URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 20 Ljubljana, petek, 24. maja 1974	Cena 16 dinarjev	Leto XXXI
222.
JNa podlagi drugega odstavka 390. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na svoji seji dne 9. maja 1974 sprejelo
ODLOK
o	ustanovitvi delovnega mesta in o imenovanju generalnega sekretarja Predsedstva Socialistične republike Slovenije
I
/ 1
Ustanovi se delovno mesto generalnega sekretarja Predsedstva Socialistične republike Slovenije.
II
Za generalnega sekretarja Predsedstva Socialistične republike Slovenije se imenuje:
Zvonimir Zalar, dosedanji šef kabineta predsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije.
St. P 0210-1/74 Ljubljana, dne 9. maja 1974.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
AKTI NARODNE BANKE SLOVENIJE
223.
Na podlagi četrtega odstavka 17. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 3'73) in 4. člena odloka o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SRS, št. 30(72, 38/72. 53/72, 54/72, 27/73, 41/73. 14/74, 17/74 in 19/74) izdaja Narodna banka Slovenije
ODLOČBO
o	spremembi odločbe o pogojih za kredite, ki jih daje Narodna banka Slovenije poslovnim bankam iz sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije
1.	V odločbi o pogojih za kredite, ki jih daje Narodna banka Slovenije poslovnim bankam iz sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SRS, št. 28/73 in 41/73) se v 1. točki v določbi pod 1) črtajo besede: »za dobo šestih mesecev«.
2.	Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
O.	št. 2/74
Ljubljana, dne 20. maja 1974.
Narodna banka Slovenije
Guverner	,
Svetko Kobal, dipl. ekonomist L r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN
SKTJPSCtna' OBČINE CERKNICA 586.
Delavci, kmetje, delovna inteligenca in vsi napredni delovni ljudje, združeni v Osvobodilni fronti s Komunistično partijo na čelu, so v narodnoosvobodilni vojni zrušili stari družbeni red, ki je temeljil na izkoriščanju, političnem zatiranju in nacionalni neenakopravnosti in ustvarili nov družbeni red, v katerem se je nerazvito področje občine Cerknice kot rezultat samoniklega in prizadevnega dela ter gospodarskih dosežkov vseh delovnih ljudi, zlasti v industriji razvoja samoupravljanja in socialističnih odnosov svobodnega dela
spremenilo tako, da so ustvarjeni materialni pogoji za: — razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v vseh oblikah samoupravnega organiziranja v občini, ki morajo zagotoviti, da bodo delovni ljudje in občani odločali o rezultatih svojega dela,	V
—	hitrejši družbenoekonomski razvoj občine, zlasti kmetijstva, turizma, gospodarskih dejavnosti splošnega družbenega pomena in družbenih dejavnosti,
—	zagotovljeno socialno varnost in življenjski standard všeh delovnih ljudi in občanov.
Bistvene spremembe v družbenopolitičnih odnosih, ki so nastale z razvojem materialne osnove,
prizadevanja in sodelovanja Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnega ljudstva. Zveze združenj borcev NOV, Zveze sindikatov in Zveze mladine Slovenije ter drugih družbenih organizacij kot sestavnih delov samoupravnih socialističnih odnosov
ih ustava Socialistične republike Slovenije omogočajo,
da je skupščina občine Cerknica, kot organ samoupravljanja in najvišji organ oblasti v občini Cerknica na podlagi 185. člena ustave Socialistične republike Slovenije na seji zbora delovnih skupnosti in občinskega zbora dne 5. marca 1974 sprejela
STATUT OBČINE CERKNICA
I.	TEMELJNA NAČELA
1.	člen
Občina Cerknica je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih .ljudi.	,
V občini Cerknica delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.	”
2.	člen
Materialna osnova za zadovoljevanje skupnih potreb in splošnih družbenih potreb je dohodek, ki ga ustvarjajo temeljne organizacije združenega dela na področju proizvodnje, storitev, pogodbene organizacije združenega dela na področju obrti, kmetijstva in storitvenih dejavnosti in dohodek, ki ga ustvarjajo občani, ki opravljajo kmetijsko, obrtno, gostinsko ali turistično dejavnost in z zakonom določeno drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. '
3.	člen
Pri uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini Cerknica odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne in druge organizacije združenega dela, v krajevne skupnosti in druge temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v druge oblike samoupravnega združevanja, v družbenopolitične organizacije, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja.
4.	člen
Delovni ljudje in občani v občini Cerknica opravljajo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni ljudje in občani zlasti:
— ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo. in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kul-, turne, telesnokulturne in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov;-zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje
sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor in urejajo druga vprašanja s teh področij;
—	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora; skrbijo za varstvo človekovega okolja; skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov v na teh področjih;
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja; skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi;
—	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj; posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči;
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter spominskih obeležij;
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje; usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi;
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
5.	člen
Delovanje občinske skupščine in njenih organov ter vseh organizacij in skupnosti v občini Cerknica je javno.
6.	člen
Občina Cerknica je pravna oseba.
Občina se ustanovi, združi z drugo občilo ali spremeni njeno območje z zakonom po razpravi delovnih ljudi in občanov določenega območja v Socialistični zvezi delovnega ljudstva ter pod pogoji in po postopku v skladu z zakonom.
Sedež občine je v Cerknici.
7.	člen
Občina Cerknica ima grb in zastavo, ki se določita z odlokom.
8.	člen
Praznik občine Cerknica je 19. oktober kot obletnica napada in zmage partizanov na okupatorsko postojanko v Ložu leta 1941.
Krajevne skupnosti v občini lahko za svoje območje ali tudi za posamezno naselje določijo v svojih Statutih krajevne praznike.
9-
9.	člen
Občina Cerknica ima svoj pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis »Socialistična republika Slovenija«, v drugi vrsti pa »Skupščina občine«. Pod grbom je napis »Cerknica«.
10.	člen
Občani občine Cerknica so tisti, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče.
11.	člen
V občini Cerknica- se:
—	podeljuje domicil,
—	imenuje častnega občana občine Cerknica,
—	podeljuje Priznanja občine Cerknica »19. okto-
Domicil se podeli posameznim enotam narodnoosvobodilne vojske in drugim organom NOV, ki imajo poseben pomen za občino Cerknica.
Bjnoti se izroči o tem spominsko listino.
Za razne jubileje in druga praznovanja lahko občina tem enotam prispeva finančna sredstva. '
13. člen
Naslov častnega občana se podeli osebam, ki imajo posebne zasluge za razvoj in napredek občine.
Častnemu občanu se izda posebna listina.
«	14. člen
Podelitev Priznanja občine Cerknica »19. oktober« se določi s posebnim odlokom in pravilnikom občinske skupščine.
II. SAMOUPRAVLJANJE TN NJEGOVE OBLIKE V OBČINI
1. Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu
15.	člen
V občini Cerknica temelji socialistična družbenoekonomska ureditev na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena' lastnina ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v družbeni reprodukciji v celoti.
16.	"člen
Materialni in družbeni položaj delovnega človeka je pogojen na podlagi njegovih pravic in odgovornosti z njegovim delom in rezultati njegovega dela.
17.	člen
Nihče si ne more niti posredno niti neposredno pridobivati materialnih iij drugih koristi z izkoriščanjem tujega dela.
18.	člen
Nihče ne sme . na nikakršen način onemogočati in omejevati delavca, da bi enakopravno z drugimi de-
lavci odločal o svojem delu ter pogojih in rezultatih dela.
19.	člen
Del dohodka, ki je rezultat dela v izredno ugodnih naravnih razmerah ali je rezultat izrednih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka, se skladno s samoupravnim sporazumom in zakonom uporablja za razvoj organizacije združenega dela, v kateri je bil dosežen ali za razvoj materialne osnove združenega dela v občini,
Odločanje o. delu dohodka, ki se uporablja za razvoj materialne osnove združenega dela v občini temelji na samoupravnih osnovah.
*
20.	člen
Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z združenim delom doseženi dohodek, sredstva ,za. zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina.
21.	člen
Družbenoekonomski položaj delovnega človeka v občini je zagotovljen z ustavo in zakoni ter s tem statutom.
22.	člen
Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravice dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da uporabljajo družbena sredstva s skrbnostjo dobrega gospodarja in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo in povečujejo.
23.	člen
«
Obveznosti delavcev in organizacije združenega dela do splošnih in skupnih potreb se določajo odvisno od sposobnosti gospodarstva, da jim v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti dela in s potrebami materialnega m družbenega razvoja, ki ustrezajo dolgoročnim interesom razvoja produkcijskih sil, zagotovijo njihovo zadovoljevanje.
24.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih oblikah združenega dela uresničujejo samoupravno delavsko nadzorstvo neposredno s tem, da nadzorujejo izvrševanje splošnih samoupravnih aktov, uveljavljanje pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu. izvajanje odločitev organov samoupravljanja in oblasti, uporabo sredstev, poslovanje ter finančno in materialno stanje organizacij združenega dela.
-	25. člen
Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela s samoupravnim sporazumevanjem združujejo delo in sredstva v okviru občine ali izven nje.
26.	člen
Zaradi doseganja optimalnih gospodarskih rezultatov, racionalnih konceptov in modernizacije tehnoloških ter organizacijsko poslovnih postopkov delovni ljudje in občani pospešujejo znanstveno in raziskovalno delo.
Družbenoekonomski položaj kmetov in obrtnikov
27.	člen
Kmetje, ki uživajo z ustavo določeno lastninsko pravico na obdelovalnem zemljišču imajo pravico in dolžnost izkoriščati to zemljišče za pospeševanje kmetijske proizvodnje, v lastnem in v interesu socialistične skupnosti.
Socialistična skupnost podpira kmete pri večanju produktivnosti njihovega dela in pri svobodnem združevanju v zadruge in druge oblike združevanja zaradi izboljševanja pogojev njihovega dela in življenjskih razmer.	«
28.	člen
Zaradi smotrnega razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, racionalne in produktivne izrabe tal, varstva kmetijskih zemljišč in izboljšanja posestne ter zemljiške strukture se kmetijske in gozdnogospodarske organizacije združenega dela po svojih delavcih, krajevne skupnosti in kmetje ter drugi občani združijo v samoupravno kmetijsko zemljiško skupnost v občini.
29.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo samostojno osebno delo z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delovni ljudje v organizacijah združenega dela.
2.	Usmerjanje in usklajevanje družbenega razvoja
30.	člen
Zaradi izboljšanja pogojev življenja in dela delovnih ljudi in občanov, zaradi zagotavljanja stabilnosti in popolnega izkoriščanja možnosti za razvoj produkcijskih sil, za povečanje produktivnosti, kakor tudi zaradi razvijanja socialističnih družbenih odnosov, delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s planiranjem in programiranjem svojega dela in razvoja usklajujejo odnose v družbeni reprodukciji in usmerjajo razvoj družbene proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti.
31.	člen
Zaradi skladnega družbenoekonomskega razvoja v občini sprejme občinska skupščina ob upoštevanju glavnih smernic zveznega in republiškega družbenoekonomskega programa in plana, materialne osnove programov in planov temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih in drugih delovnih skupnosti in ^krajevnih skupnosti, družbeni plan občine.
32.	člen
35.	člen
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih, samoupravnih interesnih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah so odgovorni za oblikovanje in zagotavljanje skupnih interesov in ciljev, ki so določeni s programi in 'piani razvoja svojih skupnosti in družbenimi plani občine.
36.	člen
•
Posebna naloga občine je analiza možnosti razvoja posameznih proizvodnih in storitvenih dejavnosti, ki jo uresničuje s pomočjo gospodarske ocene dosedanjega razvoja in posartieznih materialnih osnov in s pomočjo programov in planov temeljnih in drugih organizacij združenega dela, tako. da se take ocene izdelujejo v določenih časovnih razdobjih.
S temi ocenami in možnostmi so dana osnovna razmerja in nivoji med družbenoekonomskimi kategorijami in nakazane- splošne smeri razvoja posameznim gospodarskim dejavnostim.
37.	člen
Delovni ljudje in- občani v občini oblikujejo plan prostorske izrabe zemljišč in stvari v splošni rabi in prek samoupravnih skupnosti za njihovo smotrno izkoriščanje in varstvo človekovega okolja določajo glavne namene za področja urbanizacije, kmetijstva, gozdarstva in turizma.
38.	člen
Za zagotovitev uresničevanja in oblikovanja družbenih planov lahko občinska skupščina in njeni organi sprejmejo skladno z zakonom ustrezne predpise in ukrepe.
3.	Način financiranja skupnih potreb delovnih Ijhdi in občanov ter splošnih družbenih ootreb
39.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje v krajevnih in interesnih skupnostih, z neposrednim odločanjem, samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem odločajo o obsegu, vsebini in načinu zadovoljevanja svojih potreb ter zato združujejo svoje' delo in sredstva.
Izjemoma lahko občinska skupščina v nekaterih primerih z odlokom in ob pogojih, ki jih določa zakon, predpiše kolikšne prispevke naj obvezno plačujejo uporabniki storitev za zadovoljevanje določenih skup-
Družbeni plan mora vsebovati gospodarske, soci-	40. člen
alrie in prostorske dejavnosti.
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb de-
33.	člen	lovni ljudje plačujejo določene davke iz dohodka te-
meljnih organizacij združenega dela in iz svojih oseb-V družbenem planiranju mora biti zagotovljena so- nih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, časnost planiranja.	drugih dohodkov ter od premoženja, davke, takse in
34.	člen ■	druge davščine.
Organizacije združenega dela, samoupravne inte-	Te dohodke predpisuje občinska skupščina z od-
resne, krajevne in druge skupnosti ter organizacije lokom po predhodni javni razpravi, usklajujejo svoje plane in programe dela in razvoja	Sredstva za financiranje splošnih družbenih po-
med seboj In z družbenim planom občine.	treb se zbirajo v proračunu občine.
41.	člen
Splošne družbene potrebe v občini so:
—	financiranje predstavniških, upravnih, pravosodnih organov in postaje milice,
—	financiranje ljudske obrambe, splošnega ljudskega odpora, enot teritorialne obrambe in enot civilne zaščite iz pristojnosti občine,
—	varstvo borcev iz pristojnosti občine,
—	zagotavljanje socialne varnosti občanov,
—	sredstva za posege v gospodarstvu in druga področja zaradi skladnejšega razvoja občine in zboljšanja življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov,
—	financiranje programov družbenopolitičnih organizacij,
—	solidarno financiranje manj razvitih krajevnih skupnosti,
—	obveznosti občine določene z veljavnimi predpisi; pogodbami ali s samoupravnimi splošnimi akti.
42.	člen
Delovni ljudje in občani lahko združujejo svoje delo in sredstva z delovnimi ljudmi in občani v drugih družbenopolitičnih skupnostih kadai je to potrebno za izvrševanje in za' zadovoljevanje splošnih družbenih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov.
43.	člen
Zaradi usklajevanja obveznosti vseh‘delovnih ljudi in občanov za financiranje splošnih in skupnih družbenih potreb s splošno razvojno politiko, določeno z družbenimi plani, občinska skupščina oblikuje vsako leto splošne bilance sitdstev. iz katere so razvidne te obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe.
4.	Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje
44.	člen
S samoupravnim sporazumom delavci v delovnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje in, občani v krajevnih skupnostih samoupravnih interesnih skupnostih m drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v mejah svojih samoupravnih pravic:
—	usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi
dela in družbeni reprodukciji, združujejo delo in sredstva in urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev,	• '
—	ustanavljajo delovne in 'druge organizacije združenega dela, banke, poslovne in druge skupnosti,
—	določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke,
—	določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje
in urejajo druga razmerja’ skupnega pomena.
45.	člen
Sindikati in zveza sindikatov v občini dajejo iniciativo za samoupravne sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter neposredtib - sodelujejo v tem sporazumevanju.
46.	člen
Občinska skupščina v okviru svojih pravic in dolžnosti vzpodbuja samoupravno sporazumevanje in lahko
določi, da so organizacije in skupnosti dolžne začeti postopek za samoupravno urejanje vprašanj skupnega pomena.
47.	člen
Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi družbenopolitične skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega družbenega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
48.	člen
Družbenopolitične organizacije neposredno sodelujejo pri oblikovanju in sklenitvi ter uresničevanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov.
49.	člen
Samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor mora vsebovati zlasti:
—	udeležence samoupravnega sporazuma oziroma družbenega- dogovora,
—	cilje, zaradi katerih se sklepa samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor,
—	določbe o tem, v katerem roku morajo biti prevzete obveznosti izvršene,
—	določbe o načinu in sredstvih izvrševanja prevzetih obveznosti.
—	določbe o načinu in kontroli izvrševanja prevzetih obvez, kakor tudi o pbveščanju javnosti o izvrševanju nalog,
. — določbe o sankcijah za neizvrševanje prevzetih nalog.
O predlogu samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora morajo obvezno razpravljati delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih in interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja na katerem se sprejema in to na način in po postopku, ki je določen v statutih teh organizacij in skupnostih,-
50.	člen
Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori zavezujejo udeležence, ki jih sklenejo ali k njim pristopijo.
Podpisniki samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov so odgovorni za njihovo izvajanje.
51.	člen
Način, postopek in registracija samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov določi občinska skupščina s posebnim odlokom.
52.	člen
Če družbeni dogovor sprejmejo samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela ali drugih skupnosti, v katerih sta združeni dve tretjini delavcev v občini, občinska skupščina sprejme ustrezne ukrepe in predpise za uresničevanje ciljev družbenega dogovora.
53.	člen1
Vsi samoupravni sporazumi in družbeni dogovori se objavijo v uradnem- glasilu občine.
5.	Združevanje delovnih ljudi v združenem delu
. 54. člen
Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združevanja dela v kateri uresničujejo' delavci neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi odločajo o samem delu in o rezultatih svojega dela.
Temeljna organizacija združenega dela je'osnova oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije ter samoupravne integracije združenega dela.
55. člen
Delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture; zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, pridobivajb dohodek s svobodno menjavo svojega dela, z delom delovnih ljudi, katerih potrebe in interese na teh področjih zadovoljujejo.
'	.	56. člen
Po načelih svobodne menjave dela pridobivajo dohodek tudi delavci organizacij združenega dela v dru-gij dejavnostih, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti podlaga za usklajevanje dela in potreb in ne podlaga za vrednotenje rezultatov dela.
57.	člen
Delavci delovnih skupnosti, ki opravljajo dela za samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti in njihova združenja, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije, društva in organe družbenopolitičnih skupnosti, imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z družbene določenimi osnovami in merili za delitev, ki veljajo za organizacije združenega dela.
Imajo tudi druge samoupravne pravice v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo ter v skladu z družbeno in politično odgovornostjo, ki jo imajo za izvrševanje svojih funkcij in nalog organizacije, skupnosti in organi, za katere opravljajo dela.
6.	Združevanje delovnih ljudi in občanov v samoupravne interesne skupnosti
58.	člen
Za organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb na področju družbenih in drugih dejavnosti v materialni proizvodnji, ki služijo trajnemu zadovoljevanju potreb določenih uporabnikov, v katerih pa delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edina podlaga za usklajevanje dela in potreb in za vrednotenje delovnih uspehov, se združijo delavci in drugi delovni ljudje ter občani neposredno in po svojih samoupravnih- organizacijah in skupnostih z uporabniki njihovih storitev v samoupravne interesne skupnosti.
59.	člen
Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delavci organizacij združenega dela skupaj z delavci, ki
opravljajo posamezne interesne dejavnosti in z delegati krajevnih skupnosti ter z drugimi delegati organizacij in skupnosti v primerih, ko to določajo pozitivni predpisi ali samoupravni akti.
60.	člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov v samoupravnih interesnih skupnostih plačujejo delovni ljudje tem skupnostim prispevke iz svojih osebnih dohodkov in iz dohodka delovnih organizacij združenega dela v skladu z namenom oziroma v skladu s cilji, za katere so ta sredstva namenjena.
61.	člen
Samoupravne interesne skupnosti so odgovorne za oblikovanje in realizacijo programov in planov svojega področja.
62.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v samoupravni interesni skupnosti., se po svojih delegacijah neposredno in v skupščinah občine in republike kot tudi v organih samoupravnih interesnih skupnosti, ustanovljenih za širše območje ali za Socialistično republiko Slovenijo sporazumevajo in- odločajo o vprašanjih s področja^ dejavnosti, za katero je skupnost ustanovljena.
63.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti odločajo v primerih, ki jih določata statut in zakon enakopravno s pristojnimi organi skupščine.
64.	člen
Samoupravne interesne skupnosti sb dolžne, da učinkovito m racionalno usklajujejo svoje delo ter se zato med seboj samoupravno dogovarjajo in sporazumevajo.
Samoupravne interesne skupnosti se zaradi usklajevanja in obvladovanja svojih področij lahko samoupravno povezujejo v skupne samoupravne skupnosti.
65.	člen
Temeljna izobraževalna skupnost zagotavlja napredek vzgoje m izobraževanja, razširjeno materialno osnovo vzgoje ih izobraževanja, šolanje in izpopolnjevanje pedagoških delavcev, višjo izobrazbeno raven delovnih ljudi in uresničevanje drugih skupnih interesov.
66.	člen
Socialno varstvo kot bistveno sestavino socialne varnosti uresničujejo delovni ljudje in občani v samoupravnih skupnostih otroškega varstva in samoupravnih skupnostih socialnega skrbstva, določene interese socialnega varstva pa tudi v samoupravni skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v stanovanjski skupnosti in skupnosti zaposlovanja.
67.	člen
Samoupravna skupnost otroškega varstva zagotavlja pogoje za ustanovitev in življenje družine, uresničevanje materinstva, vzgoje irt socialne varnosti, oblikovanje delovnih in razvojnih programov, varstva matere, otroka' in družine in uresničevanje drugih skupnih interesov.
68.	člen
*
Temeljna samoupravna skupnost socialnega skrbstva zagotavlja po načelih vzajemnosti in solidarnosti pomoč v normalnem življenju ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov, varstvo mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši in drugih oseb, ki niso zmožne skrbeti zase ali za svoje pravice in koristi ter druge ukrepe, s katerimi se usposabljajo za življenje in delo.
69.	člen
Temeljna kulturna skupnost zagotavlja pogoje za razvoj kulture in prosvete, dostopnost kulturnih vrednot, usmerja razvoj in oblikovanje programov kulturnih dejavnosti in odloča o graditvi in uporabi, kulturnih objektov in uresničuje druge skupne interese.
70.	člen
Telesnokulturna skupnost zagotavlja . pogoje za zdrav telesni razvoj delovnih ljudi in občanov in vsestranski razvoj telesne Kulture m rekreacije, skrbi za množično vključevanje delovnih ljudi v to dejavnost, razvija tekmovalni šport, odloča o graditvi športnih in rekreacijskih objektov in uresničuje druge skupne interese ter jih usklajuje z drugimi; zlasti obrambnimi potrebami v občini.
71.	člen
Stanovanjska samoupravna skupnost je nosilec stanovanjske politike v občini Cerknica v okviru katere delovni ljudje in občani združujejo potrebna sredstva, odločajo o razvoju stanovanjske dejavnosti in njegovem uresničevanju, upravljajo m gospodarijo s skladom stanovanjskih hiš. s tem. da zagotavljajo smotrno vzdrževanje, obnavljanje in izgradnjo stanovanj, vplivajo na cene in uresničujejo druge skupne interese na področju stanovanjskega gospodarstva.
72.	člen
Komunalna samoupravna skupnost je skupaj s krajevnimi skupnostmi nosilec komunalne dejavnosti, zlasti na naslednjih področjih:
—	oskrba naselij z vodo,
—	cestno omrežje,
—	odprava odplak in atmosferskih voda (kanalizacija),
—	elektrifikacija (individualna in kolektivna potrošnja),
— PTT omrežje,
—	javni osebni prevoz,
—	javna razsvetljava,
—	javna snaga,
—■■ urejanje in vzdrževanje pokopališč ter pogrebne službe,	'
—	urejanje in vzdrževanje parkov, zelenic in igrišč,
—	komunalni servisi,
—	varstvo narave,
—’ in druge komunalhe dejavnosti.
Odgovornost za obvladovanje posameznih komunalnih dejavnosti ali objektov se sporazumno razmeji med samoupravno komunalno skupnostjo, krajevnimi skupnostmi in vaškimi skupnostmi in drugimi, zlasti
regionalnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za ta področja.
73.	člen
Zaradi posebnega družbenega interesa za ohranitev in gojitev gozdov se delavci in kmetje, ki opravljajo gozdarsko dejavnost in delovni ljudje, organizirani v organizacijah združenega dela določenih dejavnosti, v krajevnih in drugih skupnostih v skladu z zakonom združujejo v samoupravno interesno skupnost za gozdarstvo, v kateri zagotavljajo ohranitev in gojitev gozdov, skrbijo za biološko ravnotežje v gozdovih in v ta namen usklajujejo interese med gozdarstvom, kmetijstvom, predelavo lesa, lovstvom in turizmom ter urejajo vprašanja, kj so pomembna za varovanje gozdov in druga vprašanja skupnega pomena.
74.	člen
Samoupravne interesne skupnosti se lahko, ustanovijo tudi na drugih področjih, kjer delovni ljudje kot uporabniki oziroma interesenti ter delavci posameznih dejavnosti ‘ugotovijo skupne potrebe in interese in se dogovorijo, da bodo te po načelih vzajernnosti in solidarnosti samoupravno uresničevali v tej skupnosti.
75.	člen
Kot dele samoupravnih skupnosti, ki se ustanavljajo za območje, ki je širše od območja občine za področja raziskovalnih dejavnosti, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, energetike, prometa in zvez ter vodnega gospodarstva in podobnih dejavnosti, delovni ljudje in občani na območju občine ustanavljajo skupnosti za ta področja.
7.	- Gospodarske dejavnosti posebnega družbenega
pomena
■	76. člen
Gospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena so tište, v katerih je njihovo trajno in nepretrgano delovanje pogoj za življenje delovnih ljudi in občanov in delo v občini ter za katere tržne zakonitosti ne veljajo v celoti.
77.	člen
Samo z zakonom ali odlokom skupščine se lahko določijo dejavnosti in zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
78.	člen
Način uresničevanja posebnega družbenega pomena in samoupravnih pravic delavcev se določa v skladu s tem pomenom z zakonom ali odlokom v samoupravnih organih organizacije, ki opravlja gospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena ali v samoupravni interesni skupnosti za to področje.
79.	člen
Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine, določi obvezno ustanovitev take skupnosti oziroma ustanovi ta skupnost, določijo načela za njeno organizacijo in medsebojna' razmerja v njej ter predpišejo obveznost plačevanja prispevkov skupnosti
in določi obveznost sodelovanja oziroma združevanja samoupravnih interesnih skupnosti za skupno izvajanje določenih nalog.
Dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena mora'samoupravna interesna skupnost opravljati tako, kakor določa zakon oziroma odlok skupščine.
80.	člen
Ce samoupravna interesna skupnost, ki opravlja določene dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in v postopku, kot to predpisuje zakon s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje.
Proti samoupravni interesni skupnosti so dovoljeni z zakonom določeni začasni ukrepi v primerih in pod pogoji, ko so taki ukrepi dovoljeni proti organizacijam združenega dela.
8.	Družbene dejavnosti
Vzgoja in izobraževanje
81.	člen
Delovni ljudje in občani oblikujejo programe in plane obveznega osnovnošolskega izobraževanja v samoupravni skupnosti za vzgojo in izobraževanje.
82.	člen
V skladu s programom razvoja izobraževanja in vzgoje občina ustanavlja osnovne šole in vzgojno-varstvene zavode.
Občinska skupščina v sodelovanju z zainteresiranimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi občinami ter republiškimi organi ustvarja materialne in druge pogoje za delo srednjih šol, višjega in visokega šolstva ter vzpodbuja ustanavljanje izobraževalnih skupnosti za usmerjeno izobraževanje.
83.	člen
Otrokom in mlajšim polnoletnim osebam z motnjami v telesnem in duševnem razvoju družbena skupnost • zagotavlja usposabljanje v posebnih šolah, vzgojnih zavodih za vedenjsko in osebnostno motene otroke, zavodih za delovno usposabljanje duševno in telesno prizadetih otrok ter v drugih zavodih za usposabljanje.
84.	člen
Delovni ljudje v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter občinski skupščini v skladu s kadrovsko politiko v občini omogočajo izobraževanje učencev in študentov s tem, da jim zagotovijo štipendije, brezobrestna posojila in druge oblike pomoči; kriteriji in postopki pri tem se poenotijo z družbenim dogovorom.
85.	člen
Izobraževalne organizacije organizirajo zlasti tiste izobraževalne dejavnosti, ki omogočajo delavcem, da se uvedejo v delo, da si pridobijo poklicno izobrazbo, da stalno izpopolnjujejo strokovno družbeno in splošno znanje, ki je potrebno za delo in za samoupravljanje in, da se specializirajo ali prekvalificirajo glede na spremembe v organizaciji dela in v tehnološkem razvoju ali zaradi poklicnih bolezni in nesreč pri delu.
Kultura in telesna kultura
86.	člen
Delovni ljudje in občani v občini določajo kulturno politiko, skrbijo za zagotovitev splošnih pogojev za razvoj kulturnih dejavnosti, za razvijanje in ustrezno zadovoljevanje svojih kulturnih potreb ter za kulturno vzgojo mladine in zlasti pospešujejo kulturnoprosvet-ne dejavnosti z namenom, da se dviga splošna kulturna raven, vzpodbujajo povezovanje in združevanje dejav-, nikov v kulturi in skrbijo za smotrno usposabljanje kulturnih prostorov.
87.	člen
Delovni ljudje in občani v občini ustvarjajo zaradi izboljšanja zdravstvenega stanja, produktivnosti dela in obrambnih sposobnosti materialne, organizacijske in druge pogoje za razvoj telesne kulture, za1 telesno vzgojo otrok in mladine v vzgojno-varstvenih zavodih in šolah ter za gradnjo in čim širšo uporabo telesno-kulturnih objektov in naprav; v organizacijah združenega dela razvijajo aktivno športno in rekreacijsko udejstvovanje zaposlenih ter jim omogočajo ustrezne telesnokulturne aktivnosti; skupaj s sindikati.skrbe za vnašanje telesnih vaj v delovni čas po zahtevah tehnologije in psihologije delovnega mesta ter za organizacijo sindikalnih športnih iger.
88.	člen
Temeljna izobraževalna skupnost, temeljna kulturna skupnost, temeljna telesno-kulturna skupnost, se s temeljnimi organizacijami združenega dela, delavsko univerzo, zavodom za zaposlovanje in skladom za štipendiranje v občini, z družbenim dogovorom samoupravno združujejo v vzgojno izobraževalno skupnost.
89.	člen
Vzgojno izobraževalna skupnost usklajuje delo temeljnih skupnosti in sprejema programe in plane razvoja, ki usklajujejo družbeni proces od otroškega varstva, osnovnošolskega, srednješolskega, poklicnega in izobraževanja odraslih, štipendiranja, do zaposlovanja.
Zdravstvo
90.	člen
Zdravstveno varstvo v občini zagotavljajo zdravstvene organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije v okviru planov in programov temeljne samoupravne zdravstvene skupnosti.
91.	člen
Posebna skrb občine, skupnosti zdravstvenega zavarovanja, organizacij združenega dela in drugih organizacij je razvijanje preventivnega zdravstvenega varstva.
Še posebno skrb posveča občina preventivnemu zdravstvenemu varstvu predšolskih ter šolskih otrok in mladine, pri čemer sodelujejo tudi šolski in vzgojno-varstveni zavodi, krajevne skupnosti, organizacije Rdečega križa in druge humanitarne organizacije.
92.	člen
Zdravstveno varstvo izvajajo neposredno zdravstvene organizacije združenega dela v skladu z zakonom in programom zdravstvenega varstva.
,	Socialno varstvo
93.	člen
Da se zagotovi ekonomska in socialna varnost delovnih ljudi ter ustvarijo potrebni pogoji za življenje in delo ter vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka, se v občini Cerknica ob neposredni aktivnosti organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter humanitarnih društev določa in izvaja socialna politika.
94.	člen
V težnji za humanizacijo družbenega razvoja delovni ljudje in občani zagotavljajo medsebojno solidarnost, posebno na naslednjih področjih:
Skladen razvoj materialnih sil v občini, družbeni standard delovnih ljudi, stanovanjska politika, davčna politika, ustvarjanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje ter socialno varstvo.'1
95.	člen
Družbeno varstvo neposredno izvršujejo predvsem delovne organizacije in krajevne skupnosti tako,' da obravnavajo in rešujejo socialno problematiko in organizirajo socialno službo v posameznih organizacijah in skupnostih.
96.	člen
Temeljne organizacije združenega dela.' krajevne skupnosti, skupščina občine, družbenopolitične organizacije in humanitarna društva, organizirajo skupnost socialnega skrbstva, ki proučuje, oblikuje, sprejema in skrbi za izvrševanje programa socialnega skrbstva.
>. . .' 1
Varstvo invalidov in. borcev
97.	člen
Borcem in aktivistom NOV in njihovim družinskim članom, predvojnim revolucionarjem, borcem za severno mejo in dobrovoljcem občina s širšo družbeno skupnostjo zagotavlja socialno varnost in posebne pravice določene z zakonom.
98.	člen
Naloga občine je, da posebno spremlja probleme in razmere borcev in invalidov NOV ter družin padlih borcev in skupaj z organizacijami združenja borcev NOV, organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami ter skupnostmi sprejema ukrepe za izboljšanje njihovih materialnih in stanovanjskih razmer ter zdravstvenega varstva tistim, ki tega varstva nimajo iz drugega naslova.
99.	člen
Pri dodeljevanju štipendij in drugih oblik družbene pomoči imajo otroci borcev in otroci žrtev fašističnega nasilja ob izpolnjevanju enakih pogojev z drugimi prosilci prednostno pravico.
9.	Kadrovska politika in zaposlovanje
100.	člen
Delovni ljudje in občani so nosilci kadrovske politike v organizacijah združenega dela, krajevnih in samoupravnih interespih skupnostih, družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter v občinski skupščini.
101.	člen
Kadrovska politika v občini se določa po načelih:
— odprtosti in javnosti.
—	ustvarjanju ugodnih pogojev, da delovni ljudje in občani lahko odločajo o kadrovski politiki,
—	dolgoročnega načrtovanja vzgoje potrebnih kadrov v skladu s potrebami,
—	ustvarjanju pogojev za izobraževanje kadrov s poklicno, zlasti pa z višjo, visoko in postdiplomsko izobrazbo,
—	organiziranega aktivnega in učinkovitega splošnega izobraževanja občanov, zlasti mladine in odraslih, ki so zaposleni,
—	izbora ljudi na odgovorne funkcije in delovna mesta, ki imajo strokovne, delovne in moralnopolitične kvalitete in, ki s svojim delom dokazujejo pripadnost socializmu, nadaljnjemu razvoju samoupravljanja in krepitvi položaja delavskega razreda in vseh delovnih -ljudi,
—	uporabe znanstvenih dognanj pri vodenju kadrovske politike kot tudi po drugih družbeno priznanih načelih.
102.	člen
Zaradi enotnih kriterijev oblikovanja sistemizacije delovnih mest, planiranja, vzgoje, izobraževanja, razporejanja, napredovanja kadrov in kadrovanja vodilnih delavcev ter zaradi izrednih potreb po strokovnem in družbenopolitičnem kvalificiranem kadru delovni ljudje skladno s srednjeročnim programom in drugimi plani kadrovske politike z družbenim dogovorom določijo osnove kadrovske politike v občini.
,	103. člen
V okviru organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva delovni ljudje in občani določajo družbene kriterije za izbor delegatov in ddlegacij, zagotavljajo demokratično predlaganje in izbor kandidatov ^a člane delegacij in za opravljanje javnih in drugih družbenih funkcij v občini.
104.	člen
Politiko zaposlovanja v občini izvajajo organizacije združenega dela, interesne skupnosti in druge organizacije, skupnost za zaposlovanje in občinska skupščina.
105.	člen
Delovni ljudje in občani v občini:
—	prek zavoda za zaposlovanje ugotavljajo stanje zaposlovanja in probleme brezposelnosti,
—	skrbijo za ustrezno politiko odpiranja in prekvalifikacije delovnih mest skladno z družbenoekonomskim razvojem in demografskim gibanjem prebivalstva.
Posebno skrb posvečajo zaposlovanju invalidov in ukrepom, ki naj zmanjšajo Zaposlovanje delavcev v tujini.
10.	Varstvo človekovega okolja
106.	člen
Delovni ljudje in občani smotrno gospodarijo s prostorom, varujejo okolje ter urejajo naselja in prostor z namenom, da si zagotovijo pogoje za zdravje, delo, stanovanje, počitek,' kulturo in rekreacijo.
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične Skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, imajo pravice in dolžnosti zagotavljati pogoje za ohranitev
in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, kakor tudi, da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
107.	člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb delovni ljudje in občani oblikujejo programe varstva človekovega okolja.
108.	člen
Načelo varstva človekovega okolja mora biti upoštevano v vseh družbenoekonomskih programih, posebno pa v prostorskem planiranju.
109.	člen
Delovni ljudje in občani določajo splošno smer politike urbanizacije, prostorskega urejanja in zaščite Človekovega okolja.s prostorskimi plani.
110.	člen
Nepremičnine in druge stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena za občino določa občinska skupščina z odlokom na podlagi zakona.
111.	člen
Na podlagi zakona občinska skupščina z odlokom zagotovi varstvo narave in človekovega okolja in določi odgovorne nosilce in potrebne sankcije.
11.	Vloga družbenopolitičnih organizacij
112.	člen
Zveza komunistov, pobudnik in organizator narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije in zavestni nosilec teženj in interesov delavskega razreda, je po zakonitosti zgodovinskega razvoja postala organizirana vodilna in idejna politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi pri graditvi socializma in pri uresničevanju solidarnosti delovnih ljudi ter bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.
Zveza komunistov je s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom v sistemu socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti in je za to odgovorna.
113.	člen
V Socialistični zvezi delovnega ljudstva kot prostovoljni in na samoupravnem socializmu zasnovani demokratični zvezi delovni Jjudje kot posamezniki in v vseh oblikah svojega povezovanja in združevanja:
—	obravnavajo enakopravno in demokratično skupna vprašanja z vseh področij družbenega življenja glede usmerjanja družbenega razvoja, krepitve socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov ter uresničevanja pravic in interesov delovnih ljudi,
—	oblikujejo program politične aktivnosti in družbena merila za izbiro kandidatov za člane delegacij in nosilce samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij,
—	v okviru široke, organizirane družbenopolitične aktivnosti predlagajo in določajo kandidate, obravnavajo delo skupščin družbenopolitičnih skupnosti, drugih organov oblasti in samoupravnih organov ter izražajo o tem svoja mnenja, zlasti glede zagotovitve javnosti dela ter njihove odgovornosti,
—	razvijajo socialistično družbeno zavest, oblikujejo in uresničujejo merila socialističnega obnašanja, uresničujejo odgovornost in si prizadevajo, da se pri delu in odločanju na vseh področjih družbenega življenja in dela uveljavljajo interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi na načelih socialističnega humanizma in solidarnosti.
Za uresničevanje take vloge Socialistične zveze delovnega ljudstva si delovni ljudje prizadevajo za svoje vsestransko in' objektivno informiranje.
114.	člen
Organizacije SZDL v občini v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami organizirajo javno razpravo o pomembnih družbenih odločitvah. -Za demokratično vodenje javne razprave In za njeno učinkovitost zagotavljajo družbenopolitične pogoje, objektivno obveščanje, sodelujejo pri oblikovanju programa, mobilizirajo delovne ljudi in občane za njihovo neposredno udeležbo v javni razpravi in zagotavljajo demokratično vodenje javne razprave.
Kadar organizacija SZDL ni hkrati nosilec in or-, ganizator javne razprave po sprejeti odločitvi za razpis javne razprave, sklene dogovor z njenim nosilcem. Dogovor vsebuje namen, obseg in način organiziranja javne razprave ter predvidene stroške za njeno izvedbo. Nosilec javne razprave se s tem dogovorom zaveže, da bo zagotovil potrebna sredstva za izvedbo.
115.	člen
Delavci in delovni ljudje, organizirani v sindikatih in - zvezi sindikatov v občini:
—	usklajujejo svoje posamične in posebne interese v enotne interese delavcev v občini,
—	zagotavljajo razvoj produkcijskih sil in dvig produktivnosti dela,
—	upravljajo in razpolagajo z rezultati dela,
—	razvijajo in krepijo načela solidarnosti in vzajemnosti na vseh ravneh v občini, •
—	samoupravno povezujejo različna področja zdfuženega dela,
—	zagotavljajo dvig kulture, strokovne' in samoupravne izobrazbe,
—	zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v samoupravne organe organizacij združenega, dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in družbenopolitične skupnosti,
—	neposredno izvršujejo samoupravni in delavski nadzor,
*— zagotavljajo socialno varnost in dvig življenjskega standarda.
Sindikati v občini dajejo prek občinskega sindikalnega sveta predloge organom upravljanja, državnim in drugim samoupravnim organom za reševanje vprašanj delavcev, Ti organi so dolžni obravnavati pobude in predloge sindikatov in obvestiti predlagatelje o svojem stališču.
116.	člen
Delavci in delovni ljudje, organizirani v zvezi sin-^ dikatov občine pomagajo usklajevati svoje posamične in posebne interese v enotne interese delavskega razreda v občini, pomagajo uresničevati pravice delavcev, da upravljajo in razpolagajo z rezultati svojega dela in vzpodbujajo razvoj samoupravnih ođ'nbsov v občini.
117.	člen
V	duhu programa ZK in SZDL se Zveza združenj borcev NOV bori za razvijanje pridobitev narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije ter prenašanje njihovih tradicij na mlade rodove.in za napredovanje socialističnih družbenih odnosov ter samoupravljanja, za krepitev nacionalne enakopravnosti, bratstva in enotnosti, za dvig socialistične zavesti, za humane odnose in solidarnosti delovnih ljudi, in občanov, za sarpostojen in svoboden razvoj družbe ter za obrambo naše svobode, nedotakljivosti in suverenosti.
118.	člen
Zveza mladine v občini na prostovoljni podlagi združuje mladino in jo usmerja ter aktivno vključuje v družbenopolitično življenje v občini, v samoupravni socialistični razvoj občine in širše skupnosti.
Mladi ljudje v Zvezi miadine razvijajo svojo dejavnost na osnovi socialističnih družbenih in svojih lastnih interesov. V demokratični • izmenjavi mišljenj usklajujejo in oblikujejo skupna stališča ter na načelih samoupravljanja iščejo rešitve, ki so v interesu razvoja mladih in družbe.
Z neposredno aktivnostjo v družbenem življenju in Zvezi mladine oblikujejo in razvijajo svojo socialistično zavest ter samostojno, neposredno in z vso odgovornostjo sodelujejo v razvijanju samoupravnih družbenih odnosov.
119.	člen
Delovni ljudje in občani , se zaradi zadovoljevanja svojih skupnih potreb, ki so v skladu z načeli socialističnega samoupravnega socializma v okviru socialistične zveze delovnega ljudstva združujejo v društva.
12.	Samoupravljanje v vaških skupnostih, soseskah in v krajevnih skupnostih
Vaške skupnosti in soseske
120.	člen
Z namenom, da delovni ljudje in občani organizirano delujejo v krajevnih skupnostih, oblikujejo vaške skupnosti po enotnih funkcionalnih in družbenoekonomskih kriterijih: .
—	števila prebivalstva,
—	gravitacijske povezanosti,
—	skupne značilnosti gospodarstva in komunale območja skupnosti,
—	sodelovanja pri problemih izobraževanja, kulture, sociale in podobnega. ,
V	večjih riaseljih-j.se lahko oblikujejo kot samoupravne skupnosti soseske.
121.	člen
Vaške skupnosti in soseske v skladu s programi in plani krajevne skupnosti samostojno urejajo določene
probleme gospodarskih in komunalnih dejavnosti, zlasti tiste, ki zadevajo ožje interese vasi ali skupnosti (kmetijska dejavnost v proizvodnih okoliših, vaški vodovodi, vaške poti itd.).
122.	člen
V skupščini krajevne skupnosti morajo biti zastopani delegati vaških skupnosti.
Krajevne skupnosti '
123.	člen
Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb 'ter opravljanje nalog samoupravno organizirajo v krajevno skupnost.
Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb ter za opravljanje nalog se delovni ljudje ,in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi ter_ z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani združeni v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
124.	člen
Krajevno skupnost ustanavljajo, delijo in jo združujejo delovni ljudje in občani na podlagi javne razprave, stališč in dogovora v organizacijah SZDL ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
—	samoupravno organizirane vaške skupnosti,
—	geografska zaokroženost območja,
—	cjružbenoekonomska utemeljenost,
—	število prebivalstva,
—	možnost za oblikovanje kulturnega, telesno-kul turnega in vzgojnoizobraževalnega teritorialnega centra,
—	odločilno sodelovanje pri socialnozdravstveni in komunalni politiki v občini,
—	organiziranje splošnega ljudskega odpora, civilne zaščite in' družbene samozaščite.
