ljubljanska banka SSSSSre je tradicijo KREDITNE BANKE XXV. številka 14 Je*t^tV*Vite,Ji: obč- konference SZDL ^ n,ee, Kranj, Radovljica, Sk. Loka Kranf* "~" ,zdaJa cp G«renJ8kl tlsk ^nJ- Glavni urednik Anton Mlklavčlč zgovorni urednik Albin Učakar iLl ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 19. 2. 1972 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot pol tednik. In sicer ob sredah In sobotah. ZA GORENJSKO Tito — drugič narodni heroj *retU, je bil enodušen °S, ki ga je v četrtek Sjyj)| a °bčinska konferenca tnelii, na razširJeni seji. Ute-koi,} 'ev Je podal predsednik Preh'tična izobraževalna oblika v občini, so pripravile občins'.e družbenopolitične organizacije in Delavska univerza. Za šolo je precejšnje zanimanje in vse kaže, da bo dosegla svoj namen. -jk Brezplačne malice in kosila Pri temeljno izobraževalni skupnosti na Jesenicah deluje tudi komisija za socialna vprašanja. Člani te komisije so v zadnjem času skupaj s patronažno službo jeseniškega Zdravstvenega doma in skrbstvenim organom jeseniške občine pregledali seznam otrok, ki obiskujejo osnovne šole v občini in ki so upravičeni do brezplačnih malic ali kosil. Člani komisije so pri pregledu ugotovili, da je v jeseniški občini 179 otrok upravičenih do prejemanja brezplačne malice v šoli, dva Tone Polajnar, kandidat za predsednika skupščine občine Škofja Loka Predsedstvo in strokovni kolegij upravnih organov skupščine občine škofja Loka sta ločeno na svojih sejah v torek, 15. februarja, obravnavala predlog možnih kandidatov za predsednika skupščine občine škofja Loka. Soglasno sta sklenila predlagati občinski konferenci SZDL, da kot temeljni nosilec in organizator druž.enopoli lične aktivnosti pri volitvah odbornikov občinske skupščine in pri predlaganju kandidatov za odbornike, predlaga kot možnega kandidata za predsednika skupščine občine Škofja Loka Toneta Polajnarja — direktorja podjetja Instalacije in poslanca gospo- darskega zbora skupščine SR Slovenije, ki naj bi ga Izvolili na nadomestnih volitvah za odbornika občinske skupščine. Isti predlog so podprle tudi vse ostale družbenopolitične organizacije v občini. Izvršni odbor občinske konference SZDL je na svoji 13. seji v sredo popoldne predlog soglasno podprl in sprejel. S tem se tudi začenja postopek za volitve novega predsednika občinske skupščine. J. G. učenca pa bi dobivala ta brezplačno kosilo. Vendar £ bo patronažna služba Pr,e^h dala tudi razmere v družina > ki naj bi bile po seznamu sjjj upravičene do brezp'»^ malic. Teh je še okoli lsv- Posebnih, strogo določen^ meril za dodeljevanje bf«* plačnih malic ni, zato 90tfW povabiti k sodelovanju P tronažne sestre, ki U*°*~£j zdravstvene razmere v n družini, in skrbstveni org občine, ki ugotovi sociain in materialne razmere P«j° cev. Šole so predložile otjs ^ ne sezname, a so morali . komisije ovreči nekaj Pr ^ logov. Med njimi so bil« taki, ki so prosili za JJJJ; plačne malice otrok, a "'^.jj vi osebni prejemki niso nizki' „hčH* Na šolah jeseniške je okoli 3000 otrok in vs» leto poprečno 10 odstop teh otrok prejema brezp^ ne malice ali kosila. velja okoli 17 dinarjev, ^ enolončnico pa odštejejo 11 30 dinarjev mesečno. P- Podp ora klubu zdravljenih alkoholikov Svet za zdravstvo in socialno varstvo pri skupščini občine Kranj je podprl zahtevo Kluba zdravljenih alkoholikov v Kranju za dodelitev primernih prostorov. Klub, ki ima sedaj 32 rednih članov, ima začasne prostore na Zavodu za zdravstveno varstvo v Kranju, vendar pa je soba že močno pretesna, razeh tega je V takih prostorih vsaka razširjena dejavnost kluba bolj ali manj nemogoča. Članstvo pa je v nekaj mesecih delovanja kluba tako naraslo, da bo treba v kratkem ustanoviti že drugi klub. Vprašanje finančne podpore klubu bo verjetno letos urejeno. Občinska skupščina je obljubila dotacijo, terapevtski team pa bo plačevalo socialno zavarovanje. M. VELETRGOVINA IVI l_ A PE Koloniale Bled objavlja naslednja prosta delovna mesta: več prodajalcev za nedoločen čas več prodajalcev za določen čas v sezoni od 1. 