»Kmetski list« so v dobi pasjih dnS hudo zaganja prott klerikalizmiL Vro» čina, ob katerl se je ta napad vrgiL opravičuje napad in tudl nažin, kakof se je ta napad izvrgil. Ko pridej« hladnejši dnevi, bo menda tudi sodbl hladnejša. V dobi največje poletne vr^ čine pa »Kmetski list« (štev. od 24. jU$p v uvodnem članku) gnevno udriha p4 klerikalizmu, češ, da je »slovenskeg« človeka in narod duševno ohromll; d* je obrjezduSil, zmehaniziral skoro vsi kulturno življenje slovenskih, zlasll kmetSkih množic. On tvori, tak kakof je danes, nevarnost obrezduhovljenjašpanizacije Slovenstva, ne pa možnon svežega pogona in samovzgojne samozavesti. Mora res biti grda pošast, kl Jo »Kmet. list« opisuje po njenih uCInkihi, Kaj je pravzaprav in kakšna Je ta pošast, ki tvori nevarnost »španlzacij* Slovenstva«, tega» Kmet. list« ne pov«. Pa je boljše zanj, da ne pove, ker opredeljevanje ni baš najmo.nejša stran njegovih duševnih sposobnosti. KakSna je njegova opredelbena sposobnost, dokazi.je v istem članku, ko opredeljuje »podrejenost duhovništvu«. Od Katoltške akcije zahtevana podrejenogt duhovniStvu pomenja po njegovem mišljenju to: »Vsaka kritlka je nedopustna in čaprav bi se to reklo, da ti je dovoIjeno vse, samo če imal maziljene prste.« KakSna »španska« logika je to?! Tako Je »obrezduhovljena in duševno hroma« (pa sigurno ne od prešmenta* nega klerikalizma), da bl Clovek moral biti žalosten nad njo, ako ne bi bilo t! dobl pasjih dni in kislih kumarc. Srast* no zaletavanje »Kmetskega Hsta« v kle* rikalizem pa najboljše dokazuje, odkodl preti nevarnost »španizacije Slovea« stva«. Dnhovniške spremembe. 6. kaplaa Ivan Kodrič je prestavljen iz TurniSS« v Prekmurju k Sv. Rupertu v Slov. gor« Bivši poalanec Fr. Jerič. ki ie bival si #[urski Soboti, je prišel za upravitelja lupnlje Dolnja Lendava. Spremembe v slov. irančiškanski provtociji. Na provinc. kongresu v Ljubljani m «* dne 22. iulija 192$ izvršile sledefce poremembe: Iz Novega mesta pride v Ljublumo za organista in subsidiarja p. Fcrdinand Žajec. Iz Brezij gre v Novo mesto p. V.ncencij Kunstelj. V Kamnik odide za kateheta p. Karol Dijak. V Brežice je pretavljen p. Alojzij Lipcj. K Sv. Trojici v lov. goricah pride p. Pacifik Cernychy. 'a Brezje sta na novo določena p. Maks Irelih .n p. Atanazij Ausscr. Za ViČ je doOčen dr. p. Gotfr.d Ploj kot organlst ln taplan. Za misijone med pravoslavnimi sta •e odločila brata Dr. p. Stanislav in p. JojEef Aljančič. Mariborčani in mariborska okolica! Naj Be pozabi nihče najugodnejšega dneva 4. •vgusta t. 1. Ta dan priredijo naši pridni ©oštarji veliko dobrodelno tombolo, v kateri nudijo veliko lepih dobitkov, in sicer 10 tombol, 15 desetink, 25 petink, 50 čettork, 100 tern in 200 amb. Dobitki so kakor navadno vsako leto pri tomboli poItarjev krasni, da bo marsikateri šel prav Jesel domov. Da ima tombola tako lepih obitkov, gre hvala našim gosp. trgov«em in tovarnarjem, kateri so podarili veflno dobltkov. Mariborska skupina pismofiošev )« lzdala od zadnje tombole lanskega leta do danes 9500 Dln redne podpore fii 19.148 Din izredne podpore, ubogim bolitfm tovarificm ln njlh družlnam, vdovam