125.	člen
Statut krajevne skupnosti določa:
—	vaške skupnosti ali soseske in načela za njihovo delovanje,
—	pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja,
—	območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti, *
—	naloge in način dela organov krajevne skupnosti.
—	način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti,
—	oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja,
—	vprašanja o katerih odločajo na referendumu,
—	način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja,
—	način financiranja krajevne skupnosti,
—	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.
126.	člen
Osnutek statuta pripravi organ krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, da organizira javno razpravo.
Osnutek statuta obravnavajo delovni ljudje in občani na zborih občanov v vaški skupnosti.
Statut krajevne skupnosti sprejme skupščina krajevne skupnosti po končani obravnavi v vaških skupnostih.	'	f
127.	člen
Skupščino krajevne skupnosti sestavljajo delegati vaških skupnosti, delegati temeljnih organizacij združenega dela na področju krajevne skupnosti in delegati TOZD, v katerih so zaposleni delavci iz območja te krajevne skupnosti ter delegati samoupravnih interesnih skupnosti.
128.	člen
V krajevni skupnosti delovni, ljudje In občani odločajo o uresničevanjih svojih skupnih interesov in o opravljanju nalog ter o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na naslednjih področjih:
—	medsebojni odnosi v naselju, urejanju naselij in drugega prostora ter prebivanje,
—	upravljanje s stanovanji,
—	otroško varstvo in socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, prosveta in kultura,
—	javno obveščanje,
—	telesna kultura ter rekreacija,
—	komunalne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev,
—	varstvo interesov potrošnikov in uporabnikov,
—	splošni ljudski odpor in družbena zaščita,
—	varstvo naravnega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, (
—	upravljanje s stvarmi v družbeni lastnini ter druga področja skupnega življenja in dela,
—	in sprejemajo programe in plane razvoja te skupnosti s katerimi določajo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za opravljanje posameznih skupnih nalog.
Skupne 'potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela opredelijo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti v skladu z ustavo, statutom občine in zakonom.
129.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog de-
lovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in delom ah pridobijo na drug način:
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti,
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine,, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti,
i
—	z delom davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na območju krajevne skupnosti, Ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine,
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine, •
—	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti,
— Z drugimi sredstvi.
130.	člen
Ža zadovoljevanje in uresničevanje svojih določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom oziroma družbenim dogovorom na podlagi razvoja krajevne-skupnosti povezujejo in združujejo svoja sredstva s sredstvi drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih organizacij in občine.
131.	člen
Skupne potrebe, ki zadevajo več krajevnih skupnosti, rešujejo krajevne skupnosti med seboj z. dogovarjanjem v okviru občine ali izven nje.
13 Oblike družbenega samoupravljanja
/
132.	člen
Delovni ljudje in občani v občini rešujejo in sodelujejo pri reševanju družbenih in drugih zadev ter opravljajo funkcije družbenega samoupravljanja na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela, zborih občanov, skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z referendumom, z javno razpravo, anketo, odločanjem v delegacijah in po delegatih ter s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem.
Zbori delovnih ljudi in občanov
133.	člen
Zbori delovnih ljudi in občanov se sestajajo v vaških skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela ali njihovih delih.
134.	člen
Zbore delovnih ljudi oziroma občanov sklicujejo delavski sveti temeljne organizacije združenega dela, sindikati, vaške in krajevne skupnosti, krajevne organizacije SZDL ali delegati po lastni presoji ali na pobudo občanov, delovnih ljudi, organizacij in društev.
135.	člen
Zbori delovnih ljudi oziroma občanov se sklicujejo po potrebi, najmanj pa enkrat letno.
136.	člen
Sklicatelj zbora mora razglasiti sklic zbora najmanj pet dni pred njegovim začetkom. Razglas mora vsebovati predlog dnevnega reda, čas in kraj ter kdo in na čigavo zahtevo sklicuje zbor.
- Razglas se objavi na krajevno običajen način.
137.	člen
Zbor delovnih ljudi oziroma občanov ima predsedstvo, ki vodi delo zbora in zagotovi, da so v zapisniku vsi sklepi in predlogi, po potrebi pa tudi posamezna oziroma ločena mnenja. Kolikor ni drugače določeno z zakonom ali statutom se sklepi sprejemajo javno in z večino glasov navzočih. Zbor je sklepčen, če je na zboru najmanj ena desetina upravičencev za katere se sklicuje zbor, razen če je z zakonom ali tem statutom določeno drugače.
138.	člen
Organi družbenega samoupravljanja na območju zbora delovnih ljudi oziroma občanov morajo na zahtevo zbora poročati o svojem delu in dajati pojasnila.
Predstavniki družbenega samoupravljanja, samoupravnih in interesnih skupnosti ter drugih organizacij se morajo udeležiti zbora, kadar so na dnevnem redu vprašanja iz področja njihove dejavnosti.
. 139. člen
O sklepih in predlogih. zborov delovnih ljudi oziroma občanov, ki se nanašajo na njihovo delovanje, morajo obvezno razpravljati prizadeti organi in organizacije. O svojih sklepih, in stališčih morajo zbor obvestiti v roku 30 dni. '	'
140.	člen
Delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela ali vaških skupnostih:
—	obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajejo iniciative in predloge za reševanje teh vprašanj,
—	obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja, delegacij in delegatov z občinskih skupščin in drugih skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, drugih samoupravnih prganizacij in skupnosti, v katerih njihovi delegati sodelujejo in po potrebi o teh poročilih in predlogih odločajo.
—	samostojno odločajo o vprašanjih, ki jih določa statut občine in drugi predpisi ter statuti samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	opravljajo kontrolo nad delom občinske skupščine ter organov in nosilcev javnih funkcij, organizacij
združenega dela oziroma drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, posebno Če gre za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena za občino in delovne ljudi v njej.
141.	člen
Zbori občanov v vaških skupnostih samostojno:
—	odločajo o ustanavljanju vaških skupnosti in krajevnih skupnosti in odločajo o sprejemanju splošnih aktov te skupnosti, če je tako določeno v statutu krajevne skupnosti,
—	volijo in odpoklicujejo organe krajevne skupnosti v skladu s statutom te skupnosti.
Referendum
142.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da se predlog odloka ali druga vprašanja iz njene pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjasnijo (referendum).
Odločitev delovnih ljudi je za občinsko skupščino obvezna. Eno leto po referendumu občinska skupščina ne more izdati odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
143.	člen
Delovni ljudje in občani v občini z referendumom • odločajo o:
—	spremembi območja občine,
—	združitvi ali razdružitvi občine,
—	o uvedbi občinskega samoprispevka za celotno območje občine.
144.	člen
Postopek referenduma ureja zakon.
Javna razprava
145.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da, posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo ter po končan: javni razpravi obvesti javnost o stališčih, ki jih je sprejela in o razlogih zanje.
, Delovni ljudje in občani v občini morajo javno razpravljati pred sprejetjem v pristojnih organih o:
—	statutu občine,
—	prostorskemu planu občine,
—	družbenih planih občine,
—	splošni bilanci sredstev,
—	statutih in programih razvoja samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnostih,
—	samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih.
Javno razpravo organizira Socialistična zveza delovnega ljudstva ali organizacije sindikata.
Anketp
146.	člen
Anketa je oblika ugotavljanja javnega mnenja pred pomembnimi odločitvami za delovne ljudi.
Anketa, ki jo lahko razpišejo temeljne samoupravne skupnosti mora:
—	pojasniti namen ankete in poudariti njeno prostovoljnost,
—	podvzeti vse ukrepe, da se anketiranim ne povzročajo nobene neugodnosti z njihovim stališčem,
—	takoj, ko je mogoče, objaviti rezultate ankete.
14. Temelji skupščinskega sistema
147.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah' oblikujejo svoje delegacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti.
148.	člen
V	temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
—	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela, ■
—	delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi na katerih ima kdo lastninsko prayico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja, ■
—	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, na način, določen z ustavo in zakonom,
—	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki ju določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine," na katerem je sedež te organizacije.
149.	člen
V	temeljni organizacije združenega dela oziroma delovnih skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcije delegacije vsi delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, lahko v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine oblikujejo skupno delegacijo.
150.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti povezani z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede
na merila, določena Z odlokom občinske skupščine ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela občinske skupščine, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic za delegate ,in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile na podlagi odloka občinske "skupščine.
Ce do roka, ki je določen za oblikovanje konferenc delegacij niso sklenjeni sporazumi o oblikovanju konferenc, se konference oblikujejo z odlokom občinske skupščine.
151.	člen
Volilno pravico, glasovanje, volitve in odpoklic članov delegacije ureja zakon.
152.	člen
Izhajajoč iz interesov in smernic temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo organizacije temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in za njihovo sodelovanje pri odločanju.	T
Pri opravljanju svoje funkcije ima član delegacije zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
—	samostojno al: skupaj z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira iz svojega sestava delegate v zbore občinske skupščine,
—	z delegatom obravnava vprašanja, na katerih ima temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost interes, ki se obravnavajo in. o katerih se odloča v skupščini, zaradi sporazumevanja z drugimi delegati in zaradi zavzemanja stališč z drugimi samoupravnimi skupnostmi.
—	sodeluje prek delegatov v celotnem delu in odločanju v občinski skupščini,
—	spremlja'delo skupščine in delegatov in obvešča' temeljno samoupravno organizacijo Oziroma skupnost o vprašanjih, ki se obravnavajo in o katerih se odloča v občinski skupščini,
—	v skladu s statutom temeljne organizacije združenega,dela ali s statutom temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti predlaga v obravnavo vprašanja, na katerih ima samoupravna skupnost in delovni ljudje v njej poseben interes pred odločanjem v občinski skupščini in daje prek delegatov pobude za obravnavanje posameznih vprašanj in predloge za sprejemanje aktov in odločitev v občinski skupščini v skladu z zakonom oziroma tem statutom in,
:— uresničuje druge pravice, določene z zakonom in poslovnikom občinske skupščine.
Delegacija opravlja lahko tudi druge zadeve v odnosih z drugimi samoupravnimi organi, organizacijami in skupnostmi, za katere jo temeljna samoupravna Organizacija oziroma skupnošt pooblasti s svojim aktom.
153.	člen
Delegagija ima zaradi zadev, v katerih njen delegat odloča v občinski skupščini tudi pravico:
—	povabiti na svojo sejo poslovodni individualni ali kolegijski organ svoje samoupravne organizacije oziroma skupnosti ter zahtevati od njega poročilo, mnenje ali stališče,
—	dati pobude ali predlog, da se skliče skupna seja z delavskim svetom temeljne organizacije združenega dela ali drugimi organj samoupravljanja.
Delegat posameznega zbora občinske skupščine ima pravico, da se udeleži seje izvršnega sveta ali drugih organov občinske skupščine in drugih organov samoupravnih skupnosti, kadar obravnavajo zadeve, ki so bistvenega pomena za njegovo temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnost.
154.	člen
Pri uresničevanju svoje delegatske funkcije morajo imeti delegati delegacije organizirano pomoč delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organov in strokovnih služb v svoji organizaciji oziroma skupnosti, v organu v katerem delujejo in v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva in sindikatov.
Izvršni organi organizacije oziroma skupnosti, v katerih 'So delegati izvoljeni, njihovi samoupravni organi in strokovne službe, organi v katerih delujejo in organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva in sindikatov zagotavljajo delegatom:
—	pravočasno, razumljivo, objektivno in vsestransko informiranje,
—	materialne in druge pogoje; ter »učinkovite metode dela pri izražanju in usklajevanju interesov, oblikovanju stališč, sprejemanju sklepov in dogovorov ter pri sprotnem nadzorovanju uresničevanja dogovorjenega in sklenjenega,
—. njihovo načrtno ter. sistematično usposabljanje za opravljanje delegatske funkcije.
155.	člen
Delegacija sodeluje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi sporazumnega oblikovanja skupnih rešitev o vprašanjih iz pristojnosti občine in sporazumnega reševanja drugih vprašanj, ki so v skupnem interesu.
Zaradi vsestranskega poznanja interesov svoje samoupravne organizacije oziroma skupnosti, skupnih interesov teh organizacij in skupnosti in širših družbenih interesov, sodeluje delegacija pri svojem delu z družbenopolitičnimi organizacijami in uporablja rezultate strokovnega in znanstvenega dela.
156.	člen
Delegat ima na zasedanju zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na upravne organe, na izvrševanje zakonov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanju zbora pravico, da v skladu s poslovnikom predlaga izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev občinske skupščine.
Delegat ima na zasedanju zbora pravico obrniti se na predstojnike posameznih upravnih organov z vprašanji, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
157.	člen 1
Delegat ima pravico zahtevati podatke o državnih organih, organizacijah združenega dela in drugih samo-
upravnih organizacijah in skupnostih, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
158.	člen
Člani delegacij in delegacije so lahko odpoklicani v skladu z zakonom.
Člani delegacije ali delegacija imajo pravico odstopiti.
III.	OBČINSKA SKUPŠČINA
159.	člen
Občinska skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
160.	člen
Občinska skupščina zlasti:
—	utrjuje samoupravne socialistične odnose in sistem z oblikami družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja,
—	določa skupno politiko gospodarskega in družbenega razvoja ter spremlja, usmerja in usklajuje vso politiko v občini,
—	usmerja in zavezuje samoupravne nosilce za oblikovanje razvojnih programov in družbenih planov,
—	določa splošno smer urbanizacije, prostorskega
urejanja in varstva človekovega okolja s prostorskimi plani,	*
—	spremlja izvajanje članov, daje priporočila in po potrebi samoupravno ukrepa.
S
161.	člen
Skupščino občine sestavljajo: ,.
—	zbor združenega dela,
—	zbor krajevnih skupnosti,
—	družbenopolitični zbor.
162.	člen
V	zboru združenega dela občinske skupščine je 35 delegatskih mest.
V	tem zboru imajo:
1.	delegacije, ki jih volijo delovni ljudje v temeljni Organizaciji združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije,
—	z gospodarskega področja — 27 delegatskih mest,
—	s prosvetno kulturnega področja — 1 delegatsko mesto,
—	s socialno zdravstvenega področja — 1 delegatsko mesto;
2.	delegacije, ki jih izvolijo delovni, ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva
—	v kmetijski dejavnosti — 2 delegatski mesti,
—	v obrtni dejavnosti — 1 delegatsko mesto;
3.	delegacije, ki jih izvolijo, delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela
—	2 delegatski mesti;
4.	delegacije, ki jih izvolijo aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije
—	1 delegatsko mesto.
163.	člen
V' zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine je 29 delegatskih mest.
164.	člen
Družbenopolitični zbor občinske skupščine sestavlja 27 delegatov delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
165.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v občinske organizacije Zveze komunistov. Socialistične zveze. Zveze sindikatov. Zveze združenj borcev NOV in Zveze mladine, z dogovorom v okviru občinske organizacije Socialistične zveze, določijo listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine.
Dogovor o sestavi liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine sklenejo delegacije družbenopolitičnih organizacij na občinski konferenci SZDL.
166.	člen
Odlok občinske skupščine podrobneje določi katere temeljne organizacije združenega dela samoupravnih in drugih skupnosti imajo v zborih občinske skupščine eno ali več delegatskih mest.
167.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	sprejemajo statut občine,
—	sprejemajo prostorski in družbeni plan občine,
—	odločajo o vprašanjih, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajujejo njihove odnose in interese,
—	odločajo o programih politike razvoja vseh področij posebnega .družbenega pomena,
—	določajo5 sisteme organizacij ljudske obrambe splošnega ljudskega odpora, javne varnosti in družbene samozaščite,
—	odločajo o medobčinskem sodelovanju in o medobčinskih odnosih,
—	odločajo o razpisu občinskega referenduma,
—	sprejemajo poslovnik občinske skupščine,
—	volijo in razrešujejo predsednika občinske skupščine,
—	volijo in razrešujejo skupino delegatov za-zbor občin,
—	volijo in razrešujejo predsednika in člane izvršnega sveta,
—	volijo in razrešujejo predsednika in sodnike • občinskega sodišča,
—	volijo in razrešujejo sodnike za prekrške, javnega pravobranilca in družbenega pravobranilca samoupravljanja, in druge funkcionarje v skladu z zakoni, odloki ali samoupravnimi splošnimi akti.
168.	'člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno sprejemata odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	družbenoekonomski razvoj občine in uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike,
—	družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev,
—	višino davkov, prispevkov in taks, proračun in njegov zaključni račun,
—	zadeve samoupravnih interesnih skupnosti,
—	začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in druge samoupravne organizacije,
—	gospodarjenje s prostorom, prostorsko in urbanistično planiranje,
—	varstvo narave in človekovega okolja,
—	področje urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč in izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi,
—	področje prostorskega urejanja naselij,
—	varnost prometa, varstva pred požari in drugimi naravnimi nesrečami,
—	ustanavljanje in organiziranje občinskih organov in njihovih služb,
—	občinske praznike,
—	podelitve naziva častnega občana občine Cerknica, domicila v občini Cerknica in Priznanja občine Cerknica »19. oktober«.
169.	člen
Skupščine temeljnih samoupravnih skupnosti za območje občine na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva in socialnega varstva, enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti sprejemajo odloke in druge splošne akte in od« ločajo o vprašanjih s teh področij,
Z ustavnim zakonom se lahko določi, da tudi skupščine drugih samoupravnih . interesnih skupnosti odločajo enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti o temeljnih vprašanjih z njihovega področja.
170.	člen
Družbenopolitični zbor enakopravno s pristojnim zborom oziroma s pristojnima zboroma sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	vprašanja družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema in socialističnih samoupravnih odnosov ter njihovo varstvo,
—	cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega razvoja občine, ki so vsebovani v aktih dolgoročnih in srednjeročnih družbenoekonomskih usmeritev ter v aktih v tekoči družbenoekonomski politiki.
171.	člen
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tako, da sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na:
—	samoupravno socialistično usmeritev na vseh družbenih področjih,
—	vprašanje usmerjanja delitev dohodka in osebnih dohodkov,
—	načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti in medsebojna razmerja delavcev na teh področjih,
—	sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja.
172.	člen
Enotni zbor združenega dela samostojno:
—	obravnava vprašanja združenega dela,
—	spremlja razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov,
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju,
—	razvija sodelovanje temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela in skupnosti na teh področjih,
—	spremlja plan • razvoja temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela,
—	analizira področja gospodarstva,
—	daje organizacijam združenega dela in samoupravnim interesnim skupnostim in drugim skupnostim priporočila,
—	sprejema sklepe za izvajanje sprejete politike,
—	voli skupine delegatov za zbor združenega dela Skupščine SRS.
173.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
—	za zagotovitev enotnih pogojev potrošnikov določa cene komunalnih storitev,
—	sprejema poročila upravnih organov skupščine, občinskega sodišča, javnega tožilca, javnega pravobranilstva, družbenega branilca samoupravljanja, sodnika za prekrške in drugih organov,
—	sprejema stališča in daje temeljnim organizacijam združenega dela in samoupravnim interesnim skupnostim priporočila,
—	določa temeljna načela za organizacijo krajevnih in vaških skupnosti,
—	določa načela upravljanja za vzdrževanje komunalnih objektov,
—	obravnava vprašanja politike razvoja na vseh področjih dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	obravnava vprašanja prostorskega in urbanističnega planiranja, obravnava varstvo narave in člo-vegovega okolja,
—	obravnava področja prostorskega urejanja naselij.
174.	člen
Odlok oziroma drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti oziroma h kateremu je družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča je sprejet, če so ga zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejeli v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Ce se zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga odloka ali drugega akta, ali če predlog odloka ali drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega
zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na^predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali Izvršnega sveta občinske skupščine.
175.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja samostojno obravnava vprašanja s teh področij, spremlja stanje in razvoj, zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje politike, predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, obravnava stanje kadrov in potrebe po kadrih, vzpodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju, razvija sodelovanje in usklajuje odnose temeljnih organizacij združenega dela oziroma skupnosti ter daje organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim priporočila o teh vprašanjih.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od drugih funkcionarjev na čelu občinskih upravnih organov.
176.	člen
S poslovnikom občinske skupščine se natančneje določijo delovna področja zborov, soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti z zbori občinske skupščine in način usklajevanja njihovega dela.
Sprejemanje predpisov in drugih aktov
177.	člen
Odlok, drug predpis ali akt lahko predlaga vsak delegat svojemu zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisije in drugi organi skupščine in samoupravni organi krajevne skupnosti
Predstojniki občinskih upravnih organov lahko predlagajo občinski skupščini odlok, predpis- ali drug akt s svojega delovnega področja.
178.	člen
Vsak zbor lahko predlaga izdajo odloka ali drugega predpisa oziroma akta, ki spada v področje drugega zbora.
179.	člen
Vsak zbor občinske skupščine sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru. Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen če se z zakonom ali s tem statutom ne zahteva posebna večina.
Glasovanje je javno; če pa zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
180.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta, lahko sklenejo, da zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
Predsednik občinske skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov, skliče sejo zborov, na kateri obravnavajo vprašanja, ki so skupnega pomena za zbore.
181.	člen
Pristojni zbor lahko sklene, da gre predlog odloka ali drugega akta v javno razpravo ali pa da se k obravnavanju predloga odloka ali drugega akta povabijo predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev.
Predsednik skupščine in predsedniki zborov
182.	člen
Občinska skupščina izvoli izmed vseh Članov delegacij, ki delegirajo delegate v njene zbore predsednika in podpredsednika občinske skupščine.
Listo kandidatov za predsednika in podpredsednika občinske skupščine predlaga občinska konferenca SZDL po opravljenem kandidacijskem postopku.
Skupščina občine izvoli predsednika in podpredsednika s tajnim glasovanjem. Kandidat je izvoljen, če je dobil najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov v posameznih zborih.
Predsednik in podpredsednik se voli za štiri leta in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za to dolžnost.
183.	člen
Predsednik skupščine:
—	predstavlja občinsko skupščino,
'— sklicuje in .vodi skupne seje vseh zborov občinske skupščine v primerih iz 3, odstavka 180. člena tega statuta,
—	skrbi, da se spoštuje poslovnik občinske skupščine,
—	skupaj s predsedniki zborov razlaga določbe poslovnika občinske skupščine glede pristojnosti zborov in teles občinske skupščine in sprejema stališča od drugih s poslovnikom določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov.
če je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik skupščine ali predsedniki zborov.
184.	člen
Vsak zbor izvoli izmed vseh članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor predsednika in podpredsednika zbora po enakem postopku, kot je določen za predsednika in podpredsednika skupščine.
Predsednik in podpredsednik zbora se voli za štiri leta in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za to dolžnost.
185.	člen
Predsednik zbora:
—	sklicuje in vodi seje zbora,
—	podpisuje splošne in druge akte, ki jih sprejema zbor,
—	skrbi, da se spoštuje poslovnik občinske skupščine,
—	opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom občinske skupščine.
186.	člen
Predsednik zbora mora sklicati sejo zbora, če to zahteva:
—	predsednik občinske skupščine,
—	izvršni svet,
—	petina delegatov zbora.
Če predsednik zbora ne skliče seje, ki bi jo po statutu moral sklicati, jo lahko skliče skupina desetih delegatov Zbora ali predsednik občinske skupščine.
187.	člen
Delegacija oziroma konferenca delegacij, katere član je izvoljen za funkcionarja občinske skupščine, ima pravico, da delegira v skupščino drugega svojega člana,
V primeru, da delegacija oziroma konferenca delegacij uporabi pravico iz 1. odstavka tega člena že na prvi seji zbora po opravljenih volitvah funkcionarjev, izgubi funkcionar pravico do glasovanja.
Svet za ljudsko obrambo občine
188.	člen
Za usklajevanje in usmerjanje ter povezovanje obrambnih priprav v občini, kakor tudi za opravljanje drugih zadev s področja ljudske obrambe ustanovi občinska skupščina.svet za ljudsko obrambo občine.
Svet za ljudsko obrambo občine usmerja delo ob-., 'čiriskih upravnih organov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela. krajevnih in drugih samoupravnih skupnosti na področju obrambnih priprav v skladu z zakoni in sklepi ter odloki in politiko občinske skupščine.
189.	člen
Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo .občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnost določa zakon.
Predsedstvo občinske skupščine predloži. sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž, ko se ta lahko sestane.
Stalna in občasna telesa , občinske skupščine
190.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti, zlasti za priprave predlogov, predpisov in drugih aktov, ima občinska skupščina ali posamezni zbor stalna ah .občasna delovna telesa.
191.	člen
Občinska skupščina ima naslednje stalne komisije:
—	komisija za družbeni nadzor,
—- komisija za prošnje in pritožbe,
—	komisija za odlikovanja,
—	komisija za kadrovsko politiko,
—	komisija za zadeve borcev in invalidov NOV,
-- komisija za verske zadeve,
komisija za ugotavljanje izvora premoženja,
—	komisija za programiranje,
>— komisija za samoupravno pravo.'
192.	člen
Komisija za družbeni nadzor: proučuje splošna vprašanja pri izvajanju politike in zakonov, drugih predpisov in aktov, vprašanja v zvezi z razpolaganjem
z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka in z načinom izpolnjevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih organizacij ter skupnosti.
Komisij^ za družbeni nadzor izvaja družbeni nadzor v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah ter skupnosti in , tako vpliva na razvoj odgovornosti socialističnih načel samoupravljanja, poslovanja in razpolaganja z družbenimi sredstvi.
193.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje, pritožbe in predloge, ki jih občani, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti pošiljajo občinski skupščini, pregleda njihovo utemeljenost in daje predloge, kako naj se posamezna zadeva reši;
predlaga ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da se odpravi ugotovljene nepravilnosti.
Komisija lahko pri obravnavi posameznega primera zasliši stranko oziroma- predstavnika organa ali organizacije v katero delovno področje zadeva-spada, lahko pa tudi zahteva,-da se ji na vpogled predložijo spisi.
Komisija lahko zaradi odprave ugotovljenih nepravilnosti samostojno daje priporočila.
194.	člen
Komisija za odlikovanja daje pobude in zbira predloge za odlikovanja in jih s svojim mnenjem posreduje pristojnim organom.
195.	člen
Komisija za kadrovsko politiko je odgovorna za uresničevanje družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini,'skrbi za kadre in predlaga kadre iz pristojnosti organov občinske skupščine in v skladu s samoupravnimi sporazumi določa nagrade imenovanim in voljenim funkcionarjem, ki jih imenuje ali voli občinska skupščina.
196.	člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV proučuje socialni in materialni položaj borcev in invalidov NOV ter izvaja naloge, določene z veljavnimi predpisi in s tem statutom.
197.	člen
Komisija za verske zadeve skrbi in zagotavlja izvajanje pravilne politike v občini do verskih skupnosti; daje mnenja pristojnim upravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam pri reševanju konkretnih zadev s področja verskih skupnosti.
198.	člen
Komisija za ugotavljanje izvora premoženja v skladu z zakonom uvede in vodi postopek zoper osebo, ki ima premoženje ali razpolaga s sredstvi — oziroma troši sredstva, ki so znatno večja od dohodkov, ki so ji ostali po plačilu davkov za odmero davka od nenapovedanega dohodka, v katerem se raziskuje, od kod taki osebi premoženje oziroma sredstva.
199.	člen
Komisija za programiranje:
—	skrbi za enotno metodologijo za vse gospodarske in družbene dejavnosti,
—	skrbi za koordinacijo samoupravnih nosilcev programiranja in planiranja, družbenoekonomskega, socialnega in prostorskega področja,
—	zbira in oblikuje predloge programov in planov za posamezne zbore skupščine in občinske skupščine,
—	občasno analizira izvrševanje posameznih programov in planov in jih posreduje izvršnemu svetu.
200.	člen
Komisija za samoupravno pravo proučuje samoupravne splošne akte, statute in druge splošne akte organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter predlaga občinski skupščini v skladu s pozitivnimi predpisi ustrezne ukrepe.
201.	člen
Stalna delovna telesa posameznih zborov so mandatno imunitetne komisije ter druga telesa, ki jih določajo posamezni zbori.
Mandatna imunitetna komisija zbora samostojno odloča o verifikaciji pooblastil delegatov, na zasedanju zbora in o vprašanju imunitete delegatov.
202.	člen
Občasna delovna telesa, oblikuje občinska skupščina ali njen zbor z odlokom ali sklepom.
203.	člen
Delovna telesa občinske skupščine ali zbora lahko zahtevajo od predstojnikov upravnih organov poročila o izvajanju predpisov občinske skupščine ali zbora.
Delovna telesa občinske skupščine ali zbora lahko zahtevajo obvestila in pojasnila tudi od drugih državnih’ organov, samoupravnih organizacij interesnih in drugih samoupravnih skupnosti ter tudi lahko izvajajo ankete.
Sekretar skupščine
204.	člen
Za opravljanje organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine in njenih organov ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima občinska skupščina posebno službo, ki jo vodi'sekretar skupščine.
Sekretarja skupščine imenuje občinska skupščina.
Organizacijo in delovno področje skupščinske službe podrobneje ureja odlok občinske skupščine.
Izvršni svet
205.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ skupščine občine Cerknica.
Izvršni svet je odgovoren skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja za izvajanje politike in izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter politike občinske skupščine, kot tudi za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov.
Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije.
206.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik in določeno število članov.
Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina na podlagi liste kandidatov, ki jo določi občinska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščinama predlog občinske organizacije Socialistične zVeze delovnega ljudstva izmed članov izvršnega sveta še predstojnike občinskih upravnih organov. ,
Člani izvršnega sveta so lahko predstojniki upravnih organov in drugi funkcionarji, ki so odgovorni za usklajevanje in usmerjanje dela posameznih upravnih organov ter druge osebe.
Občinska konferenca SZDL po opravljenem kandidacijskem 'postopku predlaga kandidata za predsednika izvršnega sveta in poda mnenje k njegovemu predlogu za sestavo izvršnega sveta.
Predsednik in člani izvršnega' sveta so izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta.
Občinska skupščina lahko na predlog izvršnega sveta in mnenju komisije za kadrovsko politiko izvoli člane izvršnega sveta ponovno še za štiri leta.
207.	člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali odstop predsednika sveta ali odstop večine članov izvršnega sveta ima za posledico Ostavko celotnega sveta.
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta.
208.	člen
Izvršni svet:
—	skrbi za uresničevanje politike in izvrševanje odlokov družbenega plana občine in drugih splošnih aktov občinske skupščine,
—	izdaja uredbe in druge predpise za izvrševanje občinskih odlokov, splošnih aktov občinske skupščine ter drugih predpisov, če je zato pooblaščen,
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine,
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji,
—	predlaga družbeni plan občine,
—	predlaga proračun občine in njegov zaključni račun,
—	izvršuje občinski proračun,
—- ustanavlja'in odpravlja upravne organe, ki se ne ustanovijo z odlokom in določa splošna načela za njihovo notranjo organizacijo,
—	ustanavlja strokovne organe za proučevanje in pripravo zadev iz svoje pristojnosti,
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov občinske skupščine iri nadzoruje ter odpravlja predpise
teh organov, ki so v nasprotju z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občinske skupščine, ki jih je sam izbral zaradi izvršitve zakona, drugega predpisa ali splošnega akta in lahko pod pogoji, določenimi z zakonom razveljavlja predpise teh organov.
209.	člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na seji.
Izvršni svet odloča z večino glasov navzočih članov.
210.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov sveta.
Predsednika sveta v primeru odsotnosti ali daljše zadržanosti nadomestuje predsednik.
Izvršni svet je dolžan obveščati občinsko skupščino o svojem delu.
211.	člen
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru občinske skupščine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine ali, da se zaradi obravnave določenega vprašanja oblikuje skupna komisija sestavljena iz članov pristojnega zbora občinske skupščine, članov izvršnega sveta ali, da se skliče seja pristojnega zbora občinske skupščine, na kateri bi izvršni svet razložil svoja stališča.
Izvršni svet je dolžan da zborom na njihovo1 zahtevo da poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov in drugih aktov občinske skupščine.
212.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti uresničevanja določene politike ali izvrševanje zakonov, odlokov ali drugih splošnih aktov občinske skupščine ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drugi sklep in akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati.
Če občinska skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
213.	člen
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
214.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo zakonov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen svet in predpisov, ki jih sam izdaja, ter predlagati svetu naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov.
Član izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem sveta predstavlja svet v občinski skupščini.
215.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet.
216.	člen
Druga razmerja določa odlok o izvršnem svetu, ki ga sprejme, občinska skupščina.
IV.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
217.	'člen
Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil:
—	izvršujejo zakone, druge predpise in splošne 1 akte občinske skupščine in skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti ter zagotavljajo njihovo izvrševanje in izvajajo določeno politiko,
—	odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte,
—	spremljajo stanje jn razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in predlagajo sprejem ustreznih predpisov ali ukrepov,
—	pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne • zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta in drugih organov in teles skupščine,
—	opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih splošnih aktov.
218.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo skupščini.
Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
219.	člen
Upravo skupščine občine Cerknica sestavljajo samostojni in posebni upravni organi.
Samostojni upravni organi so:
1.	oddelek za gospodarstvo in finance,
2.	oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve,
3.	oddelek za ljudsko obrambo,
4.	oddelek za splošne zadeve in občo upravo,
5.	oddelek za notranje zadeve,
6.	davčna uprava,'
7.	geodetska uprava.
Posebni upravni organi so:
1.	krajevni urad Nova vas,
2.	krajevni urad Stari trg.
220.	člen
Oddelek za gospodarstvo in finance opravlja upravne zadeve s področja gospodarstva, industrije, obrti, blagovnega prometa, kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova, gostinstva in turizma, opravlja zadeve v zvezi s programi ekonomskega razvoja občine, statistike in analize gospodarskega stanja v občini, opravlja zadeve s področja cen, za katere je pristojen, vodi in opravlja druge posle za proračun in sklade občine ter finančni načrt uprave ter opravlja druge zadeve, ki po pozitivnih predpisih spadajo v pristojnost organa za gospodarstvo in finance.
221.	člen
Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve opravlja strokovna in upravna opravila s področja urbanizma, gradbeništva, komunalnih in stanovanjskih zadev ter sodeluje pri prostorskem in družbenem planiranju v občini.
222.	člen
Oddelek za ljudsko obrambo izvršuje zakonske predpise s področja ljudske obrambe in splošnega ljudskega odpora, navodila, smernice in sklepe, sveta za ljudsko obrambo občinske skupščine, sveta za ljudsko obrambo predsedstva republike, sveta za ljudsko obrambo Jugoslavije, zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, Glavnega štaba za splošni ljudski odpor SR Slovenije in poveljstva vojaškega okrožja.
Pri izvrševanju zakonskih predpisov, navodil, smernic in sklepov, upravni organ opravlja priprave za splošni ljudski odpor v občini, izvaja vojaško naborno in delovno obveznost ter nudi strokovno pomoč delovnim in drugim organizacijam pri izvajanju splošnega ljudskega odpora.
223.	člen
Oddelek za splošne zadeve in občo upravo opravlja upravna in strokovna opravila s področja prosvete, kulture, telesne vzgoje, zdravstva in socialnega varstva ter varstva invalidov m borcev NOV in opravlja vse tiste naloge za katere je po zakonu oziroma drugih predpisih s' področja samoupravnih aktov delovnih organizacij in družbenih dejavnosti določeno, da jih opravlja upravni organ občinske skupščine.
Izvaja določila zakona o splošnem upravnem postopku, vodi administrativno tehnično delo v zvezi z volitvami delegacij in delegatov v predstavniške organe in opravlja vsa administrativno tehnična dela za vse upravne organe.
224.	člen
Oddelek za notranje zadeve opravlja upravna opravila v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih predpisov o združevanju občanov, javnih shodih in prireditvah, posesti in nošenju orožja ter streliva, varstva pred požarom, državljanstvu, potnih listinah za prehod čez državno mejo, prebivanju tujcev, osebnih izkaznicah, matičnih knjigah, osebnih imenih, prijavljanju bivališča in prebivališča,' varnosti cestnega prometa in druge upravne zadeve, ki so dane v pristojnost temu organu.
225.	člen
230. člen
Davčna uprava opravlja zadeve v zvezi z odmero in izterjavo davkov, prispevkov in drugih družbenih obveznosti občanov in organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so finančne narave.
Davčna uprava proučuje in analizira davčno politiko v občini, pripravlja predloge za izpopolnjevanje davčnega sistema in predlaga izdajo ustreznih predpisov in opravlja druge zadeve iz občinske pristojnosti na področju davčne službe.
V davčni upravi deluje davčna inšpekcija,- ki opravlja nadzorstvo nad tem, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti nasproti družbeni skupnosti.
226.	člen
Geodetska uprava izvršuje naloge geodetske službe na območju občine, planira in koordinira dejavnost v zadevah geodetske službe na območju občine, skrbi za izdelavo načrtov, katastrov in evidenc iz pristojnosti občine, vzdržuje načrte, stalno mrežo geodetsKih točk, karte, katastre in evidence, vodi in izvršuje regionalno geodetsko dokumentacijo na območju občine in urbansko geodetsko dokumentacijo, izdaja občanom, organom in organizacijam podatke in potrdila iz svoje pristojnosti in opravlja druge zadeve iz pristojnosti geodetske službe v občini.
227.	člen
Krajevni uradi so ustanovljeni zaradi učinkovitejšega uresničevanja pravic in dolžnosti občanov.
Z odlokom se določi območje za katerega se ustanovi krajevni urad, njegov sedež in delovno področje.
Krajevni uradi so dolžni pri opravljanju svojih nalog sodelovati _ s krajevnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami in društvi.
228.	člen
Posamezni upravni organ vodi predstojnik. Imenuje ga občinska skupščina na seji vseh zborov občinske skupščine na predlog izvršnega sveta za dobo štirih let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.
229.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in izvrševanje nalog in zadev iz pristojnosti upravnega organa, ki ga vodi, osebno odgovoren.
Predstojnik upravnega organa mora poročati o stanju na ustreznem upravpem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Na zahtevo občinske skupščine njenega zbora ali izvršnega sveta mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanje delegatov na seji je dolžan dati odgovor.
Predstojnik upravnega organa je za kršitev delovne dolžnosti odgovoren občinski skupščini. S poslovnikom občinske skupščine se določijo postopek in organi za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in način izrekanja ukrepov.
Delo upravnih organov je javno kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti.
231. člen
Delavci, ki opravljajo nalogo upravnega organa, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona.
Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, zapletenost in obseg nalog teh organov.
' 232. člen
Druge upravne organe ustanovi občinska skupščina Z odlokom, ki ga na predlog izvršnega sveta sprejmejo vsi trije zbori občinske skupščine enakopravno.
V.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
233.	člen
Skupščina občine in njeni organi izdajajo pri opravljanju svojih nalog naslednje predpise in akte:
—	skupščina izdaja: odloke, odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice, priporočila, resolucije in deklaracije;
—	zbori izdajajo:-odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice, priporočila, resolucije in deklaracije;,
—	izvršni Svet skupščine izdaja: odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice, priporočila;
—	občinski upravni organi izdajajo: odločbe ter upravna in strokovna navodila, če so zato pooblaščeni.
234.	člen
Za predpise in druge akte, kr jih izdaja skupščina občine in njeni zbori, zbira podatke, strokovno pripravi in zastavi osnutek upravni organ, v katerega področje spada zadeva.
Ce gre za predpise in druge akte, ki urejajo zadeve, za katere je po tem statutu določeno, da je pred izdajo potrebno mnenje jn sodelovanje občanov, članov delovnih skupnosti ali organizacij SZDL, se mora to mnenje dobiti pred predložitvijo predloga -skupščini občine.
O predlogu razpravlja skupščina občine na prvi seji in odloči o sprejetju predloga.
235.	člen
Vsi akti splošnega pomena se objavijo v uradnem glasilu.
236.	člen
Splošni akti začnejo veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu, če ni v samem predpisu določeno drugače.
VI.	MEDOBČINSKO SODELOVANJE
237.	člen
Zaradi zadovoljevanja skupnih potreb in interesov in zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena občin, se občina Cerknica po načelih prostovoljnosti in solidarnosti povezuje z drugimi občinami in drugimi skupnostmi ter organizacijami, ki delujejo na področju izpolnjevanja nalog občin.
238.	člen
Občina Cerknica sodeluje z drugimi občinami in v ta namen lahko združuje sredstva in ustanavlja skupne organe, organizacije in službo za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena občina Cerknica z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja.
V medobčinski organ samoupravljanja ali v drugih skupnostih delegati občin .usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu skupnosti oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine občin po razpravi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
239.	člen
Zaradi skupnega reševanja pomembnih vprašanj, ki zadevajo delovanje občme, občinske skupščine in njenih organov, zaradi izmenjave mnenj in izkušenj, usklajevanja stališč in predlogov, je občina Cerknica včlanjena in aktivno deluje v Skupnosti slovenskih občin.
Občino v skupnosti zastopajo delegati, ki jih določi občinska skupščina.
VII.	VKLJUČEVANJE OBČINSKE SKUPŠČINE V SKUPŠČINO SR SLOVENIJE
240.	člen
Skupščina občine Cerknica izvoli za zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije skupine delegatov. /
241.	člen
Zbor združenega dela Skupščine občine Cerknica določi izmed vseh članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbore po posameznih področjih 1., 2., 3. in 4. točke 162. člena statuta občine, skupine delegatov zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela Skupščine SRS.
Število članov skupine delegatov iz 1. odstavka se določi sporazumno med občinskimi skupščinami, ki imajo skupna delegatska mesta v zborih združenega dela Skupščine SRS, ki jih določa zakon.
242.	člen
Enotni zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine na skupni seji določijo izmed vseh članov delegacij, ki delegirajo delegate v te zbore skupino enajstih delegatov zaradi delegiranja delegata v zbor občin Skupščine SR Slovenije.
243.	člen
O izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije se izjavijo delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
Postopek izvolitve članov družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije določa zakon.
244.	člen
Skupine delegatov oziroma delegati iz 241., 242. in 243. člena se določijo oziroma volijo za 4 leta.
245.	člen	'
Pristojni zbori lahko zamenjajo ali odpokličejo skupine delegatov oz. delegate zborov Skupščine SR Slovenije.
Predlog za zamenjavo alj odpoklic .daje najmanj 10 delegatov pristojnega zbora občinske skupščine.
246.	člen
Skupine delegatov izvolijo izmed sebe vodjo skupine delegatov.
Vodja skupine delegatov:	.
—	sklicuje in vodi zasedanja skupine,
—	izdaja in podpisuje pooblastila za delegate, ki se udeležujejo sej, na katere jih delegacija delegira.
247.	člen '	'
Po tem, ko skupine delegatov ali delegacij občine proučijo vprašanja, kj bodo obravnavana na zasedanju delegatov, pooblastijo delegata, da zastopa njeno mnenje, stališča in predloge.
248.	člen
Delegat občine na zasedanju v Skupščini SR Slovenije lahko zastopa mnenje, stališča in daje predloge V skladu s stališči skupščine občine, skupine delegatov ali ostalih članov delegacije, sprejetimi ob proučevanju vprašanj, ki bodo na zasedanju ter mnenja in stališča, ki jih je sicer sprejela skupščina, skupina delegatov ali Izvršni svet v svojih splošnih predpisih in drugih sklepih.
Delegat na zasedanju ne more zastopati mnenj in stališč ali predlagati predlogov, ki jih je skupščina izključila ali, ki bistveno spreminjajo njena stališča, mnenja in predloge.
249.	člen
Delegat mora poročati o mnenjih, stališčih in predlogih, ki jih je na zasedanju v Skupščini SR Slovenije zastopal in sklepih, ki jih je zasedanje sprejelo.
VIII.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ V OBČINI
250.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, samoupravne interesne in krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične in druge organizacije morajo zagotoviti javnost svojega dela v skladu z zakonom. Javno je delo državnih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, skupnosti in društev.
Z zakonom in statuti se določijo podatki, ki pomenijo tajnost ali pa se ne smejo objaviti.
251.	člen
Delovnim ljudem in občanom mora biti omogočeno, da se glede aktov in predlogov, ki so dani v javno razpravo, v primernem roku izjavijo in dajo mnenja, pripombe in predloge.
Ob objavi predloga se vselej navede, kateri organ predlaga, na kakšen način je javnost z njim seznanjena, do kdaj traja javna razprava in komu se predloži pripombe, predloge in stališča.
