri so stopili Japonci v. ofenzivo. Sprejeli smo jih z ljutim ognjem iz pušk in topov, a oni so, ne oziraje se na veliko izgube, na- daljevali naval. Naäi sprednji voji so se umaknili, hoteč sovražnika izvabiti do skrite balerije. Japonci niso opazili zvijatfe in bo ae> bateriji približali na Btr^ljaj. V tern hipu je odkrila baterija na jedva 400 sežnjev na Japonce Ijut ogenj, ob boku pa jih je prijela naäa pehota. Sovražnik se je, pustiväi na bojiaču kupe mrtvecev, v velikem neredu umaknil. To jih je reäilo, da niso bili popolnoma uničeni. Naäi voji so napravili protinapad in so potisnili Japonce iz prvotnih njihovih pozicij. + lz Sašetuna se brzojavlja: Konje- nica generala MiSčenka se je srečno vr- nila H pohoda izza hrbta japonske ar- made. Ruske izgube znašajo 300 mrtvecev in ranjencev. Ta pohod je Japonce silno vznemiril, to lembolj, ker so jim Rusi odvzeli več nego 500 vozov provijanta in ker se japonski armadi vkljub vsem naporom ni posrečilo, zajeti kozake in jim onemogočiti vrnitev. Japonci so boje, da se bi ti pohodi, proti katerim se ču- tijo popolnoma brezmočne, večkrat ne ponavljali. ¦ ¦ * Poročevalec „Daily Mail" v Port Arturju poroča, da je bil ob nekem na- padu na Port Artur eden japonskih polkov na desnem krilu odbit z velikimi izgubami. Neki reservni polk, ki naj bi bil podpiral naßkok, se je pa do zadnjega moža branil pokoriti se povelju svojih častnikov ter slediti prvemu polku v gotovo smrt. Zastonj je major vihtel svojo sabljo ter skuäal čete navduäiti. Niti en mož se ni ganil. Konečno je padel major. Šele za nekoliko öasa so šli vojaki v boj. Prisiljen napad je bil pa odbit, Vsa japonska armada je bila radi tega ve- denja osupnjena in iznenadena. Polk je moral potem za bojno črto teden dni delati vaje za kazen in sicer maräe s prt- Ijago ter je moral napadati neki strmi hrib. Konečno se je izvräil svečan 8praven čin, kjer se je proslavljalo ubi- tega majorja, a nad polkom je bila izre- Čena sramota. Ta polk so sedaj odposlali niaräalu Ojami v ojačenje. * ¦ ¦ Pariški „Matin" poroča iz Petro- 8rada, da se v kratkem sestavi Četrta ruaka armada, ki pojde na bojišče v Mandžurijo. Tako bo na bojiäcu nad pol toiljona ruskih vojakov. Domače in razne novice. Za „Solski Dom" so plačali me- sečnino za december naslednji gospodje : Leopold Bolko, del poslanec 10 K; Jak. Cebular, prosesor 2 K; dr. Josip Der- mastia 1 K; Ivan Drufovka, trgovec 2 K; Franc Finžger, okr. ä. nadzornik 4 K; Ant. Fon, trg. in pos. 2 K; Josip Fon, sodni tajnik 2 K; Miha Gabrijelčič, sodni svetovalec 2 K; Ant, Gvajz, prof. 2 K; Hedžet & Koritnik, trgovca 2 K; Emil Kavčič, dež. oradnik 2 K; Franc Kavčič, trgovec 2 K; Kokole Franc, visji davčni nadznrnik 2 K; Jernej Kopač, trg. in pos. 2 K; Anton Krušič, krojaški mojster 2 K; Josip Ličan, kn.-nadäk. tajnik 3 K; Ivan Mercina, vadn. učitelj 3 K; Gustav Novak, prosesor 2 K; dr. Ant. Papež, asistent 2 K; dr. Franc Pavletič, odvetnik 6 K; Filip Pečenko, kavarnar 2 K; Ivan Pirjevec, višji rač. svetovalec 2 K; Sve- toslav Premron, vodja 2 K; Franc Set- ničat, vodja 2 K; Franc Sivec, vadn. učitelj 2 K; Anton Šantel, prosesor 5 K; Andrej Tabaj, katehet 2 K; Josip Zornik, trgovec 2 K; dr. Franc Žigon, prosesor bogoslovja 2 K; — ter gospe in gospo- dične: Fmžger Gizela 4 K; Fon Irma 1 K; Havel Š^elanija 40 v; Hrovatin An- tonija 2 K; Kavčič Karola 2 K; Kopač Marija 5 K; Klančič Milka I K; Pavletič Berta 2 K; Papež Milena 1 K; Šantel Avgusta 1 K. Srednjošolec nabral tekom leta 400 v; vesela dražba v čepovanskem župnišču nabrala 7 K 10 y; dr. Andrej Pavlica, stolni vikar v Gorici 10 K; dr. A. Grogorčič 20 K; Josip Ivančič, kaplan v RoČinju 3 K; druStvo „Skaln»cau v Gorici 3 K; družba „Slov. beseda" v Gorici 1 K. Na obfnom zboru „Slov. katol. delavskega drnStva" v Gorici dne 15. jan. nabral odbornik Josip Soban 6 K (ravno toliko tudi za sirotišče.) Upravniätvu je došlo: Batič Ivan v Šempasu svojo letno plačo kot cerkveni pevec 4 K. Srčna hvala vsern rodoljubnim darovalcem ! Prepla^e za „Solski Dom" za S. Gregurčičevo. knjl^o „Job" so po- slali naslednji rodoljubi in dobrotniki : Zorko France, kaplan v Ljubljani 1 K 60 v; dr. Gruden Jož., ravnatelj Aloj- zijovišča v Ljubljani 50 v; Kolavčič lv., župnik v Solkanu 3 K 60 v; A. Sk v G. 80 v. Smrtna kosa. — Umrla je v Bre- ginju gdč. Erna Stres-ova, ki je pre- tftklo poletje dovršila učiteljišče v Gorici. Umrl jc v Doleuji tamošnji kurat