in firotam po umrlih tovariŠih. Za to lepo Vsoto se v Iraenu vsch, kateri so bili deležni podpor, odbor osrednjega društva nJžjih poštnih uslužbencev prav prisrčno ahvaljuje in se priporoča, da bi občinstvo e v naprej podplralo tnimanitarno delo »oštniii uslužbencev ln pridno kupdvalo rečke, katere prodajajo vsi pismonoše in rafike. Sfečka stane 2.50 Din. Glavni doidtki go v izloŽbi v Gosposki ulici pri tvrd;i Martlno od srede 31. {ulija 1929 naprej na ogled. Odbor. Spbmlnskl dan borcev na Brezjah 11. avgtista. PoloviBiia vožnja je i_e dovofjefia vsem in letos tudi ženam, ker je tfmogo vdov In slrot, ki hočejo z nami na Brezje. V$ak Je deležen torej te ugpdnosti in sicer od 9. do 13. atgusta. Pevci vežbajCe naže pesmi. Vsl dobite Izkaznlce na Brezja.h. Dajte vozne iistfie flgosati, karie dpbro shranite! V ncdlejo, 4. avgusta blagos.ov in otvoritcv SiomSkovega doma v Šv. Vidu prl Ptuju! Deček ntonll v Diavl. Učenec IV. razdfa vTnčenc Kos lz Žgčr. PprCiSa pri (V. Lenartu v Slov. gof. ae je I(qpal z ©6 fantl y bravl na Pobreiju prl Mari<qtvl. % dvenia tovari^en_A J6 posklifal, featerl bo zdrŽal (!alje Žasa pod vOHo. Kos se ni vrnfl vei izpod vode. _?ania na nesre.o nisfa klicala na pomoc, Šmpak tekla po matei- ponesrečenega. |l Je delala nši Pobrezju. I^osa ie mea feni Caapm voda že odfcesfa l^ Bo naDlavila triiplo \je pri Sv. Marliu nHe Ptuja. V 6ravl utonlL V petek, g9. Julija Bopoldne |e utonll v Dfavl v ŠUfdencni orf M^rfbor^ tž letni pecarskl pomoInjk" Leopoid Drobinc. freznauo utoplienko js potegnil v IJrezju prll SredlsCu mlicia-. fvan KraV60, UtopljenVa Jq kmefiko dekle, stalei. Utonila ie najbrž pri kopanju. Truplo so pokopali na pokopaliSCu v Središču. Vrat sl Je prerezala pri Sv. Miklavžu prl Ormožu 55 letna Mariia Ščavničar. Bolehala Je veC let na sušlci in Je izvrSila Bamomor v duševni nerazsodnosti. Aretiran radl poneverbe. V sredo 24. jullja zvečer Je bil aretiran v Čelju bivŠI vršilec dolznostl Sefa ekspoziture Javne borze dela v Celju Dragotin Gobec. Kakor je sploSno znano, je Gobec poneveril zafietkom meseca junija okrog 81.000 DIn uradnega denarja in nato b potnim listom, ki si ga je oskrbel par dni poprej, pobegnil v lnozemstvo. BIl Je v Franclji, Italiji, Egiptu, Carigradu In končno se Je vrnil preko Bolgarske, Madžarske, Čehoslovaške ln Avstrije domov. Po zasllSanju je bll Gobec oddan sodiš.u. S prerezanim vratom. Na cesti med Zagorjem In Trbovljami so nalli v pondeljek 22. Jullja blizu kapelice truplo s prerezanim vratom. V umorjenem so ugotovili bivSega trgovca ln gedaj potnika Ivana Gabron. Morilec Je prerezal Gabronu vrat kar na sredi Ceste ln ga nato Se vlekel 10 m dalje, Otvoritev železnice Kraplna—Rogatec. Te dnl bo predana promefu nova proga Krapina—Rogatec, ki je dolga 21 km ln ]e stala 28 milljonov dinar)ev. Noya železnica bo spadala pod obmbČfe ljubljanskega ravnateljstva. Požar blizu Hrastnika. V gorskl vasi ČeCe nad Hrastnikom |e izBrulinil 23. julija požaj* pri posestnlku Mihaelu Klanšeku. čgenj se je poiavit v kozolcu, domaSI so bill zaposleni na polju. Velika Je blla nevarnost, da bi bll ogenj uniCil celo domačijo. Gasilno