Občinska skupščina oziroma zbor, ki o aktih, o katerih se je vršila prehodna javna razprava dokončno sklepa, mora v razpravi dana stališča, pripombe in predloge obravnavati in o njih sklepati.
252.	člen
Občani občine Cerknica imajo pravico, da so razen o dogodkih v domovini in v svetu, ki so pomembni za njihovo življenje in delo, obveščeni tudi o vprašanjih, ki se pomembna za stanje občine in njen razvoj ter o delovanju pomembnejših odločitev občinske skupščine in njenih organov, samoupravnih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter drugih organizacij, ki opravljajo družbene zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega interesa.
O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik občinske ‘skupščine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz 2. odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
IX.	DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH. PRAVIC IN »RU2BENE LASTNINE V OBČINI
253.	člen
Občina je temeljni nosilec sistema družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine po svojih organih in organizacijah.
254.	člen
Občinska skupščina spremlja in proučuje delovne probleme družbenih ih državnih organov, ki zagotavljajo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, spremlja in analizira stanje družbenega varstva, samozaščite ter sprejerrta ustrezne ukrepe v zvezi s tem varstvpm.
255.	člen
Proti organizaciji združenega dela in skupnosti ali drugemu združenju teh organizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev alj ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese, se lahko pod pogoji in po postopku, ki jih določa zakon uporabijo z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi se odpravili taki pojavi, se lahko s temi ukrepi začasno omeji uresničeva-, nje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic organizacije ali združenja in njunih organov.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja
256.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojen organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga prav-
na sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja predlaga občinski skupščini, ustavnemu sodišču ali sodiščem postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kakor tudi postopek, da se akti, sklepi in dejanja, s katerimi sta prizadeta samoupravljanje in družbena lastnina, razveljavijo ali odpravijo.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja predlaga postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnjh organizacij ter skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.
Družbeni organi ,in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki imajo pomen za izvrševanje njegove funkcije.
257.	člen	_	»
Družbenega pravobranilca samoupravljanja imenuje in razrešuje občinska skupščina na način, pod pogoji in postopku, ki je določen z zakonom.
I
Občinsko javno pravobranilstvo
Občinsko javno pravobranilstvo je samostojen organ občine, ki uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva, da varuje premoženjske pravice in koristi občine.
258.	člen
V izvrševanju svoje dejavnosti občinsko javno pravobranilstvo spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za pravno varstvo družbene lastnine.
O svojih zapažanjih, kot tudi o drugih vprašanjih v zvezi s svojim delom obvešča javno pravobranilstvo, občinsko skupščino in ji lahko daje ustrezne predloge.
O pojavih, ki imajo pomen za pravno varstvo družbene lastnine obvešča javno pravobranilstvo tudi druge državne organe in organizacije in jim po potrebi daje pravno pomoč.
259.	člen
Občinskega javnega pravobranilca in njegove namestnike imenuje in razrešuje občinska skupščina.
Sodišče in samoupravni sodni organi
260.	člen
<
Sodišče in samoupravni sodni organi varujejo s svojimi odločitvami svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost.
261.	člen
Sodniki in občani, ki sodelujejo v sojenju kot sodniki porotniki se volijo za dobo, določeno z zakonom in so lahko ponovno voljeni.
Sodnik ne more biti član občinske skupščine, ki ga je izvolila.
Sodnik ne sme opravljati službe ali dela, ki bi bilo nezdružljivo s sodno funkcijo.
262.	člen
Samoupravni sodni organi se ustanavljajo kot sveti za reševanje sporov in samoupravnih razmerij, samoupravna sodišča, poravnalni sveti, arbitraže, razsodišča in v drugih oblikah izvajanja samoupravne sodne funkcije.
•Samoupravni sodni organi se ustanavljajo z družbenim dogovorom, samoupravnim sporazumom in drugim splošnim aktom ali sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom. Samoupravni sodni organi za določeno varstvo sporov se lahko'ustanovijo tudi z zakonom.
Akt o ustanovitvi samoupravnega sodnega organa določi, v skladu z zakonom, ustavo, pristojnost, organizacijo in poslovnost tega organa.
263.	člen
Samoupravni sodni organi rešujejo spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v izvrševanju svojih samoupravnih pravic v organizacijah združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, kj jih samostojno urejajo ali izhajajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, kot tudi z ustavo in zakonom določene vrste sporov iz samoupravnih razmerij.
Občani lahko reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, sporazumno poverijo poravnalnim svetom ali razsodiščem ali drugim samoupravnim sodnim organom.
' 264. člen
Za območje'občine Cerknica je ustanovljeno sodišče splošne pristojnosti na Rakeku.
265.	člen
Občinsko sodišče varuje svoboščine in pravice ob-? čanov ter samoupravni položaj delovnih ljudi in samo-upravnih organizacij ter zagotavlja ustavnost ter zakonitost samoupravnega socialističnega sistema.
Občinsko sodišče je neodvisno in odloča na podlagi ustave, zakonov in samoupravnih aktov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij.
266.	člen .
Občinsko sodišče spremlja in proučuje družbene Odnose in pojave, ki jih opaža pri svojem delu in daje predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti.
267.	člen
Sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča voli in razrešuje skupščina občine Cerknica.
268.	člen
Občinsko sodišče ima v okviru svojega delovnega področja pravico in dolžnost obveščati občinsko skupščino o uporabi zakonov in o svojem delu.
v
269.	člen
Za območje občih Vrhnika, Logatec in Cerknica je ustanovljeno Občinsko- javno tožilstvo Vrhnika š sedežem na Vrhniki.
Občinsko javno tožilstvo opravlja kazenski pregon in druge zadeve, za katere je po zakonu pristojno.
270.	člen
Občinsko javno tožilstvo spremlja in proučuje odnose in pojave svojega delovnega področja in daje občinskim skupščinam predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov in zagotovitev zakonitosti, družbene odgovornosti in morale.
271.	člen
Občinsko javno tožilstvo je dolžno obveščati skupščine občin o svojem delu.
f	■
272.	člen
Organizacijo in naloge občinskega javnega tožilstva ureja zakon.
273.	člen
Pravice, dolžnosti in odgovornosti organov za kaznovanje prekrškov, ki jih izvajajo sodniki za prekrške, ureja zakon o prekrških. Občinski sodnik za prekrške je samostojen organ skupščine občine in je ža svoje delo odgovoren skupščini občine.
274.	člen
Občina Cerknica lahko s sosednjimi občinami ustanovi s^kupni medobčinski organ za kaznovanje prekrškov ali pa skupščina sprejme sklep o pristopu občine Cerknica k medobčinskemu organu za kaznovanje prekrškov, ki ga je ustanovila druga občina ;n s posebno pogodbo uredi sofinanciranje občinskega organa za kaznovanje prekrškov.
Postaja milice in uprava javne varnosti
275.	člen
Postaja milice je organ za neposredno opravljanje nalog iz področja javne varnosti na območju občine.
276.	člen
Postajo milice ustanovi in odpravi občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
277.	člen
Komandirja postaje milice imenuje brez razpisa in ga tudi razreši skupščina občine v soglasju z republiškim sekretarjem.
278.	člen
Komandir postaje milice je odgovoren za svoje cieio in delo postaje milice in njenih oddelkov skupščini občine in republiškemu sekretarju za notranje zadeve.
279.	člen
Uprava javne varnosti je področni organ republiškega sekretariata za notranje zadeve za opravljanje zadev javne varnosti iz republiške pristojnosti.
Upravo javne varnosti ustanovi z odločbo republiški sekretariat za notranje, zadeve in ji določi območje.	4 ‘
280.	člen
Upravo javne varnosti vodi načelnik javne uprave, ki je za svoje delo neposredno odgovoren republiškemu sekretarju za notranje zadeve.
281.	člen-
Načelnika uprave javne varnosti imenuje brez razpisa in ga razreši republiški sekretar za notranje zadeve potem, ko dobi mnenje prizadetih skupščin občin.
X.	LJUDSKA OBRAMBA , 282. člen
V	skladu s temelji sistema obrambe Socialistične federativne republike Jugoslavije in obrambnim načrtom SR Slovenije občina ureja in organizira, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor na svojem ozemlju.
Učinkovitost splošnega ljudskega odpora se zagotavlja z vključevanjem vseh človeških in materialnih zmogljivosti in sredstev v oborožen boj in vse druge oblike odpora zoper napadalca.
283.	člen
Občina uresničuje svoje pravice in dolžnosti na področju splošnega ljudskega odpora na podlagi ustave SFRJ in ustave SR Slovenije ter v skladu z zadevnimi zveznimi in republiškimi zakoni.
284.	člen
V	okviru svojih pravic in dolžnosti na področju priprav za splošni ljudski odpor občina pri svojih organih in organizacijah zlasti:
—	organizira obrambne priprave in določa obrambni načrt občine,
—	ustanavlja, spremlja in usposablja partizanske enote in službe teritorialne obrambe,
—	usmerja in usklajuje obrambne priprave krajevnih skupnosti in jim nudi materialno in drugo pomoč pri izvajanju nalog v splošnem ljudskem odporu,
—	usmerja priprave organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delo v vojnih razmerah in jih usklajuje z nalogami in obrambnim načrtom občine,
—	določa vojno organizacijo ter način dela občinske skupščine in njenih organov v vojni,
—	usmerja priprave družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij za delo v vojnih razmerah,
—	organizira in vodi ter usposablja civilno zaščito, določa zaščitne ukrepe in skrbi za njihovo izva-vanje ter vzpodbuja samozaščito občanov,
—	organizira in skrbi za izvajanje pouka partizanskih enot in enot civilne zaščite ter pouka prebivalstva za obrambo in zaščito,
—	zagotavlja popolnitev oboroženih sil z ljudmi in materialnimi sredstvi,
—	organizira sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja in skrbi za izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov,
—	opravlja zadeve vojaške obveznosti in vojaške mobilizacije ter obveznosti civilne zaščite ter skrbi za izvajanje drugih pravic in dolžnosti, ki jih imajo občani ter organizacije združenega dela na področju ljudske obrambe.
Ob neposredni vojni nevarnosti občina izvaja ukrepe pripravljenosti in skrbi, da se ti ukrepi izvajajo na celotnem njenem področju.
285.	člen
Enote teritorialne obrambe, ki jih ustanovijo občina in organizacije združenega dela, so sestavni del oboroženih sil Jugoslavije.
Najvišji štab enote teritorialne obrambe v občini vodi in združuje delovanje vseh enot štabov in poveljstev partizanskih enot v občini in je odgovoren za njihovo mobilizacijo in bojno pripravljenost.
Najvišji štab in poveljstva partizanskih enot v občini v miru in vojni izvršujejo smernice in štališča občinske skupščine, izvršnega sveta in Sveta za ljudsko obrambo ter navodila Glavnega štaba oziroma pristojnega conskega štaba za splošni ljudski odpor.
286.	člen
Občani neposredno sodelujejo pri izvajanju obrambnih priprav v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih po svojih delegacijah, pa tudi v občini, republiki in federaciji. •
287.	člen
V	krajevni skupnosti se delovni ljudje in občani neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za splošni ljudski odpor, za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter za izvrševanje nalog, ki so določene z zakonom in statutom ter obrambnim načrtom in smericami občine.
V	vojni krajevne skupnosti organizirajo in izvajajo splošni ljudski odpor ter skrbijo in zagotavljajo, da se v oborožen boj in druge oblike odpora vključijo vsi občani in vse materialne in druge zmogljivosti.
Vojno organizacijo in naloge v splošnem ljudskem odporu določijo krajevne skupnosti v svojih statutih in obrambnih načrtih.
288.	člen
Organizacije združenega dela, interesne in druge samoupravne organizacije in skupnosti, izdelajo svoje obrambne načrte in izvajajo priprave za delo in zaščito v vojnih razmerah v skladu z obrambnimi načrti, ukrepi in smernicami občine, republike in federacije. V vojni organizirajo proizvodnjo in storitve oziroma izvajajo drugo obrambno dejavnost po svojem obrambnem načrtu in zagotavljajo, da se v delo za oborožene sile ter obrambo in zaščito vključijo vse njihove materialne in druge zmogljivosti, napadalcu pa onemogoči' njihova uporaba in izkoriščanje.	~
289.	člen
Za izvajanje obrambnih priprav ustanovijo krajevne Skupnosti in organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti svoje odbore za splošni ljudski odpor. Imenujejo jih sveti krajevnih skupnosti oziroma najvišji organi samoupravljanja drugih organizacij in skupnosti.
290.	člen
Civilna zaščita je del splošne ljudske obrambe za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v miru in vojni. Tvorijo jo enote in štabi za civilno zaščito, ki se po odloku občinske skupščine ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, lahko pa se ustanovijo tudi v naseljih, stanovanjskih hišah in drugih objektih.
Enote in štabi za civilno zaščito se usposabljajo v miru in varujejo ter rešujejo prebivalstvo in materialne dobrine pred vojnimi učinki in ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Civilno zaščito v občini, krajevnih skupnostih ter organizacijah združenega dela vodijo štabi za civilno zaščito.
Ob hudih nesrečah štab za civilno zaščito odredi mobilizacijo enot civilne zaščite, občanov in materialnih sredstev, predsednik občinske skupščine pa lahko tudi mobilizacijo enot in služb teritorialne obrambe za preprečevanje posledic hude nesreče in za reševanje prebivalstva in njihovega imetja.
291.	člen
Občina sodeluje s sosednjimi' občinami pri izvajanju obrambnih priprav in ukrepov za zaščito prebivalstva ter materialnih dobrin, ,ki so skupnega pomena.
V	ta namen lahko občina z drugimi občinami zdru-
žuje sredstva,, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe.	~	.	•
XI.	DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
292.	člen
Občina je osnovni nosilec sistema družbene zaščite samoupravnih pravic in pravic družbene lastnine in družbene samozaščite ter'vrednot, ki so skupnega pomena za delovne ljudi, njihove samoupravne organizacije m skupnosti.
V	občini se usklaja, usmerja in zagotavlja aktivnost delovnih ljudi, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri ustvarjanju njihovih pravic in dolžnosti v družbeni zaščiti in samozaščiti.
293.	člen
Družbeno zaščito v občini zagotavljajo in uresničujejo delovni ljudje:
—	s svojo neposredno in stalno dejavnostjo zavarovanja socialistične samoupravne družbene ureditve, Za spoštovanje in uresničevanje svojih, z ustavo, zakoni, samoupravnimi in družbenimi dogovori in drugimi samoupravnimi akti določenih pravic in dolžnosti ter odkrivanjem in preprečevanjem dejanj, usmerjenih ha njihovo kršenje ali izpodkopavanj,e,
—	z organiziranim in stalnim delovanjem Za razvijanje splošne varnosti kulture in zavesti o svojih pravicah in dolžnostih, za zagotavljanje varnosti človeka in družbe,
—	z določanjem načina in organiziranih oblik uresničevanja družbene samozaščite, pravil ravnanja, družbenih in moralnih sankcij v samoupravnih aktih TOZD, krajevnih in interesnih skupnostih, pravil in organizacij društev na temeljih ustave tega statuta in drugih aktov.
294.	člen
Uresničevanje pravic in dolžnosti družbene samozaščite v TOZD, krajevnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih in občinski skupščini, Zagotavljajo delovni ljudje z odločanjem:
—	organiziranih. oblik zavarovanja družbene lastnine In drugih vrednosti, ki jih upravljajo in s katerimi razpolagajo,
—	organizirane delavske kontrole in drugih oblik družbenega nadzora za krepitev zakonitosti in samoupravnega reda.
—	organiziranih oblik zavarovanja izpostavljenih delovnih mest, kriterijev za njihovo zasedbo ter določanjem odgovornosti posameznikom glede na njihovo mesto v organizaciji in delitvi dela,
—	pravil varovanja države, uradne in poslovne tajnosti in njihovega izvrševanja,
—	ukrepov 'fizičnega in tehničnega zavarovanja pomembnejših objektov in imovine,
—	pravil ravnanja v slučaju odkritja družbeno nevarnih pojdvov ali izrednih varnostnih situacijah,
—	ukrepov za preprečevanje ■ uvoza ali širjenja negativnih ali sovražnih propagandnih sredstev, publikacij, tiska in filma* z negativno in sovražno vsebino,
—	pravil komuniciranja s tujimi državljani in tujino sploh ter informiranja delavcev in občanov o teh razmerjih,
—	sankcij za kršitev pravil in norm družbene zaščite kot hujše kršitve delovnih dolžnosti zaradi krepitve družbene odgovornosti in discipline,
—	splošnih in posebnih oblik organiziranega preventivnega izobraževanja, vzgojnega in drugega delovanja na področju družben^ zaščite, požarne varnosti, varnosti v cestnem prometu in drugih področjih,
—	pravil o delovanju narodne zaščite v krajevnih in delovnih skupnostih.
Organizacijske oblike, naloge, pravil ravnanja in druge Ukrepe za uresničevanje družbene samozaščite se določijo v temeljnih ali drugih posebnih aktih na temelju določb tega statuta.
V sistemu družbene samozaščite delujejo upravni organi, organi državne in javne varnosti in drugi državni organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov avtonomno v temelju zakonitih predpisov in 'zakonitih pooblastil.
Pri izvajanju njihovih nalog jim delovni ljudje v interesu lastne varnosti in varnosti ter neoviranega razvoja socialistične samoupravne jugoslovanske skupnosti delovnih ljudi ter narodov in narodnosti vsestransko pomagajo.
295.	člen
Požarna varnost in gasilstvo sta splošnega družbenega pomena in zato morata biti vključena v sistem družbene samozaščite, ki zahteva enotno ravnanje delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih Skupnosti in njihovih strokovnih služb ter vseh organizacij, ki so na kakršenkoli način odgovorne za preventivno dejavnost na področju požarnega varstva in gasilstva.
296.	člen
Za uresničevanje nalog, pravil ravnanja in drugih ukrepov družbene samozaščite na področju požarnega varstva in gasilstva se z odlokom občinske skupščine ustanovi občinska požarna skupnost.
297.	Člen
\ • •
Preventiva in vzgoja v cestnem prometu je del sistema družbene samozaščite, ki zahteva usklajeno ravnanje vseh delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, združenj, društev, družbenopolitičnih organizacij in vseh drugih organizacij, ki so odgovorne za preventivno in vzgojno dejavnost v cestnem prometu.
298.	člen
Za obravnavanje, proučevanje cestno prometne problematike na področju varnosti cestnega prometa, za vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu, za usmerjanje in usklajevanje preventivne dejavnosti organov in organizacij, predlaganje ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, se z odlokom občinske skupščine ustanovi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kot posebno družbeno telo.
299.	člen
V občini se ustanovi koordinacijski odbor za vprašanja družbene samozaščite z odlokom skupščine. Koordinacijski odbor usmerja ter usklajuje aktivnost delovnih ljudi ih vseh nosilcev družbene samozaščite v občini.
Koordinacijski odbor sestavljajo delegati, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščine, krajevnih, delovnih in interesnih skupnosti.
XII.	SPREMEMBE STATUTA
300.	člen
Posamezne statutarne določbe se zaradi uresničevanja statuta v skladu z njegovimi temeljnimi načeli lahko razčlenijo ali dopolnijo s statutarnim odlokom.
301.	člen
Predlog, da se začne postopek za spremembo statuta lahko da vsak zbor občinske skupščine, izvršni svet, krajevna skupnost, zbor delovnih ljudi, družbenopolitične organizacije, delovne in druge samoupravne organizacije ter skupnosti v občini.
302.	člen,
O predlogu, da se začne postopek za spremembo statuta odločata enotni zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji.
393. člen
Na podlagi sprejetega predloga, da se začne postopek za spremembo statuta izvolijo pristojni zbori na skupni seji komisijo za pripravo sprememb statuta.
Komisija predloži osnutek sprememb statuta, pristojni zbori pa odločijo ali se sprejme in da v javno razpravo.
Po končani javni razpravi predlaga komisija pristojnim zborom predlog sprememb statuta. O tem predlogu da svoje stališče tudi izvršni svet.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vseh zborov občinske skupščine.
304.	.člen
Ce med pristojnimi zbori ni soglasja k predlogu sprememb statuta imenujejo skupno komisijo, sestavljeno iz enakega števila delegatov vseh zborov in ji poverijo sestavo predloga za rešitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume, je predlog statuta sprejet, če ga sprejmejo tri četrtine vseh delegatov vseh pristojnih zborov.
XIII.	KONČNE DOLOČBE
305.	člen
Pravni akti, ki jih morajo izdati po določbah tega statuta občinska skupščina, njeni zbori ali njeni organi, morajo biti izdani najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega statuta.
306.	člen
Dosedanji predstojniki upravnih organov opravljajo svojo funkcijo do izvolitve izvršnega sveta, ki mora biti opravljeno do 30. aprila 1974.
307.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut,' prenehajo veljati vsi predpisi občinske skupščine, ki so v nasprotju s tem statutom!
308.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Cerknica, ki ga je sprejela skupščina občine Cerknica dne 29 aprila 1964 ter spremenila in dopolnila na seji dn'e 19. marca 1970.
309.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme občinska skupščina, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
St. 011-1/74-1
Cerknica, dne 5. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LENART ,	587.
Na podlagi 11. in 13 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni-list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72), 190. člena statuta občine Lenart in 2. člena odloka o izvršnem svetu Skupščine občine Lenart je izvršni svet Skupščine občine Lenart na seji dne 10. maja 1974 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predlogov zazidalnih načrtov v zazidalnih okoliših v občini Lenart
- 1
Javno se razgrnejo predlogi zazidalnih načrtov, ki jih je izdelal Zavod za urbanizem Maribor v skladu s sklepom o izdelavi' zazidalnih načrtov v zazidalnih okoliših občine Lenart (Uradni list SRS. št. 33-771772):
1.	Dopolnitev zazidalnega okoliša za stanovanjsko cono Benedikt center, ki je izdelan pod številko 1805/ 8-73.
2.	Zazidalni načrt za stanovanjsko, obrtno in prosvetno cono — Benedikt sever, ki je izdelan pod št. 2223/6-72.
3.	Zazidalni načrt mestnega naselja Lenart — Po-
lena, za stanovanjsko cono, ki je izdelan pod št. 1630/ 8-72. .	\	.
4.	Zazidalni načrt zazidalnega okoliša Jurpvski dol za stanovanjsko, obrtno in drugo zazidavo, ki je izdelan pod št. 1609/9-72.
5.	Zazidalni načrt Cerkvenjak — jug za stanovanjsko izgradnjo, ki je izdelan pod št. 2643/4-72.
6.	Zazidalni načrt Voličina — center, ki je izdelan za stanovanjsko in obrtno gradnjo pod št. 2223/7-72.
7.	Zazidalni načrt zazidalnega okoliša Močna, ki je izdelan za stanovanjsko izgradnjo, pod št. 1998/10-72.
2
Zazidalni načrti so javno razgrnjeni za čas 30 dni, računano od dneva objave v Uradnem listu SHS.
Zazidalni načrti so javno razgrnjeni v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Lenart, pri urbanistični službi in pri vseh krajevnih skupnostih na sedežih krajevnih uradov, tisti zazidalni načrti, ki spadajo v območje posamezne krajevne skupnosti.
3
V času javne razgrnitve lahko dajo na razgrnjene zazidalne načrte pripombe in predloge delovne in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in občani.
St. 350-1/65-95
Lenart, dne 13. maja 1974.	'
Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Lenart
Franjo Muršec, oec. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 588.
Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in št. 27-255'72), 144. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9-192/74) ter 26. čiena odloka Skupščine mesta Ljubljana o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 28-628 72 in št. 2-18/73) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 58. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o urbanističnem redu za naselja in območja v občini Ljubljana Bežigrad
1.	člen
Naselja in območja, ki niso zajeta z urbanističnimi načrti ali z zazidalnimi načrti po določbah odloka o urbanističnem programu mesta Ljubljane, ,se urejajo po določbah tega odloka.
2.	člen
V naseljih in območjih po tem odloku se dovoljuje, v skladu z elementi urbanističnega programa mesta Ljubljane in v skladu z določbami tega odloka ter drugimi veljavnimi predpisi, graditev objektov in naprav ter drugi posegi, ki vplivajo na spremembo prostora in njegovo urejanje.
3.	člen
Za graditev novih objektov in naprav ali za gradbena dela, s katerimi se spreminja zunanjost, velikost
ali namen obstoječih objektov in naprav, veljajo naslednji splošni pogoji:
a)	objekti se lahko gradijo samo na površinah, ki so predvidene za ta namen;
b)	lokacija objekta mora zagotoviti smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča, velikost funkcionalnega zemljišča za individualno stanovanjsko hišo znaša najmanj 400 m2 in največ 1000 m2. Pri odrejanju ustrezne velikosti funkcionalnega zemljišča je potrebno upoštevati določbe odloka o določitvi pomožnih objektov ter meril, po katerih se določi zemljišče, namenjeno za normalno porabo že zgrajenega objekta (Uradni list SRS, št. 41/72); dovolijo se manjši odmiki od prej navedenih površin, če to narekuje konfiguracija terena ali način obstoječe zazidave;
c)	objekti, ki navezujejo na sebe intenzivnejši motorni promet ali pa povzročajo hujše emisije, kot so: hrup, ropot, onesnaževanje zraka in podobno (delavnice, gostilne in podobno), so dovoljeni ob pogoju, da so zagotovljene zadostne površine, potrebne za opravljanje osnovne dejavnosti, da je zagotovljen nemoten in varen promet, da so predvideni potrebni parkirni prostori in da ne nastajajo prekomerne emisije za okolje;
č) za graditev objektov ali za druge posege, ki vplivajo na spremembo prostora v bližini objekta, ki je registriran kot kulturni’spomenik, je treba upoštevati pogoje pristojnega zavoda za spomeniško varstvo;
d)	horizontalni in vertikalni gabarit objekta, oblikovanje fasad in strehe (strešna izvedba, naklon stre-šin in smer slemena) ter uporabljena gradiva morajo biti' usklajeni z okoljem; dovoljena je graditev pritličnih, visokopritličnih in enonadstropnih objektov, maksimalna kota pritličja je 1,20 m nad nivojem terena;
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za javne, družbene, industrijske in specifične objekte, za katere se določi višina po presoji okoliščin v posameznih primerih ;
e)	novi objekti morajo biti odmaknjeni od obstoječih stanovanjskih zgradb drugih lastnikov najmanj 10 m oziroma 4 m od posestne meje. Lahko se dovolijo manjši odmiki od obstoječih stanovanjskih zgradb, če tako narekuje, konfiguracija terena ali način obstoječe zazidave in če so varovane higiensko zdravstvene in požarnovarnostne koristi;
f)	odmiki novih objektov od magistralnih in regionalnih cest se določajo v skladu s predpisi zakona o javnih cestah (Uradni list SRS. št. 51/71); od lokalnih in nekategoriziranih cest morajo biti novi objekti odmaknjeni najmanj 5 m od zunanjega roba cestnega sveta;
g)	dostop in dovoz na javno cesto ali javno pot
morata biti zagotovljena in usklajena z veljavnimi predpisi in pogoji organov in organizacij, pristojnih za promet;	1
h)	stanovanjski objekt ali drugi objekt, v katerem se opravlja poslovna ali gospodarska dejavnost, ki potrebuje vodo, mora biti priključen na javni vodovod, če javnega vodovoda ni, mora investitor oskrbeti objekt z vodo, v Skladu s sanitarno tehničnimi predpisi, s soglasjem pristojnega sanitarnega organa in s soglasjem organa, pristojnega za vodno gospodarstvo. Stremeti je za tem, da se zajetja ali vodnjaki zgradijo za več zgradb skupaj in primerno zaščitijo;
i)	objekt mora biti priključen na javno kanalizacijo. Če javne kanalizacije ni, mora urediti investitor odvajanje odplak v skladu z veljavnimi sanitarno-teh-nlčnimi predpisi, s soglasjem pristojnega sanitarnega organa in s soglasjem organa, pristojnega za vodno gospodarstvo;
j)	eno leto po zaključku notranjih gradbenih del je potrebno dokončati zunanjo obdelavo objekta (ometi, balkonske ograje in podobno);
k)	ureditev stavbnega zemljišča mora biti usklajena s funkcijo predvidenega objekta ali naprave ter izvedena neposredno po dokončanju graditve;
l)	lega, višina, gradivo in oblikovanje ograj morajo biti v skladu z okoljem, veljavnimi predpisj za varnost prometa in pogoji za promet pristojnih organov in organizacij;
m)	stavbno zemljišče mora biti sposobno za zazidavo; pri tem je potrebno upoštevati zlasti nosilnost tal, plazovitost terena, poplavljanje in podobno;
n)	vse gozdne površine, večje skupine dreves in posamezna karakteristična drevesa znotraj zazidljivih površin je potrebno v celoti ohraniti.
4.	člen
Posegi, ki vplivajo na spremembo prostora in njegovo urejanje, so dovoljeni, če niso v nasprotju z načeli varstva narave in okolja ter drugimi splošnimi koristmi.
5.	člen
Za graditev -objektov in naprav so namenjene površine, katerih pozidava je smotrna glede na sedanje in bodoče prometne in funkcionalne povezave, komunalno opremljenost, nadaljnje možnosti razvoja mesta ter glede na druge prostorske pogoje; lega, obseg in namen zazidljivih površin so grafično prikazani v gospodarski karti v merilu 1 :10.000 in katastrskem merilu 1:2880. Prikaz zazidljivih površin v merilu 1 :10.000 in v merilu 1 :2880 je sestavni del tega odloka.
Zazidljive površine iz prvega odstavka, tega člena so območja z oznakami:
BS 206 — Zaboršt pri Dolu
BS 207- — Zajelše
6., člen
Zunaj zazidljivih površin iz 5. člena tega odloka je pod splošnimi pogoji iz 3. člena dovoljena graditev objektov' in naprav, ki so potrebne za komunalno opremljanje naselij in območij ter za vodnogospodafst-vo, kmetijstvo, gozdarstvo, turizem in rekreacijo. Pod istimi pogoji je dovoljena tudi gradnja objektov posebnega družbenega in gospodarskega pomena, če je za tako gradnjo ugotovljen splošni družbeni interes.
Graditev stanovanjskih družinskih hiš. počitniških hiš ali drugih objektov, ki služijo dovoljeni gospodarski dejavnosti zunaj zazidljivih površin iz 5. člena tega odloka, je dovoljena le v posebej utemeljenih in izjemnih primerih, če graditev ne vpliva kvarno na krajino in okolje in če so izpolnjeni drugi pogoji iz 3. člena tega odloka.
Graditev objektov iz prvega in drugega odstavka je dovoljena s soglasjem 'kmetijske zemljiške skupnosti in za urbanizem pristojnega sveta občinske skupščine; svet izda soglasje na podlagi poprejšnjega strokovnega mnenja za zadeve urbanizma pooblaščene organizacije in mnenja krajevne skupnosti.
Na zemljišču, ki je predvideno za razglasitev za zavarovano zemljišče oziroma za naravno znamenitost, ali, ki je predvideno za družbeno kmetijsko proizvodnjo ter na kvalitetni orni zemlji, ni dovoljena izjemna gradnja objektov.
7.	člen
Za urbanizem pristojni svet občinske skupščine lahko sprejme dodatno tehnično dokumentacijo za urejanje naselij iz 5. člena, da se zagotovi smotrno gospodarjenje s prostorom in urbanistično urejanje.
8.	člen
Za graditev objektov in naprav v naseljih in območjih, za katera veljajo določbe tega odloka, mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje.
9.	člen
Lokacijska dokumentacija se izdela praviloma za posamezni objekt ali napravo na podlagi zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in v skladu ž določbami tega odloka.
V primerih, če se namerava graditi stanovanjska ali počitniška hiša na zemljišču, ki se nahaja na pretežno nepozidanem zemljišču, se mora lokacijska dokumentacija izdelati za to širše območje — v nadaljnjem besedilu skupinska lokacijska dokumentacija.
Skupinsko lokacijsko dokumentacijo lahko naroči pri pooblaščeni organizaciji, organizacija združenega dela, krajevna skupnost ali občan.
10.	člen
Skupinska lokacijska dokumentacija vsebuje:
1.	Geodetski načrt sedanjega in prihodnjega stanja terena, objektov in komunalnih naprav z višinskimi kotami ter s profili komunalnih naprav;
2.	Načrt namenske izrabe površin z lokacijo družbeno pomembnih objektov;
3.	Arhitektonsko zazidalno situacijo s prometno ureditvijo in s poročilom o zazidavi obravnavanega zemljišča;
4.	Soglasja pristojnih organov in organizacij.
11.	člen
Skupinsko lokacijsko dokumentacijo obravnava svet pristojne krajevne skupnosti, sprejme pa jo s sklepom za urbanizem pristojni svet občinske Skupščine,
12.	člen
Za zaščito prebivalcev in materialnih dobrin pred posledicami vojne se morajo na območju mesta Ljubljane graditi zaklonišča in drugi primerni objekti za zaklanj anj e prebivalstva, v skladu z odlokom o zakloniščih na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/73).
13.	člen
Urbanistični red mora skupščina občine po potrebi, najmanj pa vsakih pet let pregledati in uskladiti s temeljno urbanistično dokumentacijo s spremenjenimi gospodarskimi rezmerami in s splošnimi družbenimi razmerami in koristmi.
14.	člen
Odlok o urbanističnem redu za naselja in Območja v območju občine z grafičnimi prilogami v merilu
1	:10.000 in 1 :2880 mora biti pri upravnem organu občinske skupščine, ki je pristojen za urbanizem in pri strokovni organizaciji, pooblaščeni za zadeve urbanizma, na vpogled občanom, organom in organizacijam.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, .
St 350-3/73-5
Ljubljana, dne 6. maja 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r.
589.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-225/72) ter 144. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9-192/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na svoji 58. seji dne 19. aprila 1974 sprejela
O Đ L O It
o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BF 4/2
1.	člen
Sprejme se sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP 4/2 — proizvodne, servisne in skladiščne površine ob kamniški progi za Bežigradom (Uradni list SRS št. 5/70).
Spremembo in dopolnitev zazidalnega načrta je izdelal Projektivni biro »Investa« Ljubljana pod št. 141/1. januarja 1974. ki obsega programski in tehnični del v smislu določil 8, člena zakona o urbanističnem planiranju.
2.	člen
Spremenjen in dopolnjen zazidalni načrt je stalno na vpogled deloymm ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri. oddelku .za gradbene in komunalne Zadeve Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljanskem urbanističnem zavodu, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane in Geodetski upravi pri Skupščini mesta Ljubljane.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-10/74-5
Ljubljana, dne 6' maja 1974,
Predsednik'
Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
590.
Na podlagi prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 67 in št. 27-255/72) ter 144. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9-192/74) je občinska Skupščina Ljubljana Bežigrad na 58. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS-203/5 in zazidalnega otoka BS 203/6 —
Šentjakob
1.	člen
Sprejme se zazidani načrt za območje zazidalnih otokov BS 203/5 in BS 203/6 — Šentjakob, ki ga je izdelal Projektivni biro »Investa« pod št. 273. decembra 1973.
Zazidalni načrt se sestoji iz programskega in tehničnega dela v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
2.	člen
Zazidalni otok BS 203/5 — Šentjakob in zazidalni otok BS 203/6 — Šentjakob obsega območje, ki je razvidno iz situacijskega načrta, ki je sestavni del tehničnega dela zazidalnega načrta.	v
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in. občanom, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Ljubljana Bežigrad, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 351-40/73-5'
Ljubljana, dne 6. maja 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r.
Andrej Lasič, dipl. inž. L r.
591.
Na podlagi prvega odstavka 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 67 in 27-255/72) ter 144. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9-192/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na svoji 58. seji dne 19. aprila 1974 sprejela
ODLOK
0	razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju zazidalnega otoka BS-203/6 — Šentjakob
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi možnost smotrne in urejene gradnje stanovanjskih in komunalnih objektov na območju zazidalnega otoka BS 203/6 — Šentjakob, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ter prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč na območju tega zazidalnega otoka.
2.	člen
Meje zazidalnega otoka, za katerega velja splošna prepoved, so razvidne iz kopije katastrskega načrta v sprejetem zazidalnem načrtu za to območje v merilu
1	:1000. Grafični prikazi so sestavni del tega odloka.
3.	člen
Na zemljiščih iz 1. člena tega odloka se smejo izjemoma graditi primarni infrastrukturni objekti in regionalni objekti, za katere bo v času splošne prepovedi izveden predpisan postopek.
4.	člen
Splošna prepoved iz 1. člena tega odloka ne velja za objekte, za katere obstajajo veljavna pravnomočna lokacijska dovoljenja.
5.	člen
Splošna prepoved velja za čas do izvedbe razlastitve zemljiškega kompleksa za celotno območje, vendar ne dalj kot tri leta.
6.	člen
Grafični prikaz območja zazidalnega otoka BS 203/6 — Šentjakob je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu Skupščine- občine Ljubljana Bežigrad, ki je pristojen za urbanizem, pri službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljane, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu ter pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
7.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 8
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 351-40/73-5
Ljubljana, dne 6. maja 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA . OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
592.
POROČILO
o izidu glasovanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Občinska volilna komisija Ljubljana Moste-Polje obvešča Skupščino občine Ljubljana Moste-Polje, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 31. marca 1974 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi:
Na območju občine Ljubljana Moste-Polje je bilo vpisanih 33.(365 delovnih ljudi in občanov (odštete so osebe, ki so na delu v tujini — 152. člen zakona o volitvah delegacij).
Od tega jih je glasovalo skupaj 30.964 ali 91,9 °/o.
—	za kandidatno listo	28.050
—r proti kandidatni listi	1.564
—	neveljavnih glasovnic	je bilo	1.350
Na listi delegatov je bilo 25 kandidatov.
Izvoljeni so bili tile delegati:
	glasov
Stanislava Babnik	27.895
Joža Cerar	27.486
Darinka Demšar	28.101
Majda Dolinar	28.008
Robi Delorenzo	27.992
Matevž Gantar	28.005
Slavko Gerlica	28.002
Peter Grum	27.998
Matija Ježek	28.015
Slavka Kastelic	27.995
Leopold Kos	27.992
Franc Mandeljc	28.010
Ivan M a ž g o n	28.000
Stane M e 1 j o	27.985
Nika Modic	27.994
Marjan Moškrič	27.749
Ljuba Novak	- 27.992
Jože Petek	27.994
Miran Planinc	27.755
Ivanka Rahne	27.748
Dušan Rozman	27.751
Vilko Sluga ml.	27.742
Barbka Strašek	27.747
Alojz Trtnik	27.825
Feliks Zakrajšek	27.737
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja.
Občinska volilna komisija Tajnik	Predsednik
Jniiana Nograšek 1. r.	Marija Humer 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA 593. Na podlagi 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in ob smiselni uporabi 5. člena odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov SS 7/1, SS 8/2, SS 8/3 in del SS 7/3 Dravlje (Ura'dni list SRS, št. 39-890/73) je svet za urbanizem Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji seji dne 9. aprila 1974 sprejel	Navedeni osnutek bo občanom, organom in organizacijam razgrnjen zaradi dajanja pripomb za 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad 1, vsak delovni dan od 7.00 do 19.00 ure, v prostorih skupnosti Medvode pa ob uradnih urah te skupnosti. 2 Rok za pripombe poteče z dnem prenehanja razgrnitve.
SKLEP	Št. 4/3-351-74/71
o skladnosti izvedbene dokumentacije za I. zazidalno etapo ŠS 7/1 s sprejetim zazidalnim načrtom za območ-	Ljubljana, dne 9. aprila 1974.
ja zazidalnih otokov ŠS 7/1, ŠS 8/2, ŠS 8/3 in delov ŠS 7/3 Dravlje 1 Ugotavlja se skladnost izvedbene dokumentacije za I. zazidalno etapo soseske SS 7/1, ki jo je pod št.	Predsednik sveta za urbanizem Skupščine občine Ljubljana Šiška Borut Kos, dipl. inž. 1. r.
1454/74 v marcu 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, z zazidalnim načrtom, potrjenim z odlokom ki je cit. v uvodu tega sklepa. 2 I. zazidalna etapa SS 7/1 obsega območje v k. o. Dravlje med Celovško. Stegensko, Novo Vodnikovo, Kovaško, Vodnikovo in Sojerjevo.	595. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67 in 27/72) in 8. člena odloka o svetih občinske skupščine (Glasnik, št. 23/ 67 in 15/69 ter Uradni list SRS, št. 42/71) je svet za urbanizem Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji seji dne 9. aprila 1974 sprejel
3 Nadzorstvo .nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.	SKLEP o javni razgrnitvi osnutka dopolnilnega zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MeS 7 — Preska
	1
4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 4/2-351-101/70 Ljubljana, dne 9. aprila 1974. Predsednik sveta za urbanizem Skupščine občine Ljubljana Šiška Borut Kos, dipl. inž. 1. r.	Osnutek dopolnilnega zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MeS 7 — Preska, ki ga je izdelal Biro 71 Domžale pod šifro projekta 120 v marcu 1974, se javno razgrne. Navedeni osnutek bo občanom, organom in organizacijam razgrnjen zaradi dajanja pripomb za 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška v Ljubljani, Trg- prekomorskih brigad 1. vsak delovni dan od 7.00 do 19.00 ure, v prostorih krajevne skupnosti Medvode na nb uradnih urah te skupnosti. 2
594.	Rok za pripombe poteče z dnem prenehanja razgrnitve.	1
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem pla-	Št. 4/3-351-81/74
niranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 8. člena odloka o svetih občinske skupščine (Glasnik, št. 23/67 in 15/69 ter Uradni list SRS, št. 42/71) je svet za urbanizem Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji seji dne 9. aprila 1974 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta MeS 13 — Svatje V 1 Osnutek spremembe zazidalnega .načrta MeS 13 — Svetje. ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro projekta 1793 v februarju 1974, se javno razgrne.	Ljubljana, dne 9. aprila 1974. ' . . - . Predsednik sveta za urbanizem Skupščine občine Ljubljana Šiška Borut Kos, dipl. inž. 1. r. r
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 596.
Zbor združenega dela Skupščine občine Mozirje je na podlagi 117.. 118. in 127. člena statuta občine Mozirje (Uradni li?t SRS, št. 12/74) na seji dne 29. aprila 1974 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi komisije za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov Zbora združenega dela
1.	Ustanovi se komisija za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov' Zbora združenega dela.
2.	Komisija za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov Zbora združenega dela ima tri člane. Člane imenuje Zbor združenega dela izmed delegatov Zbora združenega dela za vsako sejo posebej.
3.	Komisija za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja Zbora združenega dela opravlja zadeve, ki so v zvezi z verifikacijo pooblastil in imunitetnimi vprašanji delegatov Zbora združenega dela.
4.	Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-24
Mozirje, dne 29. aprila 1974.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Franc Sarb L r.
597.	-
Zbor krajevnih skupnosti občine Mozirje je na podlagi 117.. 118. in 123 člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS. št. 12/74) na seji dne 29 aprila 1974 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi komisije za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov Zbora krajevnih skupnosti 1 2
1.	Ustanovi se komisija za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov Zbora krajevnih skupnosti.'
2.	Komisija za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov Zbora krajevnih skupnosti ima tri člane. Člane imenuje zbor krajevnih skupnosti izmed delegatov Zbora krajevnih skupnosti za vsako sejo posebej.
3	Komisija za verifikacijo pooblastil in za imuni-
tetna vprašanja delegatov Zbora krajevnih skupnosti opravlja zadeve, ki so v zvezi z verifikacijo pooblastil in imunitetnimi vprašanji delegatov Zbora krajevnih skupnosti.	r
4	Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-19
Mozirje, dne 29. aprila 1974.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r.
598.
Družbenopolitični zbor Skupščine občine Mozirje je na podlagi 117., 118. in 123 člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji dne 29. aprila sprejel
ODLOK
o ustanovitvi komisije za verifikacijo pooblastil in za mandatno imunitetna vprašanja delegatov Družbenopolitičnega zbora
1.	Ustanovi se komisija za verifikacijo pooblastil in za mandatno imunitetna vprašanja delegatov Družbenopolitičnega zbora.
2.	Komisija za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov Družbenopolitičnega zbora ima tri člane. Člane imenuje Družbenopolitični zbor izmed delegatov tega zbora za vsako sejo posebej.
3.	Komisija za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov Družbenopolitičnega zbora opravlja zadeve, ki so v zvezi z verifikacijo pooblastil in imunitetnimi vprašanji delegatov Družbenopolitičnega zbora.