preč. gO8p. Alojziji Gleri. Pokopljejo ga daneB popoladne ntt tukajšnjem poko- paližčn. Dr. Turna o slovenski uuiverzi. — Dr. Tuma, ki vse v6 in zna, ali pravzaprav še nekoliko več kot vse, razvija v „Omladini" svoje nazore tudi o slovenskem vseučilišču. Po njegovih mislih je slovenska univerza v Ljubljani nemogoča in edino inosto, ki bi prišlo v poštev, je Trst. Badi priznavamo, da se da o sedežu slov. unirerze še razprav- ljati, odločno pa protestujemo proti Tu- movi trditvi, da še ni mogoče misliti na slovensko univerzo, ker so naäe ljudske in srednje šole še tako nerazvite. Ali ne ve vsegavedni doktor, da smo imeli slovensko pravno fakulteto Že pred leti, ko je bilo slovensko šolstvo še manj razvito nego je zdaj ? Ali ne ve, da nismo sami krivi, da nimamo äe popol- noma razvitih slovenskih srednjih äol, marveö da je tega kriv le nam sovražni ponemčevalni sistem ? Takega razloga, kakoršni navaja dr. Tuma proti ustano- vitvi slovenske univerze, bi bili priöako- vali od naših zakletih narodnib sovraž- nikov, a nikdar ne od slovenskega po- slanca, ki se še nekako štuli za narodnega voditelja. Samo ob sebi se umeje, da so Nemci in Lahi zadovoljni s Tumovim člankom o slov. univerzi. Nemäki listi vsaj hvalijo Tumo kot moža, ki se je drznil „še ob pravem času" govoriti od- krito be8edo. Graäka „Tagespost" n. pr. piše : „To je ravno, kar smo vedno pravili o Slovencih : Sami s svojimi sredstvi ne morejo vzdrževati niti ene popolnoma slovenske viäje gimnazije". Tudi tržaški židovski list „II Piccolo" je zadovoljen in piše med drugim : „Posebno znamenit je članek dr. Turne, goriškega deželnega poslanca, ki izrecno pripo- znava, da je äe prezgodaj govoriti o uni- verzi za narod, ki mora svoje ljudske in srednje Sole äele ustanavljati in razvijati". Kakor vidimo, je Tuma s svojim nepre- miäljenim pisarjenjem jako ustregel naäim narodnim nasprotnikom; velike škode pa menda vendar ne bo. Res je sicer, da so brbljavi politiški otročaji že veökrat pokvarili modro osnovane poli- tične akcije, a vendar upamo, da glas goriškega otročaja ne bo mnogo škodoval hIov. univerzi, ker odločilni krogi dobro vedo, da glas dr. Turne ni nikakor me- rodajen. „Soča" se silno jezi, ker je „Go- rica" objavila brzojav iz Bovca in opom- nila, da je bovško starešinstvo prvo na- znanilo protest proti občinskemu redu, kateremu je dr. Tuma hotel zagotoviti sankcijo s svojim „en bloc" predlogom. Danes pa moramo naznaniti, da tudi Ajdovačinaseje pridružila protestu. Dr. Tuma se bo moral privaditi tudi na proteste avojih volilcev. — Badi novega občinskega reda se „Soča" jako neote- sano zadira v slovenska deželna odbor- nika. Povedati ji moramo, da sta oba glasovala zoper imenitni „en bloc" pred- log. Ona pa ločita med potrebno premembo občinskega reda in med tako premembo, kakoräno je pripo- ročal bivši odbornik dr. Tuma. Tndi občine čutijo potrebo premembe, toda nočejo take premembe, ki k r ši autonomijo občinam. Občinski red bodi uzorno delo ne samo glede slo- venskega prevoda, ampak äe posebno glede modrih določb. lz Solkaua se nam piše: V sta- reäinstveni seji dne 11. t. m. je bil izmed raznih predlogov enoglasno sprejet tudi predlog slareäine P., ki se glasi: „V danaänji seji zbrani stareäine solkanske županije z vso odločnostjo ugovarjamo proti načrtu novega obč. reda, katerega je visoki deželni zbor v zadnjem zasedanju sprejel, ki kräi ob- činsko autonomijo, zajamčeno po členu V. temeljnega obč. zakona z dne 5. marca 1862 štv. 18 drž. zakona, ter naročamo županstvu, da ta protest predloži c. k. namestništvu v Trstu s proänjo, da bla- govoli isto uplivati na to, na ne dobi načrt Najviäjega potrjenja." Protest občlnskega gtare^lnstva v St. Petru proti no vein u občinske- inu redu. — Občinsko starešinstvo v Št. Petru sklenilo je v svoji seji dne 19. t. m. proti novemu občinskemu redu ta- le protest: „Občinsko stareäinstvo županije v Št. Petru protestuje v svoji seji dne 19. jan. 1905 najodločneje proti novemu ob- činskemu redu, katerega je potrdil de- želni zbor v zadnjem zasedanju, po ka- terem se ruäi samouprava občin na splošno, /Jasti pa je starešinstvo ogorčeno proti § 2. istega obč. reda glede zdru- žitve več krajevnih občin v eno samo, ker ravno v tern času stremijo velike občine, obstoječe iz več manjših davčnih občin po razdružitvi v manjše. Še odločnejae pa protestuje sta- reäinstvo proti določbam novega obč. reda glede tajnikov, katere