5. do 31. 10. 1972 več točajk in servir k za nedoločen čas več točajk in servirk za določen čas v sezoni od 1. 5. do 31. 10. 1972- V poštev prklejo tudi priučeni gostinski delavci! več kuharic za nedoločen čas več kuharic za določen čas v sezoni od 1. 6. do 30. 9. 1972. V poštev pridejo tudi priučene kuharice! več delavk za kuhinje za določen čas od 1. 5.—31. 10.1972. Interesenti naj pismene vloge pošljejo na naslov: Veletrgovina »Živila« Kranj PE »Koloniale« Bled. kjer bodo dobili tudi vse potrebne informacije. »Precej mojih člankov ste le vrgli v koš, zato Glas odpovedujem pa tudi precej naročnikov boste zgubili v našem kraju. Presodite.« Ker so take »grožnje* redke in nenavadne, vseeno nekaj besed o tem. Glasa ne ustvarjajo samo novinarji, ampak med drugimi tudi dopisniki. Dopisnikov prispevek pa ni nič manj pomemben kot novinarjev, le malo več »obdelave« je potreben. Upoštevati namreč morate, da se novinar vsak $j ukvarja s pisanjem, medtem ko se l\, pisni k le občasno. Če že omenjate kos,_ tudi novinarjev prispevek roma ^a^' Zakaj? Ker je predolg, zastarel, llL'ffC.t verjeti, neobjekiiven itd. V uredni&*\ pa ni nekega vsemogočnega, ki bi ^ tako metal dopisnikove prispevka koš. Dopisniku A. J. pa tole: po P'st"g bi sklepal, da pišete zaradi sebe i'1 ' za bralce Glasa. Pa brez zamere. odg. urednik A. Učakar !252LA-I9febr"ana 1972 GL\S * 3. STRAN Razprava o proračunu ne sme biti semenj želja l*solm oprava o osnutku . oiucije o gospodarskem In ^oenem razvoju občjne J^nj v letu 1972 ter o zbi-lu in trošenju sredstev tom Skupne Potrebe preko WaČ"na občine. temeljne k..nraŽeva,ne skupnosti in l«rne skupnosU, ki je bila *lnsk ^ POd okriljem ob' )ka konference SZDL, je tak ZaIa' da 00 letos prav ^j*0 težko kot vedno doslej tr KPa §e teže usk,aditi P°" fi °e in želje z možnostmi. ft 8tvo usmeritve glede sploš-in kolektivne porabe, kot ^e začrtala republiška Obči lna in ki zavezuje tudi ,ne> je v tem, da morajo in ' d°hodki ter splošna p ko,ektivna poraba rasti **vodSne^e kot družbeni pranji • Razprava se je dotak-Je hubeh p,ati in do obeh hap dokaj kritična. Ali so in 0^edi o gospodarski rasti »tvth tod izvirajočih sred-*esnj rea,ne? Izraženi so bili pa Pomisleki, predvsem zorli dano resno opo- darskihda so naP°vedi gospo-8luž|| organizacij, ki so Iav e kot osnova za izde-kU| resolucije in drugih do-^dni °V' bi,e izdelane pred Jet|J° devalvacijo in sprejeli ukreP°v. ki so deval-iat sledili. Konferenca je ° Priporočila predsedstvu in strokovnim službam občine, naj do prihodnjega tedna, ko bo o resoluciji in proračunu razpravljala občinska skupščina, vsaj pri večjih delovnih organizacijah preverijo, če njihove napovedi še držijo oz. da se vnesejo ustrezni popravki. Glede trošenja sredstev so bili prav tako izraženi pomisleki, ali velike želje, ki se kažejo v zahtevkih posameznih porabnikov, res kažejo pripravljenost za stabilizacijsko obnašanje, o katerem so v besednem delu dokumenta številna zagotovila. No, glede tega so bili sestav-ljavci predloga prav gotovo bolj zmerni kot njihovi kritiki, saj se je del razprave o konkretnih postavkah porabe sredstev spremenil v pravi semenj želja in je tu in tam bolj kazal podobo zbora volivcev kot političnega aktiva. Politični zbor, ki so se ga udeležili poleg članov občinske konference SZDL tudi člani kluba odbornikov, člani republiške konference SZDL, predsedniki svetov in komisij skupščine, predsedniki svetov krajevnih skupnosti ter načelniki občinske uprave, se je na koncu le zedinil, da