delo se je posrečilo vrlim gasilcem od Sv. Katarine, ki so ogenj omejill tako, da je bil vpepeljen le kozolec z letošnilmi pridelkl. Škodo cenijo na 50 tisog Din. Zabodel mater 8 nepreskrbljenih otrok. V Žabukovju pri Sevnici se je doIgral n?i sejmski dfi.n -.alosten In grdo krvav dogodek, ki je razburil celo pkolico. Poseetnik v Podvi-hu Anton Perc je zabodel v prepiru posestnico Ano Jazbec lz Završ tako, dt je takoi jzdahnila. ,Zaklana je mati 9 otrok, od katerih Je 8 ^epreski^ljenih'. Žrtfv prepbilnega alkohola. Posestnik ivan SuŠa V Okljukovi gori pri 6režicaH Je dobil dovoljenojg za toČenJe vlna »pod vejo«. V nedeljo 21. julija je bllo v tem vinoto8u ptece3 žlvanno. Proti večeru se gostje hlso mogli niti zvrstlti in je Martin Kro3§lj Ła§edel mesto Alojziju PiiiteriCu iz Tlrnovili sel, ki Je la tfenutek zapustil evoj prostorKo se je vrnil, se nru KroŠelJ, li fe Že popreJS Jzzival, ni hotel umakniti, liiaxvec fe odprl ŽepnJ noS ter nepriKakovano Eftbodel PmteriCa v irebuh, da so miu tako| iz8top{la tfrev&^ aato ga pa 8e obklftl po 6beK roKan, taUo da se |e zgrudll ftezavesien na tla. Drugi gosil so napadalca izrinili iz sobe, smrtnonevarno poškodovanega !Pin.teriUA pa spravlll v boiniSnfco ^ Brežicah. Svetoporskim romarjeml Župnl urad v. Sv. Petru pod 6v. gorami opozarla jjvetogorske fomarje, da 89 v nedeljo i. avgusta t. 1. ne vrsi siužba božja na Sv. gori, temveČ y Župni cerkvi Sv. Petra. Romarska pobožnost se priCne na Sveti gori Sele popoldne. Rdmarjl šo lahko pri sv. maši v Sv. Petru ter imajo lepo priložnost, da si popoldne ogledajo krasen društveni dom, ter prisostvujejo lepi ljudski igri y 3 dejanjiK »Veriga«, ki se bode vprizorila ob 3« uri popoldne v društvenem domu. Iz* korlstite priliko, ne bode vam žal! Romarskl shod v Zagorjn. t)rugi velikl romarski shod pri Mariji Zagorskf se bo letos vršil v dneh od 2. do 4. av* gusta. Vabljeni ste vsi prijatelji cerkva zag. Matere božje. Preskrbljeno je, d_( boste lahko vsi deležni dunovnih do^ brot romarske božje poti. Najhitrejšl .parnik na celem svetu Nem.ija je dogradila te dni najvegjl prekooceanskl potniški parnik »Bremen« z 48 tisoč tonami. Parnik se je izkazal tudi kot najhitrejši. Iz Evrope ^i Newyork je rabll 4 dni, 18 ur in 17 minut. Doslej je bila angleška paroplovnai družba posestnica brzovoznega parnika »Mauretanija«, ki je vellal za najboll Mtrega. »Bremen« je posekala »Mauretanijo« na prikooceanski vožnji za 13 ur in 83 mlnut. Prvenstvo glede hitrosti na morju Imaio sedaj v rokah Nemci. Sprejem najnitrejSega velikana vi nJuJorSki luki Je bil navdušen in prisrčen. 50 raznih ladij je hotelo dati vi nJuJorSki luki »Bremen« častno spremstvo, a so morale opustiti nakano, ker, so vozile prepočasl. Pred zasldranjera, na cilju so pometali kinooperaterjf filmske posnetke s prve vožnje v dobro zaprtih zabojih v morje. Vodna letalal so pobrala posnetke in še Isti večer, ka Je bila »Bremen« pod sidrom v luki, so prolzvajala njujorška kina filme 9 prve vožnje. Pošto, katero je pripeljala »Bremen«, so takoj raznesli na naslova aeroplanl. Navadno rabi pismo Iz Evrope v Ameriko 15 dni, v tem slučaju le 