bi deželni odbor občinam določeval in jim celö od- merjal visoke place na račun davkopla- čtvalcev in kateri bi bili popolnoma ne- odvisni od županov in stareäinstva". Protest loäkega stare^instva proti novemu občinskemu redu, ki je bil spre- jet v zadnjem zasedanju deželnega zbora, seglasi: „Zbrano stareäinstvo protestuje soglasno proti novemu občinskemu redu, ki je bil potrjen v zadnjem zasedanju deželnega zbora. Zgoraj omenjeni občin- ski red krati in odjemlje manjäim obči- nam lastno autonomijo, in je za take občine, kakor je loäka. jako äkodljiv, ker bi jim naložil tako velika denarna bre- mena, katerih ne bi mogle prenaäati, ker so uže sedaj težko obremenjene. Vis. c. kr. namestniätvo se naproäa, naj bi upli- valo na visoko vlado, da bi ta zakon ne bil sankcijoniran. — M. Černuta, župan; Anton Vencelj, Ivan Černuta, podžupana; Andrej Vencelj, Anton Guder, Andrej Marka, Anton Mlekuä, Josip Jäkel, Anton Štrukelj, Anton Marka, Tomaž Mavrič, stareäine". Iz Srpenico smo dobili to-le: Tu- kajänje občinsko stareäinstvo je v svoji redni seji dne 14. t. m. sklenilo noglasno protest proti novemu občinskemu redu ter naložilo županstvu, da vse potrebno ukrene, da se ta kakor hitro mogoče od- poälje na pristojno mesto. Slavno ured- niätvo je torej naproäeno, da objavi to v prihodnji ätev. svojega lista. Županstvo Srpenica, dne 17. prosinca 1905. Župan: Trebäe. „II Natale", oratorij goriäkega or- ganista Avg. Seghizzi-ja. Ker bi vtegnilo marsikoga zanimati, naznanjamo, da se bo izvajal prihodnjo nedeljo (22. t. m.) v tukajänjem gledaliäcu pod osebnim vod- stvom g. skladatelja nov oratorij Avg. Seghizzi-ja. Pisan je za meäan zbor in polni orkester. Pelo bo okoli 80 pevcev — za Sopran in Alt je preBkrbljeno z dečki (kakih 45) — orkester bo vojaäki in sicer popolen. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina v pritličje k ložam 1 R 60 v, za dijake in podčastnike 80 v. Sedeži 1. do III vrsta 1 K (poleg vstopnine), IV. do IX. vrsta 50 v. Vstopnina na ga- lerijo 50 v, s ätevilkami označena mesta na galeriji 20 v. Vstopnice za sedeže se dobivajo od 11. do 2. popoldne pri bla- gajni, ob drugih urah pri vratarju. Čisti dobiček bo za druälvo Sv. Vincencija Pavl. (za reveže). Besedilo je latinsko ter se dobiva pri gledaliäkem čuvaju za 10 v, na večer predstave pa pri blagajni. — Skladatelj je star 32 let, sicer ita- lijanski podanik, a rojen v ATßtriji, je preživel večino svojega življenja v Gorici, je mirna duša, ki živi edino le za svojo glasbo. Na Placuti je tudi za slovenskega organisla. 0 zmožnosti njegovi se bodo poslnäalci lahko prepričali pri predstavi Oratorija, Staro pokopaliä^e v CJorici. — Že leta in leta si naäi mestni očetje be- lijo glave, kaj pnčeti s prostorom, na ka- terem se je nahajalo prejänje goriäko pokopaliäce. Po velikem tuhtanju zagle- dali so te dni beli dan neki nasveti in predlogi mestnega stavbenega odseka in mestnega stavbenega urada, ki si pa drug drugemu nasprotujejo. Mestni stavbeni odsek je mnenja, naj bi se nekaj prostora odstopilo za zgradbo cerkve Srca Jezu- sovega, v kateri namen je nabrana že večja svota denarja; a drugi prostor naj bi se prodal privatnikom. Mestni stavben urad pa je za to, da bi mesto na prostoru, ki leži ob Trzaäki cesti, sezidalo več manjäih in cenih stanovanj, dočim naj bi se na prostoru, ležečem ob Fr, Jos. te- kaliäcu, napravil nov mestni vrt. Kakor piäejo italijanski listi, se bode le dni iz- volil v mestnem stareäinstvu poseben odsek, ki bode te načrte in pred loge proučeval ter v določeni dobi stavil mestnemu stareäinstvu svoje nasvete. „Slovenska Čitalnica" v Goriei namerava prirediti v letoänjem predpustu dva večja plesa, in sicer dne 11. febru- varja plesni venček, na pustno nedeljo pa običajni veliki ples. Podružnica tiskarskega drustvti v (iorici priredi v dvorani hotela „Cen- tral v soboto 28. t. m. plesno zabavo s koncertom, petjem, loterijo itd. Čisti do- hodek je namenjen za udove in sirote tiskarjev. Zdravstveno stanjc v Gorici. — Zdravstveno stanje v Gorici te dni je skrajno nepovoljno. Bolnikov imamo vse polno v privatnih hiäah in bolniänicah. Največ jih muči hripa, kateri pogostoma sledi pljučnica s smrtnim izidom. Vzrok vsemu temu je gotovo letoänja nena- vadno huda zima. V prvi polovici tega meseca umrlo je v Gorici 71 oseb. Še nikdar ni bilo v bolniänicah toliko bol- nikov, kakor jih je sedaj. V ženaki bol- niänici jih