4.	Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-20
Mozirje, dne 29. aprila 1974.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1 r
599.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 117., 118. in 123. člena statuta občine. Mozirje (Uradni list SRS, št. 12 74) na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 29. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in delu komisije za volitve in imenovanja
1.	Komisija za volitve in imenovanja je stalno telo občinske skupščine.
2.	Komisija za volitve in imenovanja ima sedem članov. Člane imenuje skupščina izmed delegatov vseh zborov občinske skupščine ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v občini. ■
3.	Komisija za volitve in imenovanja opravlja naslednje naloge:
—	proučuje predloge za imenovanja, izvolitve in razrešitve, ki so v pristojnosti občinske skupščine ter daje tej ustrezne predloge,
—	odloča o višini mesečnih nadomestil osebnih dohodkov ter drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem občinske skupščine na podlagi sklenjenega družbenega dogovora,
—	opravlja druge zadeve, ki jih naloži občinska skupščina.
4.	Strokovne zadeve za komisijo za volitve in imenovanja opravlja sekretariat občinske skupščine.
5.	Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-21
Mozirje, dne 29. aprila 1974.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc Šarb . 1. r.
600.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 117., 118. in 123: člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74). na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 29. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in delu sveta za ljudsko obrambo
1.	Ustanovi se svet za ljudsko obrambo kot stalno delovno telo občinske skupščine.
2.	Svet za ljudsko obrambo ima enajst članov. Sestavo, in pristojnosti sveta določi občinska skupščina v skladu z zakonom.
Predsednik sveta za ljudsko obrambo je predsednik občinske skupščine.
3.	Strokovne zadeve sveta za ljudsko Obrambo. opravlja oddelek za ljudsko obrambo. Načelnik'od-delkja za ljudsko obrambo je po svojem položaju tajnik sveta za ljudsko obrambo.
4.	Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 010-22
Mozirje, dne 29. aprila 1974.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje .
Franc Sarb 1 r
601.
Skupščina občine Mozirje je ha podlagi 117., 118. in 123. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 29. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in delu komisije za. mejna vprašanja
1.	Ustanovi se komisija za mejna vprašanja kot stalno delovno telo občinske skupščine.
2.	Komisija za mejna vprašanja ima deset članov. Sestavo in pristojnosti komisije za mejna vprašanja določi občinska skupščina v skladu z zakonom.
3.	Strokovne zadeve komisije za mejna vprašanja opravlja oddelek za notranje zadeve občinske skupščine. Načelnik oddelka za notranje zadeve je po svojem položaju tajnik komisije za mejna vprašanja.
4.	Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
010-23	V
Mozirje, dne 29. aprila 1974.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Franc Sarb L r.
SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 602.
Uspehi, ki jih je dosegel delavski razred pod vodstvom komunistične partije in drugih naprednih sil pred vojno z odločnim bojem za osnovne socialne pravice med revolucijo za novi družbeni red. za novo pravičnejšo družbeno ureditev in po osvoboditvi za trdno gospodarsko osnovo in nove samoupravne socialistične odnose,
težnja, da se v skladu z novo ustavo socialistične republike Slovenije in doseženo stopnjo družbenoekonomskih, družbenopolitičnih in samoupravnih odnosov v občini Sevnica kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti zagotovi:
—	nadaljnji razvoj in napredek na vseh področjih.
—	pravica delovnih ljudi, da uživajo rezultate svojega živega in minulega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka.
—	pravica delovnih ljudi na samoupravljanju in na čim neposrednejše odločanje v vseh družbenih zadevah,
—	skladno delovanje občanov, organizacij združenega dela in drugih organizacij in čimvečja družbena solidarnost.
—	želja, da se zlasti po prizadevanjih in S1 sodelovanjem Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnega ljudstva, sindikatov in Zveze mladine Slovenije kot sestavnih delov samoupravnih in družbenopolitičnih odnosov v občini doseže politična in akcijska enotnost vseh socialističnih sil in krepitev demokratične zavesti
so omogočili občinski skupščini Sevnica, da je na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1974 sprejela
STATUT OBČINE SEVNICA
I. TEMELJNA NAČELA
Izhajajoč Iz ustavnih načel temeljijo družbenoekonomski in družbenopolitični odnosi v občini Sevnica na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda ter na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Družbena lastnina proizvajalnih sredstev je osnova svobodnega združenega dela in položaja delavskega razreda v proizvodnji in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji, kot tudi osnova z lastnim delom pridobljene osebne lastnine.
Človekovo delo je podlaga za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za prilaščanje proizvoda družbenega dela.	•» .
Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije in samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela, kot temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci uresničujejo svojo neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi upravljajo s svojim delom
ir) s pogoji dela ter da odločajo o rezultatih svojega dela.
Osebne in skupne potrebe na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti zagotavljajo delovni ljudje in občani tako, da svobodno menjavajo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela na teh področjih. Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni ljudje in občani neposredno, po organizacijah združenega dela ter v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.
Delavski razred in vsi delovni ljudje v občini so nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev.
Temelj enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter občanov je samoupravljanje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Delovni ljudje in občani uresničujejo osebne in skupne interese, izvršujejo politično oblast in opravljajo druge družbene zadeve v občini in v drugih družbenopolitičnih skupnostih.
Družbene odnose oblikujejo delovni ljudje in občani neposredno in po delegatih v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, delovnih skupnostih državnih organov,-družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivne vojaške in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, v krajevnih skupnostih in v občinski skupščini in njenih organih.
Materialna osnova za zadovoljevanje skupnih potreb v občini je dohodek, ki ga ustvarjajo temeljne organizacije združenega dela na področju proizvodnje, temeljne organizacije združenega dela na področju storitev in delovni ljudje z osebnim delom, vključujoč tudi pogodbene organizacije združenega dela na področju obrti, kmetijstva in storitvenih dejavnosti.
II. OBČINA SEVNICA
1.	člen
Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, zasnovana na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, i V občini delovni ljudje uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.
O uresničevanju svojih skupnih interesov v občini odločajo delovni ljudje, organizirani' v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
Značilni za nadaljnji razvoj občine Sevnica so zlasti:
— ustvarjeni pogoji za nadaljnji razvoj industrijske proizvodnje,
—	ustrezni pogoji za razvoj družbenega in zasebnega turizma, trgovine, prometa in obrti,
—	ustrezni pogoji Za razvoj kmetijstva in gozdarstva v družbenem in zasebnem sektorju,
—	ustrezni pogoji za razvoj kulture in izobraževanja,
—	ustrezni pogoji za razvoj telesne kulture in rekreacije.
3.	člen
Delovni ljudje v občini izvršujejo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni ljudje v občini zlasti:
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo:
spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne in druge skupne potrebe: urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje sklepov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov: zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov m narodnosti, varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo, zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito;
—	skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—	skrbijo za urbanistično ureditev naselij ter prostorsko urejanje; skrbijo za varstvo človekovega naravnega okolja;
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo Zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi na tem področju;
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otrok in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami 'skrbeti zase, skrbijo za varstvo borčev in žrtev fašističnega nasilja;
—	pospešujejo razvoj zdravstvene službe in skrbijo za zdravstveno. varstyo ter socialno varnost delovnih ljudi;
—	pa načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev’stanovanj ter na samoupravni podlagi urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji;
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mla-
dine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spomeniških obeležij;	,
—	skrbijo za razvoj telesne kulture in rekreacije ter za ustanavljanje telesnokulturnih organizacij in društev;
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje; usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
—	organizirajo in izvajajo družbeno nadzorstvo;
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi;
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb;
—	organizirajo in izvajajo priprave na splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s tega področja.
4.	člen
Delovanje občinske skupščine in njenih organov ter vseh organizacij in skupnosti v občini, je javno. Skupščina, organizacije in skupnosti, morajo občane obveščati o svojem delu.
5.	člen
Občina Sevnica je pravna oseba.
Zakon SR Slovenije določa območje občine Sevnica.	i
Sedež občine je v Sevnici..
6.	člen
Grb občine in mesta Sevnice je na modrem ščitu naravnobarvna stilizirana lipa na zeleni trati. Na spodnjih lipovih vejah sta navzven obrnjena poljska škrjanca, ki gledata proti deblu. Na ščitu je trolistasta srebrna zidna krona.
7.	člen
Praznik občine Sevnica je 12. november.
Ta dan se praznuje v spomin na uspešno akcijo skupine partizanov leta 1941, ki je tešila politične zapornike iz sodnih zaporov v Sevnici.
Krajevne skupnosti lahko v svojih statutih določijo krajevne praznike.
8.	člen
Občani občine Sevnica so tisti, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče.
9.	člen
Občina Sevnica lahko zaslužnim občanom ter drugim osebam, delovnim in drugim organizacijam ter društvom podeljuje priznanja.
Priznanja občine Sevnica so:
1.	imenovanje za častnega občana občine Sevnica*
2.	podelitev domicila v občini Sevnica,
3.	podelitev listine o priznanju.
Pogoje in pristojnost za podeljevanje priznanj, njihovo obliko, določbe o pravicah in evidenci oseb, ki so priznanja prejele, ter druge določbe, vsebuje posebni odlok občinske skupščine.
III.	DRUŽBENOEKONOMSKA UREDITEV
1.	Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu
10.	člen
Socialistična družbenoekonomska ureditev v občini temelji na svobodnem združenem delu delavcev s pro-
dukcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina in samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji.
11.	člen
Delo ih rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka.
12.	člen
Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugačnih koristi z izkoriščanjem tujega dela.
13.	člen
Nihče ne sme na nikakršen način onemogočiti in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela.
14'. člen
Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z družbenim delom doseženi dohodek sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, narava bogastva in dobrine, v splošni rabi so družbena lastnina.
15. člen
Vsakemu delavcu v Združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je kot njegova neodtujljiva pravica zajamčeno, da uresničujoč pravico dela s sredstvi, ki so družbena lastnina v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije' združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbehe reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu. odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek.
V nasprotju z ustavo in statutom je vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene te • pravice delavcev.
, 16. člen
Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbeno ekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.
17.	člen
Delavci v združenem delu, ki uresničujejo pravice dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu uporabljajo ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo in povečujejo in zboljšujejo ter vestno izpolnjujejo svoje delovne obveznosti.
18.	člen
O vsem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela, odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti.
Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno, skupno in splošno porabo, 'za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve.
. 19. člen
Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ki ustrezajo rezultatu njegovega dela in osebnega prispevka, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela.
20.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter druga družbeno pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga.
21.	člen
Proti organizaciji združenega dela in skupnosti ali drugemu združevanju teh organizacij, v katerih je bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev ali ki ne izpolnjujejo 'svojih z zakonom določenih obveznosti ali huje škodujejo družbenim interesom, se lahko pod pogoji in po postopku določenem z zakonom uporabijo z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi se odpravili taki pojavi, se lahko s temi ukrepi začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic 'organizacije ali združenja in njunih organov.
2. Družbeno planiranje
22.	člen
Občina na podlagi dogovorov o skupnih interesih in ciljih gospodarskega in družbenega razvoja v občini, regiji in republiki ter na podlagi načrtov ter programov za delo in razvoj organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti sprejema svoje družbene načrte, v katerih upošteva skupaj ocenjene možnosti in pogoje za razvoj.
Družbeni načrt'občine določa skupno razvojno politiko, smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike ter za upravne in organizacijske ukrepe, s katerimi se zagotavljajo možnosti za njihovo uresničevanje.
23.	člen
Občina ima kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne družbene načrte.
Sestavni del letnega družbenega načrta je splošna bilanca, ki vsebuje globalna razmerja delitve ustvarjenega dohodka, splošne in skupne potrošnje ter pomeni instrument za uskladitev vseh oblik potrošnje.
24.	člen
Družbeni načrt občine sprejema občinska skupščina.
Osnutek družbenega načrta mora občinska skupščina dati v javno razpravo delovnim ljudem v temelj-, nih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
25.	člen
V okviru medobčinskega sodelovanja lahko občina z eno ali več občin sprejema skupne razvojne načrte, v katerih določijo politiko razvoja teh območij, regij oziroma posameznih dejavnosti na teh območjih.
26.	člen
Delavci v organizacij ah. združenega dela ter delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovi organi so odgovorni za uresničevanje skupnih interesov in ciljev, določenih v načrtih in programih za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti, kot tudi skupnih interesov in ciljev, določenih v družbenih načrtih, samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ki so jih sklenili z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in so v okviru svojih pravic in obveznosti dolžni ukreniti in storiti, kar je potrebno, da bi bili ti interesi in cilji doseženi.
Občinska skupščina in njeni organi so v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovorni, da s predpisi in ukrepi, ki jih izdajajo za uresničevanje družbenih planov, zagotovijo splošne pogoje za kar najbolj skladen in stabilen razvoj, da s temi pogoji kar najpopolneje uskladijo posebne interese in samostojno delovanje organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s skupnimi interesi in razvojnimi cilji občine in drugih družbenopolitičnih skupnosti, določenih v družbenih planih.
27.	člen
Za smotrno razporeditev gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini se sprejme urbanistični program občine.
28.	člen
Za . podrobnejšo opredelitev namembnosti površin in ureditev posameznih večjih naselij v občini se sprejmejo urbanistični načrti.
29.	člen
Za posamezna območja, ki so opredeljena kot zazidalne gradbene površine, se sprejmejo ureditveni, načrti, načrti komunalnih1 naprav in zazidalni načrti.
3.	Sredstva občine
30.	člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja v. občini usklajujejo delovni ljudje v občini in samoupravnih interesnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela, delovnih ljudi in občanov in v občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne te obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe.
31.	člen
Za zadovoljitev splošnih družbenih potreb prispevajo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih dohodkov ter premoženja, davkov, taks in drugih dajatev, ki se zbirajo v proračunu občine.
32.	člen
V okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih dajatev delovni ljudje samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranja splošnih družbenih potreb v občini.
Obseg, višina in namen dohodkov za splošne družbene potrebe v občini se določa s proračunom občine.
33.	člen
Združevanje sredstev za splošne družbene potrebe v občini temelji na skupni oceni potreb občine v skladu z njihovimi družbenimi načrti.
34.	člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb v občini združujejo delavci in drugi delovni ljudje v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, društvih in samoupravnih interesnih skupnostih, v občini sredstva, s samoupravnim sporazumevanjem,
Vzporedno s samoupravnim sporazumevanjem o združevanju sredstev delovni ljudje odločajo tudi o njihovi uporabi.
35.	člen
Občinska skupščina lahko za financiranje skupnih potreb razpiše javno posojilo.
Javno posojilo se razpiše z odlokom, ki mora do-določiti namen posojila, njegovo višino in druge podatke o posojilnih pogojih.
Vpisniki javnega posojila so lahko delovni ljudje, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti.
36.	člen
Dohodke za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v obči»i razporeja občinska skupščina s proračunom. Razpored sredstev, za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvidenimi dohodki občine.
37.	člen
Predlog proračuna določi izvršni svet in ga da v javno razpravo. Po opravljeni javni razpravi obvesti o svojih stališčih do. pripomb posamezne predlagatelje.
Stališče izvršnega sveta mora biti obrazloženo.
38.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti svoj. program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, vsebini in obsegu nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev ter poročilo o načinu porabe teh sredstev.
39.	člen
. Za financiranje posameznih družbenih potreb, obveznosti in nalog, ki terjajo trajno zagotavljanje finančnih sredstev in posebne organe upravljanja, se v skladu z zakonom lahko ustanovijo skladi.
v 40. člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijan združenega dela in krajevnih skupnostih, lahko dajejo pobude za ustanovitev namenskih skladov in udeležbo lastnih sredstev.
4.	Gospodarske dejavnosti posebnega družbenega
pomena
41.	člen
Gospodarske dejavnosti posebnega družbenega interesa v občini so:
—	stanovanjsko gospodarstvo,
—	komunalna dejavnost,
—	urejanje in izkoriščanje kmetijskih zemljišč,
—	varstvo okolja,
—	zdravstveno varstvo živali,
—	in druge dejavnosti, ki so določene z odlokom občinske skupščine na podlagi zakona.
42.	člen
Za področje stanovanjskega gospodarstva je ustanovljena kot posebna interesna skupnost — stanovanjska skupnost, ki združuje interese organizacije združenega dela in druge družbeno-pravne osebe, ki vlagajo sredstva v družbeno stanovanjsko Izgradnjo, in organizacije, ki vzdržujejo stanovanja stanodajalcev stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, lastnike delov teh hiš. pričakovalce stanovanj in tudi organizacije združenega dela, ki gradijo stanovanja.
43.	člen
Način financiranja in delo samoupravne Stanovanjske skupnosti se ureja z družbenim dogovorom, statutom skupnosti in z, odlokom občinske skupščine.
44.	člen
V okviru stanovanjske skupnosti se zagotavljajo in združujejo potrebna sredstva, odloča o razvoju stanovanjske dejavnosti, zagotavlja uresničevanje .programa tega razvoja, upravlja in gospodari s skladom stanovanjskih hiš tako, da se zagotavlja smotrno vzdrževanje, obnavljanje in izgradnja stanovanj ter poslovnih prostorov, vpliva na cene in uresničuje druge skupne interese na področju stanovanjskega gospodarstva.
'	45. člen
Izhajajoč iz svoje funkcije, je občina dolžna načrtovati in zagotavljati razvoj stanovanjske graditve, sprejemati urbanistično dokumentacijo, skrbeti za smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezovati vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj. Zato skupščina občine skupno s skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti:
—	sprejema srednjeročni program stanovanjske graditve,
—	sprejema program etapnega urejanja stavbnih zemljišč, s katerimi zagotavlja izpolnitev programa stanovanjske gradnje,
sprejema 'zazidalne načrte,
—	sprejema sklepe o uvedbi razlastitvenih postopkov za zemljišča na območjih, namenjenih stanovanjski izgradnji,
—	določa pogoje, pod katerimi se smejo oddajati stavbna zemljišča neposrednim gradbenim upravičencem,
—	sklepa družbene dogovore o izločanju sredstev iz dohodka za stanovanjsko gradnjo z organizacijami združenega dela in družbenopolitičnimi organizacijami.
46.	člen
Zaradi zagotovitve zadostnih gradbenih zmogljivosti, racionalizacije stanovanjske gradnje in popolnej-
šega urejanja naselij, daje skupščina občine in skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti iniciativo vsem, ki so udeleženi pri stanovanjski gradnji (banke, gradbena podjetja, stanovanjsko podjetje in komunalne delovne organizacije), da sklepajo družbene dogovore, katerih izvrševanje bo zagotovilo predvsem usklajene akcije in izpolnitev določenih ciljev po programu stanovanjske graditve, ki sta ga sprejeli.
47.	člen	/
Občinska skupščina in skupščina samoupravne sta-_ novanjske skupnosti morata zaradi zagotovitve realizacije programov stanovanjske graditve izrecnb skrbeti za sklenitev takega samoupravnega sporazuma med organizacij simi združenega dela in družbenopolitičnimi organizacijami v občini, da bodo sredstva, izločena iz dohodka za gradnjo stanovanj, namenjena za usmerjeno gradnjo, po višini zadostna za potrebno število stanovanj v skladu s programom stanovanjske graditve. Pri tem morata še posebej skrbeti za tako delitev izločenih sredstev, ki bo ustrezala določenim odnosom med predvideno izgradnjo potrebnih najemnih stanovanj iz solidarnostnega sklada in drugih stanovanj, bodisi najemnih, namenjenih za prodajo in tistih, ki bodo zgrajena v zasebnih stanovanjskih hišah.
48.	čim
V skrbi za smotrno urejanje in izkoriščanje zemljišč občinska skupščina skupaj s skupščino kmetijske zemljiške skupnosti upošteva pri sprejemanju smernic urbanistične politike in urbanistične dokumentacije, predvsem program razvoja kmetijstva v občini, ki daje osnove za nadaljnji razvoj družbenega in zasebnega , sektorja kmetijstva.	'
49.	člen
Zaradi smotrnega razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, racionalne in produktivne izrabe tal, varstva kmetijskih zemljišč in izboljšanje posestne ter zemljiške strukture, se kmetijske in gozdhogospodarske organizacije združenega dela po svojih delavcih in kmetje, kakor tudi drugi občani, združijo y kmetijsko zemljiško samoupravno skupnost v občini.
50.	člen
Kmetijska zemljiška skupnost se ustanovi z družbenim dogovorom za območje občine Sevnica.
Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba.
51.	člen
Kmetijska zemljiška skupnost je nosilec kmetijske zemljiške politike v občini, ki mora biti v skladu s prostorskimi plani in načrti za razvoj kmetijstva.
Kmetijska zemljiška skupnost ustanovi za reševanje sporov iz civilno pravnih razmerij, ki nastanejo v zvezi z rabo, prometom in gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči, med njo in kmeti ter uporabniki kmetijskih zemljišč, poravnalni svet.
. 52. člen
Dejavnost komunalnega gospodarstva obsega: oskrba naselij z vodo, kanalizacija, pobiranje smeti, javna razsvetljava, vzdrževanje občinskih cest in.javnih površin, pogrebne storitve, tržnica in konjačija.
53.	člen
Občinska skupščina je dolžna skrbeti in organizirati vzdrževanje cest, parkov, voda in drugih stvari v splošni rabi tako, da sprejema ustrezne programe.
54.	člen
Svoje osebne in skupne potrebe po storitvah in proizvodnih komunalnih gospodarskih dejavnosti zadovoljujejo delovni ljudje in občani v skladu z odlokom občinske skupščine, na podlagi zakona, pa tudi v okviru samoupravne interesne skupnosti za komunalno dejavnost, ki jo ustanovijo s samoupravnim sporazumom oziroma z družbenim dogovorom in v kateri povezujejo svoja sredstva in določajo namen uporabe teh sredstev ter uresničujejo druge skupne interese.
55.	člen
Občinska skupščina posveča posebno skrb varstvu okolja v občini, pri čemer je mišljeno varstvo ozračja, vode in površin pred zadimljenjem, onesnaževanjem in neorganiziranim odlaganjem smeti, odpadkov in drugim neupravičenim posegom v naravo.
56.	člen
Za uspešno reševanje, vprašanj na področju varstva Okolja se pri občinskem izvršnem svetu ustanovi posebna stalna strokovna komisija.
57.	člen
Delovni ljudje in občani pospešujejo razvoj veterinarske službe in skrbijo za zdravstveno varstvo živali s tem pa tudi posredno za zdravstveno varstvo ljudi.
Občina skrbi, da veterinarski zavodi in službo na območju občine izvajajo zdravstveno varstvo živali v skladu s predpisi in programom razvoja zdravstvenega varstva živali ter tako zadovoljujejo potrebe delovnih ljudi in občanov po zdravstvenem varstvu živali.
58.	člen
Neposredno skrbi za varstvo voda in površin morajo izvajati krajevne skupnosti in Dolenjska vodna skupnost.
59.	člen
Druge gospodarske dejavnosti posebnega družbenega interesa: energetika, promet in zveze, katerih dejavnost opravljajo organizacije združenega dela, morajo opravljati v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom, zakonom oziroma odlokom občinske skupščine.
5.	Družbene dejavnosti
.	t.
60.	člen
Po skupščini občine delovni ljudje z družbenim planom ali drugim aktom določajo splošno razvojno politiko na področju družbenih dejavnosti, s splošno bilanco sredstev za financiranje splošnih in skupnih potreb v občini ugotavljajo možnosti za njihovo financiranje, pri usmerjanju in programiranju družbenoekonomskega razvoja določajo politiko razširjene reprodukcije na teh področjih ter ustanavljanje delovne organizacije za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb.
61.	člen
Za organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, kulture, telesne kulture, zdravstva in socialnega dela, se delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter drugih organizacijah in skupnostih, povezujejo z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo navedene družbene dejavnosti, v samoupravne interesne skupnosti. V njih uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sredstva za pospeševanje teh dejavnosti in opravljajo druge zadeve ali uresničujejo druge skupne interese, ki izvirajo iz narave odnosov na posameznem področju.
Samoupravno organizirane družbene dejavnosti so del samoupravnega sistema v občini.
62.	člen
Organizacije, delo in razmerja samoupravmn interesnih skupnosti urejajo ustava, zakoni, ta statut, samoupravni sporazumi o ustanovitvi skupnosti in njihovi statuti.
63.	člen
Občinska skupščina skupaj s 'samoupravnimi interesnimi skupnostmi skrbi za razvoj družbenih dejavnosti in za uveljavitev posebnega družbenega interesa, zlasti za to, da so storitve organizacij združenega dela v teh dejavnostih ustrezne, zadostne, pravočasne in kvalitetne.
64.	člen
■Vprašanja obsega in strukture zadovoljevanja skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti ter njihovega financiranja se na podlagi sprejetih programov in družbenih planov urejajo z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
Samoupravne interesne skupnosti začnejo in organizirajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in pri njem enakopravno sodelujejo.
65.	člen
Občinska skupščina je udeleženec vseh dogovorov oziroma sporazumov, s katerimi se zagotavlja posebni družbeni interes za družbene dejavnosti.
66.	člen
Z dogovori oziroma sporazumi je treba doseči optimalno uresničevanje funkcij občine ter ob ustrezni uporabi načel solidarnosti in vzajemnosti tudi cilje socialne politike.
67.	člen
Občinska skupščina skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanavlja organizacije združenega dela (zavode) za opravljanje družbenih dejavnosti.
Vpliv vseh delovnih ljudi v občini na delo zavodov, kadar gre za zadeve posebnega družbenega interesa, se zagotavlja s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori o pogojih in načinu opravljanja družbenih dejavnosti, s soodločanjem uporabnikov storitev in drugih zainteresiranih organizacij, predstavnikov ustanovitelja, občinske skupščine in družbenopolitičnih
organizacij o uresničevanju skupnih ciljev, o glavnem namenu uporabe sredstev, o razvojnih programih in o temeljnih pogojih za pridobivanje dohodka in poslovanje, z njihovo udeležbo pri imenovanju in razreševanju poslovodnih organov in z drugimi oblikami družbenega vpliva-v skladu z zakonom.
. Sredstva za delo zavodov se zagotavljajo na podlagi ovrednotenih delovnih programov, ki so usklajeni z materialnimi možnostmi občinske skupnosti, in njihove izvršitve.
O zagotovitvi sredstev se sklene pismena pogodba med samoupravno interesno skupnostjo oziroma drugim financerjem in zavodom.
68.	člen
Samoupravne interesne skupnosti pri obravnavanju in odločanju o posameznih vprašanjih z njihovega področja soodločajo enakopravno z občinsko skupščino na način določen s tem statutom.
I
69.	člen
Samoupravne Interesne skupnosti, ki delujejo na območju več občin in, ki imajo na podlagi tega statuta pravico, da sodelujejo v obravnavanju in odločanju o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, oblikujejo v občini Sevnica svoje skupščine, prek katerih neposredno sodelujejo v delu občinske skupščine.
70.	člen
V vseh drugih vprašanjih skupnega interesa občinska skupščina in samoupravne interesne skupnosti stalno sodelujejo.
71.	člen
Samoupravna interesna skupnost je neposredno odgovorna za uresničevanje posebnega družbenega interesa na svojem področju.
72.	člen
Občinska skupščina obravnava politiko in delo samoupravnih interesnih skupnosti.
Sklepe, ki- jih pri tem sprejme, so pristojni organi skupnosti dolžni obravnavati in sporočiti občinski skupščini svoje stališče do njih.
73.	člen
, Zakonitost dela samoupravnih interesnih skupnosti nadzoruje pristojni upravni organ skupščine občine Sevnica.
Vzgoja in izobraževanje'
74.	člen
Delovni ljudje uresničujejo svoj in družbeni interes za uspešen razvoj otrok neposredno v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih ter v družbenih in drugih organizacijah.
75.	člen
Skupnost otroškega varstva Sevnica:
— sprejme program družbenega varstva otrok, ki obsega izhodišča in prioritetne naloge s področja zdravstvenega, socialnega in invalidskega varstva,
dnevnega varstva otrok, vzgoje in izobraževanja, telesne kulture in organizacije prostega časa,
—	sodeluje z občinsko skupščino, samoupravnimi interesnimi supnostmi, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela ter strokovnimi institucijami pri uresničevanju nalog družbenega varstva otrok in pri drugih vprašanjih, pomembnih za razvoj družbenega varstva otrok,
—	zagotavlja določene denarne pomoči otrokom,
—	skrbi za zagotavljanje sredstev za uresničevanje nalog družbenega varstva otrok in za krepitev materialne osnove tega varstva,
—	organizira in pospešuje razvoj dnevnega varstva in vzgoje, družbene prehrane in telesne kulture otrok ter omogoča, da bodo te oblike dostopne vsem otrokom ne glede na dohodek njihovih staršev,
—	pospešuje razvoj doslej premalo razvitih oblik družbenega varstva otrok in družine.
76.	člen
Delovni ljudje v občini skladno z možnostmi in potrebami družbenega razvoja skrbijo za splošno, stro-koyho, kulturno, tehnično in družbeno vzgojo in izobraževanje.
77.	člen
Delovni ljudje v občini zagotavljajo materialne, kadrovske in druge pogoje za delo osnovnih šol in za ureditev temeljnih odnosov na tem področju, zlasti za izenačevanje pogojev za osnovno šolanje in s tem za omogočanje osnovne izobrazbe vsem otrokom.
78.	člen
Otrokom in mlajšim polnoletnim osebam z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je zagotovljeno usposabljanje od predšolske vzgoje do vključitve v delo v posebni osnovni šoli, vzgojnih zavodih za vedenjsko in osebnostne motene otroke, zavodih za delovno usposabljanje duševno in telesno prizadetih otrok ter v drugih zavodih za usposabljanje.
79.	člen
Temeljna vzgojno izobraževalna skupnost Sevnica
—	uresničuje družbeno politiko razvoja osnovnega šolstva,
—	skrbi za organizacijo in razvoj dejavnosti osnovnih šol,
—	sodeluje z občinsko skupščino, organizacijami združenega dela. družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi pri sprejemanju načrtov in programov razvoja osnovnega šolstva,
—	zagotavlja sredstva za dejavnost in materialno osnovo osnovnih šol,
—	uresničuje družbeno, socialno in kadrovsko politiko na področju osnovnega šolstva,
—	upravlja zbrana sredstva,
—	pripravlja metodologijo oblikovanja cen, normativov in drugih meril glede stroškov in dejavnosti,
—	se dogovarja o ceni izobraževanja, normativih stroškov in dejavnosti,
—	sporazumeva se o merilih, sredstvih in politiki delitve dohodka,
—	sodeluje z drugimi izobraževalnimi skupnostmi pri vprašanjih splošnega in skupnega pomena,
—	obravnava druga vprašanja s področja osnovnega šolstva.
80.	člen
Občinska skupščina v sodelovanju z zainteresiranimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi občinami ter republiškimi organi ustvarja materialne in druge pogoje za delo srednjih šol ter spodbuja ustanavljanje izobraževalnih skupnosti za usmerjeno izobraževanje.
81.	člen
Delovni ljudje po organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter občinski skupščini v skladu s kadrovsko politiko v občini, omogočajo izobraževanje učencev in študentov s tem, da jim zagotavljajo štipendije, brezobrestna posojila in druge oblike pomoči, kriteriji in postopek pri tem se poenotijo z družbenim dogovorom.
82.	člen
Delavska univerza ali drugi izobraževalni center organizira zlasti tiste izobraževalne dejavnosti, ki omogočajo občanom stalno izobraževanje in izpolnjevanje družbenih, strokovnih in splošnih znanj, ki so potrebna za delo, samoupravljanje in osebno življenje. Delavska univerza v dogovoru z organizacijami združenega dela organizira in izvaja izobraževanje za njihove potrebe.
Delavska univerza posreduje informacije in spoznanja o izobraževanju odraslih ter nudi andragoško pomoč drugim izobraževalnim organizacijami.
83.	člen
Izobraževalni centri organizirajo zlasti tiste izobraževalne' dejavnosti. ki omogočajo delavcem, da se uvedejo v delo, da si pridobijo poklicno izobrazbo, da stalno izpopolnjujejo strokovna družbena in splošna znanja, k) so potrebna za delo in za samoupravljanje in da se specializirajo ali prekvalificirajo glede na spremembe v organizaciji dela in v tehnološkem razvoju.
Kultura in prosveta
84.	člen
Delovni ljudje v občini določajo kulturno politiko, skrbijo za zagotovitev splošnih pogojev za razvoj kulturne dejavnosti, za razvijanje in ustrezno zadovoljevanje svojih kulturnih potreb ter za kulturno vzgojo mladine, zlasti pospešujejo kulturno prosvetno dejavnost z namenom, da se dviga splošna kulturna raven, spodbujajo povezovanje in združevanje dejavnikov v kulturi in skrbijo za smotrno usposabljanje prostorov za kulturo.
85.	člen
Kulturna skupnost Sevnica
—	programira, spremlja in preučuje razmere in dosežke v kulturni dejavnosti razvitost kulturnih potreb in možnosti za njihovo zadovoljevanje,
—	spodbuja in podpira kvalitetne kulturne in umetniške dosežke,
—	spodbuja in podpira v sodelovanju z vzgojno-izobraževaljiimi in drugimi dejavniki kulturno vzgojo občanov, posebno mladine,
—	sodeluje pri usmerjanju razvoja kulturne dejavnosti v okviru načrtovanja splošnega družbenega razvoja,
—	skrbi za zagotavljanje sredstev za izpopolnjevanje sprejetih programov kulturne dejavnosti, upravlja s sredstvi in določa pogoje za njihovo uporabo,
—	programira razširjeno dejavnost na področju kulture,
—	s smotrno kadrovsko politiko skrbi za usposabljanje amaterskih kulturnih kadrov.
86.	člen ,
Občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij je družbena organizacija na področju kulture, ki združuje vse kulturno-prosvetno organizacijo in posameznike, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kulturno vzgojo, kulturno-prosvetno in umetniško dejavnostjo. Zveza organizacijsko povezuje in animira amaterske organizacije vseh kulturnih dejavnosti, in jim nudi potrebno strokovno in materialno pomoč.
87.	člen
Osrednja knjižnica kot splošno izobraževalna knjižnica zbira, strokovno obdeluje in hrani knjižno gradivo ter zagotavlja, da le-to služi potrebam najširšega kroga delovnih ljudi; skrbi za njihove kulturno vzgojo in razvedrilo; opravlja informativno in dokumentacijsko službo ter s posebnimi oblikami dela oblikuje zlasti mladega bralca. Kot občinska matična knjižnica skrbi za razvijanje knjižnične mreže v občini, strokovno vodi in usmerja vse vrste knjižničarstva in se vključuje v organizacijo knjižničarskega sistema v okviru regije in republike.
88.	člen
Medobčinski Zavod za spomeniško varstvo Celje varuje, proučuje in popularizira materilno kulturno dediščino slovenske in drugih kultur ter naravne znamenitosti, da bi služile vzgoji in izobraževanju ter kulturnim in znanstvenim potrebam delovnih ljudi.
89.	člen
Zgodovinski arhiv Celje kot medobčinski zavod zbira, strokovno obdeluje in hrani arhivsko gradivo, skrbi za dokumentacijsko arhivsko službo, daje informacije o gradivu in se vključuje v organizacijo arhiv-i skega sistema v okviru republike in SFRJ.
Ijavljanje in razvoj telesnokulturnih dejavnosti, tako vrhunske kot množične in jo usklajuje s splošnimi družbenimi potrebami in možnostmi v občini.
Skupnost skrbi za uresničevanje družbene vloge telesne kiilture in za povezovanje telesnokulturne dejavnosti z dejavnostmi drugih družbenih področij, za medsebojno usklajevanje interesov, oblikovanje in uresničevanje razvojnih načrtov ter nadaljnji razvoj in utrjevanje samoupravnih razmerij na področju telesne kulture.	<	.. , ,
92.	člen
Občinska zveza za telesno kulturo, ki je kot združenje telesnokulturnih društev in klubov vključena v telesno kulturno skupnost, razvija športne dejavnosti v svojih organizacijah, koordinira tekmovalno dejavnost v občini, skrbi za vzgojo in napredek strokovnih kadrov in usmerja kakovostni šport.
Zdravstveno varstvo
93.	člen
Delovni ljudje neposredno ter po organizacijah združenega dela krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in občinski skupščini, ustvarjajo kar najugodnejše možnosti za zdravstveno varstvo ter skrbijo za organiziranje in uspešno funkcioniranje zdravstvene dejavnosti v občini.
94.	člen
Zdravstveno varstvo zagotavljajo v mejah svojih pravic in dolžnosti skupnost zdravstvenega zavarovanja, organizacije združenega dela in druge organizacije ter občinska skupščina, pri čemer posvečajo posebno skrb razvijanju preventivnega zdravstvenega varstva.
95.	člen
V skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje zagotavljajo in uveljavljajo delovni ljudje pravice do zdravstvenega varstva in do denarnih prejemkov iz zdravstvenega zavarovanja zase in za svoje družinske člane v mejah pravic, danih z zakonom in s splošnimi akti v skupnosti.
Telesna kultura
90.	člen
Delovni ljudje v občini ustvarjajo zaradi izboljševanja zdravstvenega stanja produktivnosti dela in obrambnih sposobnosti materialne, organizacijske in druge pogoje za razvoj telesne kulture, za telesno vzgojo otrok in mladine v vzgojno varstvenih zavodih in šolah ter za gradnjo in čim širšo uporabo telesnokulturnih objektov in naprav. V organizacijah združenega dela razvijajo aktivno športno in rekreacijsko udejstvovanje zaposlenih ter jim omogočajo ustrezne telesno kulturne aktivnosti. Skupaj s sindikati skrbe za vnašanje telesnih vaj v delovni čas po zahtevah tehnologije in psihologije dela ter za organizacijo sindikalnih športnih iger.
91.	člen
Telesnokulturna skupnost Sevnica skrbi za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi na področju telesne kulture ter za uve-
96.	člen
Občinska skupščina neposredno ter po sporazumu s skupnostjo zdravstvenega zavarovanja nosi stroške kolektivne zdravstvene preventive, zdravljenja socialno ogroženih nezavarovanih občanov, zdravstvenega zavarovanja za prejemnike stalne družbene denarne pomoči, prispevka za zdravstveno zavarovanje Socialno ogroženih kmetov, delovanja medobčinskega sveta za zdravstvo Celje in druge' stroške po veljavnih predpisih.
97.	člen
V zdravstvenih zavodih je občanom zagotovljeno: osnovna splošna zdravstvena pomoč v ordinacijah splošne prakse, obiski zdravnika na domu in strokovna bolniška, nega na domu, zdravljenje bolnikov po specialistih ali specialnih zavodih, zobozdravstvena pomoč, zdravstveno varstvo in pomoč za žene, otroke in šolsko mladino v dispanzerjih, posvetovalnicah in ambulantah, prva pomoč in prevoz ponesrečencev, nenadno obolelih In težkih invalidnih oseb ter porodnic v zdravstvene zavode, zdravstveno varstvo za športni-
ke, pomoč patronažne službe delovnim ljudem, ki so posebno izpostavljeni zdravju škodljivim vplivom okolja ter težkim invalidom brez domače nege med boleznijo in preskrba z.-zdravili v lekarnah.
98.	člen
•	i .	.
Občinska skupščina v sodelpvanju s krajevnimi skupnostmi spremlja pogoje in način opravljanja zdravstvenih storitev v zavodih za osnovno zdravstveno varstvo ter sprejema ukrene za usklajevanje njihovega dela s potrebami delovnih ljudi.
99.	člen
Medobčinski zavod za zdravstveno varstvo Celje izvaja ukrepe za napredek splošnega zdravstvenega in higienskega stanja prebivalstva in zlasti spremlja zdravstveno 'stanje prebivalstva in higienske razmere, zbira p tem podatke in jih analizira, proučuje in odkriva vzroke obolenj, izvaja dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacijo, izvaja ukrepe za napredek splošne, komunalne, šolske in mentalne higiene, higiene dela in prehrane, organizira in usmerja zdravstveno, prosvetno in vzgojno delo ter opravlja laboratorijske preglede s področja svoje dejavnosti.
100.	člen
Občinska skupščina v sodelovanju z zdravstvenimi zavodi in organizacijami Rdečega križa spodbuja aktivnost organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter drugih organizacij za zdravstveno prosvetlje-vanje in razvijanje zdravstvene kulture delovnih ljudi kot tudi za organizirano prostovoljno krvodajalstvo.
101.	člen
Medobčinski svet za zdravstvo Celje kot strokovni svetovalni organ opravlja naloge s področja zdravstvenega varstva, ki še nanašajo predvsem na: spremljanje in preučevanje zdravstvenih in higienskih razmer prebivalstva, ugotavljanje družbenih potreb po zdravstvenem varstvu, pripravo programa zdravstvenega varstva in razvoja mreže zdravstvene službe ter spremljanje njegove realizacije, organizacijo strokovnega dela in usklajevanje strokovnega dela zdravstvenih zavodov, strokovna mnenja k njihovim delovnim načrtom, obravnavanje ekonomskih, vprašanj zdravstvenega varstva in oblikovanje stališč v zvezi s sklepanjem družbenih dogovorov.
102.	člen
Ce ni sprejet program zdravstvenega varstva in bi bilo zaradi tega prizadeto ali ogroženo zdravstveno varstvo na območju občine, določi občinska skupščina najnujnejše naloge zdravstvenega varstva, izvajalce in finančne vire za uresničitev teh nalog.
Varstvo borcev in vojaških vojnih invalidov
103.	člen
Občinska skupščina spremlja stanje in probleme borcev NOV, koroških borcev v letih 1918/1919, španskih borcev, vojaških vojnih invalidov in družin padlih borcev in v sodelovanju z drugimi organizacijami sprejema ukrepe za izboljševanje varstva borcev ter inva-
lidov, posebno za ureditev njihovega materialnega položaja, zdravstvenega varstva in stanovanjskih razmer.
Občinska skupščina določa kriterije in način družbene materialne pomoči borcem ter invalidom oziroma njihovim družinam in zagotavlja potrebna sredstva za ta namen.
Socialna politika
104.	člen
/
Da se zagotovi ekonomska in socialna varnost delovnih ljudi ter ustvarijo potrebni pogoji za življenje in delo ter vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka, se v občim Sevnica ob neposredni aktivnosti organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij določa in izvaja socialna politika.
105.	člen
V težnji za humanizacijo družbenega razvoja delovni ljudje v občini Sevnica razvijajo medsebojno solidarnost, posebno na naslednjih vprašanjih: družbeni standard delovnih ljudi ‘ v organizacijah združenega dela, delo in zaposlovanje, rehabilitacija invalidov, stanovanjska politika, davčna politika, ustvarjanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno zavarovanje ter socialno varstvo.
106.	člen
Občinska skupščina sama ali po svojih organih načrtuje in uresničuje socialno politiko v občini tako, da:
—	pripravlja in usklajuje programe socialne politike in skrbi za njihovo uresničevanje,
—	spremlja izvajanje socialne politike in celotno socialno delo v občini,
—	določa enotna stališča in smernice za socialno delo,
— ugotavlja probleme, ki se pri tem pojavljajo ter jih rešuje v dogovoru s samoupravnimi interesnimi sjtupnostmj ter drugimi zainteresiranimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi,
—	odloča o konkretnih akcijah, s katerimi naj bi se zmanjševale ali odpravljale socialne razlike,
—	razpravlja in odloča o drugih vprašanjih s področja socialnega dela in socialne dejavnosti, ki imajo splošen in skupen pomep.
i	,
107.	člen
Skupnost socialnega skrbstva in njene službe skrbijo za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo vzgojne in socialne probleme, skrbijo za varstvo družine, zlasti za varstvo otrok in mladoletnikov, rejništvo, skrbništvo, razne oblike dnevnega varstva, izvajanje strožjega nadzorstva, zavodsko varstvo in podobno, skrbijo za varstvo občanov, kj niso zmožni, da bi sami skrbeli zase, za svoje pravice in za varstvo svojih koristi, organizirajo pomoč starim in bolnim osebam na domu ter pomoč socialno ogroženim občanom, skrbijo za rehabilitacijo invalidnih in'defektnih oseb in za njihovo ustrezno zaposlitev.
108.	člen
Socialno varstvo se neposredno izvaja predvsem v temeljnih organizacijah združenega dela in krajev-
nih skupnostih, ki obravnavajo in rešujejo socialne problematike delovnih ljudi ter za to ustanavljajo ustrezne službe oziroma organe.
109.	člen
Za usmerjanje politike in programiranih nalog na področju požarnega varstva se ustanovi požarna skupnost občine kot samoupravna interesna skupnost.
Požarna skupnost je skupnost delovnih ljudi in občanov, vključenih v gasilske organizacije, delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter občanov v krajevnih skupnostih.
6.	Kadrovska politika
110 člen
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela. krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini.
Delovni ljudje m občani vodijo kadrovsko politiko v skladu z načeli demokratične samoupravne kadrovske politike ter uresničujejo naslednje' družbene cilje in načela:
—	kadrovska politika je sestavni del družbenega razvoja občine,
—	kadrovska politika je neodtujljiva samoupravna, pravica delovnih ljudi,
—	temeljni cilj kadrovske politike je razvoj človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki ustrezno svojim sposobnostim in pridobljenemu znanju sodeluje pri ustvarjanju in porabi dobrin,
—	delovna mesta se zasedajo z ustrezno usposobljenimi kadri.