8 dni. Krištof Kolumb je jadral iz Španiie v Ameriko celih 69 dni. Prva evharistična procesija v afriški! puščavl Sahara In njen ganljivi zaklju5ek. Francoz Karl de Foukauld je bil! prvotno konjeniški oficir, nato raziskovalec in je umrl kot puščavniški muCenlk 1. decembra 1916. Še tekom decembra 1916 je prišel francoski častnik na mestp, kjer je bil ustreljen od tolovajev duhpvnik-misijonar Karol da Foukauld. Štopil je v puščavnikovo stanovanje, ki je bilo izropano. Le to, česar rpparji nlso mpgll uporabiti, so raztrgali ter razmotali okrog po peščenih' tlen. Stotnik je razgrebal po zapuščinl ter naletel na posodico, v kateri ao bila shran|ene svete hosti" . Pobral je pospdp % naJveŽjim spoStovanjem, io ob'risai in zavil v platno. _\fajsvetejše ja spravil na sedlo kamele in jezdil 50 km dalie v trdnjavico Motvlinski. To ja bila gotovo prvg evharistiCna procesi]a po pgrom_ii Saiiari. Med ježo se ja spomnlT oficlr na pogovor z umorjenim pugi.avnlkom. Castnlk Je rekel! pred leti samotarskemu duhovnikus »Vi imate pravico, hranlti NaisvetejSej kaj bi bilo storltl, ako bt se Vam pripetilo kaj resnega.« PušŽavnik Je odgo;< voril: »^nani sta ml tozadevno le dy6 mo2nostli obudite popolni kes In se oWhajajte sami, ali tia. pošljite svete hQr stije po poSti na kako misijonsko p^ stajo.« Ko je prliezdll stotnik v \vt vo, se ni mogel odlooiii. dft bl poslal najsvetejše s pošto. Poklical je v posvet podčastnika, ki je bil dober katoličan. Sklenila sta, da odpreta posodico, kjer je bila sv. hostija dobro Bhranjena. Podčastnik je pokleknil in oficir ga je obhajal v trdnjavi, ki leži y Sahari. Moč samoobrambe. Brazilijanska država Matto Grosso je bila zadnje dni pozorišče krvavih dogodkov, ki so se doigrali na nemških dijamantnih poIjih. Razni gpljufi so natirali domačine s šikanami in z izdajo ponarejenega denarja do upora. Domačini so se zdruŽili z raznimi ničvredneži, katerih je ;vedno polno v bližini dijamantnih in elatih jam. Te bande so udrle v sosednje pokrajine z ognjem in mečem. Nafctalo je brezpravno razmerje, ki je spominjalo na prve čase po odkritju Amerike. Farme in celi kraji so izginili v pepelu. Mirne ljudi so pomorill vstaši brez ozira na spol ter starost. Čete, kaiere je poslala proti uniCevalcem braeilijanska država, so odpovedale. V skrajni sili je pozval Josip Marbeck, ifarmer in iskalec dijamantov vse pojštene in mir ljubeče k samoobrambi. Zbral je precejšnje krdelo in s tem je razkropil ter razpodil požigalce, roparje in morilce. 2000 organiziranih toloivajev je pobil ob reki Paragvaj River. Oni, ki so ušli smrti, so se zatekli v državo Goayr, kjer so bili razoroženi. Na dijamantnih poljih v Matto Grosso je danes nekronani kralj zmagoviti farmar Marbeck. Sam je sestavil postave, >_i so za tamošnje razmere, in katere so sprejeli vsi poštenjaki enoglasno z dvigom rok. Zakoni so kratki in jasni. Kdor se ne strinja z novo zakonodajo, mora povezati culo ter izginiti, ker življenje ni dragocenost. 500 ur hočeta ostati v zraku. Amerikanska letalca Jackson in O. Brien že krožita v aeroplanu neprenehoma 325 ur. Vztrajati nameravata 500 ur in bosta s tem potolkla vse dosedanje letalce, ki so se odlikovali z vztrajnostjo pri letanju. Primarij dr. Mirko Černič ne ordinira do 21. avgusta. 