je namreč 219, v moäki pa 256. Mestua mesnlca. — Ker so ostala pogajanja goriäkega mestnega municipija z mesarji v svrho, da bi ti znižali cene mesa, brezvspeäna, otvori se jutri dne 22. t. m. na ribjem trgn mestna meBnica. Gene mesa bodo raz- obeäene v mesnici. Torej vendar jeden- krat ! Drzna tatvina, a majhen plen. — Nocoj po noči priäli so tatje od zadej v prodajalnico trgovca Mianija na Travniku, a naäli so notri samo 10 krön denarja. Blaga se baje niso lotili. Cudeii dogodek. — V torek po noči stal je na straži pred vhodom v go- riški grad vojak 16. stotnije tukajänjega peäpolka Josip Perce. Bilo je oku!u po lunoöi, ko je korakal vojak pred vratmi gor in dol. In tu dozdevalo se mu je, da se mu približnje neki mož v rdeči obleki ves obdan od plamena. To dozde- vanje pa je postalo tako živo, da je začel vojak vpiti: Stoj, kdo je tam ? — in da je tudi pozvonil z zvoncem ter s tem poklical k sebi poveljnika straže. V tern hipu pa je izginila prikazen ter se izgubila za zid. Ko je priäel k Percetu poveljnik straže, mu je ta povedal, kar je videl. Gledala sta potem r poveljnikom proti oni strani, proti kateri je izginil rdeči mož v plamenu, a zapazila nista ničesar. Poveljnik je vpraäal Perceta, ako ga je strah, da ga v tem slučaju na- domesti z drugim vojakom. Perce je to zanikal ter dostavil, da hoče ostati na mestu, zagotavljaje poveljnika, da gotovo ubije rdečo poäast, ako se mu äe jeden- krat prikaže. Deselnik, ki je bil poveljnik straže, je odäel, in Perce korakal je zopet na straži gor in dol. Še ni potekel četrt ure, ko 8e zopet prikaže rdeči mož, ki 86 je sedaj nekako preteč bližal Percetu. Perce nastavi puäko, pomeri in vstreli dvakrat proti prikazni, ki pa ni bila za- deta in se tudi ni hotela umakniti, ampak je nasprotno äe bolj preteč Be bližala vojaku. V Bmrtnem strahu zgrudi se sedaj Perce na tla. Ko je zasliäal poveljnik straže streljanje, pritekel je aeveda koj na lice rnesta, in tu naäel je vojaka le- žečega na tleh v nezavesti. Puäka ležala je na desni strani, čako pa na levi. Zastonj so iakali onega, ki se bi bil bližal straži. Nesrečnega Perceta prenesli so potem v grad, in na stražo postavili so drugega moža. Perce gledal je celo noč potem z izbuljenimi očmi preplaäeno pred se, kakor da bi vedno videl pred seboj nekaj straänega, kar se noče od- daljiti. Zjatraj prenesli so ga v bolniä- nico ˇ jako nevarnem atanju. Vreine. — V torek po noči dobili smo v Gorici še precej snega, katerega je pa jog ? sredo io v četrtek skoro popolnoma polual. Dočim je bilo pri nas zadnje tri dni popolnoma mirno, južno vreme, razaajala je drugod, kakor v Trstu in po Krasa silna burja. Posebno divji viharji s snegom razsajajo te dni po arednji Italiji in je na priliko v Ca- dore kazal toplomor celo 30 stop. C mraza. Tudi dragod je močno snežilo, po8cbno na Tirolskem, Češkem, Morav- skem in v Galiciji. Na Tirolskena je po- nekud padlo snega do 21/.J metra na visoko, tako da je Železniaki promet jako oviran in sem ter tje celo ustavljen. Blazno našli ho v sredo zjutrai 30-lelno Jastino Boneta iz Opatjeaela, ko je boHonoga hodila na Fran Josipovem tekališču po snega Spremili so jo v bol- nisnico. Nesrečnico pogrešali so 2e delj časa doina. Voja&k'e vesti. — Kakor se pri- poveduje v dobro podučenih krogih, ne prideta v Gorico dva eskadrona dragon- cev, ampak dva oskadrona huzarjev polka St. 0. Islolako je golovo, da bode nasla- njen jeden lovski batalijon v Tržiču, je- den v Gradiäcu in jeden t Tolminu. Lstolako je tudi gotovo, da bode premeä- tena jedna stotnija prvega trdnjavskega lopničarskega polka z Dunaja k predel- 8kim trdnjavicam. Eknplozija acetylena. — Eksplo- dirala je zaloga acetylena v „hotelu Pic- colo" pri kolodvoru. Gospodar Ružič je fiel gledat aparat, pri tem pa se je iz- vršila eksplozija ter ranila Rušiča na obrazn in na rokah. lzpred sodišča. Ivan Renda, star 45 Jet, iz Volß, je pil dne 17. de- cembra m. I. zvečer v Podbrščekovi krčmi na Anhovem. Ob 10. uri, ko je bil čas, da se krčma zapre, ni hotel Kenda za- pustiti krčme z lepa, ampak morali so ga potisniti na prosto. To pa je Kendo tako razkačilo, da je začel bombardirati B kamenjem okna in je pri ti priliki tndi nekoliko ranil krčmarjevo deklo. Za vse to mu je tukajSnje okrožno kot kazensko aodišče včetitek prisodilo trimesečno ječo. Pred kasaclJNkiin dvoruin na Dunnjii se bode dne 17. februvarja vr- šila obravnava v zadevi poštne