bo treba voditi v prihodnjih dneh trezno in zmerno razpravo z volivci. Razprava ljubljanska banka nagrajuje LASTNIKE VEZANIH SREDSTEV' 3999 NAGRAD V GOTOVINI V VREDNOSTI 1.149.600,00 din ROK VEZAVE DO 31.3.1972 ŽREBANJE 21.4.1972 V NOVI GORICI GOTOVINA JE NAJBOLJŠA NAGRADA ! V žrebanje so vključeni tudi varčevalci z Gorenjske naj bo kritična in demokratična, predvsem pa jo je treba usmeriti v presojo stvarnih možnosti in potreb in jo odvrnili, če le mogoče, od nestvarnega nizanja želja. Pred razpravo na razširjeni konferenci SZDL so osnutek resolucije in proračuna obravnavali že vsi sveti skupščine, prejela pa so ga tudi vsa vodstva družbenopolitičnih organizacij občine in ga bodo obravnavala v prihodnjih dneh. Po seji občinske skupščine, ki bo prihodnji četrtek, pa se bo začela javna razprava na zborih volivcev, katerih razpored je že izdelan. V vseh krajevnih skupnostih bodo med 27. februarjem in 5. marcem. T. M. Na Titovem trgu v Kranju stoji precej razmajana baraka, v kateri vsako leto pečejo kostanj. Baraka pa je dobrodošla tudi divjim plakaterjem, ki brez pravega reda obešajo in lepijo lepake, kjer je le količkaj prostora. Tudi na tem področju bo treba enkrat narediti red. Sicer so pristojni to že nekajkrat poskušali, vendar kaže, da niso imeli kaj prida uspeha. — Foto: F. Perdan Prometni daven za arondirana zemljišča Kmečka sekcija pri občinski konferenci SZDL v Kranju je na seji 17. januarja letos obravnavala tudi vprašanje, kako je s plačevanjem prometnega davka ob arondaciji kmetijskih zemljišč in če so možnosti za odpis prometnega davka ob nakupu kmetijskih obdelovalnih površin. Ta vprašanja je poslanska pisarna za Gorenjsko v Kranju posredovala davčni upravi skupščine občine Kranj, ki je dala naslednje pojasnilo. Ce gre za promet z zemljišči z namenom arondacije oziroma komasacije na osnovi kupoprodajne pogodbe, je tak promet oproščen prometnega davka. Za kakšen način prometa z zemljišči gre, ugotovi pristojni občinski upravni organ. Nakup zemljišč za obdelovanje pa ni prost prometnega davka od nepremičnin in pravic v vseh ostalih primerih, razen tistih, ki smo jih že navedli. V katerih primerih se prometni davek od nepremičnin in pravic ne plača, je navedeno v 5. členu temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin In pravic. Občinski odlok o prometnem davku premičnin in pravic ne vsebuje določil o oprostitvi prometnega davka, razen primerov, ki so omenjeni v republiškem temeljnem zakonu. Ker se na tem področju pripravljajo novi republiški predpisi, občinskega odloka ne hi kazalo spreminjati. Višina prometnega davka od nepremičnin tU ira-vic je odvisna od višine uip-nine oziroma od prometne vrednosti nepremičnine. Stopnje davka so predpisane z občinskim odlokom. Tako je torej pojasnilo oziroma odgovor na vprašanje, ki je bilo sproženo na seji kmečke sekcije pri občinski konferenci SZDL v Kranju. -jk Krediti za varčevalce Hranilni službi, ki že vrsto let deluje pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka, je lani zaupalo prihranke prek 2600 vlagateljev. Vloge so dosegle vrednost 6 milijonov dinarjev, kar je za dobrih dvajset odstotkov več kot leto prej. 20 odstotkov tega denarja je zadruga namenila kot posojilo za nakup obratnih sredstev, 10 odstotkov od vrednosti hranilnih vlog znaša likvidnostna rezerva pri poslovni banki, ostala sredstva pa so bila uporabljena za razvoj kmetijstva. Pri kmetijski zadrugi v Škof ji Loki so uvedli tudi pomembno novost. Kredit, zlasti večji, lahko .najame le tisti, ki tudi varčuje. Vloga mora doseči vsaj 25 odstotkov vrednosti zaprošenega kredita. Obrestna mera za vse kre- dite; dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne je 3-odstot-na. Razliko do polne obrestne mere regresira občina. Za srednjeročne