890 Gospa pomnite, da pravo milo nikoli ne Ikoduje perilu. Zato perite vedno z »Gazela«. Ant. Rud. Legat-ov enoletni trgovski tecaj v Mariboru. Odobren od Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu.) Lastni internat, letni izpiti in izpričevala pod drž. nadzorstvom. Prospekti in upisovanja v trgovini Ant, Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7. Natančnejšc v inseratnem delu. Žaloslna usoda mmmm Ko se je začela para uporabljati za pogon ladij, so bili prvi parniki na kolesa, kakor jih je videti še danes na Donavi ter na večjih jezerih. Pred 100 leti *ii nikdo sanjal, da bi bil mogoč kak 'drug parni pogon kakor kolo. Večje potniške ladje so bile tedaj napol jadrnice In napol parnikl. Jadra so uporabljali pri ugodnem vremenu; pri razburkanem morskem valovju so bili zlomi in uni.enja gonilnih koles na dnevnem redu. Mož. ki je izumil za pogon oarnikov še danes edino gonilno sredstvo na morju, je bil Čeh Josip Ressel. Prvi parnik na vijak je bil spuščen v morje v Trstu koncem julija leta 1829. Ressel je končal gimnazijo v Linzu in kot 19 letni mladenič se je vpisal na dunajsko visoko šolo in zaCel študirati fiziko. Že kot visokošolcu se mu je rodila misel: uporabiti vijak za pogon ladij. Njegovemu zamislu o uporabi vijaka so se smejali vsi tovariši in profesorji. Ker je Reslov oče obubožal, je moral sin zapustiti vseučilišče in kreniti na drugo pot, da bi prišel poprej do lastnega kruha. S pomočjo državne podpore je kpnčal gozdarsko šolo in postal državni logar na Koroškem. Njegova iznajdba z vijakom mu ni dala miru. Vedno je govoril o tem in njegova okolica je bila prepričana, da je znorel. Iz Koroške je bil po letih prestavljen v Trst, kjer je bilo zanj in njegove misli odprto polje — morje. Kamorkoli je potrkal s svojo iznajdbo, povsod so ga zavrnili in se mu rogali. Ressl sam je uvidel, da bo moral svojo iznajdbo prakticno razkazati in le tedaj mu bo kak bogataš verjel in ga podprl z denarjem. Tudi najmanjši čoln ali parnik na vijak je stal precejšnje svote in iznajditelj je bil ubog državni uradnik. Ressl je unesel vijak v navaden čoln in pet mož je moralo vrteti kolo, da je čoln drčal po morski gladini. Ta čoln je razkazal bogatejšim tržaškim trgovcem in si izposloval sam z Dunaja patent na iznajdbo. T-edaj je obstojalo ob obali Jadranskega morja polno paroplovnih družb, ki so imele za vzdrževanje prometa vse polno najbolj modernih parnlkov na kolesa. Družbe so se čutile ogrožene od Resslove novotarije, storile so vse, da bi iznajdba ne prišla v prakso. Ker so bile družbe bogate, so se jim nakane proti Resslu tudi posrečile, oblasti niso dovolile, da bi bil začel Ressl z gradbo parnika na vijak. Siromak je imel patent v rokah, skenila se je družba nekatorih kapitalistov, ki so bili voljni dati denar, a se je vse razblinilo na trmi avstrijskih oblasti. Izven mej Avstroogrske so se začeli zanimati za Resslov izum. Egiptovski kralj je naročil kar tri parnike na vijak. Z radovednostjo so zrli na novotarijo Angleži