111. člen
Za uresničitev družbenih ciljev, in načel kadrovske politike delovni ljudje in občani zlasti:
—	sprejemajo letne, . srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe,
—	sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov,
—	določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj organizacije združenega dela,
—	določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov,
—	določajo merila in pogoje za kadrovanje na od-govorna delovna mesta,
—	skrbijo, da so za zahtevne družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposobnostmi. znanjem, družbenopolitičnimi in moralno-etičnimi kvalitetami,
—	spremljajo uresničevanje kadrovske politike.
412. člen
Za uspešnejše uresničevanje kadrovske politike delovni ljudje in občani sklepajo družbene dogovore s katerimi samoupravno urejajo, tn usklajujejo družbenoekonomske iri druge odnose pri izvajanju kadrovske politike
IV,-LJUDSKA OBRAMBA
in družbena samozaščita
1. Ljudska obramba
113.	člen
Občina uresničuje svoje pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe na podlagi ustave SFRJ in ustave SR Slovenije ter v skladu z zveznimi in republiškimi zakoni ter s tem statutom.
114.	člen
V okviru svojih pravic in dolžnosti na področju obrambnih priprav občina po svojih organih in organizacijah zlasti:
—	določa organizacijo obrambnih priprav in sprejema obrambni- načrt občine,
—	ustanavlja, opremlja in usposablja enote in službe teritorialne obrambe,
—	usmerja m usklajuje obrambne priprave krajevnih skupnosti in jim nudi materialno in drugo pomoč pri izvajanju njihovih nalog v pripravah na splošni ljudski odpor.
—	usmerja priprave organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delo v vojnih razmerah in jih usklajuje z nalogami in obrambnim načrtom občine,
—	določa vojno organizacijo ter način dela občinske skupščine in njenih organov v vojni,
—	usmerja priprave družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij za delo v vojnih razmerah,
—	organizira, vodi m usposablja civilno zaščito, določa zaščitne ukrepe in skrbi za njihovo izvajanj« ter spodbuja samozaščito občanov«,
—	organizira in izvaja pouk enot teritorialne ob-
rambe in enot civilne zaščite ter pouk prebivalstva za obrambo in zaščito.	'
—	zagotavlja popolnitev oboroženih sil z ljudmi in materialnimi sredstvi,
—	organizira sistem opazovanja, obveščanja in
alarmiranja in skrbi za izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov,	i1
—	opravlja zadeve vojaške obveznosti in vojaške mobilizacije ter obveznosti civilne zaščite in skrbi za izvajanje drugih pravic in dolžnosti, ki jih imajo občani ter organizacije združenega dela na področju splošne ljudske obrambe.
Ob neposredni vojni nevarhosti občina Izvaja ukrepe pripravljenosti in skrbi, da se ti ukrepi izvajajo na celotnem njenem območju.
V vojni občina vodi splošni ljudski odpor v skladu z načrti in izvajanjem splošnega ljudskega odpora v republiki.
115.	člen
Enote teritorialne obrambe, ki jih ustanovijo občina in organizacija združenega dela so sestavni del oboroženih sil Jugoslavije.
Najvišji štab enote teritorialne obrambe v občini vodi in združuje delovanje Vseh enot štabov in poveljstev partizanskih enot v občini in je odgovoren za njihovo mobilizacijo in bojno pripravljenost.
Najvišji štab in poveljstva partizanskih enot v občini v miru in vojni izvršujejo smernice in stališča
občinske skupščine, občinskega izvršnega sveta in sveta za ljudsko obrambo ter navodila glavnega štaba oziroma pristojnega conskega štaba za splošni ljudski odpor.
V 116. člen
Občani neposredno sodelujejo pri izvajanju obrambnih priprav v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih temeljnih organizacijah in skupnostih, po svojih delegacijah pa tudi v občini, republiki in federaciji ■
117.	člen
V	krajevni skupnosti se delovni ljudje neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za splošni ljudski odpor, za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter za Izvrševanje nalog, ki so določene z zakonbm in statutom ter obrambnim načrtom in smernicami občine.
V	vojni krajevne skupnosti organizirajo in izvajajo splošni ljudski odpor in skrbijo ter zagotavljajo, da se v oborožen boj in druge oblike odpora vključijo vsi občani in vse materialne in druge zmogljivosti.
Vojno organizacijo in naloge v splošnem ljudskem odporu določijo krajevne skupnosti v svojih statutih in obrambnih načrtih.
118.	člen
Organizacije združenega dela, interesne in druge samoupravne organizacije in skupnosti izdelajo svoje obrambne 'načrte In izvajajo priprave za delo in zaščito v vojnih razmerah v skladu z obrambnimi načrti, ukrepi in smernicami občine, republike in federacije V vojni organizirajo proizvodnjo in storitve oziroma izvajajo drugo dejavnost po svojem obrambnem načrtu in zagotavljajo, da se v delo za oborožene sile ter obrambo in zaščito vključijo vse njihove materialne in druge zmogljivosti, napadalcu pa onemogoči njihova uporaba in izkoriščanje.
Za izvajanje obrambnih priprav ustanovijo krajevne skupnosti in organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti svoje odbore za splošni ljudski odpor. Imenujejo jih sveti krajevnih skupnosti oziroma najvišji organi samoupravljanja drugih organizacij in skupnosti. 1
Več krajevnih skupnosti in temeljnih samoupravnih organizacij lahko v soglasju s svetom za ljudsko obrambo občinske skupščine ustanovi skupni odbor za splošni ljudski odpor.
119.	člen
Civilna zaščita je del splošne ljudske obrambe za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v miru in vojni. Tvorijo jo enote in štabi za civilne zaščito, ki se po odloku občinske skupščine ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, morajo pa se ustanoviti tudi v naseljih, stanovanjskih hišah in drugih objektih, če tako določi svet za ljudsko obrambo občinske skupščine.
Enote in štabi za civilno zaščito sč usposabljajo v miru in varujejo ter rešujejo prebivalstvo in materialne dobrine pred vojnimi učinki in ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Civilno zaščjto v občini, krajevnih skupnostih ter organizacijah združenega dela vodijo štabi za civilno zaščito.
Ob hudih nesrečah štab za civilno zaščito odredi mobilizacijo enot civilne zaščite, občanov in materialnih sredstev, predsednik občinske skupščine pa lahko tudi mobilizacijo enot in služb teritorialne obrambe za preprečevanje posledic hude nesreče in za reševanje prebivalstva in njihovega imetja.
«
120.	člen
Občina sodeluje s sosednjimi občinami pri izvajanju obrambnih priprav in ukrepov za zaščito prebivalstva ter materialnih dobrin, ki so skupnega pomena.
V ta namen lahko občina z drugimi, občinami združuje sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe.
121.	člen
Za usklajevanje in usmerjanje ter povezovanje obrambnih priprav v občini, kakoi tudi za opravljanje drugih zadev s področja ljudske obrambe ustanovi občinska skupščina svet za ljudsko obrambo občine.
Svet za ljudsko obrambo občine usmerja delo občinskih upravnih organov temeljnih in drugih organizacij združenega dela krajevnih in drugih samoupravnih skupnosti na področju obrambnih priprav v skladu z razvojnim in obrambnim načrtom, zakoni, odloki, sklepi in politiko občinske skupščine.
Sestavo in pristojnost sveta za ljudsko obrambo občinske skupščine določa zakon.
122.	člen
Na podlagi srednjeročnega načrta družbenega raz--voja občina zagotavlja, vire financiranja obrambnih priprav enot teritorialne obrambe in enot civilne zaščite v občini.
Finančna sredstva se zbirajo v skladu za financiranje ljudske obrambe. S sredstvi sklada upravlja ujoravnj odbor, ki ga imenuje svet za ljudsko obrambo v občini. .
Sklad ustanovi občinska skupščina z odlokom. Z odlokom o ustanovitvi sklada se določi predvsem namen in naloge strada, organizacija upravljanja sklada ter viri dohodkov sklada in opravljanje administrativnih in strokovnih nalog sklada.
123.	člen
Med vojno vodi splošni ljudski odpor na območju občine in odloča o vseh vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine. Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane.
Sestav In pristojnosti predsedstva občinske skupščine določa zakon.
2	Družbena samozaščita
124.	člen	•
Občinska skupščina tn njeni organi v okviru svojih pravic in dolžnosti zagotavljajo pogoje za razvoj in uveljavljanje učinkovite in organizirane družbene samozaščite vrednot, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane, njihove samoupravne organizacije in skupnosti.
125.	člen
Medsebojni odnosi delovnih ljudi, pravice in dolžnosti državnih organov in krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v zvezi z družbeno samozaščito v občini se določajo s predpisi občinske skupščine v skladu z ustavo in zakonom.
126.	člen
Družbena samozaščita obsega ukrepe, ki jih v skladu z ustavo in zakonom podvzamejo delovni ljudje in občani, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občinska skupščina zaradi popolnejše zaščite ustavnega sistema, družbenega in osebnega premoženja, samoupravnih pravic delovnih ljudi, pravic in svoboščin, kakor tudi drugih splošno priznanih vrednot.
127.	člen
Delovni ljudje in občani, temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in' druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in drugi organi so dolžni vsak v okviru svojih pravic in dolžnosti v uresničevanju družbene samozaščite:
*	— razvijati zavest o varovanju temeljnih vrednot
družbenega sistema,
—	razvijati socialistične odnose, norme in oblike ravnanja pri opravljanju funkcij in izvrševanju poverjenih nalog pri upravljanju, koriščenju in razpolaganju z družbenim premoženjem,
—	varovati samoupravne pravice delovnih ljudi,
—	organizirati in razvijati civilno zaščito, požarno varnost in druge oblike varovanja življenja in zdravja delovnih ljudi in zavarovanja družbene lastnine,
—	preprečevati m pravočasno odkrivati kazniva dejanja, nevestno poslovanje in izvrševanje funkcij in nalog '<ei druge oblike družbeno škodljivih pojavov.
—	organizirati organe samoupravne delavske kontrole,
—	nuditi pomoč samoupravnim organom, zlasti organom, pristojnim za odkrivanje in pregon storilcev kaznivih in drugih škodljivih dejanj.
128.	člen
Za uresničevanje nalog družbene samozaščite imajo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti, organizaciji združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih pravico in dolžnost, da se medsebojno povezujejo, da se povezujejo z državnimi organi, katerih delovanje je povezano z uresničevanjem nalog družbene samozaščite in da solidarno z usklajeno aktivnostjo zagotavljajo učinkovit sistem družbene samozaščite.
129.	člen
Pravice In dolžnosti v zvezi s samozaščito se določajo v splošnih aktih organizacij združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu a zakonom, tem statutom in drugimi samoupravnimi akti.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, so dolžne s svojimi splošnimi akti predvideti vsebino in način organiziranja in izvajanja samozaščite, zlasti pa:
zaščito človeka In premoženja, zaščito svobodnega družbenega dela, ukrepe za primer požara in elementarnih nezgod, zaščito pred sovražno aktivnostjo, hranjenje dokumentov in tajnih podatkov, vire sredstev in financiranje samozaščite, pravice in dolžnosti članov organizacij združenega dela, organov upravljanja; vodilnih delavcev in strokovnih služb, kakor tudi splošno odgovornost za priprave in izvajanje ukrepov družbene samozaščite.
130.	člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela osnujejo posebne organe delavske kontrole, ki nadzorujejo izvrševanje splošnih aktov samoupravljanja, uveljavljanje pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu. izvajanje sklepov organov samoupravljanja, uporabo sredstev, poslovanje ter finančno in materialno stanje organizacije združenega dela.
131.	člen
Način ustanovitve organa delavske kontrole, njegove pravice in dolžnosti do organov upravljanja in samoupravljanja, se urejajo s samoupravnimi sporazumi, statuti in pravilniki.
V.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC V OeClNl
1. Oblike družbenega samoupravljanja
132.	člen
Delovni ljudje in občani opravljajo funkcije oblasti in druge družbene zadeve z odločanjem v organizacijah združenega dela krajevnih skupnostih tei v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih družbenopolitičnih organizacijah pc delegatih v organih upravljanja organizacij združenega dela in drugih skupnosti in organizacij, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem In po delegatih v občinski skupščini in njenih organih.
133.	člen
Delovni ljudje samoupravno organizirani v organizaciji združenega dela oziroma drugi samoupravni organizaciji in skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese:
—	na zborih delovnih ljudi, z referendumom in v javnih razpravah,
—	po delegatih v organih upravljanja in na drug način, določen s statutom in samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti.
—	po delegatih v občinski skupščini, in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnost; in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena,
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
—	prek raznih združenj organizacij združenega dela, ,
—	prek sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij,
—	v drugih oblikah na način določen z ustavo, s tem statutom in s statuti temeljnih samoupravnih organizacij ter drugih skupnosti.
134.	člen
Delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, sodelujejo v upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega interesa ter uresničujejo samoupravne pravice:
—	v skupščini interesne skupnosti in v drugih oblikah ki jih določa statut in samoupravni sporazum samoupravne interesne skupnosti,
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
—	sodelovanjem pri obravnavi in odločanju v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih določa statut,
—	prek drugih oblik v skladu z ustavo, s tem statutom in statuti skupnosti.
Zbori delovnih ljudi in občanov
135.	člen
Delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah:
—	obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj,
—	obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja,
—	obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti ter o njih odločajo oziroma dajejo mnenja in predloge,
—	predlagajo občinski skupščini in njihovim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti,
—	predlagajo ukrepe in dajejo druge predloge organizacijam združenega dela, krajevnim in samoupravnim interesnim, skupnostim,
—	opravljajo nadzor nad delom občinske skupščine in njenih organov ter nosilcev javnih funkcij, organizacij združenega dela oziroma drugih skupnosti in organizacij, zlasti če gre za opravljanje dejavnosti posebnega, družbenega pomena,
—	samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma krajevne skupnosti.
136.	član
Zbori delovnih ljudi in občanov obvezno razpravljajo o vseh vprašanjih, za katera je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje v javno razpravo.
‘ - 137. člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih organizacij in skupnosti oziroma statuti krajevnih skupnosti določajo način sklica in postopek za delo zborov delovnih ljudi in občanov.
138.	člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo osnutke:
—	sprememb in dopolnitev statuta občine,
—	družbenih načrtov in proračuna občine,
—	predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove oziroma izredne materialne obveznosti,
—	razpisa občinskega posojila,
—	osnutke drugih predpisov oziroma aktov, za katere določa zakon.
139.	člen
Predlagatelj, oziroma organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo, je dolžan:
—	osnutek akta ali gradiva javno objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo,
—	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem,
. — določiti primeren rok za javno razpravo,
—	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov,
—	skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začne sprejemati,
—	ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se o njih opredeliti,
—	na primeren način obvestiti udeležence javne razprave o stališču, ki ga je zavzel o predlogih iz razprave.
140.	člen
Pred pomembnimi odločitvami se lahko izvede tudi anketa ali na drug način ugotavlja javno mnenje. O izvedbi ankete ali druge oblike ugotavljanja javnega mnenja sprejme občinska skupščina poseben akt, s katerim opredeli namen in način ter druga vprašanja v zvezi z izvedbo ankete ali druge oblike ugotavljanja javnega mnenja.
Referendum
141.	člen
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela,' v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi v občini, z referendumom odločajo neposredno o vprašanjih, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane v teh organizacijah in skupnostih.
S statutom organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, se določijo vprašanja, o katerih se v teh organizacijah in skupnostih obvezno odloča z referendumom, organe in postopek za izvedbo referenduma.
142.	člen
' Občinska skupščina obvezno razpiše referendum za uvedbo samoprispevka in v drugih z zakonom določenih primerih. Referendum se lahko razpiše tudi, kadar tako sklene občinska skupščina, da se delovni ljudje in občani vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta, da potrdijo že sprejet odlok ali drug akt in da neposredno odločijo o posameznem vprašanju, ki ima splošen pomen. Odločitev sprejeta na referendumu, je obvezna.
143.	člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum kadar ga za določeno vprašanje zahteva večina zborov delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
144.	člen
Pobudo za razpis referenduma v občini lahko podajo: organizacija združenega dela, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost v občini, družbenopolitične organizacije, društva in združenja delovnih ljudi in občanov.
Zbor občinske skupščine, v katerega delovno področje spada vprašanje, za katerega je podana pobuda za razpis referenduma, mora v roku 30 dni obravnavati pobudo, se o njej odločiti ter o svojem sklepu obvestiti pobudnika.
145.	člen
Referendum v občini vodi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje občinska skupščina.
146: člen
Glede ostalih vprašanj v zvezi z referendumom veljajo določbe zakona o referendumu.
2.	Družbeni dogovori in samoupravni sporazumi
147.	člen
Delovni ljudje s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom samoupravno urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese in urejajo odnose širšega družbenega pomena.
148.	člen
S samoupravnim sporazumom delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v mejah svojih samoupravnih pravic: usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, združujejo delo in sredstva in urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev; ustanavljajo delovne m druge organizacije združenega dela, banke, poslovne in druge skupnosti; določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke; določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje in urejanje drugih razmerij- skupnega pomena.
Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeležencev sporazuma njihovi pooblaščeni organi.
Samoupravni sporazum, ki se nanaša na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, je v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti sprejet, če se z njim strinja večina delavcev oziroma delovnih ljudi organizacije oziroma skupnosti. v
149.	člen
Sindikat ima pravico dajati pobudo in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in lahko začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega
samoupravnega sporazuma, če meni, da se z njim kršijo samoupravne pravice delavcev in družbenoekonomski odnosi, ki jih določa ustava.
•
V	postopku za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali določajo oshove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, sodeluje in sporazum podpiše sindikalna organizacija, ki jo določa statut sindikata. Ce sindikalna organizacija ne podpiše samoupravnega sporazuma, ima organizacija združenega dela pravico tak samoupravni sporazum uporabljati, sindikalna organizacija pa lahko začne spor pred sodiščem združenega dela.
150.	člen
Organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija in skupnost, ki meni, da so s samoupravnim sporazumom drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti njene pravice ah interesi prizadeti, ki temeljijo na zakonu, lahko začne postopek za ponovno obravnavanje
samoupravnega sporazuma. ;
» ;
151.	člen
Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi družbenopolitične skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega dfužbenega pomena.	^
V	imenu udeležencev sklenejo družbeni dogovor njihovi pooblaščeni organi.
152.	člen
Občinska skupščina spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje.
3.	Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
153.	člen
V	občini Sevnica uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih 'ljudi m družbene lastnine:
—	občinska skupščina in njej odgovorni organi,
—	družbeni pravobranilec samoupravljanja,
—	samoupravni sodni organi,
—	postaja milice,
—	uprava javne varnosti,
—	občinsko javno tožilstvo,
4	— občinsko sodišče,
—	sodnik za prekrške.
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava in zakon.
154.	člen
Če nastanejo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če je organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, ima občinska skupščina pod pogoji in y postopku, kot to določa zakon, pravico:
—	razpustiti delavski > svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ,
—	razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	imenovati začasne organe z zakonskimi pravicami in dolžnostmi.
—	začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja
'ter uveljaviti druge z zakonom določene ukrepe,
—	zadržati izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina.
155.	člen
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ občine, .ukrepa in vlaga pravna sredstva in izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti pri uresničevanju družbenega. var* stva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, pred ustavnim sodiščem ali pred sodišči in samoupravnimi sodnimi organi postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kakor tudi postopek, da se akti, sklepi in dejanja, s katerimi sta prizadeta samoupravljanje in družbena lastnina, razglasijo za nične.
^ Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikalne organizacije in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.
Državni organi in organi samoupravljanja so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so mu potrebni za opravljanje njegove funkcije.
156.	člen
Samoupravna sodišča varujejo s svojimi odločitvami svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih l.iudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost.
157.	člen
Samoupravna sodišča se ustanavljajo }cot sodišča združenega dela. poravnalni sveti, arbitraže, razsodišča in v drugih oblikah izvajanja samoupravne sodne funkcije.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim aktom ali s sporazumom strank, v skladu z ustavo in zakonom.
Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi v skladu z zakonom, pristojnost, sestavo in organizacijo tega organa ter postopek pred sodiščem.
158.	člen
Postaja milice v občini varuje življenje in osebno varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj, opravlja določene zadeve s področja varovanja z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice elementarnih in drugih hudih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi organi v zadevah, ki spadajo v delovno' področje postaje, predlaga uvedbo postopka o prekršku in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in drugi predpisi.
VI.	-DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
159.	člen
Družbenopolitične organizacije se v skladu s svojo vlogo in nalogami v razmerju do občinske skupščine in njenih organov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, vključujejo kot aktivne družbenopolitične sile v dogajanja v družbenem in gospodarskem življenju v občini.
160.	člen
Zveza komunistov kot-organizirana vodilna in idejnopolitična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti in za varstvo ter nadaljnji razvoj socialistične revolucije.
Na tej podlagi je Zveza komunistov idejno usmerjevalni dejavnik novih družbenih odnosov, ustvarjajoč široko pobudo vseh delovnih ljudi pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj ter je tako , bistven dejavnik notranjega življenja in delovanja samoupravnih organov in organizacij ter skupnosti v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu.
161.	člen
V socialistični zvezi delovnega ljudstva delovni ljudje in občani kot posamezniki in združeni ter organizirani v razredne in druge družbenopolitične organizacije, družbene organizacije, društva in druge oblike interesnega povezovanja in združevanja v občini, zagotavljajo s svojo aktivnostjo v teh organizacijah, ob vodilni vlogi Zveze komunistov, samoupravni socialistični razvoj občine, s tem da:
— obravnavajo skupna družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja v občini; usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj, usmerjajo družbeni razvoj ter razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, uveljavljajo svoje pravice in interese in za-
dovoljujejo svoje potrebe, uresničujejo enakopravnost-pripadnikov narodov in narodnosti, ki živijo na območju občine;	, ■'
—	zagotavljajo uresničevanje sprejetih stališč in dogovorov z neposrednimi akcijami in s spodbujanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja ter z usmerjanjem in vplivanjem na sprejemanje stališč v temeljnih . samoupravnih skupnostih in "v drugih samoupravnih organih, v skupščini občine in v širših družbenopolitičnih skupnostih;1
—	oblikujejo in uveljavljajo kadrovsko politiko, oblikujejo programske usmeritve in družbena merila za volitve delegacij v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah ter za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih; obravnavajo delo delegatov in skrbe za uresničevanje njihove odgovornosti, za funkcioniranje delegatskega sistema, zlasti pa za uresničevanje delegatskih odnosov;
—	obravnavajo delo samoupravnih organov, občinske skupščine in skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti in organov oblasti ter delo vseh nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, izvajajo družbeno nadzorstvo in presojajo njihovo delo;
—	ustvarjajo pogoje za svoje vsestransko in objektivno obveščenost ter oblikujejo in uresničujejo pravila socialističnega obnašanja vseh dejavnikov obveščanja ter njihove družbene odgovornosti;
—	razvijajo humane medsebojne odnose in socialistično solidarnost, razvijajo socialistično demokratično zavest in oblikujejo norme socialističnega načina življenja, se borijo za odpravljanje pojavov^ ki ovirajo razvoj socialističnih samoupravnih družbenih odnosov v občini ali jim kako drugače škodujejo.
’•	162. člen
Z delovanjem v sindikatih in v Zvezi komunistov si delavci v občini organizirano prizadevajo za svojo odločilno vlogo v samoupravnem odločanju . o razmerah, sredstvih in sadovih svojega dela.
Za ta namen se bore zlasti:
—	za uresničevanje z ustavo določenega položaja delavcev in socialističnih' samoupravnih odnosov ter za odločujočo vlogo delavcev v. upravljanju družbene reprodukcije;
1 — za uresničevanje interesov in samoupravnih ter drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja;
—	za zagotavljanje enakopravnosti delavcev v združevanju dela in sredstev,, ustvarjanju1 in delitvi dohodka po skupnih merilih za delitev skladno z delovnimi rezultati;
r
—	za samoupravno povezovanje različnih področij družbenega dela;
—	za razvijanje produkcijskih sil in za dvig produktivnosti dela;
—	za samoupravno usklajevanje posameznih skupnih in splošnih družbenih interesov;
—	za dvig kulturne in izobrazbene ravni delavcev in za njihovo usposabljanje za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij;
—	za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja v organiza-
cijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in kandidatov za delegacije v te organizacije in skupnosti ter delegate v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti;
—	za najširšo udeležbo, delavcev v- izvrševanju oblastne funkcije in v upravljanju z drugimi družbenimi zadevami;
—	za učinkovito delovanje samoupravne delavske kontrole;
—	za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki;
—	za zagotavljanje socialne varnosti in za dvig življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti;
—	za dvig razredne zavesti in odgovornosti samoupravljavcev.
Sindikati in Zveza komunistov v občini dajejo iniciativo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, neposredno sodelujejo v tem sporazumevanju in dajejo predloge organom upravljanja ter državnim in drugim organom za reševanje vprašanj, ki zadevajo gmotni in družbeni položaj delavcev.
Uresničujoč tako svojo družbeno vlogo in odgovornost, so sindikati v občini sestavni del samoupravljanja, njegova politična opora, pa tudi organizirana politična kontrola delavcev.
163.	člen
V organizaciji Zveze združenj borcev NOV, kot prostovoljni organizaciji udeleženci NOV, delovni ljudje in občani v skladu s programom Zveze, komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva, razvijajo tradicije NOV in jih prenašajo na mlade generacije, si prizadevajo za napredek socialističnih in samoupravnih odnosov, krepitev enakopravnosti bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi, medčloveških humanih odnosov in solidarnosti. Zavzemajo se za urejanje socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih in drugih vprašanj udeležencev NOV in njihovih družinskih članov, dajejo pobude in predloge občinski skupščini in skupščinam drugih družbenopolitičnih skupnosti ter organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim ter drugim organizacijam in skupnostim za reševanje vprašanj s tega področja.
164.	člen
Mladi delovni ljudje in občani, organizirani v Zvezi mladine, se vključujejo v družbenopolitično življenje v občini, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, obravnavajo vprašanja, ki zadevajo položaj mladih, usklajujejo mnenja in dajejo pobudo in predloge' o vprašanjih, za katera so mladi še posebej zainteresirani.
165.	člen
Občani in delovni ljudje, se združujejo tudi v drugih družbenih organizacijah, združenjih in društvih, glede na svoje interese in potrebe, delujejo po svojih statutih in programu Socialistične zveze in se prek nje vključujejo v družbenopolitično življenje v občini..
166.	člen
Na pobudo organizacij Zveze komunistov, socialistične zveze, sindikata in drugih 'zainteresiranih
družbenopolitičnih organizacij, lahko občinska skupščina in njeni organi organizirajo skupne sestanke ali posvetovanja delegacij organizacij združenega dela, delegacij krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi obravnavanja določenih vprašanj, za katere so te zainteresirane.
167.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju javnih razprav, ob pripravi družbenih dogovorov, ob volitvah delegacij, pri organiziranju konferenc delegacij, ob izvajanju družbene zaščite samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, na področju družbene samozaščite in ob vseh pomembnejših vprašanjih družbenega življenja v občini.
168.	člen
Občinska skupščina in njeni organi so- dolžni obravnavati mnenja in predloge, ki jih delovni ljudje in občani podajo na konferencah, javnih tribunah, v sekcijah in drugih oblikah delovanja družbenopolitičnih organizacij.
169.	člen
Občinska skupščina in njeni organi seznanjajo družbenopolitične organizacije s svojim delovanjem tudi tako, da jim. pošiljajo gradiva, poročila, analize in druge informacije o pomembnejših vprašanjih.
170.	člen
Delegacije v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, so dolžne ob sprejemanju svojih stališč in odločanju o posameznih vprašanjih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, v samoupravnih organih v organizacijah združenega, dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih obravnavati in upoštevati mnenja, predloge in pobude- družbenopolitičnih organizacij.
' VII. KRAJEVNA- SKUPNOST
171.	člen
Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost, v kateri se na samoupravni način organizirajo delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na določenem območju. S samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine se povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju določenih skupnih interesov, potreb in nalog delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ter delovni ljudje, združeni v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Delovni ljudje In občani v krajevnih skupnostih v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujejo svoje določene osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov, sodelujejo pri odločanju o vprašanjih' skupnega pomena v občini in v širših družbenopolitičnih skupnostih.
172.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na svojih zborih in' samoupravnih organih, v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v stanovanjskih skupnostih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v delegaciji in po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejav-•nosti ali zadeve posebnega družbenega interesa v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini ter širših družbenopolitičnih skupnostih. Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje in občani po ver ja jo organom in delovnim telesom krajev-/ne skupnosti.
173.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi v naselju, delu mesta, za več naselij ali' sosesk, ki so med seboj gospodarsko, urbanistično, komunalno in kulturno povezana in kjer so podani še drugi pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov.
Delovni ljudje in občani posameznega naselja, dela mesta, več naselij ali sosesk, ustanovijo krajevno skupnost, se združujejo z drugo krajevno skupnostjo ali del priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva,
174.	člen
Pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti, lahko dajo:
—	krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva,
—	50 delovnih ljudi in občanov, ki živijo ali delajo na območju za katero se predlaga ustanovitev, združitev ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti oziroma 5°/» delovnih ljudi in občanov, ki- živijo ali delajo na območju, ža katero se predlaga združitev ali priključitev.
Pobudo za združitev dveh ali več krajevnih skupnosti ali' priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti, morajo podati delovni ljudje in občani, iz območja vsake krajevne skupnosti pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti,, h kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti.
Krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva mora o pobudi za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k' drugi krajevni skupnosti, uvesti na teh območjih javno razpravo.
175.	člen
O ustanovitvi ali združitvi krajevnih skupnosti odločajo zbori delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Zbori delovnih ljudi in občanov veljavno sklepajo o ustanovitvi ali združitvi z drugo krajevno skupnostjo, če je na njih navzočih vsaj 10 °/o delovnih ljudi in občanov, ki imajo volilno pravico v krajevnih
skupnostih oziroma na območju, za katero je zbor sklican.
Sklep o ustanovitvi ali združitvi z drugo krajevno skupnostjo sprejmejo zbori z večino glasov navzočih delovnih ljudi in občanov.
Če o statusnih spremembah krajevne skupnosti sklepa yeč zborov delovnih ljudi in občanov, morajo vsi zbori sprejeti sklep v enakem besedilu.
176; člen
Zbor delovnih ljudi in občanov, ki sklepajo o ustanovitvi krajevne skupnosti, skliče predsednik krajevne organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva.
177.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
178.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti.
Po zaključku ;avne razprave svet krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj, danih v javni razpravi, sestavi predlog statuta.
Statut sprejmejo delovni ljudje in občani na svojih zborih z večino glasov navzočih delovnih ljudi in občanov.
Zbor veljavno sklepa, če je navzočih vsaj 5 “/p delovnih ljudi' in občanov, ki imajo volilno pravico z območja, za katero je zbor sklican.
179.	člen
Statut krajevne skupnosti podrobneje določa:
—	pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja,
—	naloge ip način dela organov krajevne skupnosti,
—	način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti, '
—	oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja,
—	način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja,
—	način zbiranja in odločanja o uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti v skladu s programi razvoja krajevnih skupnosti,
1— vprašanja, o katerih delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo na referendumu,
—	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.
V180. člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih določenih skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov, v naselju, gospodarjenja s prostorom, urbanističnega
programiranja in urejanja naselij, otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture ter rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, sanovanjske politike in upravljanja stanovanj, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredrio zadovoljevanje njihovih potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov-uporabnikov, organizacije splošnega ljudske odpora in družbene samozaščite, varstva naravnega okplja, upravljanja družbenega premoženja, javnega obveščanja ter drugih področij skupnega življenja in dela.
Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela, opredeljujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti.
181.	člen
Delovni ljudje v krajevni skupnosti sprejemajo programe in plane razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za . uresničevanje posameznih skupnih nalog. -
182.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in. nalog delobni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine, združujejo svoja sredstva z. delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije . združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti, s sredstvi,' ki 1 se na podlagi * družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, določijo za uresničevanje programa 'krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plapi in programi razvoja krajevne skupnosti, občine in mesta, z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine, s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ■ združenj in društev v krajevni skupnosti in z drugimi sredstvi.
Delovni ljudje in občani tudi sami prispevajo določena sredstva s samoprispevkom ali na drug način.
Delovni ljudje in občani odločajo o programu uporabe sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča.
183.	člen
Občinska skupščina vsako leto določi višino sredstev od dohodka od davkov, taks in drugih davščin, ki jih odstopa krajevnim skupnostim za uresničevanje njihovih nalog in funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti.
Občinska skupščina s posebnim predpisom določi merila in kriterije za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na sredstvih, namenjenih za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti, upoštevajoč območje ter število delovnih ljudi in občanov.
184.	člen
Na dopolnilnih sredstvih občinskega proračuna so lahko udeležene krajevne skupnosti, v katerih samoprispevek, del dohodka, temeljnih organizacij združenega dela in drugi dohodki, ne zadostujejo za financiranje njihovih nalog, določenih v delovnih programih, ki so usklajeni s programi občine in mesta.
185.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom.
Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila .dana.
Predlog delovnega programa in finančnega načrta krajevne skupnosti obravnavajo delovni ljudje na svojih zborih, sprejme pa ga organ samoupravljal ..4 v krajevni skupnosti.
186.	člen
Krajevne skupnosti lahko združujejo svoja sredstva, razen sredstev, ki se namensko zbirajo v krajevni skupnosti, v posebnem samostojnem skladu.
Sklad ustanovijo s samoupravnim sporazumom krajevne skupnosti..
S sredstvi sklada razpolaga zbor. delegatov krajevnih skupnosti.
Sredstva se delijo po merilih, ki jih sprejme zbor delegatov krajevnih skupnosti.
187.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
S samoupravnim sporazumom se lahko več krajevnih skupnosti dogovori tudi za, oblikovanje lastnih skupnih služb ter določi organe za usmerjanje in nadzor nad delom teh služb.
Krajevne skupnosti lahko oblikujejo tudi posamezne skupne organe za opravljanje stalnih in občasnih nalog.
VIII.	MEDOBČINSKO SODELOVANJE
188.	člen
Občina Sevnica po načelu prostovoljnosti in solidarnosti sodeluje -z drugimi občinami in organizacijami, ki delujejo na področju izpolnjevanja nalog občin.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina Sevnica z eno ali več drugimi občinami ustanovi skupaj medobčinski organ samoupravljanja, ali pa se združi v regionalno skupnost občin. V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu občine in v statutu medobčinskega organa samoupravljanja.
V skupni medobčinski organ samoupravljanja — pošilja občinska skupščina svoje delegate.
189.	člen
Upoštevajoč načela iz predhodnega člena je občinska skupščina Sevnica skupaj z občinskima skupščinama Brežice in Krško ter družbenopolitičnimi organizacijami vseh navedenih občin ustanovila svet posavskih občin kot skupni medobčinski organ samoupravljanja.
Svet posavskih občin ima svoj statut, ki ga sprejme po predhodni razpravi v skupščinah združenih občin in z njihovim predhodnim soglasjem.
Svet posavskih občin kot skupni medobčinski 'organ samoupravljanja za območje navedenih občin ureja zadeve, ki so skupnega pomena za celotno območje — regijo in usmerja, usklajuje in določa enotno politiko z družbeno ekonomskega, kulturnega in urbanjstičnp prostorskega razvoja regije.
Svet zlasti:
’— sprejema dolgoročni in srednjeročni program gospodarskega in družbenega razvoja regije, v soglasju z občinskim skupščinami Posavja,
—	sprejema dolgoročne in srednjeročne programe razvoja posameznih dejavnosti, v soglasju z občinskimi skupščinami Posavja,
—	sprejema regionalni prostorski plan, v soglasju
z občinskimi skupščinami Posavja.	.
—	spremlja gospodarska gibanja na območju Posavja, usklajuje politiko cen, finančno in davčno politiko občin, politiko na področju urbanizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, prometa, vzgoje in izobraževanja, kulture in znanosti, telesne kulture, zdravstvenega in družbenega varstva, narodne obrambe in samozaščite, kadrovsko politiko in varstvo okolja,
—	izvaja po predhodnem pooblastilu občinskih skupščin za celotno območje regije koristne ali nujne družbene akcije, organizira pripravo in izdelavo raznih strokovnih elaboratov, organizira referendum, ankete ipd.,
. — zavzema skupna stališča in predloge do vprašanj, ki jih urejajo- druge družbenopolitične organizacije,
—	razpolaga z namenskimi in drugimi sredstvi, ki mu jih, izrecno prepustijo občina, ali druge organizacije,
—	ustanavlja delovna telesa in strokovne službe za pospeševanje svojih nalog,
—	tekoče obvešča občinske skupščine o svojem delu in jim daje poročilo'o svojem delu in problematiki regije,
—	sprejema statut in poslovnik za delo sveta.
190.	člen
V svet posavskih občin delegira Skupščina občine Sevnica 9 delegatov po tehle načelih:
1.	Zbor združenega dela 5 delegatov in sicer 3 delegate izmed delovnih ljudi v TOZD, enega delegata izmed delovnih ljudi v kmetijski, obrtni in drugih podobnih dejavnostih skupaj z delavci, s katerimi združujejo svojo delo .in delovna sredstva in 1 delegata izmed delovnih ljudi v delovnih skupnostih državnih organov družbenopolitičnih skupnosti in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot OZD ter aktivne vojaške osebe in civilne oseBe v službi oboroženih sil SFRJ.
2.	Zbor krajevnih skupnosti 2 delegata izmed delovnih ljudi v krajevnih skupnostih.
3.	Družbenopolitični zbor 2 delegata izmed delovnih ljudi v družbenopolitičnih organizacijah.
191.	člen
Zaradi skupnega reševanja pomembnih vprašanj, ki zadevajo delovanje občine, občinske skupščine,in njenih organov, zaradi izmenjave mnenj in izkušenj, usklajevanja stališč in predlogov, je občina Sevnica včlanjena, in aktivno deluje v Skupnosti slovenskih občin.
Občino v Skupnosti slovenskih občin zastopajo delegati, ki jih določi občinska skupščina.
192.	člen-
Zaradi trdne pripadnosti jugoslovanski skupnosti in povezanosti z vsemi narodnostmi v Jugoslaviji, občina Sevnica podpira in pospešuje sodelovanje z občinami v Sloveniji in v bratskih republikah SFRJ. navezuje pa občasne ali trajne prijateljske vezi tudi s posameznimi občinami, organizacijami aji mesti v tujini.
V okviru teh vezi občina pospešuje krepitev prijateljstva, spoznavanja med prebivalci, izmenjave informacij in izkušenj na področju delovanja občine in družbenopolitičnih organizacij, sodeluje pr; organizaciji prireditev, v prijateljskih občinah, športnih tekmovanj in podobno.
Prijateljsko sodelovanje občine Sevnica po tem členu usmerja in vodi izvršni svet občine, ki v ta namen lahko oblikuje posebno delovno telo. Načelno politiko sodelovanja, sklepe o pobratenju ali trajnem prijateljskem sodelovanju, sprejema občinska skupščina.
organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom;
4.	delovni ljudje v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon...
Delegacije oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije, združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma z drugimi Sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela. kot tudi rezervam vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko oblikujejo skupne delegacije, v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine.
195.. člen
Ce se med mandatnim obdobjem skupščine družbenopolitične skupnosti ustanovi nova. temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij skupščine družbenopolitičnih skupnosti v skladu z zakonom.
196.	člen
IX.	SKUPŠČINSKI SISTEM,
193.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti oblikujejo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
194.	člen
V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	Delovni ljudje v temeljnih-organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega'pomena za več temeljnih organizacij združenega dela;
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrti in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delovin delovna sredstva, organizirani v skupnosti. in druge z zakonom določene oblike združevanja;	*
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki. niso organizirane kot
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti samostojno določajo s svojim statutom y skladu z zakonom števjlo članov, sestavo svoje delegacije, kakor tudi način izvolitve in odpoklica delegacije.i
197.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore občinske skupščine, se določi' sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela oziroma posameznih območij.
198.	člen
■ Pri Zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini,, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
199.	člen
Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne
organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren ža svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določajo pravice, dolžnosti iri odgovornosti za delo delegacij in delegatov ter zagotavljajo pogoje za njihovo delo.	ć
200.	člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega' področja zbora, ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
201.	čien
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na Zasedanju zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa, odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
202.	člen
■«
Eja bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
203.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto, kadar opravlja funkcijo delegata v skupščini.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga j'e iz-zrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovolj en j a\ zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Ce zbor ni. zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem. ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
X.	OBČINSKA SKUPŠČINA
1.	Položaj in pristojnosti
204.	člen
Občinska skupščina Sevnica je organ samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti, ki jih ima občina po tem statutu, ustavi SRS in zakonih.
205.	člen
V	okviru pravic in dolžnosti, ki jih uresničujejo delovni ljudje in občani v občini, občinska skupščina:
določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj občine; sprejema družbeni načrt, proračun, predpise in druge splošne akte, obravnava vprašanja skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter usklajuje njihova razmerja in interese, daje pobudo za sklepanje družbenih dogovorov in pri tem sodeluje; razpravlja o vprašanjih s področja splošnega ljudskega odpora, varnosti in družbene samozaščite, izvršuje nadzorstvo zakonitosti, določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila ter način imenovanja in razreševanje predstojnikov občinskih upravnih organov; skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov, določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; izvršuje politično kontrolo nad delom izvršnega sveta in upravnih organov ter skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in jim daje smernice za delo.
206.	člen
Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter opravlja vse druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, tem statutu, zakonih in po drugih predpisih.
207.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter krajevnih skupnostih.
Občinska skupščina lahko sklene, da predlog predpisa ali drugo vprašanje iz svoje pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom.
2.	Sestava in volitve
208.	člen
V	občinsko skupščino pošiljajo svoje delegate delovni ljudje in občani organizirani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah.
209.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v pro-
cesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila določena s tem statutom ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi,' ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile, na podlagi odloka občinske skupščine.
210.	člen
1	■	■ <	i	'	.	-	. '
Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
211.	člen
Zbor združenega dela sestavlja 19 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti na področju gospodarstva, 1 delegat temeljnih samoupravnih organizacij m skupnosti s področja prosvetno kulturne dejavnosti, 1 delegat temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja socialne zdravstvene dejavnosti, 5 delegatov delovnih ljudi, ki delajo s svojimi sredstvi v kmetijstvu, obrtnih in drugih dejavnostih in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, 1 delegat delovnih skupnosti državnih organov, družbenopoiničnih organizacij in društev ter drugih, delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela.
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 23 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Družbenopolitični zbor sestavlja 21 delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
212.	člen
O določenih vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine soodločajo v skladu s tem statutom skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine.
3.	Pristojnosti in delo zborov
213.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti In družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, odločajo pristojni zbori občinske- skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
214.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	sprejemajo statut in spremembe statuta občine,
—	sprejemajo poslovnik občinske skupščine,
\
—	sprejemajo družbeni načrt občine in načela za financiranje skupnih in splošnih potreb v občini,
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu ni za to pristojen posamezni zbor oziroma zbora,
—	odločajo o razpisu referenduma v občini,
—	določajo temeljno organizacijo upravnih .organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastilu,
—	opravljajo družbeno nadzorstvo nad zakonitostjo,
—	odločajo v skladu z zakonom o ukrepih zoper organizacije združenega dela in skupnosti ali drugega združenja teh organizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali, ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese,
—	obravnavajo vprašanja in odnose s področja notranjih zadev, javne varnosti, družbene samozaščite, ljudske obrambe in pravosodja, družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, temeljna vprašanja s področja kadrovske politike,
—	odločajo o vključitvi občine v skupnost občin,
—	volijo in razrešujejo predsednika občinske skupščine,
—	volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta,
—	imenujejo sekretarja občinske skupščine,
—	imenujejo in razrešujejo predstojnike, ki vodijo upravne organe ter občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja,
—	volijo oziroma imenujejo in razrešujejo druge funkcionarje, ki jih določa zakon ali drug predpis,
—	ođpravljaj'o in razveljavljajo predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti predpisi in splošni akti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi,
—	opravljajo druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo posamezni zbori oziroma zbora.