kredite je lani zaprosilo 68 kmetov, ki so najeli več kot 3 milijone dinarjev posojil. Poleg tega je hranilno kreditna služba pri kmetijski zadrugi v škof-ji Loki odobrila tudi več kot milijon dinarjev kratkoročnih posojil. Kmetje so denar porabili za nakup priključkov za traktorje in druge manjše kmetijske mehanizacije, obnove hlevov itd. L. B. Zazidalni načrt Martuljka V avli občinske skupščine na Jesenicah so razgrnili zazidalni načrt Gozd-Martuljka, v katerem predvidevajo gradnjo dveh hotelov v Gozd-Mar-tuljku, bazen, več igrišč, tu- ristični kamp in več drugih objektov. Gozd-Martuljk naj bi tako v prihodnje postal pomemben turistični center gornjesavske doline. D. S. MESARSKO PODJETJE JESENICE razpisuje delovno mesto šoferja C KATEGORIJE za dostavni avto. Osebni dohodki po pravilniku. Nastop službe je možen takoj. Stanovanja ni na voljo. ta teden Samo zbor narodov % Predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher je izjavil za radio Beograd, da so v Sloveniji razprave o spremembah skupščinskega sistema še le na začetku. Dejal je, da je v sedanjih razpravah prišlo do izraza stališče, naj bi zvezna skupščina imela samo en zbor, in sicer zbor narodov. Štafeta mladosti % Letošnja štafeta mladosti bo s pozdravi mladine in jugoslovanskih narodov Titu ob njegovem 80. rojstnem dnevu krenila 15. aprila, z Irskega venca na Fruški gori. Za 10.000 kilometrov dolgo pot bo rabila 40 dni. Zaključna slovesnost bo 25. maja na Beograjskem stadionu JLA. 50 let Borbe 0 Časnik Borba je v sredo proslavil 50-letnico izida prve številke. Slovesna akademija, na kateri je govorit sekretar izvršnega komiteja CK ZK Hrvatske Josip Vrhovec je bila v zagrebškem domu JLA. Titov sklad 0 Občinski komite zveze komunistov Majdanpek je predlagal ustanovitev Titovega sklada. Sklad naj bi štipendiral najboljše mlade delavce iz proizvodnje pri nadaljnjem usposabljanju in študiju. — Tudi ta teden so v različnih krajih Jugoslavije predlagali, da se tovariša Tita vnovič proglasi za narodnega heroja. Obramba 0 V Beogradu je bilo posvetovanje o vlogi in nalogah dr ulb eno političnih in družbenih organizacij v sistemu splošnega ljudskega odpora. Izmenjali so izkušnje in sklenili dogovor o nadalnjih nalogah v pripravi dežele na obrambo. Seja predsedstva ZKJ % Izvršni biro je v ponedeljek napovedal sejo predsedstva ZKJ za 28. februar v Beogradu. Na seji bodo obravnavali obveznosti in dejavnost predsedstva ZKJ in njegovih organov pri uresničevanju akcijskega programa druge seje konference ZKJ, organizacijo dela organov predsedstva in financiranje rednega dela predsedstva ZKJ. Portret kandidatov 27. februarja bodo na nadomestnih volitvah za republiškega poslanca občani Škofje Loke izbirali med Janezom Thalerjem in Jakom Bogatajem Ivan Franko-Iztok, dosedanji predstavnik občine Škofja Loka v republiškem zboru skupščine SRS, je odšel na novo dolžnost, zato bodo 27. februarja prebivalci komune z nadomestnimi volitvami izbrali njegovega naslednika. Kandidata sta: Janez Thaler in Jaka Bogataj. Prvi, rojen leta 1936, sedaj sekretar podjetja Gorenjska predilnica in hkrati član občinske konference SZDL škofja Loka, predsednik kadrovske komisije pri ObK ZKS škofja Loka ter član sveta Zdravstvenega doma Kranj, je bil do nedavna predsednik občinske konference SZDL škofja Loka, še prej pa organizacijski sekretar ObK ZKS in predsednik ZMS Škofja Loka. Jaka Bogataj, rojen 1932. leta na Gabrški gori, direktor in glavni urednik časopisa Kmečki glas, slovi kot star sindikalni, mladinski in zadružni delavec. Je stalni sodelavec CK ZKS, republiške konference SZDL in Gospodarske zbornice ter obenem rezervni oficir in nosilec štirih visokih odlikovanj, še kot fant se je leta 1942 vključil v NOB in postal najmlajši partizan v