in Francozi, le avsrijska oblast je kazala za vse trdovratno gluha ušesa. Po trudapolnem nrizadevanju upljvnih Dunajčanov se je posrečilo izposlovati gradbeno dovoljenje za novi parnik, ki se je imenoval »Civetta«. Julija 1829 je ladjica ua vijak zapustila tržaško luko in vozila brezhibno z brzino, kakršne niso do tedaj opazovali nikjer. Parnik je prestal na začudenje vseh preizkušnjo, le na povratku v tržaško luko je počila ena od parmh cevi. Ta nezgoda je bila za policijo dovolj, da je prepovedala vse nadaljne vožnje. Oblast se je postavila na stališče, da je iznajdba na vijak Hekaj nevarnega In je prepovedala vse tozadevne nadaljne poizkuse. Ovaduhi in Reslovi nasprotniki so šli tako daleč, da so izposlovali njegovo premestitev iz Trsta. Upravičeno potrt se je podal na uovo službeno meato in na njegovo iznajdbo so pozabili popolnoma za nekaj 10 letij. Še-le Angleži so začeli Resslov izunj mnogo pozneje praktično izrabljati in danes si je vijak osvojil: morja, reke jezera in zrak. Ressl je \imrl kot Bevež v Ljubljani. Petdeset let po smrti so mu postavili pred tehnično visoko šolo na Dunaju spomenik. Kakor Resslu, se godi še danes vsakemu, res velikemu iznajditeljul Trnjeva ter križeva pot do smrti in šele nekaj 10 let po smrti se ga spomni poprej nehvaležno človeštvo, ga začne slavitl iD mu staviti spomenike. Piisff o in gfitaisfca fofsh a. Zadnje tedne se je veliko pisalo o vo.hii novarnosti na Dalnjem vzhodu. Radi železnice je izbruhnil resen spor med Husi in Kitajci. Vlada od obeh držav je zbrala čete na spornem ozemlju. Ob priliki rusko-kitajskega spora hočemo naše čitatelje seznaniti na kratko i ustrojem ruske in kitajske vojske. Ruska vojska. Jedro nove ruske vojske je nastalo v meščanski vojni pod Trockijem v zimi 1. 1918. Boljševiška vojska je obstojala prvotno iz prostovoljcev. Ko so bili boljševiški mogočnjaki v letih 1920-21 ogroženi od belih generalov (Wrangel, Kolčak itd.) in od Ppljakov, je jaarasla rdeča armada na 5 xn pol rnilijona mož. Ko so se boljševiki resili iz najve.jih nevarnosti, se jg skrčilp Stanje vojaštva v d-ecembru 1921 na 1.870.0^0 mož. Leta 1923 je bilo pod orozjem le še 350 tisoč mož. Dne 28. oktobra 19$2 so vpeljali boljševiki splošno vojaškp obve^nost. Žo od 16. leta se začne moška ruska Egladina izobraževati v vojaški stroki. Od 19. do 21. leta pa se mora vsak Rus udeleževati vojaškega poduka. Možje, ki morajo stopiti v rdečo armado, služijo a leti, pri mornarici 3—4 leta. Po odslU*" ženem roku morajo v presledkili na orožne vaje. Poleg stalne in redne vojska ima boljševiška Rusija takozvano teritorijalno armadp [kakor so italijansk. fašisti iii miličniki). Ruski miliCiiiki se morajo vežbati pri rgdn.i armadi prvo leto 3 mesece, v nasl. 4 letih pa skupaj 8 mesecev. Samo miliOniki st,aneja R^sijo na leto nad 20 milljard Din. V prvih letih obstoja rdeče armad« niso bili deležnl oficirji in podoficirjl nobene prave vojaške izobrazbe. Danea j6 v Rusiji vse polno vojnih šol in akademij. V§ak ruski Cetovodja mora oblskovati p—i leta kako vojno šolo. V. ruski vojski je vzorna disciplina in najstrožja pokorščina v službi. Ruska