215.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine,
—	odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva, razpisu občinskega posojila in o drugih premoženjsko pravnih razmerah v občini,
—	odločata o uvedbi varčevanja in o drugih oblikah prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v občini,
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela,
—	določata davčno politiko v občini in sprejemata ustrezne odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih dajatev,
—	odločata o ukrepih za varstvo človeka in okolja,
—	dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega interesa,
—	izdajata odloke in druge splošne akte, s pod-
ročja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjskih razmerij, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, prispevka za uporabo mestnega zemljišča in drugih področij,	'
—	obravnavata vsa vprašanja, ki so pomembna za
življenje delovnih ljudi in občanov s področja financiranja družbenopolitične skupnosti, prostorskega planiranja in prostorskega urejanja, izgradnje in ureditve naselij, stanovanjske in komunalne dejavnosti, ter o tem zavzemata stališča, dajeta mnenja, predloge in o teh zadevah odločata razen, če o posamezni zadevi ne odloča posamezni zbor,	'	■	■
—	odločata o združevanju sredstev z drugimi občinami in organizacijami skupnih organov, organizacij in služb.
Zbora opravljata enakopravno tudi druge zadeve, če je tako določeno z ustavo, tem statutom ali zakonom.
216.	člen
Zbor združenega dela-samostojno:
—	sprejema odloke in druge splošne akte ten ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na družbeni načrt in delitev dohodka,
—	obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih in drugih družbenih področij, medsebojna razmerja v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravne družbenoekonomske odnose ih delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj, ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge in priporočila ter spremlja izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov,
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na uresni- • čevanje samoupravnih pravic in samoupravnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu v občini in odloča o teh vprašanjih,
j- usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov ter odloča o teh vprašanjih,
—	obravnava vprašanja s področja samoupravnega sporazumevanja, ga spodbuja in sodeluje pri družbenem dogovarjanju,
—	zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta,
—	obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
217.	- člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
—	sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih,
—	sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti.
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti,
obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so po-merfibni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih Skupnostih in ki se, nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča ter o tem zavzema 'stališča, daje mnenja in predloge,
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena cest, ulic, trgov, poti, parkov na območju občine ter daje o teh vprašanjih mnenja in predloge skupščini mesta,
—	spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iž pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih-vprašanj skupnega pomena, za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja,
—	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik.
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—	zadržj izvršitev splošnega akta krajevne skupnosti do' sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta,
' — opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
218.	člen
Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini; skrbi, da "se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališče in daje predloge drugima zboroma občinske skupščine pziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine.
Vsakemu zboru daje v okviru njegove pristojnosti stališča v zadevah, ki se nanašajo na temeljna vprašanja usmerjanja delitve dohodka in delitve osebnih dohodkov, temeljna načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti in medsebojna razmerja delavcev na teh področjih ter splošne pogoje javnega obveščanja.
Pristojna zbora in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne morejo sprejeti odloka ali drugega splošnega akta, ki bi bil v nasprotju z stališčem druž-benopblitičnega zbora.
Če pristojna zbora ali skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmeta besedilo odloka ali drugega splošnega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, sta dolžna neusklajena vprašanja ponovno proučiti in o njem odločiti.
t
219.	člen
Odločitev o. izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sred-
štev za te potrebe, ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
»	220. člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti teh zborov.
Skupščina samoupravnih interesnih skupnosti otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, stanovanjskega gospodarstva in skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti, določenih z zakonom, odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o posameznih vprašanjih, določenih z zakonom.
Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo ' vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti samoupravnim interesnim skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela.
221.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico da razpravlja o tem vprašanju, zavzema stališča in daje svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
222.	člen
’ Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
223.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. • Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
224.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen če se z zakonom ali tem statutom ne zahteva posebna večina.
Glasovanje je javno. Ce zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
4.	Predsednik občinske skupščine in predsedniki V zborov
225.	člen
Občinska skupščina ima predsednika.
Občinska skupščina izvoli predsednika izmed dele- ‘ gatov v občinski skupščini s tajnim glasovanjem na
predlog občinske konference SZDL po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidat je izvoljen, če je dobil najmanj -2/3 glasov vseh delegatov v skupščini.
Predsednik se voli za 4 leta in ne more biti več kot dvakrat izvoljen za to dolžnost.
226.	člen
Predsednik občinske skupščine:
—	predstavlja občino,
—	sklicuje in vodi skupne seje zborov,
—	predsednik skupščine skupno s predsedniki zborov obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in drugih delovnih teles skupščine in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, skrbi za sodelovanje s Skupščino SR Slovenije, medobčinskim svetom posavskih občin in skupščinami drugih občin,
—	podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina oziroma dva ali več zborov,
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom in z drugimi predpisi.
Če je predsednik občinske skupščine zadržan, ga nadomestuje predsednik družbenopolitičnega zbora.
227.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov tega zbora na predlog Občinske konference SZDL po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Predsednik zbora se voli za štiri leta in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za to dolžnost.
228.	člen
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom zbora in drugimi 'predpisi.
*
229.	člen
, / ^
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali za predsednika zbora, dobi delegacija pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo v tem primeru nima pravice glasovati.
230.	člen
Funkcije, ki jih ta statut in poslovnik občinske skupščine določata za predsednika zbora, opravlja v skupščini samoupravne interesne skupnosti, kadar sodeluje v delu občinske skupščine njen predsednik.
231.	člen
Občinska skupščina ima sekretarja.
Sekretar občinske skupščine:
—	pomaga predsedniku skupščine in predsedniku zborov pri pripravljanju in organiziranju sej, se udeležuje sej in skrbi za zapisnike sej,
—	skrbi za poročila, dokumentacijo in drugo gradivo za vprašanja, ki jih obravnavajo zbori in delovna telesa občinske skupščine,
—	vodi. strokovno službo občinske skupščine, ki opravlja organizacijske, administrativne, tehnične in druge posle, potrebne za delo občinske skupščine, njenih delo\#iih teles, delegatov in delegacij,
—	skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku, skupaj s predsednikom občinske skupščine in predsedniki zborov razlaga določbe poslovnikov občinske skupščine in njenih zborov glede pristojnosti zborov in teles občinske skupščine in sprejema stališča o drugih s poslovnikom občinske skupščine določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov,
—	skrbi za zakonitost predlogov odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina. Skupaj s predsednikom skupščine daje tolmačenje odlokov in drugih aktov, ki jih je sprejela skupščina oziroma predsednikom zbora, če je tak akt sprejel posamezen zbor samostojno,
—	skrbi za poročila o izvrševanju sklepov občinske skupščine,
—	opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri predsednik občinske skupščine.
6.	Stalna in občasna delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov
^32. člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisijo, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za preučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori in za preučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine.
233.	člen
Občinska skupščina Sevnica ima naslednja stalna telesa:	'
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	komisijo za prošnje in pritožbe,
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
—	statutarno pravno komisijo,
—	komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve,
—	komisijo za odlikovanja,
—	komisijo za verska vprašanja,
—	komisijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo, za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
234.	člen
Sestavo, naloge in način dela stalnih teles določi občinska skupščina z odlokom.
235.	člen
S sklepom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovita občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje in sestavo.
236.	člen
Komisija in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo 5 do 15 članov.
Predsednika in večino članov komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma
njen zbor izmed delegatov, druge člane pa delegirajo družbenopolitične in druge organizacije v občini.
7.	Izvršni svet
237.	člfen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov.
Izvršni svet izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov in drugih predpisov.
238.	člen
Izvršni, svet:
—	skrbi za uresničevanje politike občinske skupščine,
—	skrbi, da se izvršujejo zakoni, družbeni plan, proračun, odloki in 'drugi akti občinske skupščine,
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine,
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji,
—	predlaga družbeni načrt občine,
—	predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna,
—	izvršuje proračun občine,
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine,
—• skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in posameznih zborov,
—	usklajuje in usmerja delo upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanja odlokov in drugih splošnih aktov skupščine,
—	nadzoruje delo občinskih upravnih organov,
—	skrbi in je odgovoren za to, da občinska uprava kbt celota dobro deluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po tem zakonu in tem statutu,
—	odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi,
—	daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo,
—	ustanavlja komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti,
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov,
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom oziroma tem statutom.
239.	Člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik in 13 članov.
Predsednika Izvršnega sveta voli občinska skupščina po poprej opravljenem kandidacijskem postopku v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, člane pa na predlog kandidata, ki je predlagan za predsednika Izvršnega sveta in po poprejšnjem mnenju Občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva.
Izvršni svet ima podpredsednika, ki ga izmed članov izvršnega sveta izvoli občinska skupščina.
Podpredsednik izvršnega sveta nadomešča predsednika izvršnega sveta v času njegove odsotnosti ali daljše zadržanosti.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika sveta izmed članov sveta predstojnike temeljnih upravnih organov s področja gospodarstva in financ, obče uprave in družbenih služb, davčne službe, notranjih zadev in narodne obrambe.
Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta.
240.	člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta.
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta.
241.	člen
Izvršni svet dela in 'odloča 6 zadevah iz svoje pristojnosti, na seji.
, Izvršni svet odloča z. večino glasov vseh članov sveta.
242.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja svet. Predsednik sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine.
243.	člen !	<
Člani izvršnega sveta so dolžni izvrševati sklepe sveta, o njih obveščati delavce služb, katere vodijo in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
244.	člen
Izvršni svet obvešča zbora občinske skupščine o splošnem stanju glede, izvajanj a politike in izvrševanja zakonov, odlokov in splošnih aktov občinske skupščine in o svojem delu.
Izvršni svet mora občinski skupščini, posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine.
2'45. člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenje o drugih vprašanjih iz področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
246.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samo-
upravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dajati.
247.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih aktov za katerih predlaganje je pristojen svet in predpisov, ki jih sam izdaja, ter predlagati svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov.
248.	člen
' Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanje določene politike alj izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbpr občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati.
Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti: ;
249.	člen
Najmanj deset delegatov, kateregakoli zbora občinske skupščine, lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
250.	člen "	•
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet.
f
XI.	OBČINSKA UPRAVA
,	1. Občinski upravni organi
251.	člen
■ Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil:	.
—	izvršujejo zakone, .druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo njihovo izvrševanje in izvajajo določeno politiko,
—	odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte,
—	spremljajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij,
—	pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta in drugih organov in teles skupščine,
— opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih splošnih aktov.
252.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
253.	člen
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, organizačij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo skupščino in izvini svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave. '
Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij posebnega družbenega interesa in drugih skupnosti in organizacij, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja, občinski upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, imenujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino.
254.	člen
Upravne zadeve iz občinske pristojnosti opravljajo temeljni upravni organi in drugi upravni organi ter službe.
Temeljni upravni organi so:
1.	oddelek za gospodarstvo in finance,
2.	oddelek za občo upravo in družbene službe,
3.	davčna uprava,
4.	oddelek za notranje zadeve,
5.	oddelek za narodno obrambo,
6.	geodetska uprava.
Druge upravne organe določi občinska skupščina z odlokom na predlog izvršnega sveta.
Odlok vsebuje tudi določbe o področju dela posameznih temeljnih in drugih upravnih organov ter kdo določa njihovo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest.
Predstojnika geodetske uprave imenuje občinska skupščina na seji vseh zborov na podlagi javnega razpisa in mnenja občinskega izvršnega sveta.
255.	člen
Z zakonom in odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da urejajo s svojimi akti določene odnose širšega interesa, da odločajo v posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z zakonom in odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko določi, kako se izvršujejo javna pooblastila, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim, kot tudi določajo pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
256.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in izvrševanje nalog in zadev iz pristojnosti upravnega organa, ki ga vodi, osebno odgovoren.
Predstojnik upravnega organa mora poročati o stanju na ustreznem upravnem področju in. o delu upravnega' organa, k) ga vodi zborom občinske Skupščine in izvršnemu svetu.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali njihovih delovnih teles, mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanje delegatov na seji je dolžan dati odgovor.
257.	člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor hi z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke Varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti.
258.	člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa.
Pravice,, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti, upravnega crgana se urejajo s Samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona.	,
Občinska skupščina zagotovi s proračunom Sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen in obseg nalpg teh organov.
XII.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
259.	člen
Občinska skupščina sprejema odloke in druge splošne ter druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
260.	člen
Sprejem odloka ali splpšnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora, samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbeno-
politične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem odloka ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbori enakopravno.
261.	člen
Odlok ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora.
Odlok ali splošni akt, pri katerega sprejemanju sodelujeta zbora enakopravno je sprejet, če ga zbora sprejmeta v enakem besedilu.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi, kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno soodloča z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti.
262.	člen
Ce se zbora po dveh zaporednih obravnavah spornega .vprašanja ne zedinita glede besedila, predloga odloka ali drugega akta, postavita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.	.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta njenega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda.
Predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora ali izvršnega sveta po sklepu obeh zborov pa lahko .že prej.
Ce ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo začasnega ukrepa in izdela predlog takšnega ukrepa, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala, za družbeno skupnost občutna škoda.
V primeru, če zbora ne sprejmeta predloga začasnega ukrepa v' enakem besedilu, lahko izvršni svet razglasi za sprejet akt o začasnih ukrepih v besedilu, v katerem ga je . sprejel zbor združenega dela.
Ce zbor oziroma zbora občinske skupščine, ki sta sprejela' besedilo predpisa ali drugega splošnega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora tudi po ponovnem odlbčanju nista uskladila svojih stališč, postavijo vsi zbor j skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji zborov, če se tudi na skupni seji zbori ne zedinijo, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku šestih mesečev na predlog enega zbora ali izvršitev sveta po sklepu zborov pa lahko že prej.
Dokler se pristojni zbor oziroma pristojna zbora ne . zedinita z družbenopolitičnim zborom o spornem vprašanju, ne more pristojni zbor oziroma pristojna zbora urediti tega vprašanje z odlokom oziroma drugim splošnim aktom.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno soodloča z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti.
263.	člen
Vse druge akte, razen odlokov in splošnih aktov, sprejemajo občinska skupščina in njeni organi z večino, glasov, navzočih, delegatov oziroma občanov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
264.	člen
Postopek za sprejemanje odlokov in. splošnih ter drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
265.	člen	-
Odlok ali splošni akt se objavi v Uradnem listu SR Slovenije ih začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov, se lahko določi, da začne odlok ali splošni akt veljati prej, kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Družbeni načrt in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni načrt oziroma proračun.
266.	. člen
Odlok in splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za, del območja občine.
XIII.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
267.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.	■	> ■
268.	člen
Občinska skupščina, organi samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena, so dolžni pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi,- sprejemu aktov in ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter‘ o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in družbenem življenju v občini.
269.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti,' samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih, s poročili, publikacijami in podobno, prek internih glasil, občinskega glasila, Radia Sevnica in prek drugih sredstev javnega obveščanja.
Vsi predpisi in drugi spložni akti občinske skupščine se razen v Uradnem listu SR Slovenije lahko objavijo tudi na krajevno običajen način.
270.	člen
O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik občinske skupščine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
271.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti ter zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objaviti.	,
272.	člen
S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti:
—	podatki iz načrtov in programov dela terito-. rialne obrambe,
—	podatki o organizaciji civilne zaščite,
—	podatki o strateških objektih,
—	podatki o opremi splošnega ljudskega odpora,
—	podatki za katere tako odloči občinska skupščina ali njeni organi.
273.	člen
Seje občinske skupščine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, so lahko navzoči na sejah občinske skupščine, razen kadar so seje tajne, in v skladu s poslovnikom lahko sodelujejo v delu skupščine
.274. člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
XIV.	ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH, JAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ
275.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom.
276.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenu* je občinska skupščina.
277.	člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti lahko občinska skupščina funkcionarja odpokliče ali razreši funkcije, postavi vprašanje njegove zaupnice, poda oceno njegovega dela ali mu izreče javni opomin.
Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa poslovnik.
278.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi ter ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O' svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
279.	člen
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
XV.	SODELOVANJE OBČINE S SR SLOVENIJO
280.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga. .
Občinski upravni organi so dolžni na zahtevo republiških upravnih organov dajati poročila, obvestila in mnenja v zvezi z reševanjem upravnih zadev.
281.	člen
Občinska skupščina sodeluje s Skupščino SR Slovenije na zasedanju delegatov zbora občin tako, da na zasedanje delegatov zbora občin delegira svojega delegata v skladu z ustavo, statutom, zakonom in poslovnikom občinske skupščine.
. 282. člen
Izvršni svet ugotovi, kateri zbor občinske skupščine je pristojen za obravnavo vprašanja, ki je na dnevnem redu zbora občin, za sprejem mnenj, stališč in predlogov ter za delegiranje delegata.
XVI.	SPREMEMBA STATUTA OBČINE
283.	člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajev-
./
ne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
284.	člen
%
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skupščini.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov.
285.	člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi statutarno pravna komisija občinske skupščine osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda statutarno pravna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta 2/3 delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
XVII.	KONČNE DOLOČBE
286.	člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih tega statuta izdati občinska skupščina in njeni organi, morajo biti izdani najkasneje do 31. decembra 1975.
Do roka iz prejšnjega odstavka morajo biti s statutom usklajeni tudi dosedanji predpisi občinske skupščine in njenih organov.
287 člen
Določbe X. poglavja, razen členov 208 do 211, ter XI. poglavja statuta, se uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane nova občinska skupščina.
288. člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme in razglasi občinska skupščina na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti in se objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje. št. 35/64, Skupščinski- Dolenjski list, št. 29/67, 25/68, 23'69, Uradni list SRS, št. 23/71, 43/72 in 52/72).
St. 011-2/74-1
Sevnica, dne 5. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Sevnica
Marjan Gabrič 1. r.
skupSCina obCine Šentjur pri celju
603.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 185. člena ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74) po poprejšnji javni razpravi na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. marca 1974 sprejela
STATUT
občine Šentjur pri Celju TEMELJNA NAČELA
Samoupravni položaj delovnih ljudi in občanov občine Šentjur pri Celju, izvirajoč iz družbenoekonomskega in političnega sistema temelječega na ustavi in opredeljenega v tem statutu je njihova neodtujljiva pravica.
Nihče ne sme delovnim ljudem in občanom kratiti svoboščin, pravic in dolžnosti, ki jih zagotavlja in opredeljuje ustava SFRJ, ustava SRS in ta statut. Ta statut opredeljuje na osnovi določil ustav SFRJ in SRS tista vprašanja, ki v ustavah niso podrobno urejena, oziroma ustava določa zanje, da jih delovni ljudje in občani opredelijo v statutih občin.
Svoboščine, pravice in dolžnosti uresničujejo in.^ skrbijo za njihovo varstvo delovni ljudje m občani neposredno, organizirani v SZDL, zvezi sindikatov, zvezi mladine, zvezi združenj borcev NOV ter v zvezi komunistov kot vodilni politični sili. V teh oblikah se dogovarjajo za politično in akcijsko enotnost socialističnih sil v usmerjanju družbenega razvoja.
II
Delovni ljudje in občani neposredno in v organih samoupravljanja, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter državnih organih so dolžni s svojo dejavnostjo, ki je usmerjena v razširitev pogojev za nadaljnji razvoj socialistične družbe, za premagovanje njenih nasprotij ter za družbeni napredek:
—	širiti in krepiti materialno osnovo družbe s tem, da razvijajo proizvajalne sile, večajo proizvodnost dela in nenehno razvijajo socialistične samoupravne odnose;
—	ustvariti pogoje, v katerih se bodo odpravljale razlike med umskim in fizičnim delom in v katerih . bo postajalo človeško delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti';
—	širiti in razvijati vse oblike samoupravljanja na vseh nivojih, krepiti solidarnost med delovnimi ljudmi, zagotavljati enakomeren razvoj vseh območij občine ter graditi med ljudmi odnose, ki bodo temeljili na zavesti o skupnih interesih, na socialistični morali in na svobodni dejavnosti človeka;
—	razvijati vsestransko sodelovanje in zbliževanje z vsemi narodi in narodnostmi Jugoslavije, kakor tudi izven nje.
III
O uresničevanju svojih skupnih interesov v občini odločajo delovni ljudje, organizirani v temeljnih
in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih, s samoupravnim sporazumevanjem ih družbenim dogovarjanjem ter P° delegatih v občinski skupščini in drugih organih samoupravljanja.
temeljna organizacija združenega dela je' osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega položaja. Poleg osnovnih pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi delavec v temeljni organizaciji združenega . dela, zagotavlja delegatski sistem vsem delavcem v združenem delu, da tudi izven temeljne organizacije in v okviru družbenopolitičnih skupnosti odločajo o presežni vrednosti', o svojem položaju v družbi in o zadovoljevanju splošnih družbenih, osebnih in skupnih potreb.
Delovni ljudje in občani ustanovijo krajevno skupnost, v kateri neposredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, za kar tudi prispevajo sredstva.
Tiste svoje pravice in dolžnosti, ki jih delovni ljudje in občani ne morejo dokončno reševati v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma v krajevnih skupnostih, uresničujejo v samoupravnih interesnih skupnostih in v zborih občinske skupščine.
Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje na podlagi samoupravnih sporazumov in sicer na področju zadovoljevanja izobraževalnih, kulturnih, telesnokulturnih in drugih potreb, nadalje na področju zdravstva, pokojninskega varstva, stanovanjskega gospodarstva, kakor tudi na drugih področjih.
• Temeljno izhodišče pri organiziranju skupščinskega sistema v občini je v statutu opredeljeno kot usmeritev, da bodo v skupščini zastopani vsi resnični interesi delovnih ljudi in občanov. Zbori v občinski skupščini so v tem statutu opredeljeni kot mesto oziroma način usklajevanja interesov delovnih ljudi v temeljnih organizacijah oziroma krajevnih skupnostih, v katerih se delegati temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij dogovarjajo o vseh vprašanjih, pomembnih za nadaljnji razvoj občine.
Na tistih področjih dela, kjer so se delovni ljudje zaradi skupnega reševanja vprašanj organizirali v interesnih skupnostih; skupščine teh interesnih skupnosti enakopravno odločajo z ustreznim zborom občinske skupščine.
Da bi ob zelo razvejanem samoupravnem sistemu zagotovili usklajenost delovanja posameznih samoupravnih organov in organizacij, je v statut skladno z ustavo, predviden tudi družbenopolitični zbor, ki ima nalogo, da usklajuje posamezne interese ter zagotavlja kontinuiran razvoj, samoupravnih odnosov, kakor tudi skladen razvoj pbčine. ’
Novost v skupščinskem sistemu predstavlja izvršni svet občinske skupščine, ki je dolžan izvajati sklepe občinske skupščine, po drugi strani pa je odgovoren za stanje v občini, kar pomeni, da je tudi predlagatelj določenih ukrepov.
. IV -
Splošna ljudska obramba kot redna in trajna funkcija samoupravne socialistične družbe, nedotakljiva in neodtujljiva' pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih in interesnih skupnosti, druž-
benopolitičnih in drugih družbenih organizacij in, organov v občini je v tem statutu opredeljena kot enoten sistem organiziranja za obrambo SFRJ pred vsako, agresijo ter kot obveznost omenjenih dejavnikov pri njenem uresničevanju.
V	okviru enotnega sistema splošne ljudske obrambe SFRJ zagotavljajo dejavniki iz prvega odstavka materialne in druge pogoje za pripravljanje na splošno ljudsko obrambo ter za usposabljanje vseh subjektov zanjo.
V
Svoje samoupravne pravice in dolžnosti uresničujejo' delovni ljudje in občani tudi v družbenopolitičnih organizacijah.
Zveza komunistov v občini, kot del Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije, je s svojim usmerjevalnim, idejnim in političnim delom v pogojih socialistične de'mokracije in družbenega samoupravljanja, glavni pobudnik in nosilec politike dejavnosti za varstvo vin za nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične, družbene in demokratične zavesti ter je za to odgovorna.
V	SZDL občine delovni ljudje in občani, družbenopolitične organizacije in, društva ter vse organizirane socialistične sile na čelu k zvezo komunistov,-uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda. V ta namen- zlasti:
—■ obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj in predlagajo možne rešitve in sicer v organih SZDL oziroma v družbenopolitičnem zboru;
—	določajo program politične aktivnosti, družbena merila za volitve delegacij in delegatov,, zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za opravljanje drugih javnih in družbenih funkcij;
—	obravnavajo splošna vprašanja kadrovske, politike in vzgoje kadrov;
—	spremljajo delo organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij ter izražajo svoja mnenja in ocene;
—	ustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mladine, žensk in neposrednih proizvajalcev v družbenem in političnem življenju;
—	spodbujajo samoupravno dogovarjanje ter spremljajo delo samoupravnih interesnih skupnosti.
Občinska skupščina je dolžna zagotavljati materialne in druge pogoje za uresničevanje z ustavo ih statutom določenih funkcij organizaciji SZDL v občini.
Delavci, prostovoljno organizirani v sindikatu, se zavzemajo za tak družbenoekonomski položaj in za tako , svoj o vlogo v družbi in političnem sistemu, ki ustreza interesom in težnjam delavskega razreda, še zlasti pa za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, za uresničevanje samoupravnih pravic in interesov delavcev, za usklajevanje posamičnih in skupnih interesov s splošnimi interesi, za usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij, za demokratično določanje kandidatov za člane delegacij v TOZD, za najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcij oblasti, za
zagotavljanje socialne varnosti ter za razvijanje in krepitev, njihove solidarnosti. Pri uresničevanju teh Ciljev daje sindikat pobudo za sprejemanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju.
Udeleženci narodnoosvobodilne borbe, združeni v združenju zveze borcev NOV skrbijo za ohranjanje tradicij NOB, socialne varnosti članstva, v organizacijah ZB ter v okviru SZDL pa delujejo na vseh področjih političnega udejstvovanja.
Občinska organizacija ZMS združuje mladino v njenem prizadevanju po udeležbi mladih v vseh sredinah samoupravnega delovanja, organizira njihovo kulturno, telesnokulturho in izobraževalno dejavnost. Skupno z ostalimi družbenopolitičnimi, organizacijami se bori za ustrezno zastopanost mladih v organih samoupravljanja, delegacijah oziroma- skupščini. Občinska skupkščina je dolžna obravnavati stališča organizacije Zveze mladine sprejete na organih ZMS ter zagotoviti' financiranje osnovnih dejavnosti organizacije.
V	občini delujejo' tudi „družbene organizacije in društva kot posebna oblika interesnega povezovanja Občanov. Dejavnost teh organizacij in društev, se povezuje z dejavnostjo posameznih interesnih skupnosti, družbenih služb, politične pobude organizacij in društev pa se odražajo v organizaciji SZDL.
V	občini delujejo naslednja društva in družbene organizacije:
Zveza rezervnih vojaških 'starešin, organizacija Rdeči križ, gasilska društva, ki se združujejo z zvezo, prosvetna društva, društva prijateljev mladine, športna društva, planinsko društvo, društvo upokojencev, društvo delovnih in vojnih invalidov, dmštvo zdravljenih alkoholikov ter druga strokovna društva in združenja.
VI
Za uspešno delovanje delegatskega in skupščinskega sistema se na novo opredeljuje vloga in mesto občinskih upravnih organov. S splošnimi akti občinske skupščine bodo razmejene pristojnosti občinske skupščine in občinskih upravnih organov. Delno razmejitev opravlja že statut, ki hkrati tudi določa načela za organiziranje občinskih upravnih organov. Pri tem statut zasleduje cilj, da občinski upravni organi dobijo ustrezno samostojnost, ki ustreza našemu družbenemu sistemu, hkrati pa je jasneje poudarjena njihova odgovornost za stanje oziroma izvrševanje sklepov skupščine ter se s tem omogoča razmejitev odgovornosti : občinske skupščine in njenih organov ter upravnih organov po sprejetih odločitvah.
VII
Statut podpira oblike prostovoljnega medobčinskega sodelovanja, zlasti s sosednimi občinami. V ta namen odpira možnosti, da se zadeve, ki jih je potrebno reševati skupno v širšem družbenopolitičnem prostoru, rešujejo v okviru medobčinskega sodelovanja. Medobčinsko sodelovanje ima značilnosti prostovoljnega, na samoupravnih osnovah temelječega sodelovanja v organih, ki so oblikovani na delegatskem sistemu.
VIII
Ta temeljna načela so sestavni del statuta občine. V njih je poleg v ustavi treba iskati podlago in smer
za razlago statuta, na teh temeljnih načelih oziroma tem statutu je treba sprejemati druge splošne akte, s katerimi se bo določala politika in nadaljni samoupravni razvoj v občini.
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Šentjur pri Celju je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi (v nadaljnjem besedilu: občina).
V občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese ter zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in opravljajo druge družbene zadeve.
2.	člen
Delovni ljudje in občani v občini uresničujejo skupne interese:
—	v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih organizacijah in v vseh oblikah njihovega združevanja, v samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih;
—	z neposrednim sodelovanjem krajevnih skupnosti in občine z drugimi Občinami ter v skupnih medobčinskih organih Samoupravljanja;
—	z dejavnostjo družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev;
—	s svojimi svobodnimi aktivnostmi.
Skupni interesi,, ki se v občini uresničujejo po njenih organih in organizacijah, so določeni s statutom.
■	3. člen
Delovni ljudje in občani v občini izvršujejo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni ljudje in občani v občini:	,	.
1.	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo;
2.	spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj;
3.	določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne 'potrebe; '
4.	zagotavljajo in orgahizirajo opravljanje zadev
skupnega pomena za delovne ljudi ih občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti;	•
5.	zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če le-to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti;
6.	zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov;
7.	zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti;
8.	varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo;	;
9.	zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito;
10.	organizirajo splošno ljudsko obrambo, med vojno pa vodijo splošni ljudski odpor v okviru svojih pravic in dolžnosti, ki so določene v ustavi in zakonih;
11.	skrbijo za urbanistično ureditev naselij ter prostorsko urejanje;
12.	skrbijo za varstvo človekovega naravnega okolja;
13.	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih - ljudi na teh področjih;
14.	zagotavljaj^ in skrbijo za varstvo mater, otrok in družine, za varstvo občanov, ki niso. zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov;
15.	pospešujejo razvoj zdravstvene službe in skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi;
16.	zagotavljajo pravice borcem in žrtvam fašističnega nasilja; .
17.	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo urbanistično dokumentacijo, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in sodelujejo pri gradnji stanovanj; posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanom in družinam, ki so po ustavi in zakonu deležni posebne družbene pomoči;
18.	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kultumoprosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij;
19.	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje;
20.	usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
21.	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in republiko;
22.	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike in mednarodnih pogodb.
3a člen
Občina Šentjur pri Celju je pravna oseba.
Občina se združi z drugo občino ali spremeni svoje območje po razpravi delovnih ljudi določenega območja v SZDL. ter ob pogojih in po postopku v skladu z zakonom.
Sedež občine je v Šentjurju pri Celju.
4. člen
Praznik občine Šentjur pri Celju je 18. avgust kot obletnica osvoboditve Planine pri Sevnici leta 1944 in sicer praviloma vsako leto v drugi krajevni skupnosti.
Krajevne skupnosti v občini za svoje območje določijo v svojih statutih krajevne praznike.
5.	člen
Občina Šentjur pri Celju ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in obsega grb SRS, ime SR Slovenije in občine.
Občina določi svoj emblem in zastavo občine z odlokom.
6.	člen
Občinska skupščina podeljuje naslove častnega občana, priznanja in nagrade »18. avgust« ter druge nagrade in priznanja posameznikom, kakor tudi delovnim in drugim organizacijam za uspehe in prizadevanja za gospodarski in družbenopolitični napredek občine. Sklep o podelitvi naslova častnega občana, nagradah »18. avgust« ter drugih nagradah in priznanjih sprejme občinska skupščina na svečani seji.
7.	člen
Občinska skupščina lahko zaradi zaslug v boju proti sovražniku in zaradi ohranitve izročil narodnoosvobodilnega boja podeli vojaškim enotam in organom NOV domicil.
.	8, člen
Občinska skupščina in njeni organi, samoupravne interesne in krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične in druge organizacije so dolžne zagotoviti javnost svojega dela.
II. SAMOUPRAVLJANJE IN NJEGOVE OBLIKE . V OBČINI
1.	Temelji družbenopolitičnega sistema
9.	člen
Delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost, da se organizirajo na samoupravni podlagi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih in da s statuti in samoupravnimi sporazumi o združevanju določajo, katere pravice in skupne interese skupno uresničujejo.
10.	člen
Organizacija in upravljanje, odločanje in kontrola v vseh oblikah združevanja iz 9. člena morajo biti urejene tako, da delovni ljudje in občani na vsaki stopnji dela in združevanja ter v vseh delih teh organizacij in skupnosti odločajo o vprašanjih svojega dela ter o drugih interesih, uresničujejo svoje samoupravne pravice in skupne interese in nadzorujejo izvrševanje odločitev ter delo vseh organov, služb in organizacij ter skupnosti.
2.	Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu
11.	člen
Družbenoekonomski položaj delovnega človeka v občini je zagotovljen z ustavo, zakoni ter s tem statu-tom, in sicer:
—	s pravico do dela z družbenimi sredstvi, ki jo pridobi delavec s tem, da se vključi v združeno delo in na ta način zadovoljuje svoje in družbene potrebe;
—	da odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih celotne družbene reprodukcije;
—	da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združenega dela in sredstev in si zagotavlja osebni dohodek;
—	z zagotavljanjem dohodka v organizacijah združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, s svobodno menjavo njihovega dela, z delom delovnih ljudi, katerih potrebe te organizacije zadovoljujejo;
—	s socialno varnostjo in stabilnostjo, ki je zagotovljena v okviru interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti ter v občini.
Temeljne organizacije in skupnosti so dolžne v svojih statutih in drugih aktih predvideti konkretno zagotavljanje teh z ustavo zagotovljenih pravic..
Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da uporabljajo družbena sredstva s skrbnostjo dobrega gospodarja in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo in povečujejo.
12.	člen
Proti organizaciji združenega dela, v kateri je bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, ali če ta ne - izpolnjuje svojih z zakonom določenih obveznosti, oziroma s svojim poslovanjem huje škodi družbenim interesom, se lahko pod pogoji in po postopku določenem z zakonom, nastopi z ustreznimi z zakonom določenimi začasnimi ukrepi. S temi ukrepi se lahko omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev, oziroma organizacije ali njenih organov. Začasna omejitev, ki jo sprejmeta zbor združenega dela in družbenopolitični zbor, lahko traja le toliko časa, kolikor je nujno potrebno, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih je bil ta ukrep sprejet.
13.	člen
Organizacije združenega dela so v okviru samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, občina pa v okviru svojih z ustavo določenih pravic in dolžnosti dolžne, da v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti poskrbijo za ekonomsko in drugo pomoč organizacijam združenega dela, ki zaidejo v ekonomske težave in da nastopijo z ukrepi za njihovo sanacijo, kadar je to v skupnem interesu organizacij združenega dela oziroma družbenem interesu.	i
14.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela določajo katere osebne in skupne potrebe zadovoljujejo v tej organizaciji, katere, v drugih oblikah združenega dela, in v samoupravnih skupnostih v občini in katere v raznih oblikah medobčinskega sodelovanja ter v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Svoj vpliv pri izvajanju skupnega zadovoljevanja potreb uresničujejo delovni ljudje po svojih delegatih, ki jih • pošiljajo v samoupravne organe interesnih skupnosti in druge organe.
3.	Usmerjanje in usklajevanje družbenega razvoja
V
15.	člen
Usklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji in usmerjanje razvoja se uresničuje s planiranjem na samoupravni podlagi v različnih oblikah medsebojnega povezovanja in usklajevanja aktivnosti - samo-
upravnih organizacij in skupnosti, v katerih delavci upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije.
Delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih in "krajevnih skupnostih, usklajujejo svoje piano oziroma razvojne programe s skupnimi interesi in cilji, določenimi s samoupravnimi sporazumi.
16.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela sprejemajo dolgoročne programe razvoja, s katerimi določajo razvoj temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter njihovo poslovno usmeritev za daljše poslovno obdobje. Pri tem načrtovanju morajo upoštevati prostorski načrt, urbanistični načrt ter druge v okviru občine sprejete dolgoročne usmeritve.
Dolgoročni razvojni program mora vsebovati tudi analizo pogojev za vključevanje organizacije združenega dela v regionalni republiški in zvezni načrt o družbenoekonomskem razvoju.
17.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela sprejemajo na osnovi dolgoročnih razvojnih programov srednjeročne razvojne programe ter letne družbene plane.
Letni družbeni plani organizacij združenega dela morajo vsebovati tudi obseg sredstev in način zadovoljevanja potreb delavcev v krajevnih skupnostih.
Letni družbeni plan v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela se sprejme po enotni metodologiji, ki jo predpiše občinska skupščina. Letni družbeni plani se lahko sprejemajo tudi v obliki družbenega dogovora.
Letni družbeni plani organizacij združenega dela se usklajujejo v občinskem, kakor tudi v medobčinskem in republiškem prostoru. Usklajevalni postopek organizirajo in izvedejo organi občinske skupščine.
18.	člen
Srednjeročni razvojni programi in letni družbeni plani morajo biti usklajeni z možnimi finančnimi viri.
,	19. člen
Programiranje v temeljnih organizacijah in skupnostih mora biti kompleksno, to pomeni, da plani vključujejo načrtovanje investicij, infrastrukture potrebne za te investicije, kadre, obratna sredstva, delovno silo, stanovanjsko izgradnjo in drugo.
„	20. člen
Delovni ljudje v krajevnih skupnostih sprejemajo dolgoročne programe razvoja krajevne skupnosti. Pri tem morajo upoštevati dinamiko razvojnih možnosti glede na splošno gospodarsko rast temeljnih in drugih organizacij združenega dela.
Zaradi izvedbe razvojnih programov krajevnih skupnosti le-te sklepajo samoupravne sporazume in dogovore z organizacijami združenega dela neposredno ali pa skupno v okviru zbora krajevnih skupnosti. Podobne dogovore sklepajo tudi z organizacijami združenega dela izven občine, kjer so zaposleni njihovi občani..
21. člen
Delovni ljudje, organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, sprejemajo predloge dolgoročnih
razvojnih programov, temelječih na načelih vzajemnosti in solidarnosti, za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb na področjih, za katere so samoupravne interesne skupnosti ustanovljene.
Postopek sprejemanja razvojnih programov interesnih skupnosti je predviden v statutih teh skupnosti in predvideva evidentiranje potreb po krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah, izdelavo osnutka programa, razpravo o tem osnutku na zborih delovnih ljudi ter končno sprejem programa.
Dolgoročne razvojne programe iz prvega odstavka tega člena enakopravno sprejemata občinska skupščina in skupščina pristojne samoupravne interesne skupnosti.
22.	člen
Na podlagi dolgoročnih razvojnih programov organizacij združenega dela, krajevnih in interesnih skupnosti, kot tudi na podlagi skupaj ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj občine ter tako usklajenih skupnih interesov, sprejema občinska skupščina družbeni plan.	__
Z družbenim planom občine se določi skupna razvojna politika in v skladu z njo usmerja družbena reprodukcija. S tem planom 'se določijo tudi smernice in okviri za ukrepe ekonomske politike, s katerimi organi občinske skupščine v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi zagotavljajo pogoje za uresničevanje v družbenem planu določenih skupnih interesov občine.
23.	člen
Za urejanje, gradnjo, rekonstrukcijo in sanacijo naselij, komunalno opremljanje naselij ter varstvo prostorskih koristi sprejme občinska skupščina urbanistični program, urbanistične načrte, zazidalne načrte in urbanistični red.
Vsi ti načrti morajo celovito obravnavati urbanistična vprašanja s tem, da predvidevajo tudi objekte za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, rekreacijo, varstvo okolja ipd.
24.	člen
Delovni ljudje v občini skrbijo za smotrno in dolgoročno kadrovsko politiko, ki je sestavni del politike njihovega gospodarskega' in družbenega razvoja. V ta namen na pobudo družbenopolitičnih organizacij sprejmejo družbeni dogovor o štipendiranju in kadrovski politiki, ki opredeljuje:
—	obveznost temeljnih organizacij, da izdelajo sistemizacijo delovnih mest in programe zaposlovanja delavcev oziroma strokovnih kadrov;
—	obveznost temeljnih organizacij, da programirajo in izvajajo izobraževanje na delovnem mestu, tako strokovno kot družbenopolitično;
—	enotne kriterije za zaposlovanje delavcev na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih;
—	združevanje sredstev za štipendiranje kadrov, ki so potrebni za nadaljnji razvoj občine ter za štipendiranje socialno ogroženih otrok;
—	usklajevanje usmerjanja učencev v tiste šole in poklice, ki so potrebni v občini;
—	druga določila v zvezi z izvajanjem kadrovske politike.
4.	Način financiranja splošnih in skupnih potreb
25.	člen
Za zadovoljitev tistih splošnih in skupnih potreb, ki se financirajo iz proračuna družbenopolitične Skup-
nosti, plačujejo delavci od dohodka temeljnih organizacij združenega dela ali svojih osebnih dohodkov davke, občani pa od svojih dohodkov ter premoženja davke, takse in druge davščine v skladu z zakonom.
Občina samostojno določi višino davkov, taks in drugih davščin, ki so v skladu z zakonom, z dohodkom pa samostojno razpolaga.
26.	člen
Z občinskim proračunom se zagotavljalo sredstva za kritje splošnih družbenih potreb občine, zlasti pa:
—	financiranje predstavniških in upravnih organov, pravosodnih organov ter postaje milice;
—	financiranje ljudske obrambe iz pristojnosti občine;
—	varstvo borcev iz pristojnosti, občine;
—	zagotavljanje socialnega in zdravstvenega varstva občanov;	/
—	sredstva za . posege v gospodarstvo in druga področja zaradi skladnejšega razvoja občine in zboljšanja življenjskega standarda občanov in delovnih ljudi;
—	financiranje programov družbenopolitičnih in družbenih organizacij;
—	solidarno financiranje programov manj razvitih krajevnih skupnosti;
—	druge splošne družbene potrebe, ki so z zakonom ali družbenim dogovorom naložene občini;
—	odplačilo pogodbenih obveznosti..
27.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah zdru-' ženega dela ter--delovni ljudje v krajevnih in interesnih skupnostih z neposrednim odločanjem, samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem odločajo o obsegu, vsebini in načinu zadovolje-1 vanja svojih skupnih potreb ter za to združujejo svoje delo in sredstva.
Izjemoma lahko občinska skupščina v primeru, ko je ogrožen normalen potek dejavnosti s področja posamezne interesene skupnosti z. odlokom predpiše obvezno združevanje sredstev za te dejavnosti v višini, ki zagotavlja minimalno realizacijo programov teh dejavnosti.
28.	člen
Zaradi usklajevanja obveznosti vseh delovnih ljudi za financiranje . splošnih družbenih potreb prek sredstev proračuha in skupnih družbenih potreb, ki so opredeljene v samoupravnih sporazumih, sprejme občinska skupščina vsako leto bilanco sredstev, iz katere so razvidne te obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe. Poleg tega sprejme občinska skupščina izvršilne predpise v okviru izvrševanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. ,
29.	člen
Delovni ljudje v občini lahko združujejo svoja sredstva s sredstvi delovnih ljudi v drugih družbenopolitičnih skupnostih, kadar je to potrebno za izvrševanje in zadovoljevanje splošnih družbenih potreb delovnih ljudi in občanov.
5.	Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori
30.	člen
S samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih ‘ in drugih organizacijah združenega 'dela ter delovni
ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah v mejah svojih samoupravnih pravic:
—	usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji;
—	združujejo delo in sredstva in urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev;
—	ustanavljajo delovne in druge organizacije združenegd dela, banke, poslovne in .druge skupnosti;
—	določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke;
—	določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje;
—	urejajo druga razmerja skupnega pomena.
31.	člen
Organizacije sindikata neposredno sodelujejo pri sklepanju samoupravnih sporazumov kadar se s takimi sporazumi urejajo pravice delavcev in -so dolžne skrbeti za njihovo izvajanje.
32.	člen
Skupščina občine v okviru svojih pravic in dolžnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in lahko določi, da so določene organizacije in skupnosti dolžne začeti postopek za samoupravno urejanje vprašanj skupnega pomena.
33.	člen
Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi družbenopolitične, skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije, zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega družbenega, pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
Družbenopolitične organizacije neposredno sodelujejo pri oblikovanju in sklenitvi ter uresničevanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov.
34.	člen
Samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor mora vsebovati zlasti:
—	udeležence samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora;
—	cilje, zaradi katerih se sklepa samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor;
—	določbe o tem. v katerem roku morajo biti prevzete obveznosti izvršene;
—	določbe o načinu in sredstvih izvrševanja prevzetih obveznosti;
—	določbe o načinu in kontroli izvrševanja prevzetih obvez, kakpr tudi o obveščanju javnosti o izvrševanju nalog;
v
—	določbe o sankcijah.
35.	člen
O predlogu samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora morajo obvezno razpravljati
delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja, na katerem se sprejema in to na način in po postopku, ki je določen v statutu teh organizacij in skupnosti.