upra- viteJjice Stanonik, katero je, kakor je znano, tukajänjo porotno sodidče v zad- njem avojern zasedunja oprostilo, a je dr- žavno pravdništvo zaradi tega vložiJo pri- tožbo ničnosti. Požar — V Vedrijanu je nastal v hleva poseatnika Antona Simčiča ogenj, ki se je raztegnil tudi na hiäo Simčičevo in pa na ono posestnika Antona Marin- čiča, in sicer tako naglo, da je v krat- kem <5as>u vse akupaj zgorelo. Reäili .so le nekoliko pohiStva in jedno kravo. — Škoda ne ceni, kar se tiče Simčiča, na 7000 K, a kar se tiče Muriniča pa na 4000 K. Zavarovana sta bila le deloma. Doitia^iue odrlvajo, In jot» varu- jejo. — Iz Podbrda nam piöejo : Delo pri predoru gre h koncu, vendar pa bodo äe trajalo zunaj predora tje do poletja. — Umestno bi bilo, da sedaj odslove v prvi vrsti tujce in obdrže v delu do zadnjpga dornačine. A zdi se, da je podjetništvo popolnoma pozabilo na pogodbo z vlado, po kateri imajo pred- nost domači delavci. Začeli so poäiljati z dela kar po vrsti domačine, dočim ostanejo ILalijani in raznovrstni dragi tujci. Pretečeno soboto so zopet izpla- čali več tukajšnjih domačinov, družin- skih očetov, kateri so ostali zdaj sredi najhujše zime z družinami vred brez zaslužka. Imamo doali povoda za pritožbo. Pri vseh teh velikih delih domačini niamo imeli drugega, ko lopato in kramp, a zdaj hočejo äe v tem prikrajfiati doma- čino na korist Italijanov. — Tega je že dosti! Pozivljamo tem po- tom podjetniätvo, da krivico nemudoma popravi ter odpu- Scene Podbrdčane, kateri niso näcesar zakrivili, nemudoma vzame zopet v delo. Ako se to ne zgodi, poskrbeli bodemo, da bode mar- sikomu donelo po ušesih. To je vendar Skandal, da z avstrijskim denarjem pa- 86jo tujce, dočim domačini stradajo v hudi zimi. Obolel je na Dunaju, kakor se od tam poroča, višji nadzornik državnih že- leznir, inžener gosp. De GaBpero, pred- stojnik tukajänjega stavbenega oddelka za gradbo bohinjske železnice. Zadela ga je baje nekoliko kap. \'i. Šturij prl AjdovftČini nam pi- šejo: ».KatoliSko izobraževalno druätvo" v Šturjah je napravilo dne 16. januvarja prav lppo veselico. Petje in igra, oboje iiam jo dopadlo. Pesem „Ptičica gozdna" od Mayerja so tako krasno zapeli, da so jo morali na željo občinstva ponav- Ijati. Igra „Urban Smukovn ženitev" je bila izredno dobro uprizorjena ; zlaati je izborno reSil svojo ulogo kandidat za- konskega stanu, Urban Smnk. Pa tudi drugi niso zaostali, kakor Snof'e, doklor in njegov Nace, krčmar, pismonoša, in naposled patra Felicijana tudi ne »memo pozabiti. Vse je bilo lepo, samo vreme, vreme, to je bilo mrzlo, in burja ! je brila. — Pa saj je zima. I Nesreče vsled nepazljivosti sta- | rišev. — Iz Bat poročajo, da je v selu Zabrdo padla neka deklica v ogenj, katero je mati samo pustila. — Vnedeljo äla je Katarina Bizjak iz Solkana k maäi, pustiväi doma dve in pol letno Alojzijo in 7-letno Leopoldino. Alojzija približala se je preveč ognju in vnela se jej je obleka. Starejša Leopoldina je sicer priskočila ter acukala z deklice gorečo obleko, a pri vaem tem se je Alojzija tako opekla, da je že v torek v boJniSnici ob hudih bolečinah umrla. — V tukajšnjo žensko bolniänico prinesli so malega otroka An- dreja Lebana iz Prvačine, ki je, ostaväi sam pri ognju, padel vanj in se hudo opekel na nogab in na obrazn. — Iito- tako prinesli so v žonsko bolnišnico tri- letnega Mihaela Lutmana iz Podlnrna, ki se jf, ko je bil sam pri ognju, hudo opekel po obrazu in po celein životu, tako da je malo upanja, da oslane pri življenju. Nesre^a. — Stefan Ravnik iz Ajbe podiral je neki oder. Pri ti priliki pa mu je padel na nogo kamen, ki mu je atrl desno nogo. Prepeljali so ga v tol- minsko bolniänico. Pogozdovauje Krasa. — V letu 1904 so pogozdili na Krasn in sicer v goriškem, v gradiškem in sežanskem polit. okraju 168 hektarjev golega sveta Nasadili bo v 118 občinah 3,118.100 borovcev. Požar. — V delavnici mizarskega mojstra Donde v Moraru nastal jo v pondeljek zvečer požar, ki je v kratkem času uničil delavnico in celo hišno po- slopje, kakor tudi dva hleva bližnjih so- sedov. Škoda se ceni na 30.000 kron. Bralno društvo „Narodni Dom" v ^krblni bode imelo svoj redni letni občni zbor dne 29. januvarja 1905 ob 3. uri popoludne v sedanji aobi g. Martina Sorej St. 69 s sledečim dnevnim rodom : 1 Pozdrav predsednika ; 2. Poročilo bla- gajnikn ; 3 Potrditev računa za I. 1904; 4. Volitev novega odbora za 1. 