vojska je opremljenaz ogromnim teliničnim aparatom in šteje 22 armadnih korov. K vsak^mu koru spadajo tri divizije in poscbne Cete, kakor: artilerija, težki, oklopni avtomobill, polki za strupene pline. Razven tega ja še 12 konjeniških divizij, 9 neodvisnih' konjeniških brigad, cela vrsta tehniških čet in letalci, ki razpolagajo z več nego 1000 vojniml letali. Začasno znaša stalna vojska 562.000 mož in 842 tisoe mlličnikov. V sluCaju daljše vpjne bl lab_j ko spravila Rusfja z vsemi rezervaml na noge 12 millionov mož. Eitajska vojska. Začasno je kitajska vojska največja |ia celem svetu. Pod orožjem je 1,750.000 fnož, ki pa so po angleški izjavi vse drugo, le vojaki ne. Kitajske čete služijo sedaj 4 vojaškim mogočnjakom, ki se tredno med seboj kavsajo in napadajo Bden drugega. Ako pa kitajski vojak iz kakega vzroka ne bi prejel plačila (soldOine) se bi takoj uprl in pognal puško V koruzo. Kitajska vojska obstoja iz prostovoljcev, ki so obvezani služiti tri leta. Res je tudi, da razpolaga kitajska vojska s precejšnjo artilerijo in aeroplani, a ni prav v nobeni primeri z ru6ko rdečo armado. ftfint, fti meljcjo zialo. Amerikanski državljan Dupont je eden od svetovnih mogotcev. Njegovi predniki so bili Francozi, kojih. premoženje je bilo zaplenjeno ined francosko revolucijo. Eden od Dupontov, učenec znamenitega kemika Lavoisiera, je bil od svojega mojstra uveden v skrivnosti izdelave smodnika. Ker je bil nasprotnik velikega Napoleona, je moral po njegovem kronanju za cesarja pobegniti iz Francije v Ameriko. Naselil se je v državi Delaware v majhncm kraju VVilmington kot mlinar za smodnik. n Majhni mlin za smodnik, ki je bil zgrajen v Waschingtonu pred več nego 100 leti, je bil podlaga ogromnemu pre- moženju in politični moči ter vplivu, s katerim razpolaga danes rodbina Dupont. Bodisi, da so se vojskovala med seboj indijanska plemena, ali so hotele severoameriške države osvoboditi sužnje južnih držav, ali so se bojevale Združene države proti Španiji, vedno so zalagali tekom časa poveeani mlini za smodnik v Delaware municijo. Leta 1914 je bil Peter Samuel Dupont kot poglavar družine star 44 let in so mu nosile municijske tovarne na leto čistih 5—6 milijonov dolarjev. Ko je izbruhnila na jesen 1. 1914 v Evropi vojna, je znal Dupont koj, kaj inu je bilo storiti. Tekom četrt leta je postavil barake za 20 tisoč delavcev, do svetovne vojne je zaposloval le 5300 delavnih moči. Celo vojno je zalagal Evropo z municijo, katero je izdelovalo 67 tisoč Amerikancev. Da so se doliodki z mimo dobo podesetorili, ni treba še posobcj naglašati. Izdelovanje smodnika je bilo za Duponta premalo, lotil se je med vojno še drugih inckistrij, kakor: izdelovanja surove svilo, barv, raznih kemikalij in poseda danes n.a celem svetu največjo tvornico za izdelovanje strupenih plinov za bocločo vojno. Ameriška državica Delaware, kjer je sedež vseh Dupontovih podjetij, je ona najmanjših v Združenih državah, štejs komaj 200 tisoč prebivalcev in je od teh vseh nad polovico zaposlenili pri Dupontu. Gorje onemu, ki bi s« dranil v državici nastopati in delati proti koristi nekronanega kralja Duponta!