6.	Združevanje delovnih ljudi v samoupravne
interesne skupnosti
36.	člen
Za organizirano zadovoljevahje skupnih potreb na področju družbenih in drugih dejavnosti v materialni proizvodnji, ki služijo trajnemu zadovoljevanju potreb določenih uporabnikov, v katerih pa delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edina podlaga za usklajevanje dela in vrednotenje delovnih uspehov, se združujejo delavci in občani — koristniki teh uslug z delavci, ki te dejavnosti opravljajo, v samoupravne interesne skupnosti.
37.	člen
Medsebojna razmerja v samoupravnih interesnih skupnostih se urejajo tako, da se'delavcem in občanom, ki v njih združujejo sredstva, zagotavlja pravica odločanja o teh sredstvih, delavcem organizacij združenega dela. ki opravljajo dejavnost na področju, za katero je bila interesna skupnost ustanovljena, pa pravica, da v svobodni menjavi dela uresničujejo enak družbenoekonomski položaj , kot delavci v drugih organizacijah združenega dela.
38.	člen
Samoupravni sporazumi in statuti interesnih skupnosti morajo predvideti tak način samoupravnega Odločanja, da bodo o vseh pomembnih vprašanjih razpravljali oziroma odločali njihovi najvišji organi, pri odločanju o združevanju sredstev ter programiranju dejavnosti pa bodo razpravljati in odločali zbori delovnih ljudi podpisnikov samoupravnega sporazuma. Izvršilni organi interesnih skupnosti lahko v okviru statuta teh skupnosti konkretizirajo in izvršujejo sklepe skupščine interesne skupnosti.
39.	člen
Razmerja med temeljnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi skupnostmi v občini ter širšimi, regionalnimi ali republiškimi skupnostmi urejajos delovni ljudje ter njihove skupnosti s samoupravnimi sporazumi,, družbenimi dogovori, statuti in drugimi samoupravnimi akti. Namen tega povezovanja je zagotavljanje enotne razvojne politike dejavnosti s področja interesne skupnosti ter zagotavljanje solidarnosti v okviru republike.
7,	Dejavnosti posebnega družbenega interesa
a)	Vzgoja in izobraževanje
40.	člen
Delovni ljudje v občini so dolžni skrbeti za vzgojo in izobraževanje na svojem območju skupno z delovnimi ljudmi Slovenije v okviru solidarnega zadovoljevanja enakih pogojev za šolanje za vse otroke. Pri tem morajo skrbeti za napredek vzgoje in izobraževanja na področju predšolske vzgoje otrok, v osnovnem in srednjem šolstvu in pri izobraževanju odraslih.
Organizacija vzgoje in izobraževanja v občini temelji na samoupravljanju delavcev vzgojnih in izobra-
že valnih zavodov ter na neposrednem sodelovanju organizacij združenega dela ter krajevnih skupnosti.
41.	člen
Delovni ljudje v občini skupaj z delavci izobraževalnih organizacij ustanovijo temeljno izobraževalno skupnost (TIS), da bi prek nje zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe na področju vzgoje in izo-braževanja. S samoupravnim sporazumom določajo svoje Skupne in posamične obveznosti do te skupnosti ter svoje skupne in posamične pravice, ki jih v skupnosti uresničujejo, v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti.
42.	člen
Vzgojni in izobraževalni zavodi so dolžni svojo dejavnost organizirati tako, da je zagotovljeno nemoteno izvajanje vzgojnoizobraževalnega procesa, z ustrezno kadrovsko politiko pa morajo zagotavljati, da bo kvaliteta njihovega dela na primerni višini.
43.	člen
Program razvoja osnovnih šol mora predvideti tako mrežo osnovnih šol, da je omogočeno šolanje vsem šoloobveznim otrokom pod normalnimi in približno enakimi pogoji.
44.	člen
Izobraževalna skupnost zagotavlja osnovne materialne pogoje za prehran® šoloobveznih otrok, osnovne šole pa so dolžne skrbeti za organizacijo prehrane učencev.
Izobraževalna skupnost je dolžna zagotoviti ustrezne prevoze učencev v matične šole iz področij, kjer zaradi reorganizacije mreže šol ni več osemletnih šol.
V okviru materialnih možnosti bo izobraževalna skupnost skrbela za brezplačna učila s posebnim poudarkom na odpravljanju socialnih razlik v šolah.
Izobraževalna skupnost mora v okviru svoje dejavnosti predvideti tudi sistematične zdravniške preglede šoloobveznih otrok.
Izobraževalna skupnost mora v svojih programih predvideti sredstva za izvenšolsko dejavnost ter pospeševati to dejavnost.
45.	člen
Izobraževalna skupnost zagotavlja v skladu z za-, konom šoloobveznim otrokom, ki zaradi duševnih in telesnih motenj ne morejo slediti pouku na rednih osnovnih šolah, obvezno šolanje v posebni šoli v občini ali izven nje.
46.	člen
Izobraževalna skupnost skrbi tudi za osnovnošolsko izobraževanje odraslih ter v* ta namen predvidi tudi sredstva.
47.	člen
Skupščina temeljne izobraževalne skupnosti samostojno razpravlja in odloča o vseh vprašanjih s področja izobraževanja in vzgoje, zbori občinske skupščine pa enakopravno 's skupščino interesne skupnosti odločajo o naslednjem:
—	o letnih in dolgoročnih programih dela oziroma razvoja izobraževanja in vzgoje;
—	o gradnji objektov;
—	o vprašanjih zagotavljanja enakih pogojev šolanja;
—	o drugih pomembnih vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja.
Občinska skupščina imenuje ravnatelje šol v skladu s kadrovsko politiko ter strokovnimi in moralnopolitičnimi kriteriji.
b)	Kultura
48.	člen
Kulturna ustvarjalnost in kulturna raven delovnih ljudi sta neločljivi sestavim samoupravne socialistične družbe. Zato delovni ljudje zagotavljajo razvoj kulturnih dejavnosti na svojem območju ter spodbujajo širjenje in poglabljanje kulturnih potreb. Ob upoštevanju čimvečje množičnosti delovni ljudje spodbujajo predvsem tiste dejavnosti na kulturnem področju, ki s svojim delom utrjujejo v človeku zavest o smiselnosti njegovih ustvarjalnih naporov.
49.	člen
Zaradi skupnega pospeševanja kulturnih dejavnosti ustanovijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, društvih in kulturnih ustanovah samoupravno interesno skupnost, v kateri zagotavljajo:
—	čimširše zadovoljevanje kulturnih potreb delovnih ljudi;
—	vsebinski in kvaliteten dvig kulturne dejavnosti ter spodbujanje množičnega zanimanja za aktivno udeležbo delovnih ljudi v kulturnem delovanju;
—	varovanje kulturne dediščine;
—	spodbujanje amaterskih kulturnoprosvetnih, pevskih in drugih skupin.
50.	člen
Kulturna dejavnost v občini se financira iz sredstev, ki jih v okviru kulturne skupnosti združujejo delavci in z neposrednim zaračunavanjem povračil uporabnikom kulturnih storitev (vstopnina).
Razvoj kulture v občini poteka po programu razvoja. ki mora upoštevati, da bo zadovoljevanje kulturnih potreb v skladu z gospodarsko in celotno razvitostjo občine.
i	51. člen
Sole so odgovorne za kulturno vzgojo in udejstvovanje šolskih otrok in mladine.
-r	52. člen
Službo spomeniškega varstva za območje občine opravlja v skladu z zakonom Zavod za spomeniško varstvo v Celju.
Službo varstva arhivskega gradiva na območju občine opravlja v skladu z zakonom Zgodovinski arhiv v Celju.
53.	člen
V skladu s programom razvoja kulture skrbi kiil-turna skupnost za gradnjo objektov za kulturne potrebe.
Sredstva za redno vzdrževanje objektov za kulturne potrebe zagotavlja kulturna skupnost, občina pa daje te objekte v uporabo društvom, organizacijam ipd.
Delovni ljudje v kulturni skupnosti še posebej skrbijo za ohranjanje ter urejanje pomembnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter njihovo uve-Ijavitev kot so: arheološka najdišča na Rifniku, skladatelji Ipavci, kartografa Blaža Kocena, Slomška ter druge pomembne spomenike in obeležja.
54.	člen
Skupščina kulturne skupnosti kot naj višji organ samostojno obravnava in sklepa o vseh vprašanjih s področja kulture. Sklepe v zvezi z združevanjem sredstev, programiranjem razvoja kulture in druga .pomembna vprašanja mora dati v razpravo zborom delovnih Ijpdi v temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih in društvih.
Pristojni zbor občinske skupščine skupno s skupščino kulturne skupnosti enakopravno sprejema odločitve v zvezi z.
—	sprejemanjem programa razvoja kulturnih dejavnosti;
—- gradnjo večjih objektov za potrebe kulture ter
—	zagotavljanjem hitrejšega razvoja kulturnih dejavnosti ter .samoupravnih pravic delavcev v okviru te interesne skupnosti.
c)	Telesna kultura
55.	člen
Delovni ljudje v občini zagotavljajo pogoje za razvoje telesne kulture, združeni v samoupravni temeljni telesnokulturni skupnosti. V okviru te skupnosti:
—	zagotavljajo vsestranski razvoj 'telesne kulture in rekreacije ter v ta namen združujejo sredstva in skupaj z delavci na področju telesne kulture;
—	skrbijo za množično vključevanje delovnih ljudi v te dejavnosti;
—	razvijajo tekmovalni šport;
—	odločajo o gradnji in uporabi športnih in rekreativnih objektov;
—	skrbijo za strokovne kadre in uresničujejo druge skupne interese.
56.	člen
Telesnokulturna dejavnost v občini se financira iz sredstev, ki jih v okviru telesnokulturne skupnosti združujejo delavci, ter z dohodki od športnih prireditev.
Razvoj telesne kulture v občini se odvija po programu (letnem in srednjeročnem), ki mora biti v skladu z možnostmi in potrebami delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij.
57.	člen
Sole so odgovorne za organiziranje in izvajanje telesne vzgoje šoloobveznih otrok.
Organizacije združenega dela in krajevne- skupnosti skupno s telesnokultumo skupnostjo zagotavljajo pogoje za razvoj telesne kulture med svojimi delavci in občani.
58.	člen
Skladno s programom razvoja telesne kulture skrbi telesnokulturna skupnost za gradnjo in vzdrževanje objektov ter naprav za telesno kulturo.
v
59.	člen
Skupščina temeljne telesnokulturne skupnosti samostojno obravnava in odloča o vseh vprašanjih delovanja in razvoja telesne kulture v občini. Sklepe v zvezi z združevanjem sredstev, sprejemanje programov razvoja telesne kulture in druga pomembna vprašanja.
mora skupščina dati v razpravo zborom delovnih ljudi podpisnikov sporazuma.
Pristojni zbor občinske skupščine skupno in enakopravno s skupščino telesnokulturne skupnosti odloča o:
—	sprejemanju razvojnih programov telesne kulture;
—	gradnji telesno vzgojnih objektov;
—	politiki koriščanja športnih objektov in naprav ter
—	drugih vprašanjih, pomembnih za razvoj telesne kulture.	,
č) Zdravstveno in pokojninsko varstvo
60.	člen
Delovni ljudje v občini skupaj z delovnimi ljudmi sosednih občin in skupaj z delavci organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost ustanovijo samoupravno zdravstveno skupnost. V njej uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo sredstva, si po načelu vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo, odločajo o vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega zavrovanja, določajo politiko razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti in usklajujejo razvoj mreže • zdravstvenih zavodov, zagotavljajo pogoje za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev ter uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstva.
61.	člen
Skupščina zdravstvene skupnosti je sestavljena po delegatskem načelu. Z ozirom na to, da občini ni ustrezne temeljne zdravstvene skupnosti, ima občinska skupščina večje pristojnosti in sicer:
—	sodeluje zaradi pospeševanja zdravstvenega varstva s samoupravno zdravstveno skupnostjo;
—	sodeluje z zdravstveno organizacijo v občini pri programiranju in načrtovanju zdravstvenega varstva in njegove materialne podlage;
—	sodeluje pri razvijanju samoupravnih odnosov na področju zdravstva.
62.	člen
Delovni ljudje v občini zagotavljajo izvajanje ukrepov za sanacijo življenjskega in delovnega okolja.
Pri financiranju in izvajanju programa iz prejšnjega odstavka sodelujejo občinska skupščina, samoupravna zdravstvena skupnost in organizacije združenega dela.,
63.	člen
Organizacije združenega dela s področja zdravstva morajo organizirati delo tako, da lahko delovni ljudje in občani uveljavljajo nepretrgano zdravstveno pomoč, prosto izbiro zdravstvene organizacije . in zdravstvenega delavca.
pelovni čas v zdravstveni organizaciji lahko določi s predpisom občinska skupščina.
Predstavnik zdravstvene organizacije v občini je dolžan najmanj enkrat letno, sicer pa po potrebi, na zasedanju občinske skupščine poročati o delu zdravstvene organizacije, o kvaliteti uslug in čakalnih dobah ter o drugih vprašanjih.
64.	člen
Delovni ljudje se združujejo v skupnost pokojninskega zavarovanja, v tej skupnosti združujejo sredstva ter uveljavljajo pravice iz pokojninskega zavarovanja.
Svoje samoupravne pravice na tem področju uveljavljajo v skupščini pokojninskega zavarovanja, v
katero pošiljajo svoje delegate.
*
d)	Otroško varstvo
65.	člen
Delovni ljudje v občini skrbijo za varstvo matere, otrok in družine. V ta namen skupaj z delavci, ki delajo v organizacijah otroškega varstva, ustanovijo samoupravno interesno skupnost otroškega varstva. V njej združujejo sredstva in skupaj zagotavljajo pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva ter za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok, določajo delovne in razvojne programe varstva otrok in družine, obseg pravic in način njihovega uresničevanja ter uresničujejo druge skupne interese.
66.	člen
Varstvo matere, otrok in družine se v občini financira iz sredstev, ki jih v okviru samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva združujejo delavci, z neposrednim zaračunavanjem povračil uporabnikom storitev varstvenih zavodov ter s sredstvi republiške skupnosti otroškega varstva v katero delovni ljudje združujejo del sredstev za te namene ter tako zagotavljajo solidarnost pri otroškem dodatku in drugih dejavnosti v okviru programa republiške skupnosti.
67.	člen
V krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela starši neposredno in v sodelovanju s skupnostjo otroškega varstva razvijajo dejavnost za dopolnjevanje družinske vzgoje in pomoč družini pri vzgoji otrok (dnevno varstvo, šolska prehrana, letovanje otrok in druge oblike).
68.	člen
Otrokom, ki potrebujejo posebno družbeno varstvo, zagotavljajo delovni ljudje v občini ustrezne pogoje za njihov vsestranski razvoj. V ta namen razvijajo skrbništvo, rejniško službo in skrbijo za rehabilitacijo telesno in duševno prizadetih otrok.
69.	člen
Skupščina interesne skupnosti samostojno razpravlja in odloča a vseji vprašanjih razvoja otroškega varstva, pristojni zbor skupščine pa skupno in enakopravno s skupščino otroškega varstva odloča o:
—	programih razvoja otroškega varstva;
—	gradnji objektov za otroško varstvo; '
—	drugih pomembnih vprašanjih.
e)	Socialno varstvo
70.	člen	‘
Delovni ljudje v občini skrbijo za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo socialne probleme. V ta namen lahko ustanovijo samoupravno interesno skupnost socialnega varstva. V njej zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti pomoč v normalnem življenju ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi, varstvo mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši in drugih oseb, ki niso zmožne skrbeti zase ali za svoje pravice in koristi ter druge ukrepe, s katerimi te občane usposabljajo za življenje in delo.
Delovni ljudje v občini zagotavljajo ostarelim in bolnim osebam pomoč na domu. To nalogo opravljajo
predvsem delovni ljudje v krajevnih skupnostih ter v družbeni humanitarni organizaciji — rdečem križu.
71.	člen
Delovni ljudje v občini zagotavljajo denarno in drugo pomoč ogroženim občanom ter skrbijo za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov.
f)	Komunalne dejavnosti
72.	člen
Osnovni nosilec programiranja, izvajanja in financiranja komunalnih dejavnosti v občini so krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti se lahko zaradi uspešnejšega izvajanja komunalnih dejavnosti skupno s temeljnimi organizacijami in delavci v komunalnih organizacijah organizirajo v samoupravno komunalno skupnost. V njej združujejo sredstva, usklajujejo programe komunalnih dejavnosti ter izvajajo druge skupne naloge. V pogojih, ko takšne samoupravne skupnosti še ni, financirajo komunalne dejavnosti krajevne skupnosti iz sredstev samoprispevka občanov, prispevka za uporabo mestnega zemljišča ter sredstev, ki jih na osnovi programov krajevnih skupnosti za te potrebe namenijo Organizacije združenega dela.
Komunalne dejavnosti se financirajo tudi z neposrednim zaračunavanjem stroškov uporabnikom storitev s tega področja.
73.	člen
Krajevne skupnosti lahko izvajajo komunalne dejavnosti v lastni režiji, če šo za to usposobljene, lahko pa sklenejo ustrezno pogodbo s komunalnim podjetjem.
74.	člen
Reševanje vprašanj s področja gospodarjenja s cestami se izvaja v okviru samoupravne skupnosti, ki jo ustanovijo delovni ljudje v krajevnih skupnostih in. organizacije združenega dela na podlagi zakona o cestah.
75.	člen
Občinska skupščina' v okviru zakonov ustanavlja komunalne organizacije ter skrbi za njihovo ustrezno delovanje.
76.	člen
Skupščina interesne skupnosti za komunalno dejavnost samostojno odloča o vseh vprašanjih s svojega področja, občinska, skupščina pa enakopravno s skupščino komunalne skupnosti odloča o:
—	programih razvoja komunalnega urejanja naselij;
—	gradnji komunalnih objektov, pomembnih za več krajevnih skupnosti;
—	politiki razvoja komunalnega gospodarstva te dejavnosti ter samoupravni organiziranosti le-tega;
—	o drugih pomembnih vprašanjih s področja komunalnega gospodarstva, oziroma o vprašanjih, ki jih v okviru zakona mora obravnavati in reševati občinska skupščina.
g)	Stanovanjsko gospodarstvo
77.	člen
Delovni ljudje v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva ter urejujejo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji ter pri združevanju sredstev za te namene, uresničujejo delovni ljudje in občani samostojno v hišnih svetih, temeljnih organizacijah ter samoupravni stanovanjski skupnosti, ki jo s samoupravnim sporazumom ustanovijo. V tej skupnosti združujejo sredstva za stanovanjsko'izgradnjo,' določajo politiko in program izgradnje, zagotavljajo družbeno pomoč ter skupaj upravljajo stanovanjske zgradbe in stanovanja v družbeni lastnini, vplivajo na politiko stanarin ter uresničujejo druge skupne interese.
V samoupravno stanovanjsko skupnost se vključujejo in v njej sodelujejo tudi delovni ljudje prek organizacij združenega dela in drugih družbenih pravnih oseb, ki imajo pravico uporabe do stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini in varčevalci za stanovanja.
78.	člen
Program razvoja stanovanjskega gospodarstva mora biti rezultat sodelovanja organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in delovnih ljudi, temeljiti pa mora na dolgoročnih urbanističnih zasnovah oziroma na predpisih občinske skupščine, ki jih . le-ta skupno z organizacijami, združenega dela, krajevnimi skupnostmi ter strokovnimi institucijami sprejme v okviru svojih pooblastil.
79.	člen
Sredstva za financiranje stanovanjske, izgradnje ter druge namene v okviru samoupravnega sporazuma se formirajo iz stanarin ter iz sredstev, ki jih delavci namensko izločajo iz dohodka.
Delavci s samoupravnim sporazumom določijo kolikšen del dohodka izločijo za graditfev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi 'in uporabi stanovanj.
Z družbenim dogovorom se določi kolikšen del sredstev bodo delavci združili v okviru stanovanjske skupnosti v Odnosu na sredstva, ki jih bodo samostojno razdeljevali v organizaciji združenega dela.
80.	člen
Delovni * ljudje v občini v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti zlasti skrbijo za stanovanjske potrebe občanov in družin, ki so potrebni posebne družbene pomoči, za njih namensko gradijo stanovanja in jim delno nadomeščajo stanarine.
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sodelujejo pri usmerjanju gospodarjenja s -stanovanji neposredno v organih krajevne skupnosti oziroma po delegatih v interesni skupnosti.
81.	člen
Najvišji samoupravni organ v samoupravni sta-novahiski skupnosti samostojno razpravlja in odloča o vseh vprašanjih s področja stanovanjskega gospodarstva. V reševanje vprašanj mora interesna skupnost vključevati vse zainteresirane občane, tako v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih oziroma hišnih svetih.
Občinska skupščina) skupno in enakopravno s skupščino stanovanjske skupnosti obravnava in sprejema sklepe o: ■
—	programiranju razvoja stanovanjskega gospodarstva ;
—	sprejema predpise s področja vzdrževanja in uporabe stanovanj, kolikor je to z zakonom določeno;
, — sprejema sklepe o višini stanarin, kolikor je to z zakonom določeno;
—	sklepa o drugih vprašanjih s tega področja, oziroma o vprašnjih, za katere jo pbpblasti zakon.
h)	Varstvo človekovega okolje
82.	člen >
Delavci in občani v organizacijah združenega dela oziroma v krajevnih skupnostih se organizirajo oziroma skrbijo za varstvo človekovega okolja. V ta namen se lahko zaradi skupnega reševanja vprašanj s tega področja s samoupravnim sporazumom povezujejo ter skupno rešujejo vprašanja varstva okolja. V ta namen tudi združujejo sredstva ter skrbijo za Smotrno izrabo prostora.
Do ustrezne organiziranosti na tem področju skrbi občinska skupščina za reševanje tistih vprašanj s tega področja, ki se ne morejo rešiti v organizacijah združenega dela ob obstoječi zakonodaji ter v krajevnih skupnostih.
i)	Varstvo kmetijskih zemljišč
.83. člen
Kmetijska zemljišča kot pomembna in nenadomestljiva dobrina predstavljajo pomemben element pri zagotavljanju rasti kmetijske proizvodnje ter pri-čuvanju naravnega okolja. Da bi ta kmetijska zemljišča čimbolje ohranili ter preprečili njihovo drobitev, s tem pa zmanjšanje ekonomičnosti pridelovanja, se kmetje, delovni ljudje v kmetijskih delovnih organizacijah in občani v krajevnih skupnostih združujejo v samoupravno zemljiško skupnost. V okviru te skupnosti zagotavljajo.'
—	čimboljše izkoriščanje vseh kmetijskih zemljišč;
—	izkoriščanje tistih zemljišč, kjer lastniki niso zmožni obdelovati zemljišč.;
—	preprečujejo drobljenje zemljišč ter spodbujajo arondacije in komasacije;
—	pospešujejo sodelovanje kmetijskih proizvajalcev s temeljno organizacijo združenega dela — obrat za kooperacijo ter gozdnim obratom;
—	skrbijo za usposabljanje doslej nekoristnih kmetijskih površin.
Osnovna skrb zemljiške skupnosti je izdelava prostorskega načrta, ki konkretizira naloge in cilje te skupnosti.
84.	člen
Skupščina zemljiške skupnosti odloča o vseh vprašanjih s področja kmetijske zemljiške politike, vključuje v razpravljanje kmete, občane v krajevnih skupnostih ter delavce v kmetijskih organizacijah, občinska skupščina pa skupno in enakopravno s skupščino te interesne skupnosti odloča o:
—	sprejemanju prostorskega načrta;
—	politiki razvoja kmetijstva, zasebnega in družbenega;
—	o drugih pomembnih vprašanjih oziroma o vprašanjih, za katera je po zakonu zadolžena.
85.	člen
Veterinarska služba organizira v veterinarski postaji in organizaciji združenega dela kmetijski kombinat, opravlja poleg preventivnega in kurativnega zdravljenja tudi dejavnosti za preprečevanje širjenja kužnih bolezni, kontrolo ustreznosti živil ter druge dejavnosti, ki, so širšega pomena za varnost In zdravje
ljudi. Zaradi takšne dejavnosti in javnega značaja dela veterinarske službe pristojni zbor občinske skupščine spremlja delo te službe ter sprejema predpise v okviru zakonov.
86.	člen
Delovni ljudje in občani se lahko tudi na vseh drugih področjih, kjer se pokaže potreba samoupravno povezujejo, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, združujejo sredstva in skupno rešujejo vse tiste zadćve, ki jih ne morejo ustrezno rešiti v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah.
Samoupravno povezovanje ni omejeno v okviru občine, ampak se lahko delovni ljudje povezujejo tudi z delovnimi ljudmi sosednih občin oziroma republike.
8.	Krajevne skupnosti
87.	člen
Delovni ljudje in občani v naselju ali več povezanih naselij imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje določenih skupnih interesov, potreb in nalog samoupravno organizirajo v krajevno skupnost.
Da bi občani lahko te svoje interese, potrebe in naloge uresničevali, se s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi krajevnimi skupnostmi, organi skupščine in drugimi. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenih organizacijah in društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo po svojih delegatih pri reševanju vprašanj skupnega pomena v občini.
88.	člen
Statuti krajevnih skupnosti morajo opredeliti, katera vprašanja rešujejo delovni ljudje v krajevni skupnosti, in sicer:
—	solidarno zadovoljevanje skupnih potreb na področjih medsebojnih odnosov v naselju;
—	urejanje naselij in drugega prostora;
—	obravnava vprašanja s področja otroškega varstva, socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture, komunalnih in drugih dejavnosti, varstva interesov potrošnikov;
—	organiziranje ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Vsa ta vprašanja rešujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno in dokončno, tista vprašanja, ki niso rešljiva v krajevni skupnosti, pa po svojih delegatih v interesnih skupnostih ter zboru krajevnih skupnosti v občinski skupščini.
89.	člen
Delovni ljudje in občani ustanovijo krajevno skupnost potem, ko so se o tem dogovorili na javni razpravi v okviru SZDL.
Krajevna skupnost je ustanovljena, če se za ustanovitev izjavi več kot polovica delovnih ljudi in občanov, ki imajo volilno pravico in ki stalno prebivajo na območju, za katerega se krajevna skupnost ustanavlja. Te določbe veljajo tudi za združitev krajevne skupnosti oziroma spremembo območja krajevne skupnosti.
90.	člen
Za zadovoljevanje določenih skupnih potreb delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samo-
upravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom, združujejo svoja sredstva (samoprispevek):
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij z območja krajevne skupnosti ali temeljnih organizacij, kjer delajo delavci z območja določene krajevne skupnosti;
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov samoupravnih interesenih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresni-. če vanj e programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi v krajevni skupnosti;
—	s prostovoljnim združevanjem sredstev družbenopolitičnih in družbenih organizacij, društev in drugih v krajevni skupnosti;
—	z delom odstopljenih davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na območju krajevne skupnosti;
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine in drugimi sredstvi.
91.	člen
Za zadovoljevanje določenih skupnih potreb občanov v krajevnih skupnostih lahko odstopa občina del . davka od kmetijstva, taks in podobno, zbranega na območju posamezne, krajevne skupnosti. Obseg sredstev se določi z odlokom.
92.	člen
Da bk delovni ljudje v krajevnih skupnostih pod enakimi pogoji uresničevali in zagotavljali svoje skupne potrebe, interese in naloge, prispeva 'občina dopolnilna sredstva iz občinskega proračuna.
Način in merila za dodeljevanje teh sredstev krajevnim skupnostim določa odlok.
93.	člen
Vzdrževanje objektov ali zadovoljevanje določenih skupnih potreb občanov, ki so v pristojnosti občine (matični urad ipd.) se lahko prepusti krajevni skupnosti s tem, da se sklene ustrezna pogodba, ki med drugim določa tudi način financiranja teh dejavnosti.
94: člen
Zaradi združevanja sredstev temeljnih organizacij združenega dela v občini ali izven nje za potrebe krajevnih skupnosti, lahko le-te pooblastijo zbor krajevnih skupnosti, da se na osnovi njihovih konkretnih programov dogovarja z organizacijami združenega dela o združevanju sredstev za realizacijo teh programov.	*
95.	člen
Krajevne skupnosti se zaradi skupnega zadovoljevanja potreb lahko povezujejo z drugimi krajevnimi skupnostmi v občini ali drugi občini.
9.	Oblike družbenega samoupravljanja
96.	člen
Delovni ljudje in občani v občini' rešujejo In sodelujejo pri reševanju družbenih in drugih zadev ter opravljajo funkcijo ■ družbenega samoupravljanja na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, zborih občanov, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah, z referendumom, javno razpravo, anketo ter po delegatih v organih samo-
upravljanja na vseh nivojih, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem.
a)	Zbori delovnih ljudi in občanov
97.	člen
Zbori delovnih ljudi in občanov se sestajajo v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela ali njihovih delih.
Zbor delovnih ljudi oziroma občanov sklicujejo delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela ter sveti krajevnih skupnosti na zahtevo osnovne organizacije sindikata, krajevne organizacije SZDL, delegacije, skupine občanov oziroma delavcev, družbenih organizacij, društev, občinske skupščine, skupščin interesnih skupnosti ali na svojo pobudo.
98.	člen
Zbori delovnih ljudi oziroma občanov se sklicujejo po potrebi v okviru določb statutov krajevnih skupnosti, interesnih skupnosti oziroma statutov temeljnih organizacij, najmanj pa dvakrat letno.
Sklicatelj zbora mora razglasiti sklic zbora najkasneje pet dni pred njegovim začetkom. Razglas mora vsebovati predlog dnevnega reda, čas in kraj zbora ter kdo in na čigavo zahtevo sklicuje zbor. Razglas se objavi na krajevno običajen način,
99.	člen
Zbor delovnih ljudi vodi delovno predsedstvo, ki mora zagotoviti, da so v zapisniku navedeni vsi sklepi zbora, po potrebi pa tudi ločena mnenja. Kolikor ni drugače določeno s statutom se sklepi sprejemajo javno z večino glasov navzočih. Zbor je sklepčen, če je na zboru najmanj ena desetina upravičencev,- za katere se sklicuje zbor, oziroma najmanj polovica zaposlenih v organizaciji, za katero se sklicuje zbor.
Zbor delovnih ljudi in občanov se lahko pol ure po predvidenem začetku izvede ob nižji udeležbi, vendar v takšnem primeru ne more sprejemati sklepov, ampak samo priporočila.
Predstavniki občinske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih organizacij se morajo udeležiti zbora in na njem poročati,, kadar so na dnevnem redu vprašnja s področja njihove dejavnosti.
100.	člen ■
O sklepih in predlogih zborov delovnih ljudi oziroma občanov, ki se nanašajo na njihovo delovanje, morajo obvezno razpravljati prizadeti organi in organizacije. O svojih sklepih in stališčih sprejetih v zvezi s sklepi zbora morajo zbor obvestiti v roku 30 dni.
Stališča sprejeta na zborih delovnih ljudi se posredujejo prizadetim organom v obliki zapisnika in sklepov oziroma jih posredujejo (delegati v zborih skupščine.
101.	člen
Delovni ljudje in občani morajo na zborih obravnavati:
—	vsa vprašanja, ki so jih po statutu TOZD oziroma krajevne skupnosti dolžni obravnavati na zboru;
—	vprašanja združevanja sredstev in programiranja dejavnosti interesni^ skupnosti, ki jih le-te na podlagi svojih statutov dajo v javno razpravo podpisnikom;
—	proračun in zaključni račun občine;
—	druga pomembna vprašanja, ki jih dajo v javno razpravo samoupravni organi, občinska skupščina ali organizacije;
—	opravljajo kontrolo nad delom občinske skupščine ter organov in nosilcev javnih funkcij ter organizacij združenega dela, zlasti, če gre za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena;
—	volijo in odpokličejo delegacijo krajevne skupnosti oziroma temeljne organizacije ter organe v svojih organizacijah in skupnostih.
b)	Referendum
102.	člen
V okviru zakona o referendumu razpisujejo’ referendum v krajevnih skupnostih na. podlagi sklepa zbora občanov sveti’ krajevnih skupnosti, za odločitve v okviru dveh ali več krajevnih skupnosti pa zbor krajevnih skupnosti.
Občinska skupščina lahko sklene, da se predlog odloka ali drugega vprašanja, iz njene pristojnosti predloži delovnim ljudem v odločitev z referendumom, in* sicer preden ga sprejme ali pa potem, ko je že o njem odločila;
c)	Javna razprava
103.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo ter po končani javni razpravi obvesti javnost o stališčih, ki jih je sprejela in o razlogih za nje.
Na pobudo krajevnih organizacij in občinske organizacije SZDL se izvede javna razprava tudi ob sprejemanju republiških in đi'ugih predpisov in zakonov, lahko pa tudi za druga vprašanja, ki so pomembna za življenje in delo občanov.
104.	člen-
Delovni ljudje in občani morajo javno razpravljati pred sprejetjem v pristojnih organih o statutu občine, prostorskem planu, družbenih dogovorih in drugih pomembnih zadevah.
Z. razliko od zbora delovnih ljudi organizira javno razpravo SZDL oziroma sindikat, in sicer na različnih nivojih in sredinah (celotni krajevni skupnosti, naseljih, v okviru hišnih svetov, temeljnih organizacijah, obratih itd.).
'	105. člen
Anketo kot obliko ugotavljanja javnega mnenja pred pomembnimi odločitvami lahko razpišejo temeljne samoupravne skupnosti. Pri tem morajo-upoštevati naslednje:
—	pojasniti namen ankete in poudariti njeno prostovoljnost;
—	podvzeti vse ukrepe, da se anketiranim ne po-• vzročijo nobene neugodnosti v zvezi z njihovim stališčem;
—	takoj, ko je mogoče, objaviti rezultate ankete.
10.	Temelji skupščinskega sistema
106.	člen
Delovni ljudje v temeljnih organizacijah in skupnostih, obratih ter družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti.
107.	člen
Delegacije oblikujejo:
—	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela;
—	delovni ljudje, ki delajo v kmetijski dejavnosti (kmetje), v okviru temeljne organizacije združenega dela — obrat za kooperacijo;
—	lastniki gozdov v okviru gozdnega obrata;
' — delavci zaposleni v organizacijah, ki nimajo statusa temeljne organizacije (obrati) ter imajo 30 in več zaposlenih;
—	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev;
—	delovni ljudje v krajevnih skupnostih;
—	obrtniki z delavci, ki delajo v obrti, samostojna dejavnost ipd.
V	temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih z manj kot 30 zaposlenimi, opravljajo funkcijo delegacije vsi zaposleni.
108.	člen
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa na ravni občine, določena z njihovimi statuti oziroma drugimi sklepi.
109.	člen
Delovne' skupnosti, ki nimajo samostojnega mandata v zboru združenega dela, pošiljajo skupino delegatov v konferenco delegacij, ki se formira v okviru določenega števila delovnih skupnosti za pošiljanje enega delegata v zbor združenega dela.
Te temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti s posebnim dogovorom opredelijo način združevanja delegatov v konferenco delegacij, način in postopek sklicevanja konference delegatov ter način in postopek pošiljanja skupnega delegata na zasedanje zbora združenega dela, Ce te delovne skupnosti takšnega dogovora ne sprejmejo, lahko Občinska skupščina s posebnim odlokom opredeli to povezovanje delegacij.
110.	člen
Vsaka delegacija ali več delegacij povezanih v konferenco delegacij pošiljajo na zasedanje ustreznega zbora občinske skupščine toliko delegatov, kot imajo na podlagi odloka delegatskih mest. Delegacija ali konferenca delegacij lahko določi izmed članov delegacije stalne delegate za posamezna področja, ki jih obravnava občinska skupščina, lahko pa te delegate določi pred vsakim zasedanjem skupščine.
Člani delegacij, ki sprejmejo profesionalno delo v skupščini, se ne računajo v okvir števila mandatov, ki jih ima ta delegacija v posameznem zboru.
111.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti in krajevne skupnosti so dolžne zagotoviti takšno strukturo delegacij, ki bo odražala dejanski sestav zaposlenih oziroma prebivajočih v krajevnih skupnostih.
Delegacije so dolžne enakomerno vključevati v skupščinsko delo vse člane delegacije.
112.	člen
Izhajajoč iz interesov in smernic temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ima delegat pri opravljanju svoje funkcije zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
—	v okviru svoje delegacije oziroma skupno S samoupravnim organom ali zborom delovnih ljudi usklajuje stališča zaradi prenašanja teh stališč v skupščino;
—	dalegat v okviru pooblastil delegacije oziroma delovnega kolektiva ali krajevne skupnosti usklajuje
stališča z delegati drugih samoupravnih skupnosti in organizacij;
—	po sprejemu' sklepa v skupščini je delegat dolžan poročati delegaciji in prek delegacije samoupravnim organom ter zboru delovnih ljudi o sklepih, ki so bili na podlagi njihovih stališč sprejeti;
—	delegat ima pravico v skupščini v imenu -temeljne samoupravne skupnosti oziroma organizacije, ki jo zastopa, predlagati sklepe, odloke in priporočila.
Za delegata velja delovna imuniteta, kar pomeni, da ne more zaradi svojega dela oziroma stališč, ki jih je izrazil v skupščini, odgovarjati organom skupščine.
113.	člen
Organi skupščine, ki so zadolženi za posredovanje gradiva delegacijam, so dolžni posredovati to gradivo najmanj 14 dni pred sklicem posameznega zbora. V primeru, da v tem času ni možno posredovati vsega gradiva, morajo v vabilu navesti, kdaj bo posredovano oziroma katero gradivo bo posredovano. Takšno dodatno gradivo mora delegacija sprejeti najkasneje sedem dni pred zasedanjem skupščine.
114.	člen
Delegacija temeljne samoupravne skupnosti lahko opravlja tudi druge zadeve v odnoših z drugimi samoupravnimi organi, organizacijami in skupnostmi, za katere, jo temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost pooblasti s svojim aktom.
115.	člen
1 Delegacija ima v okviru zadev, v katerih njen delegat odloča v skupščini tudi pravico:
—	povabiti na svojo sejo poslovodni individualni ali kolegijski organ svoje samoupravne organizacije oziroma skupnosti ter zahtevati od njega poročilo, mnenje ali stališče v kaki zadevi;
—	dati pobudo ali. predlog, da se skliče skupna seja z delavskim svetom, svetom krajevne skupnosti, oziroma da se skliče zbor delovnih ljudi.
116.	člen
•Delegacija . je dolžna obveščati temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnost o svojem delu in o delu delegatov v skupščini in je za svoje delo odgovorna tej organizaciji oziroma, skupnosti. Organizacija. SZDL oziroma organizacija sindikata je dolžna prispevati k ustvarjanju pogojev za odgovorno delo delegacij.
117.	. člen
, Delegacija sodeluje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi sporazumnega oblikovanja skupnih rešitev o vprašanjih iz pristojnosti občine in sporazumnega reševanja drugih vprašanj, ki so v skupnem interesu. Zaradi vsestranskega spoznavanja interesov Svoje samoupravne organizacije oziroma skupnosti tej širših družbenih interesov sodeluje delegacija pri svojem delu z družbenopolitičnimi organizacijami in uporablja rezultate strokovnega in znanstvenega dela.
118.	člen
Delegat ima pravico zahtevati na zasedanju zbora pojasnilo od predstojnikov upravnega organa oziroma članov izvršnega sveta, ti pa morajo dati delegatu zahtevano pojasnilo. Prav tako ima delegat pravico zahtevati podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini in samoupravni skupnosti.
Člani delegacij in delegacije so lahko odpoklicani v skladu z zakonom. Člani delegacije ali delegacija imajo pravico dati ostavko.
IH. OBČINSKA SKUPŠČINA
119.	člen
Občinska skupščina je organ družbenega samoupravljanja in naj višji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti občine določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj; obravnava vprašanja, Iti imajo skupen pomen za organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter interesne skupnosti in usklajuje njihove odnose in interese ter odloča o drugih vprašanjih, ki so določena v tem statutu.
i	120. člen
V občinski skupščini se oblikuje:
—	zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih;
—	zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih;
—	družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
121.	člen
Zbor združenega dela šteje 29 delegatov in sicer:
—	s področja gospodarstva	18 delegatov
—	s področja vzgoje in izobraževanja 3. delegate
—	s področja zdravstva in socialnega
varstva	1	delegat.
—	s'področja	upravnih organov	1	delegat
—	s področja	obrti	1	delegat
—	s področja	kmetijstva	4	delegate
—	s področja	gozdarstva	1	delegat
Občinska skupščina na podlagi števila zaposlenih
in drugih kriterijev ob volitvah z odlokom določi število mandatov za posamezne organizacije.
122.	člen
Zbor krajevnih skupnosti šteje 21 delegatov. Sestavljen je po. naslednjem kriteriju:
—	krajevna skupnost z manj kot 1000 prebivalci —
1	delegat,	-	.
—	krajevna skupnost s 1000 do 2000 prebivalci —
2	delegata,
—	krajevna skupnost z nad 2000 prebivalci — 3
delegate.	■ >
Ob'inska skupščina na podlagi teh kriterijev ob volitvah z odlokom določi število mandatov posameznim krajevnim , skupnostim.
123.	čjeri
Družbenopolitični zbor šteje 25 delegatov. Na podlagi dogovora, ki ga sklenejo družbenopolitične organizacije v okviru SZDL. le določi struktura, sestav in volilni postopek pri sestavi tega zbora.
O izvolitvi delegatov 'družbenopolitičnega zbora občinske skupščine glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno na podlagi liste kandidatov, ki jo je sprejela občinska konferenca SZDL (kandidacijska).
124.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	odločajo o spremembi statuta občine;
—	sprejemajo družbeni plan občine ter druge splošne akte, ki se nanašajo na usmerjanje in načrtovanje družbenoekonomskega razvoja občine;
—	sprejemajo občinski proračun in zaključni račun;
—	odločajo o oblikovanju in delu samoupravnih interesnih skupnosti v okviru tega statuta;
—	sprejemajo predpise, ki določajo finančne obveznosti delovnih ljudi in organizacij združenega dela za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb kadar tako določa zakpnjJ.
—	obravnavajo' in odločajo o vprašanjih ljudske obrambe v občini;
—	sprejemajo predpise s področja varnosti in družbene samozaščite;
—	določajo organizacijo občinskih upravnih organov in služb;
—	proglašajo častne občane';
—	podeljujejo nagrade »18. avgust« ter druge nagrade;.
—	podeljujejo domicil vojaškim enotam in organom NOV;
—	sprejemajo poslovnik občinske skupščine;
—	obravnavajo poročila občinskih upravnih in drugih organov;
—	volijo in razrešujejo predsednika ter podpredsednika skupščine;
—	volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta;
—	volijo in razrešujejo predsednike in člane stalnih komisij občinske skupščine;
—	imenujejo in razrešujejo predsednika in sodnike občinskega sodišča in občinske sodnike za prekrške;
—	imenujejo in razrešujejo tudi druge funkcionarje, kadar to določa zakon.
125.	čleh
» Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	odločata o temeljnih vprašanjih uresničevanja in varstva samoupravnih pravic in samoupravnih socialističnih družbenih'odnosov delovnih ljudi v zdru-ženem_ delu;
—	sprejemata ukrepe, ki jih občinski skupščini določa ustava glede družbenega varstva samoupravnih pravic in družben? lastnine;
—	opravljata družbeno nadzorstvo glede učinkovitosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi in politike delitve dohodka, uporabe SredsteVj kadrovske politike ter glede drugih vprašanj, ki so' splošnega pomena za družbeno skupnost;
—	odločata d pravicah borcev, predvojnih revolucionarjev ter žrtev fašističnega nasilja;
-u- izvršujeta zadeve, ki se tičejo izvolitev oziroma imenovanj poslovodnih organov v organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih.
126.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemata predpise s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjske politike.
gospodarjenja s prostorom, prostorskega planiranja in urbanizma ter varstva narave in človekovega okolja;
—	sprejemata predpise s področja investiranja, izgradnje objektov, kmetijstva, združevanja kmetov, gospodarjenja z gozdovi, gostinstva, turizma in blagovnega prometa, obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, prometa in zvez ter varstva živali in rastlin;
—	odločala o vprašanjih družbene kontrole cen proizvodov ih storitev;
—	odločata o vprašanjih s področja razlastitev.