1905; 5. Razprodaja atarih časnikov; 6. Razni predlogi. K obilni udeležbi uljudno vabi o d b o r. IV. redui občnl zbor „Vesne** na Ihinaju se vrši danes 21. I. m. v Richterjevi reatavraciji, III. Ronnwog 1. E'ricetek tocno ob pol 8. uri zv. Vstop je aamo članom dovoljen. Dnevni red: 1. Čitanje zapianika zadnjega občnega zbora ; 2. Poročilo odborovo; 3. Slučaj- noati. 0 d b o r. Stnvka v rulirgkili premo^o- kopili. — Na Westfalskem in na Po- renskem ob r«ki Ruhri, kjor se nahaja kakih 124 rudnikov, v kalerih se koplje promog in v katrnh dela nad 270.000 delavcev, naslala je te dni stavka, ki se jo tako hitro razäirila, da stavka do danes kakih 240.000 delavcev. Povod stavki dalo je grdo ravnanje dotičnih uradnikov z delavci in pa to, da se je zadnji čas delavnik podaljšal, a plača zni- žala, akoravno ni bilo za to nobenega povoda, ako se pomisli, da imajo laatniki rudnikov in sploh akcijonarji leto za lolom velikanske dobičke, kar dokazuje dejstvo, da so prizadete akcijske družbe v lelu 1903 izplačale svojim akcijonarjem nad 29 milijonov dividende. Glavne za- hteve, ki so jih stavili stavkujoči, so : Zakonita ureditev delavnega Čaaa, plačilo po teži izkopanega premoga, naalavljenjo delavskih nadzornikov pri preračunjenju dela in za odreditev varnostnih naredb. Zahtevajo tudi ureditev razmer v de- lavskih podpornih blagajnah, ki so v največjem neredu, in pa varstvo proti nasilnemu postopanju z delavci. Kakor piäejo listi, ne bode imela stavka ugod- nega izida za delavce, kor so preslabo organizirani. Delavstvo je tudi različnih narodnostij. Med njimi je namreč 16 tisoč Čehov, Slovencev, Slovakov in Mažarov ter kakih 82 tisoč Poljakov. ""•«" okui Kav« ooutM • pnnwttnionn Mydrove žitne kaue ^^ P^iln, si k%, p*i)f « K 60 h Irtnoo. E^.DOMACI PRIJATELJ" ME nice E13 ] iio-pri^ien I J C se prodaja na drobno v svečarni J. KOPAÖ (lorica, ulica Sv. Antona St. 7 po Hledecih <*f nali : Mud izpihani ponil;i(laiiski brli kg K 1'2U „ „ jt'senski....., „ MiO „ v satju........„ „ 1-— » c«Jp11.........„ „ 1"— ,, za pilunjo čvhui ... • „ „ l'2O Na debelo po znžanih cenah.j Vabilo III. PBdnemu obenemu zboru ^lsniiiiliiico in posojilnico v Dornbergu pri Gorici reg. zadruge z neomejeno zavezo1' kateri si1 bo vršil zadnjo nedeljo t. m. t. j. 29. jan. 1905 v prostorih Alojzija Baša hšt. 254 v Dornbergu s sliMlcčiin (liiiiviiini rodom : 1. Gitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem ob(\ zboru ; 2. Poročilo na^elstva ; 3 Potrjenj«» računa za 1. 1904; 4. Volitev načelstva ; 5. Volitev nadzorstva ; 6 Slučajni predlogi. Začetek ob 3. uri pop. V Do r ii b CL' ii, ilnc 1S. jan. 11)05. Odbnr. ^r ^r Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici ulica Vetturini 3 TwJT'""1^ '\\yW>''M','WWW, 1\JJ1U.S V.ia.ll :,'nS]Jll tlinjö Je Uobra kavu. Kathr^infirjeva Kneij)|jova sl.ulna kava SO !IO 1)1 KIHUlU pOUTf'ft'Ai.l 'i V ili.i!i'-' 111 H'dt'JjO- ll.i.StVll, V'.I'J'.l'1 N6 ll'l- 7,<\* ravljit kuviii.v pijaij.. i.i.i'un K AT !{.-!.:•¦, I:; KR-. ff &***— m^p^^^w^^m Poziv sodišča 110/nuniiu dcMiiceni C. kr. okraj. sodisče v Ketini (Kiohnl(Mlon) naznanja, da je due 18. no vein bra 1904 gospa Frančiška Hampl vdova c. kr. guvernijulnega fnjnika v Wanersdorfu šl. H, hrez oporoke umrla. Ker ni temu sodišču znano, ka- tere in sploh kake osebe imajo do dedžčine pravico, zato se pozivljajo vsi oni, ki bi iz kakoršnega koli pravnega vzroka imeli pravico do te dedščine, da se v teku jednega lota, in sicer od 24. decembra 1904 nnprej naznanijo to podpisanemu sodišču ler se kol dodiči istemu in sicer z postavnimi dokazi prijavijo. Za oskrbnika dedščine postavljen je gosp. Jos. Sernec, odvetnik v Ketini. S tem se morajo oni, ki so opni- vičeni do dedščine, pogajati. Oni del dedščine ali pa vsa, ki ne bi bil v zgoraj določeni dobi nobenemu priz- nan in bi se zanj ne ogiasil noben dedič, zapade potem državi. C. hr. ohr. sodišče v Ketini (Frohnleiten) oddelek I, 24 decembra 1904 D Marij Pascoletto c. kr. notar se preseli s I. februvarjem v Gosposho ulico hiš. št. 4 poleg „Monta" (proj pisarna dr. Jos. StaniP-n oziroina dr. K. Treo-ta). IHID Rudolf Gruntar IHI jo otvoril V?3 odvetnišho pisarno * v Tolminu. Rajahi! hupujte narodni holeh! Noznonilo Naznanjam slavnemu občinstvu, da se pre selim prih mesec v lastne prostore in sicer v ulico Rastelj 5.3Z tih leharne Pontoni Se toplo priporočam za obilna naročila PETER COTIČ celjar, Gosposho ulica \\. 