127.	člen
Zbor združenega dela samostojno:
—	obravnava in spremlja uresničevanje razvojnih programov in družbenih planov; ,
—	sprejema predpise in druge splošne akte, ki se nanašajo na finančne obveznosti organizacij združenega dela za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, če tako določa zakon;
—	usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela;
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju;
—	spodbuja integracijska gibanja;
—	zavzema stališča in sprejema ukrepe za izvajanje sprejete ekonomske politike;
—	odloča o vprašanjih zdravstvenega varstva ter zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja;
—	obravnava in odloča o medsebojnih razmerjih v združenem delu iz pristojnosti občine;
—	opravlja zadeve, ki se nanašajo na splošne akte Organizacij združenega dela;
—	odloča o statusnih vprašanjih in vprašanjih, ki se nanašajo na organe upravljanja in izvršilne organe;
—	sprejema predpise in odloča o zadevah s področja elektrogospodarstva in vodnega 'gospodarstva;
—	daje organizacijam združenega dela ter samoupravnim interesnim in drugim skupnostim priporočila.
128.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
—	razpravlja o vprašanjih, ki zadevajo razvoj in organizacijo samouprave v krajevnih skupnostih;
—	določa merila za delitev dopolnilnih sredstev za financiranje krajevnih skupnosti iz proračuna občine;
—	odloča o uvedbi samoprispevka za -freč krajevnih skupnosti ali za območje občine;
—	odloča o sprejemu predpisov s področja izmere zemljišč in zemljiškega katastra;
—	odloča o imenovanju ulic;
—	odloča o ustanavljanju in organizaciji službe pravne pomoči;
—	odloča o organizaciji in delovanju poravnalnih svetov;
—	razpravlja in odloča o drugih vprašanjih, ki so pomembna za delo krajevnih skupnosti.
129.	člen
Pristojnosti občinske skupščine, da enakopravno s skupščinami interesnih skupnosti odloča o vprašanjih iz njihove pristojnosti, kot so navedene v tem statutu, se smiselno porazdelijo med zbore skupščine v okviru njihovih pristojnosti.
130.	člen
Družbenopolitični zbor ima pravico dajati ostalima zboroma občinske skupščine stališča o pomemb-
nejših vprašanjih, ki jih ta zbora obravnavata, pa o njih . družbenopolitični zbor ne soodloča.
131.	člen
Ce eden ali oba zbora sprejmeta besedilo odloka oziroma drugega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, sta dolžna neusklajeno vprašanje ponovno proučiti in o njem odločati. Ce tudi po ponovnem odločanju ne pride do uskladitve neusklajenega vprašanja, se postavi skupna komisija, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Ta komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda in se lahko da ponovno na dnevhi red po preteku 6 mesecev.
132.	člen
Vsak zbor,, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom^ če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen .za delovne ljudi na tem področju. Pristojni zbor mora pred odločitvijo razpravljati o predlogih tega zbora.
133.	člen
Pred odločitvijo mora dati občinska skupščina v javno razpravo tele akte:
družbeni plgn, programe razvoja, občinski proračun, predpise š področja prostorskega in urbanističnega načrtovanja, predpise, ki urejajo finančne obveznosti občanov in organizacij združenega dela za zadovoljevanje splošnih in skupnih družbenih potreb, predpise, ki urejajo stanovanjska in komunalna vprašanja in predpise s področja javnega reda in mira.
O predpisih s področja prostorskega in urbanističnega načrtovanja, za katere je z zakonom določeno, da morajo biti javno razgrnjeni, se javna razprava organizira v času 'razgrnitve.
Po končani javni razpravi mora občinska skupščina obvestiti javnost o predlogih, ki so bili oblikovani v javni razpravi ter o opredelitvi do teh stališč in predlogov.
134.	člen
Odlok ali drug splošen akt lahko predlaga vsak delegat oziroma skupina delegatov, izvršni svet ali skupščina samoupravne interesne skupnosti.
Zahtevo za izdajo odloka lahko podajo tudi samoupravne organizacije, skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva in občani.
135.	člen
Vsak zbor občinske skupščine praviloma veljavno sklepa z večino glasov navzočih delegatov na seji. Kadar občinska skupščina sprejema akte, za katere je po tem statutu določena obvezna javna razprava, veljavno sklepa z večino glasov vseh delegatov pristojnega zbora.
136.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok ali drug akt obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupni seji. Ce sklepajo na skupni seji, glasuje vsak zbor posebej.
Kadar dva oziroma trije zbori zasedajo skupno, je za odločanje potrebna večina delegatov vsakega
zbora. Glasovanje je javno, zbor* pa lahko v skladu s poslovnikom sklene, da se glasuje tajno.
137.	člen
Odlok oziroma drug akt, ki ga sprejema enakopravno več zborov, je sprejet, če ga zbori sprejmejo v enakem besedilu.
Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi, kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno soodloča s pristojnim zborom.
138.	člen
Občinska skupščina ureja s predpisi vprašanja na tistih področjih, ki jih po ustavi delovni ljudje v občini urejajo samostojno ter posamezna vprašanja, za katera zakon občino posebej pooblasti.
Občinski predpisi in splošni akti občinskih organov se objavljajo v republiškem uradnem listu.
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, vsak zbor pa lahko ima tudi svoj poslovnik.
Predsednik skupščine in predsedniki zborov
139.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in podpredsednika, ki ga izvoli izmed delegatov zborov občinske skupščine.
Predsednik občinske skupščine:'
—	predstavlja občinsko skupščino;
—	sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov in skupne seje dveh zborov'občinske skupščine;
—	skrbi, da se dela po poslovniku skupščine ter skupaj s predsedniki zborov razlaga določbe poslovnika skupščine in zborov glede pristojnosti skupščine:
—	skupaj s predsedniki zborov sprejema stališča do drugih, s poslovnikom določenih vprašanj, ki so skupnega pomena za delo zborov;
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane' s poslovnikom skupščine, s tem statutom ali na podlagi zakonitih predpisov.
Predsednika in podpredsednika skupščine izvolijo na predlog občinske konference SZDL vsi zbori skupščine na svoji prvi seji.
140.	člen
Vsak zbor izvoli izmed svojih članov predsednika zbora na predlog, ki ga ppda občinska konferenca, SZDL in po postopku kot ga predvideva poslovnik občinske skupščine.
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, podpisuje akte zbora, skrbi, da se dela po poslovniku občinske skupščine in opravlja druge zadeve, ki so mu dane v pristojnost s poslovnikom
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo, če to zahteva predsednik občinske skupščine, izvršni svet ali najmanj 1/5 delegatov zbora. Če predsednik zbora-ne skliče seje, jo lahko skliče 1/5 delegatov ali predsednik občinske skupščine.*
V odsotnosti nadomešča predsednika zbora njegov namestnik.	.
141.	člen
Občinska skupščirfa ima Sekretarja, ki pomaga funkcionarjem občinske skupščine pri pripravljanju sej in skrbi za to, da je gradivo za seje pravočasno pripravljeno. Sekretar občinske skupščine .opravlja tudi druge zadeve, ki mu jih naloži občinska skupščina oziroma njen predsednik.
Stalna in občasna telesa občinske skupščine
142.	člen
Za spremljanje in proučevanje posameznih vprašanj, za pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev s svojega delovnega področja ima občinska skupščina stalne in začasne komisije oziroma druga telesa.
Občinska skupščina ima naslednje stalne komisije:
—	komisijo za družbenoekonomska vprašanja;
—	komisijo za vloge in pritožbe;
—	komisijo za odlikovanja in nagrade;
—	komisijo za kadrovske zadeve ter volitve in imenovanja; ■
—	komisijo za verska vprašanja;
—	komisijo za ugotavljanje izvora premoženja;
—	komisijo za normativne akte;
—	svet za preventivo v prometu.
Vsak zbor ima svojo stalno komisijo za verifikacijo pooblastil delegatov in imunitetna vprašanja.
143.	člen
Komisija za družbenoekonomska vprašanja spremlja ekonomski razvoj in odnose v občini ter daje pobude za hitrejši gospodarski razvoj, hkrati pa spremlja in ugotavlja zakonitost poslovanja o organizacijah Združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih v okviru pristojnosti občine.
Komisija za vloge in pritožbe obravnava vloge in pritožbe ter predloge," ki jih občani pošljejo občinski skupščini.
Komisija za odlikovanja in nagrade obravnava vprašanja v. zvezi s podelitvijo odlikovanj in nagrad, ki se podeljujejo delovnim ljudem in občanom ter daje skupščini in drugim organom, ki odločajo o podelitvi, ustrezne predloge.
Komisija za kadrovske zadeve ter volitve in imenovanja obravnava vsa vprašanja v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami iz pristojnosti občinske skupščine. Pri tem sodeluje z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami, ki so zainteresirane za reševanje posameznih kadrovskih vprašanj.
Komisija za verska vprašanja obravnava vprašanja odnosov verskih skupnosti do družbene skupnosti.
Komisija za ugotavljanje izvora premoženja v skladu z zakonom ugotavlja zakonitost pri pridobivanju premoženja.
Komisija za < normativne akte obravnava samoupravne akte temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih in interesnih skupnosti ter ugotavlja njihovo skladnost z ustavo, zakoni ter sprejetimi družbenimi dogovori. Pri svojem delu se povezuje s samoupravnim pravobranilcem v občini.
Preventiva in vzgoja v cestnem prometu je del sistema družbene samozaščite in zahteva usklajeno delovanje vseh odgovornih dejavnikov. Za obravnavanje in proučevanje cestnoprometne problematike na področju varnosti cestnega prometa, za vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu, za usmerjanje in usklajevanje preventivne dejavnosti organov in organizacij, predlaganje ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, se ustanovi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kot posebna stalna komisija.
Mandatno-imunitetne komisije zborov obravnavajo vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami delegatov,, s prenehanjem delegatskega mandata ter verifikacijo pooblastil novoizvoljenih delegatov in delega-
cij. Ta komisija obravnava tudi udeležbo delegatov na sejah zborov ter o tem daje mnenje posameznim zborom.
Predsedniki in člani komisij se izvolijo izmed članov delegacij, ki delegirajo v skupščino, člani pa so lahko izvoljeni tudi izmed drugih občanov, in sicer na predlog družbenopolitičnih organizacij, društev in interesnih skupnosti.
Skupščina lahko ustanovi tudi druge stalne ali občasne komisije. Vse komisije obravnavajo vprašanja s svojega področja ter dajejo predloge in mnenja pristojnim zborom skupščine.
Podrobnejša določila o delu komisij so določena v poslovniku skupščine.
Izvršni svet
144.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine.
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za uresničevanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov.
145.	člen
Izvršni svet:
:— skrbi za uresničevanje politike in izvrševanje odlokov, družbenega plana občine in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	izdaja predpise, navodila in tolmačenja za - izvrševanje občinskih odlokov in drugih splošnih aktov;
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine;
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji;
—	predlaga družbeni plan občine;
—	predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna;
—	izvršuje občinski proračun;
—	predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih organov;
—	daje občinski skupščini predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij;
—	določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov;
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike ih izvrševanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov;
—	nadzoruje delo občinskih upravnih organov in odpravlja predpise teh organov, ki so v nasprotju z odlokom občinske skupščine ali predpisom, ki ga je sam izdal za izvrševanje odloka;
—	sprejema poslovnik o svojem delu;
—	opravlja druge zadeve, določene s. tem statutom.
146.	člen
Izvršni svet šteje 11 članov in ga sestavljajo predsednik ter deset članov.
Predsednika izvršnega sveta izvolijo zbori občinske skupščine na predlog občinske -konference SZDL, podpredsednika ali namestnika in člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika sveta na podlagi mnenja SZDL.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta' imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov sveta predstojnike občinskih
upravnih organov, ki bodo vodili posamezne občinske upravne organe.
Predsedniku in članom izvršnega sveta, ki so izvoljeni iz vrst delegatov zborov občinske skupščine, preneha mandat v zboru oziroma delegaciji.
147.	člen
Če izvršni svet sklene, da ne bo mogel zagotoviti izvajanje določene politike ali izvrševanje predlaganega predpisa ali drugega splošnega akta občinske skupščine ali da ne more prevzeti odgovornosti za izvrševanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predpis ali drug Splošni akt, ki ga on predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. '
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali mu zbori občinske skupščine izglasujejo nezaupnico oziroma mu preneha funkcija, ostane v svoji funkciji do izvolitve -novega izvršnega sveta.
Odstop ali razrešitev predsednika izvršnega sveta ima za posledico razrešitev sveta kot celote.
148.	člen
Predsednik izvršnega sveta skličuje seje na lastne pobudo ali na zahtevo predsednika občinske skupščine ali najmanj treh članov izvršnega sveta.
Predsednik izvršnega sveta podpisuje predpise in druge akte. ki jih sprejema izvršni svet. predseduje sejam izvršnega sveta, predstavlja izvršni svet, skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta, skrbi da izvršni svet dela po poslovniku ter skrbi za sodelovanje izvršnega sveta z drugimi organi in organizacijami.
V odsotnosti nadomešča predsednika izvršnega sveta njegov namestnik.
149.	člen
Izvršni svet dela in odloča na sejah in sicer z večino glasov vseh članov sveta.
Vsak član izvršnega sveta lahko predlaga, da se obravnava posamezno^ vprašanje iz pristojnosti izvršnega sveta, daje pobudo za pripravljanje odlokov, drugih predpisov ih splošnih aktov, predlaga sprejem predpisa iz pristojnosti izvršnega sveta in določitev načelnih stališč ter smernic za delo občinskih upravnih organov.
Član izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališči sveta predstavlja izvršni svet v občinski skupščini.
150.	člen
Izvršni svet lahko ima za spremljanje in proučevanje posameznih vprašanj, za pripravljanje predlogov ter za odpravljanje drugih zadev s svojega delovnega področja, stalne ali občasne komisije; te komisije imenuje izvršni svet v skladu s svojim poslovnikom.
151.	člen
Izvršni svet odgovarja za svoje delo občinski skupščini, posameznemu zboru občinske skupščine pa v zadevah iz njegovega delovnega področja.
Pristojni zbor občinske skupščine lahko razveljavi ali odpravi predpis izvršnega sveta, ki je v nasprotju s tem statutom ali drugim predpisom oziroma splošnim aktom, ki ga je zbor sprejel.
Izvršni svet mora redno obveščati zbore občinske skupščine o svojem delu.
Občinski upravni organi
152.	člen
Občinski upravni organi izvajajo določeno politiko, izvršujejo zakone, predpise in splošne akte skup-
ščine, izvajajo smernice skupščine, spremljajo stanje na določenem področju, odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo ter pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve za zbore občinske skupščine in izvršni svet
Upravni organi so samostojni v okviru svojih zakonskih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo skupščini ter izvršnemu svetu v okviru njegovih pooblastil.
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti • ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o .vprašanjih, pri katerih imajo te organizacije in skupnosti interes ih zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
Upravni organi se lahko zaradi racionalizacije dela ter učinkovitejšega reševanja nalog iz svojega področja povezujejo z upravnimi organi sosednih občin ter skupno ustanavljajo strokovne orgahe, inšpekcije ipd.
153.	člen
Upravni organi sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike oziroma sklepov samoupravnih interesnih škupnosti ter sodelujejo pri vseh zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino.
154.	člen
Krajevne urade ustanavlja občinska skupščina zaradi učinkovitejšega uresničevanja pravic'in dolžnosti občanov.	.
Skupščina lahko sklene s krajevno skupnostjo pogodbo o tern, da bo tajnik krajevne skupnosti opravljal zadeve iz pristojnosti krajevnih uradov. V tem primeru lahko krajevna skupnost imenuje tajnika le v soglasju z občinsko upravo.
155.	člen
Upravne zadeve iz občinske pristojnosti opravljajo oddelki kot temeljni .upravni organi in drugi organi, službe ter organizacije:
Temeljni upravni organi so:
1.	oddelek za gospodarstvo in finance
2.	oddelek za splošne zadeve in družbene službe
3.	oddelek za notranje zadeve
4.	oddelek za narodno obrambo
5.	davčna uprava
Druge občinske upravne organe določi občinska skupščina s posebnim odlokom, s katerim določi tudi pddročje dela posameznih temeljnih in drugih upravnih organov ter kdo določa njihovo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest.
156 člen
Občinske upravne organe vodijo predstojniki.
Predstojnik občinskega upravnega organa organizira in vodi delo-organa ter je za njegovo delo in izvrševanje nalog' in zadev iz pristojnosti občinskega upravnega organa, ki ga vodi, osebno odgovoren.
Predstojniki občinskih upravnih organov morajo poročati o stanju na ustreznih upravnih področjih in o delu občinskih upravnih organov, ki jih vodijo, občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali izvršnega sveta morajo dajati obvestila in pojasnila
o vprašanjih s področja organov, ki jih vodijo. Na vprašanje delegatov na seji so dolžni dajati odgovore.
Predstojniki občinskih upravnih organov lahko izdajajo odredbe za izvrševanje predpisov.
157.	člen
Delo upravnih organov je javno, če ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot uradno skrivnost, oziroma da se ne smejo objaviti.
158.	člen
Delavci občinskih upravnih organov sestavljajo delovno skupnost.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave, zakona oziroma tega statuta.
Občinska' skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen in obseg nalog teh organov.
IV MEDOBČINSKO POVEZOVANJE
in sodelovanje s skupščino sr Slovenije
159.	člen
Delovni ljudje5 in občani v občini sodelujejo po načelih prostovoljncjsti in solidarnosti z delovnimi ljudmi in občani sosednijr. občin pri urejanju zadev skupnega interesa in pomena, V ta namen občina združuje sredstva s sosednimi občinami in skupaj z njimi ustanavlja skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje zadev skupnega pomena.
160.	člen
Za urejanje zadev skupnega pomena ustanovi občina skupaj s sosednimi občinami skupni medobčinski organ samoupravljanja (svet osmih občin). V ta skupni organ pošilja delegate občinska skupščina.
161.	člen
Občina Šentjur pri Celju se v okviru enotnega koncepta razvoja manj razvitih območij SR Slovenije povezuje v subregijsko območje Kozjanskega ter programsko razvojno sodeluje z občinami Šmarje pri Jelšah, Brežice, Krško, Sevnica in Laško.
V okviru tega sodelovanja se zavzema za enoten in pospešen razvoj Kozjanskega v okviru SR Slovenije. Takšen skupen interes zastopa občina Šentjur pri Celju pri oblikovanju bodočih predpisov in družbenih dogovorov.
162.	člen
Občinska skupščina, njeni organi, samoupravne' interesne skupnosti, občinski upravni in drugi organi sodelujejo z ustreznimi organi in organizacijami v republiki, izmenjujejo mnenja, ki so pomembna za občino in republiko ter posredujejo mnenja, predloge in stališča o osnutkih in predlogih aktov ter o drugih vprašanjih, ki jih obravnavajo republiški organi in organizacije.
163.	Člen
Skupščina občine izvoli za zbor združenega dela in zbor občin republiške skupščine skupino delegatov oziroma delegacijo.
Enotni zbor združenega dela občinske skupščine samostojno določi izmed članov vseh delegacij, ki de-
legirajo delegate v ta zbor, skupino desetih delegatov iz vseh področij združenega dela "oziroma dejavnosti, zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Vključevanje oziroma delegiranje teh delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije določa zakon oziroma dogovori med občinami, ki imajo skupni mandat v tem zboru.
164.	člen
Enotni zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine na skupni seji določijo izmed članov vseh delegacij, ki delegirajo delegate v te zbore skupino petih delegatov zaradi delegiranja delegata v zbor občin SR Slovenije.
165.	člen
Delegate oziroma člane družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije po določilih ^akona voli družbenopolitični zbor občine.
166.	člen
Skupine delegatov se določijo oziroma volijo za štiri leta. Pristojni zbori lahko zamenjajo ali odpokličejo skupine delegatov. Predlog za zamenjavo ali odpoklic lahko da najmanj 10 delegatov pristojnega zbora občinske skupščine.
167.	člen
Delegat občine na zasedanju v Skupščini SR Slovenije lahko zastopa mnenje, stališča in daje predloge v skladu s stališči skupščine občine, skupine delegatov ali ostalih članov delegacije, sprejetimi ob proučevanju vprašanj iz dnevnega reda ter mnenja in stališča, ki jih je že. sicer sprejela skupščina, skupina delegatov ali izvršni svet v svojih splošnih predpisih in drugih sklepih.
Delegat mora poročati skupščini o mnenjih, stališčih in predlogih, ki jih je na zasedanju v Skupščini SR Slovenije zastopal in sklepih, ki jih je zasedanje sprejelo.
168.	člen
Občinska skupščina se povezuje z občinami drugih republik v okviru pobratenja mest oziroma občin ter z njimi vsestransko sodeluje. Sklep o pobratenju sprejmejo vsi zbori na skupnem zasedanju.
Skupščina občine Šentjur pri Celju še posebno sodeluje s pobrateno občino Požega, s katero jb vežejo skupne žrtve ter bratska pomoč med narodnoosvobodilno vojno.
V. JAVNOST DELA
169.	člen
Delo vseh organov, organizacij združenega dela in drugih organizacij je javno in dostopno delovnim ljudem in občanom, družbenopolitičnim organizacijam, društvom in samoupravnim organom, razen vprašanj, ki so po zakonu uradna ali poslovna skrivnost.
Pravica občanov da so neposredno in redno obveščeni o delu vseh organov, se uresničuje:
—	z dolžnostjo delegatov temeljnih samoupravnih skupnosti, da poročajo o delu organov, kamor so bili poslani;
—	z objavljanjem aktov občinske skupščine v uradnem glasilu;
—	z objavljanjem vseh pomembnejših dogodkov in sklepov v glasilih, katerih soustanovitelj je občinska skupščina oziroma v drugih glasilih;
—	ž obveznostjo upravnih in drugih organov, da dajejo odgovore na vprašanja občanov;
—	z obveznostjo delovnih organizacij s področja dejavnosti posebnega družbenega interesa, da obveščajo delovne Ijtidi o svojem delu in to v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah oziroma skupščini občine.
VI. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
170.	člen
Občina ureja in organizira ljudsko obrambo na svojem območju; določa obrambni načrt občine; usmerja obrambne priprave prebivalstva, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij ter zagotavlja izvrševanje drugih nalog s področja ljudske obrambe, določenih z zakonom, ob napadu na državo pa organizira in vodi oborožene enote teritorialne obrambe oziroma splošni ljudski odpor.
Svoje pravice in dolžnosti s področja ljudske obrambe uresničuje občina v skladu z ustavo, zakonom in obrambnimi načrti SRS in SFRJ.
171.	člen
V občini se organizira v skladu s sistemom splošne ljudske obrambe in z načrti širših družbenopolitičnih skupnosti usposabljanje delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela. krajevnih in interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij za udeležbo v oboroženem boju in drugih oblikah splošnega ljudskega odpora.
172.	člen
Občina s proračunom zagotavlja sredstva in druge pogoje za tiste dejavnosti, ki so v pristojnosti občine. Poleg tega za financiranje ljudske obrambe iz pristojnosti občine sklepajo delovni ljudje v temeljni organizaciji združenega dela družbeni dogovor o združevanju sredstev za te namene. Občinska skupščina lahko z odlokom predpiše združevanje sredstev za pokrivanje najnujnejših izdatkov za organiziranje ljudske obrambe iz pristojnosti občine.
173.	člen
. Zaradi usklajevanja priprav za splošno ljudsko obrambo in za čimuspešnejše opravljanje določenih zadev na tem področju, ustanavlja skupščina očine svet za ljudsko obrambo.
Svet za ljudsko obrambo spremlja in usmerja obrambne priprave v okviru določene politike, predlaga skupščini občine izdajanja odlokov iz njene pristojnosti, skrbi za njihovo izvajanje kot tudi za izvajanje zakonov in drugih predpisov v zvezi s splošno ljudsko obrambo.
Svet za ljudsko obrambo usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, temeljnih" in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini.
174.	člen
Svet za ljudsko obrambo šteje 11 člariov.
Po položaju so člani sveta-
—	predsednik občinske skupščine — predsednik sveta,
—	predsednik izvršnega sveta,
—	sekretar občinskega komiteja ZKS,
—	sekretar občinske konference SZDL,
—	poveljnik partizanskih enot občine,
—	predstojnik občinskega upravnega organa za narodno obrambo,
—	komandir postaje milice.
Ostale člane sveta imenuje občinska skupščina na predlog družbenopolitičnega zbora.
Tajnika sveta imenuje svet izmed delavcev občinskega upravnega organa za narodno obrambo.
Mandat imenovanih članov sveta, traja 4 leta.
175.	člen
Občinska skupščina pri uresničevanju pravic in dolžnosti na področju splošne ljudske obrambe iz pristojnosti občine določa politiko obrambnih priprav, obravnava stanje obrambnih priprav na območju občine. V okviru tega je dolžnost občinske skupščine:
—	da določa načrte in sprejema program obrambnih priprav in druge listine, -pri čemer mora hkrati zagotavljati njihovo uresničevanje v praksi, materialne rezerve in druge potrebe za splošno ljudsko obrambo;
—	da usklajuje in usmerja obrambne priprave v temeljnih In drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih in interesnih skupnostih;
—	da odloča o oblikovanju štabov, enot in ustanov teritorialne obrambe ter o ustanavljanju štabov in enot civilne zaščite;
—	da določa ukrepe civilne zaščite in postopek za njihovo izvajanje, pri čemer hkrati zagotavlja graditev in vzdrževanje javnih zaklonišč;
—	da odloča o ustanovitvi službe opazovanja, obveščanja in alarmiranja v občini;
—	da spremlja, analizira in obravnava stanje na področju družbene samozaščite ter s tem v zvezi sprejema ukrepe in priporočila;
—	da opravlja tudi druge zadeve, ki imajo pomen za splošno ljudsko obrambo.
Temeljne in druge organizacije združenega dela imajo pravice in dolžnost organizirati splošno ljudsko obrambo in se aktivno udeležiti pri .splošnem ljudskem odporu v primeru napada na našo državo. V ta namen to svojo pravico opredelijo v statutih, opredelijo pravice in dolžnosti organov upravljanja, izvršilnih organov, odborov za ljudsko obrambo in štabov civilne zaščite. Temeljne in druge organizacije sprejemajo obrambne načrte, v katerih predvidijo glavne naloge, ukrepe in postopke pri obrambnih pripravah v primeru vojne ali vojne nevarnosti, predvidijo uporabo vseh razpoložljivih proizvodnih sredstev v vojnih razmerah ter zagotavljajo sredstva za financiranje lastnih obrambnih priprav in za izvajanje drugih zakonskih obveznosti na področju 'splošne ljudske obrambe.
Delovni ljudje v krajevnih skupnostih se organizirajo za izvajanje splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite, formirajo odbor za splošno ljudsko obrambo. v vojnem načrtu pa opredelijo vse oblike in možnosti odpora agresorju, predvsem pa:
—	usposabljanje prebivalstva za obrambo in zaščito;	j-
—	organiziranje in usposabljanje enot civilne zaščite;
—	evidentiranje materialnih in drugih zmogljivosti kraja krajevnih skupnosti;
—	organiziranje družbenopolitičnih organizacij in organov upravljanja v vojnih razmerah.
Temeljne organizacije in krajevne skupnosti se pri svojem delu povezujejo z oddelkom za narodno obrambo.
176.	člen
Civilna zaščita je sestavni del obrambnih dejavnosti za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v miru in vojni. Tvorijo jo enote in štabi za civilno zaščito, ki se po odloku občinske skupščine ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih ter organizacijah združenega dela, lahko pa se. ustanovijo tudi v naseljih, stanovanjskih hišah in drugih objektih.
Enote in štabi za civilno zaščito se usposabljajo v miru in varujejo ter rešujejo prebivalstvo in materialne dobrine pred vojnimi učinki in ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Ob hudih nesrečah štab za civilno zaščito odredi mobilizacijo enot civilne zaščite, občanov in materialnih sredstev, predsednik občinske skupščine pa lahko odredi tudi mobilizacijo partizanskih enot in služb teritorialne, obrambe za preprečevanje posledic hude nesreče in za reševanje prebivalstva in njihovega dela.
177.	člen
Občina sodeluje s sosednimi občinami pri izvajanju priprav, ki so skupnega pomena za splošni ljudski odpor in ukrepov za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin. V ta namen lahko z drugimi občinami združuje sredstva, ustanavlja skupne, organe, organizacije in službe.
178.	člen
Varstvo neodvisnosti države, varstvo ustavne ureditve, varstvo bratstva, enotnosti in enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, varstvo samoupravnih pravic človeka in občana v združenem delu in na drugih področjih ter drugih pravic in svoboščin človeka in občana, varstvo družbene lastnine in premoženja, zagotavljanje osebne in premoženjske varnosti občanov ter nadaljnega družbenega razvoja je kot družbena samozaščita pravica in dolžnost občanov, organizacij združenega dela, krajevnih in drugih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter društev.
179.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in dolžnosti s področja družbene samozaščite s tem, da določajo:
—	organizirane oblike zavarovanja družbene lastnine in 'drugih vrednot, ki jih upravljajo in s katerimi razpolagajo;
—	organizacijo delavske kontrole v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih za krepitev zakonitosti in samoupravnega reda;
—	organizirane oblike zavarovanja izpostavljenih delovriih mest,' kriterije za njihovo zasedbo ter odgovornost posameznikov glede na njihovo mesto v organizaciji in delitvi dela;
—	pravila varovanja državne, uradne in poslovne tajnosti;
—	pravila ravnanja v primerih odkritja družbeno nevarnih pojavov ali izrednih varnostnih situacijah;
—	ukrepe za preprečevanje uvoza ali širjenja sovražnih propagandnih sredstev, publikacij, tiska in filma;
—	pravila za vzdrževanje stikov s tujimi državljani ter informiranje občanov o teh stikih;'
—	sankcije za kršitev pravil in norm družbene samozaščite kot hujših kršitev delovne dolžnosti;
—	splošne in posebne oblike preventivnega izobraževanja, vzgojnega in drugega delovanja na področju družbene samozaščite, požarne varnosti, varnosti v cestnem prometu in na drugih področjih;
—	pravila o delovanju narodne zaščite v krajevnih in delovnih skupnostih.
Vprašnja iz prvega odstavka se konkretno opredelijo v statutih temeljnih organizacij, krajevnih , skupnostih, interesnih skupnostih ter š splošnimi akti občinske skupščine.
, 180. člen
V.občini se ustanovi koordinacijski odbor za vprašanja družbene samozaščite. Ta odbor usmerja aktiv-„nost delovnih ljudi na tem področju ter ga sestavljajo predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in njenih organov, krajevnih skupnosti ter organizacij združenega dela.
VII.	ORGANI VARSTVA SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE
Občinsko sodišče in samoupravna sodišča
181.	člen
Občinsko sodišče je samostojen organ, ki v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda izvršuje sodno funkcijo v mejah svoje, z ustavo in zakonom določene pristojnosti na območju občine.
Občinsko sodišče tudi spremlja in proučuje družbene odnose 'in pojave, ki jih opazi pri svojem- delu ter o tem obvešča občinsko skupščino. •
V sodnih senatih občinskega sodišča sodelujejo sodniki porotniki z območja občine, ki jih izvoli občinska skupščina.
Občinsko sodišče se na podlagi dogovora med občinami formira kot skupen organ za več občin in sicer v Celju.
182.	člen
Občinska skupščina je dolžna zagotoviti sredstva za funkcioniranje občinskega sodišča v Celju na pod,-' lagi dogovora oziroma obsega opravljenih storitev za območje občine Šentjur pri Celju.
183.	člen
Sodno funkcijo v občini opravljajo tudi samoupravna sodišča, ki se ustanavljajo na podlagi zakona kot sodišča združenega dela, arbitraže, poravnalni sveti in drugih oblikah.
Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih razmerij, ki so določeni z ustavo in zakonom, kot tudi spor,e. katere jim zaupajo delovni ljudje v organizacijah združene-* ga dela in krajevnih skupnosti, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo, To ne velja za tiste spore, za katere je z zakonom določeno, da jih rešujejo redna sodišča.
Občinsko javno tožilstvo
184.	člen
Občinsko javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva in ukrepa v smislu zakonov za varstvo interesov družbe in skupnosti.
Občinsko javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino o svojem delu ter daje pristojnim organom in organizacijam predloge za pre-
prečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja
185.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja v občini kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva in izvršuje druge ž zakonom določene pravice in dolžnosti pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, pred ustavnim sodiščem ali pred sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi, kakor tudi postopek, da se akti. sklepi in dejanja, s katerimi šo prizadete samoupravne pravice iz ustave in zakonov, razveljavijo ali. odpravijo.
^ Občinski sodnik za prekrške
186.	člen
Občinski sodnik za prekrške je samostojen organ občine, ki odloča o prekrških na prvi stopnji ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.
O vprašanjih, ki jih ugotovi pri svojem delu in o družbeno pomembnih pojavih poroča občinski skupščini.	’	,	.
Sodnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina V skladu z zakonom.
Postaja milice
187.	člen
Postaja milice je samostojen organ občine, ki neposredno opravlja zadeve s področja službe javne varnosti.
Postaja milice se pri izvajanju svojih nalog povezuje z organi krajevnih skupnosti ter delovnih skupnosti < po vprašanjih družbene samozaščite, ki so po ustavi ter statutih v pristojnosti teh organov oziroma skupnosti. '
Komandirja postaje milice imenuje in razrešuje v skladu z zakonom občinska skupščina, v soglasju z republiškim sekretariatom za notranje zadeve.
Komandir ijniiice je odgovoren za svoje delo'ter delo postaje milice občinski skupščini ter 'republiškemu sekretariatu za notranje zadeve. O delu postaje milice poroča občinski skupščini.
VIII.	SPREMEMBA STATUTA
188.	člen
Predlog, da . se začne postopek za spremembo statuta -lahko da vsak zbor občinske skupščine' ter izvršni svet, O predlogu, da se začne postopek-, za spremembo statuta, odločajo zbori občinske skupščine.
V primeru da se zbori ne zedinijo o tem vprašanju. se lahko da to vprašanje na dnevni red šele po preteku šestih mesecev.
189.	člen
’ Na' podlagi sprejetega predloga, da se začne postopek za spremembo statuta, izvolijo zbori. občinske skupščine komisijo za pripravo sprememb statuta. Komisija predlaga zboru osnutek sprememb statuta, zbori določijo osnutek sprememb statuta in ga dajo 'v javno razpravo. Po kon-'ani javni razpravi ga obravnava .in sprejme občinska skupščina.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
190: člen
Občinski predpisi izdani pred uveljavitvijo tega statuta, ostanejo v veljavi, dokler ne bodo usklajeni s tem statutom, vendar ne dalje kot do 30. junija 1974, če zakon drugače ne določa.
Tisti predpisi, ki so v nasprotju s' tem statutom oziroma ustavo, se morajo dati na dnevni red občinske skupščine takoj po sprejemu statuta!
191.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut občine Šentjur pri Celju‘(Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67, 4/69 in Uradni list SRS, št. 13/73).
192.	člen
Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-7/74-1
Šentjur pri Celju, dne 19. marca 1974.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 604.
Na podlagi 26. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 213. člena statuta, občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o načinu upravljanja s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za udeležence NOV
1.	člen
S tem odlokom se ureja način upravljanja s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega 'sklada za območje občine Vrhnika, zbranih na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence narodnoosvobodilne. vojne, ter določajo kriteriji in merila za nji- • hovo uporabo.
2.	člen .
Sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada za graditev stanovanj za udeležence narodnoosvobodilne, vojne so:
—	neporabljena sredstva, zbrana na podlagi za-, kona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence narodnoosvobodilne vojne (Uradni list SRS. Št. 27/68),
—	anuitete iz. posojil in obresti odobrenih iz sredstev tega prispevka,
—	sredstva amortizacije, ki se stekajo iz naslova najemnih stanovanj, zgrajenih iz teh sredstev,
—	sredstva, ki . jih prispevajo organizacije združenega dela, ter druge, samoupravne organizacije in skupnosti.
3.	člen
Sredstva iz drugega člena se lahko uporabljajo za:
—	kreditiranje, gradnje ali nakup najemnih stanovanj.
—	dodeljevanje posojil za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, ,
,— financiranje druge dejavnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV.
4.	člen
Pravico do reševanja stanovanjskih vprašanj iz sredstev, določenih v 2. členu tega odloka imajo udeleženci NOV, ki stalno prebivajo na območju občine Vrhnika, ki imajo šteto posebno dobo v dvojnem trajanju v letih 1941, 1942, 1943 in 1944, vdove in starši padlih in po vojni umrlih udeležencev NOV, otroci padlih in po vojni umrlih borcev NOV, če so za pridobitno delo nesposobni.
Določbe iz 1. odstavka tega člena ne veljajo za udeležence NOV, katerih stanovanjsko vprašanje. je bilo do uveljavitve tega odloka že rešeno z dodelitvijo ustreznega Stanovanja ali z ustreznim posojilom za graditev ali adaptacijo stanovanjske hiše, ne glede na to, kdo je sodeloval pri reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja. '	-
5.	člen
Za ugotovitev prednostnega vrstnega reda in do-. ločitev višine posojila je treba upoštevati:
—	čas udeležbe v revolucionarnem delu pred vojno in v NOV,
—	zdravstveno stanje in stopnja invalidnosti upravičenca,
—	stanovanjske in premoženjske razmere upravičenca in njegovih ožjih družinskih članov.
6.	člen
Upravičencem se daje namensko posojilo v naslednjih’ zneskih.
—	za dograditev ali nakup stanovanjske hiše do 120.000 din pod pogojem, da upravičenec izprazni v dogovorjenem roku stanovanje, ki ga zaseda,
—	za adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše do 80.000 din.
Odplačilna doba ne more biti daljša od 25 let, obrestna mera pa je 2 0/o.
. j	7. člen
S 'sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za udeležence NOV upravlja komisija za zadeve invalidov in borcev NOV občine Vrhnika.
Komisija je pri svojem delu samostojna in opravlja zlasti tele naloge:
—	odloča s sklepom o predlogih občinskega odbora ZZB NOV, ^	'
—	sestavlja prednostni vrstni red upravičencev za dodelitev stanovanj in posojil, upoštevajoč pogoje Jz 5. člena tega odloka,
—	sprejema letni program dela, za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. .
Delo komisije je javno.
8.	člen
Prosilci za stanovanja in posojila vlagajo prošnje prek krajevnih organizacij ZZB NOV na občinski odbor ZZB NOV, ki jih s svojim mnenjem posreduje komisiji za zadeve invalidov in borcev, NOV občine Vrhnika
Zoper sklep komisije ima prosilec pravico ugovora na skupščino solidarnostnega sklada občine Vrhnika, katere odločitev je dokončna.
. 9. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o merilih za uporabo finančnih sredstev, namenjenih za stanovanja udeležencev NOV (Uradni list SRS, št. 23/69, 46/70 in 13/72).
10. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 2/1-010-04/74
Vrhnika, dne 18. aprila 1974.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner, inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 605.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 125. in 144. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) ter po sklepu seje Zbora krajevnih skupnosti, Zbora združenega dela ter Družbenopolitičnega zbora z dne 29. aprila 1974
V	zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971 do 1976 (Uradni list SRS, št. 13/74) se je pri primerjavi z izvirnikom ugotovila napaka, zato na podlagi 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in tretjega odstavka 246. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije dajem
POPRAVEK
zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971 do 1976
V	4. členu se v zadnji vrsti drugega odstavka 3. c člena beseda »o« nadomesti z besedo »v«.
St. 402-137/74
Ljubljana, dne 16. maja 1974.
SKLEP
1.	Izvršni svet Skupščine občine Žalec sestavljajo predsednik, podpredsednik in enajst članov.
2.	V Izvršni svet se izvolijo:
Jan Jože, roj. 1937. leta, politolog, za predsednika Lesjak Stane. roj. 1938. leta, pravnik in dipl. politolog, za podpredsednika
Meglič Janez, roj. 1932. leta, politolog, za člana C er o vš ek Jože, roj. 1943. leta, dipl. ekonomist, za člana	'	*
Zabavnik Milan, roj. 1930. leta, višji upravni delavec, za člana
Prezelj Ciril, roj. 1928. Teta, pravnik, za člana J a grič Janez, roj, 1938. leta, dipl. ing. arhitekture. za člana
Gajšek Franc, roj. 1936. leta, inženir geodezije, za člana
. P a v š a r Alojz. roj. 1939. leta, diplomant višje šole za civilno zaščito, za člana
Kučar Alojz, roj. 1931. leta, kmetijski tehnik pri KK Hmezad Žalec, za člana
Rajh Leopold., roj, 1930. leta, pravnik — direktor SIP Šempeter, za člana
Janežič Ervin. roj. 1943. leta, dipl. ekonomist.
I v TN Polzela, za člana
Dolar Stanko, roj. 1936. leta, pleskar — zasebnik iz Gotovelj, za člana
3.	Izmed članov Izvršnega sveta se imenujejo naslednji predstojniki občinskih upravnih organov:
Meglič Janez, načelnik oddelka za, splošne zadeve in družbene službe
Cerovšek Jože, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance
Zabavnik Milan, načelnik davčne uprave Prezelj Ciril, načelnik oddelka za notranje zadeve
J a g r i č Janez, načelnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve
Gajšek Franc, načelnik geodetske uprave Pa všar Alojz, načelnik oddelka za ljudsko obrambo
4 Izvolitev velja od 1. maja 1974 dalje.
St 020-23/74-1/4	/
Žalec, dne 7, maja 1974.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
Generalni sekretar Skupščine SR Slovenije Jože Pacek 1. r.
VSEBINA
Stran
222. Odlok o ustanovitvi delovnega mesta in o imenovanju -generalnega sekretarja Predsedstva Socialistične republike Slovenije	1187
AKTI NARODNE BANKE SLOVENIJE
223. Odločba o spremembi odločbe o pogojih za kredite, ki jih daje Narodna banka Slovenije poslovnim bankam i$ sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne , investicije .	1187
PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN
586 Statut občine Cerknica	1187
587.	Sklep o javni razgrnitvi predlogov zazidalnih načrtov
v zazidalnih okoliših v oočini	Lenart	1214
588.	Odlok if urbanističnem redu za naselja in območja v
občim Ljubljana Bežigrad	1215
589	Odlok o spremembi in dopolnitvi, odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka
BP 4'2 (Ljubljana Bežigrad)	1217
590	Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS-203 5 in zazidalnega otoka BS 203/6
— Šentjakob (Ljubljana Bežigrad)	1217
591	Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zem-
ljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju zazidalnega otoka BS-203 6 — Šentjakob (Ljubljana Bežigrad)	1218
592	Poročilo o izidu glasovanja na volitva,!! delegatov v
družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljubljana MosterPolje	1218
593	Sklep o skladnosti izvedbene dokumentacije za I.
zazidalno etapo SS 7 1 s sprejetim zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov SS 7/1, SS 8/2, SS 8/3 in delov SS7/3 Dravlje (Ljubljana Siska)	1219
594, Sklep o javni razgrnitvi osnutka soremembe zazidalnega načrta MeS 13 — S veti e (Ljubljana	Šiška)	1219
595	Sklep o javni razgrnitvi osnutka dopolnilnega zazi-
dalnega načrta za del zazidalnega otoka MeS 7 — Preska (Ljubljana Šiška)	1219
596	Odlok o ustanovitvi komisije za verifikacijo poob-
lastil in za imn^ ^efna vprašanja delegatov Zbora združenega dela /Mozirje)	'	1220
597. Odlok o ustanovitvi komisije za verifikacijo pooblastil in za RJTmni#e*»-> • vnašanja delegatov Zbora krajevnih skupnost’ tMovlrie)	1220
598 Odlok o ustanovitvi ^nrrv^iie za verifikacijo«pooblastil in za mandatno imunitetna vnrašanja delegatov družbenopoHtiču**"«	tMnzirie)	1220
599- odlok o	^ov;tv; in delu komisije za volitve in
imenovanja (Mozirje)	'	1220
600.	Odlok o ustanovitvi in delu sveta za ljudsko obrambo (Mozirje)	1221
601.	Odlok o ustanovitvi in delu komisije za mejna vprašanja (Mozirje)	1221
602	Statut občine Sevnica	1221
603	Statut občine Šentjur pri Celju	1251
604.	Odlok o načinu	’ ^nu^arnosf'npga
stanovanjskega sklada zn udeieženr«	nov	1273
605.	o izvolitvi Izvršnega sveta Skun*čine občine
Žalec	1247
—	Popravek zakona o spremembah in	dopolnitvah za-
kona o usmeritvi sredstev ^ 'vonije za investicije v gospodarstvu v letih 1971 do 1076	1274
Izdala Časopisni zavod Uradni List SRS — Direktor in odg^vorm urednik Milan	n-ks 'isk^rna Tone Tomšič
vsi v Ljubljani - Naročnina za lete 1974 110 din. Inozemstvo 200 din - Reklameefie «e .ino^tovair ip mecor	or ‘zidu
vsake številke — Uredništvo In uprava ■ Ljubljana Veselova U poštni preda’ vn Toi*»fPn ■ ijr"b»or uredništvo »mrave in knjigovodstvo• ?0 70i prodala oreklid in naročnine 23 s7o - 7.\rr račun sninn.^ aoao-j ^nroš^on- nmmetnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščino SR Slovenije, št 421-1/72