1Y. §•<§•••••••• Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorki ulica Vetturini St. 3. Dr. Reach v bolnišnici sv. Roka v Budapešti.je v vs(h slučajih povrafcujoče- ga se telesnega za- prtja in slabotnega želodčnega živčevega "-**,$&, Ti delovanja s presenet- .''• '^ l- klo v zaklopnici. 2U reöi zapisalnc po- inibščiiiL' hi 20Ü kosov raznih rcči za iloniaco rabo. B25 kosov /. uro, katcra je sama to'iko vrcdna, sc doi)i proti poštiicmu povzolju /Ax 2 gld. 10 kr. od zalogu S. KohaiHS Krakov» št. 16. Za nepristojeno se denar vrin;. Veliko pohvalnih pisem. Anton Kuštrin v Gosposki ulici St. 25, v Gorici, priporoöa Öastiti duhovščini in slavnemu oböiiiBtvu v mcstu in na deželi svojo Lrgovino jedilnega blaga n. pr, kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angdo, Korfu istcrsko in dalmatinsko. Petrolej v zabuju. Sladkor razne vrste. Moko at. Ü, 1, 2,3,4, 5. VeÖ mt riža. MilJBVft«« prve in druge vrste, namreČ od '/i ^i'a in ob onega funta. Testonine iz tvornice Znideräiö & ValenÖiÖ v II. Histrici. Žve- plenke družbe sv. Chi la in Metoda. Moka iz Majdi?evi^ga inlina v Kranju in z Jochinami-ovoga v Ajdovščini. Vse blago prv« vrsto. l^^ !:^ ^O mizar in V lesni trgovec v Pofpri, na vojli ivep zelezniSkesa mosta (na rest/, ki peljeproti (Iradiski) ter podružnica za So9di mostom pri Pevmi Tr^u.je tudi z opeko, ima vc- liko zalo^o vKakovrstm'^a trdc- f?a in inekhefja lena domačesa in tu.jc^a, veliko /alo^o pohišt- va, viuskih posod stiskaluic itd. odlikovaiia suBčnrnn na paro Gorica - ulica Sv. Antona - Gorica PriporoCa prcč. «liihovseini, ecrkvt'iiiin oskrb- uistvuni, \). ii. slavnenni otjcinstvu hvcc«* iz pristnega cebHiit'^a \oska kpj. a K 4'90. Za , pristnost jamčim / K 2000. Svt'ce za posrt'- "¦'. zabož. (lrevesa, vosčenez vitkeiinned najrmejšo vrste pojakonixki reiii. NevepjBtno nizko cena! 500 kom. za samih gld. 1*85 1 krasna gamut, ilobroidoča ura s 36 urniin Ickoni in pozlačnio vcrižico; 1 kravalna igla z briljanli Siinili; 1 v ognjiipozlaocn prslan z inii- tiruniin kainnoin za gospode all ilaiii<1; 1 krasna garnilura obstojcöa iz zapcstnili, ovralnili in na- prsnih gumbov iz gar. 8% z'ata Uoubl«»; f> pristnih platiicnili žppnih robcov; 1 olog. žopna pisalna priprava iz niklja; 1 toalotni etu z ogl(>dalom in liiiim glavnikom: 1 loaletno dobro dišrčc milo; 1 lino v(!zan noLic:; 12 umo.lnih razglodnic slavnih niož zadiijogu stoletja; 72 angluskih p^n>s in a« H95 raznih dumačih koristnih pri'dmetov. Vs« skupaj z uro, katera, je sama toliko vredna stant! sumo glil. T85. Pošilja po povzctju ali prudpla- üihi (ikspotna hiša H. Spingarn Krahovo št. ZS8. I'ji naročbi dvi'h zavoj(W, darujein en krasen žepnj nožio z dveiui rezali. l?ri naroebi vi>č kot 2 zavojev, tlarujein vbakemu zavuju tak nožič. — Za kar \\a ugaja se d<>nar vrne takoj. flnton Krušič hrojphi mojster in trgDuec GorsB Gius. Verdi šte. 33 ooooo izdeluje o o o o o vsahourstne oblehe za usahi stan oooo kakor tudi o o o o za civilne, vojaške in drzavne nraflnike. Za vseobleke je vedno v zaloyi raz- novrstno ravnokar došlo sveže an- gleško in domače blago za bližajočo sejesensko in zimsko sezono. Ima xalogo gotovih oblek in sukeiij za vsaki stan. o o o Cene /uierne o o o Banque Hypothecaire et de Prets Franco-Anglaise PARIS ¦— 20-22, Rue Richer PARIS Dovoljuje hitro in kulantno AMORTIZACIJSKA POSOJILA po 3V-2 in 4% na prve in druge stavke do 8/* dela cenilne vred- nosti za dobo od 16 do 75 let. OSEBNA POSOJILA po 41/« in 6% duhovnikora, čaatnikom, državnim in zauebnim uradnikom, trgovcem in induatrijalcem a poroki ali brez porokov za dobo od 1 do 15 let. KONVERZACIJA bančnih dolgov FINANCIRANJE in premenjava podjetij v delniške družbe. Dopisuje se I'rancosko, angleško, nemško, italijanako, rusko in špansko. Pojasnila ae dajajo brezplačno. Eolnim zdravie ^CN/t^ Slobotnim ml Pakračke kapljice in Slavonska biljovina (zeliače) so dancs naj- bolisa zdravila med narodom, ker ta dva leka gotovo z najbolji5im vspehom dolujota, ter sta si pridobila pot na vsc strain svota. Pakracke kapljice dclujojo izvrstno pri vsi'h žolodčnih in «Srovosnih boleznih, odstraujujejo vse boloöino iz želodca, gonijo votrove in Čistijo kri, pospešujojo pri prebavljanju, 'odstr; ranjujcjo mrzlico in vse drugo bolezni od iste izvirajoče. Zdravijo vse bolezni na jetrih in ledvicah. Najbolje sred- stvo proti bolezni nia- ternice in madronu, radi tfga ne sine manjkati v nobeni mestni in kme- Öki hiši. — Naroßi naj vsnkdo in naslovi: Peter lureSit, lokarnar vPakra- cu šiv.210, Slavo- nij». Denar naj sepošilja tu- di naprej ali proti po- vzetju. Cena je sled(^a in franko na vsako po- Sto in sicer: 12 stekle- nic (I ducat K 5, 24 sleklenic (2 ducata) K 860. 36 steklenic(3du- cate) K 12-40, 48 ste- klenic (4 ducate) K lf)? 60 steklenic (5ducalev) K 18. Manj kot 12 ste- klenic se ne pošilja. — Slavontika biljevina (xelisöe) se rabi s sijaj- nim in dobrim vspehom proti kaälju, prsnim bo- leznim, hripavosti, tei- kemu dihanju, naduhi, zbadanju, kataru, od- stranjuje goste sliue ter deluje izvrstno pri vseh tudi najzastarelejih pra- nih in pljučinli bolez- nih. Cena je sledeöa in franko na vsako pošlo in sicer: 2 navadni ste- klenici K 3'*0; * "avad- ne steklenice K 5-80; 6 navadnih steklenic K J8-20. Manj kot 2 »tekle- nici se ne ppftilja. De- nar naprej in P" po- vzetju. Prosim "aročile vse le pri meiu« Ppfpn ilinPCir lekarnar v Pakracu IblCr JUI'bJlt štev. 210, Slavoniia. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma", Naznanilo. Püdpisani si usoj.-im miznanjati slavnemu občinstvn v mestu in na deželi, d;t sem otvo- ril v prejänjih pruslorih »Mizurske zadruge« v Solkanu svojo veliku delavnico (lovaruu) pohištva vseh slogov od najpriprostojsegM do najmodernejšega. Sprejemam vsakovratna dela tudi po posebnih načrtih ter jamčim pjlede svoje tehnične nanbrazhe za precizno in v vsakom pngleriu zadovoljivo dovr silo. Gene so take, da sc ni bati nikuke konkurenco. Zft obilna naročilu se. toplo priporoČHin z orilič- nim spoätovanjem Fr. SrebrniČ, mizarski moisten 0 Solhanu. Fqzop! Prvii kranjska z voduo silno na turhiuo tlelitjoča tovarna stolov na paro FEillFQE SVIQELJ na jdregu, p. jöorovmea, js.raixjsKo, priporoča si. občinstvu, preč. duftovŠČitti, imejifeljem in predstojnikom aavodov in šol, krtmarjem in kavar- narjem, ravnatelfstvom uradov, gg. brivcetn itd. itd. natanttto in trpe&no iavršene stole, fotelje, gugalnike, naslonjače itd. v po kar najbolj niaki cent. Blu^o je \i. trv in kii^u'im- kov \'i. trsteuine. N» zeljo posl.j«' tvrilka tiiijnovrjš^ in olisirne rcnike i, und 800 slikanil, i/ katerili se ra/vidi ohlika J»la«a in rtMi", lrank». Imam tudi stole za krčmarje po 2 K vedno w zalogi. Lekarna Cristofolettl, v Gorici na Travniku. Trskino (štokfiievo) jetruo olje Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splo- šni telesni slabosti. Izvirnasteklenicatoyaoljanara.vno-rmeno barne poKl'4O,bele barve K 2 Trskino železnato Jetrno olje. R;ib;i toga olja je soscbuo priporoC- ; ljiva uliukum in duckom, ki sd iktvo/im u iil'zih; iiaravo. Trskino jetrno olje so železnlm jouecem. S teni oljeni se ozdravejo v kiatkem času in z jjotovustji) vse kitstno bokv.ni, žli-zni otoki, golšc, nialokrvnust itd. ihl. CVna eiie stckltMiit'c jc 1 krono 40 viimrjei Opomba. Olje, katerej^a narooatn diiektnu iz Norve^ije, preiščc se vedno v uiujem kem. labinatoiijii pa-duo se uapolnijo steklenite. Zato zainorem jainCiti svojini u\ ^ odjemalcem jjlcdc Cislok1 in stalne sposubnosti za zdiavljenje. ^L Crislofolettijeva pijača iz kine in želesBii ^/ flft^^ uajUoljsi pripoinorrk pri /di1;»\Ijt'iiju h trskniin oljeni jp Š ^J^^W Ena steklenica stane lono 60 kr. v;n. ^T^^A Anton Ivanov Pecenko, Gorica Veliho zaloga prisfnih belt ft in črnih vhi ia lastnih in dritgih prizna nisi vinogradov. Dotftavlja ua do in in ra/po šilja po xiili'/nici na v«e kraj«* avHtro-o^ernkc inonarnije v«o dih od 56 1 uaprej, Ma/aht«vo posilja tudi u/orre. Zaloga piua „DelniŠkc drtt&bc mlru&enih pivovaren Lalec-La$ki Trg in phenjskega piva „prn- zilroj" iz slovcč-e ((*Ske „Ale- šfanske pfaovarne". Zaloga ledu, kalcrcga sr od- duja W. nadcbeJo od 1(X) kg. napoj. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. V registrovana zadruga v omejeno zavezo Za jesensko-zimski čas so dosle krasne novosti raznega blaga. Poscbno omcnjamo me«! tcini: Modne volne, flanele, for- štajne, sukno za možke obleke, boržun za blouse. Preproge, zavese, odeje, šivane kuverte (Steppdecke), žime, volne in perje za postelje. Posebne novosti so: Rumberško, belgijsko in šlezijsko plat no, namizni prti, serviete, brisalkepepni robci. Perilo za opreme nevesti, za hötele in restavracije, za zasebnike in vse druge. Po tovarni^lvih cenah. Cene stalne Postrezba strogo poštena. Vzorci najnovBjJSe izbere se poSiljajo na zahteuo brezplaino in poštnine prosto.