Sloveniji. Hoteč ju čim popolneje predstaviti bralcem, smo jima zastavili naslednje vprašanje: Stara poslanska dilema je, ali v predstavniškem telesu dosledno zagovarjati želje in koristi svojih volivcev ali raje zavzemati bolj prožno stališče in se po lastni presoji odločati za predloge, ki so morda v delnem nasprotju z lokalnimi težnjami, vendar v celoti pozitivni. Kateri od obeh navedenih možnosti dajete prednost? JANEZ THALER: »Omenjena dilema je po mojem Mesec ugodnih nakupov v poslovalnicah MURKE v Lescah Radovljici na Bledu in Jesenicah ■ od 15.2. do 10.3. 1972 HB mnenju vedno manj prisotna — in sicer zlasti v predstavniških organih širših družbenopolitičnih skupnosti. Sodim, da se poslanec mora opredeljevati predvsem na osnovi argumentov, ki naj bodo glavni faktor pri odločitvah. Ekstremnih stališč zame ni, čeprav so posamezne odločitve enkrat ugodne za eno, drugič pa za drugo področje družbene dejavnosti ali teritorialno območje. Miselnost občanov se s hitrim razvojem sredstev javnega obveščanja naglo spreminja. Kdor se vsaj malo zanima za gospodarska in družbenopolitična dogajanja, lahko sproti sledi tekočim novicam, kar brez dvoma vpliva na njegova stališča in na odnos do problemov, kj so mu najbližji. Zelo pomembna je tesna povezava med poslancem in volivci, kajti če se stvari razčiščujejo sproti, potem ne more priti do kakšnih večjih nesoglasij.« JAKA BOGATAJ: »Zdi sc mi. da je ta dilema zmeraj je bolj aktualna. Vsekakor PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ CESTA JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE I"Y1 HISE PVJ in VSE j 1 VRSTE OSTALIH r ^ GRADENJ treba upoštevati stališča v0; livcev, posebno pa razvoj"1 program občine in volilni območja. Poslanec pa mora znati misliti tudi sam. Gr5 za usklajevanje širših in °ž' jih interesov, seveda ob P°" znavanju realnih materialnij1 možnosti. Cesar danes še m» bo nemara že jutri. Stalno sodelovanje z lokalnimi dejavniki in podpora dobri or-ganizaciji, zlasti razvojnim načrtom, sta najboljši ključ do uspeha... Poslanci naj si prizadevajo, da določena zamisel postane stvarnost. Podpiram delegatski princip in če bi bil ^voljen, bi nadaljeval začeto delo Ivana Franka. Podpira1 bi občinske programe, ki s° PO mojem mnenju dobri. Sem novinar in na ta način družbeni delavec. Mislim, o* so pred nami velike nalog*-'; Dosledno moramo izpoln'" že sprejete sklepe zvezne skupščine, ZKJ, socialistični zveze in drugih, sklepe torej, ki odpirajo možnost >z' bolj sanja samouprave v i°" spodarstvu. Gre za tako ioj? novane delavske amandniajft za izpopolnjevanje družben'" služb ter za ureditev razn1L.r v kmetijstvu in na drn*"! področjih. Posebej opozarjan na izboljšanje položaja 'le' lavcev v združenem delu, na hitrejše odpravljanje socialnih razlik in na pospešen razvoj nerazvitih območij. Zadovoljen sem, da so me za poslanskega kandidata predlagali prav občani škofjeloške komune, saj sem tod doma. Tu sem se boril, v teh krajih sem po vojni tudi delal kot kmetijski strokovnjak ter mladinski funkcionar, zato dokaj dobro pozna01 razmere.« I. Guzelj VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD Tržič razpisuje prosto delovno mesto HIŠNIKA — KURJAČ* Pogoji: kurjač za kurjenje centralnih naprav, spOSJjH ben opravljanja manjšin popravil in vzdrževanja zgradbe, šoferski izpit ^ kategorije. Prijave je treba poslati Vzgojno varstvenemu zavodu Tržič, Koroška 22, v 10 dneh po objavi. INSTITUT GOLNIK proda na javni dražb' 24. februarja 1972 ob 15> uri v garaži Instituta na Golniku POLTOVORNI AVTO IMV kurir nos. 1 tona. Razpisna komisija v tekstilni tovarni SUKNO Zapuže razpisuje na podlagi statuta podjetja delovno mesto DIREKTORJA (reelekcija) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še enega od naslednjih: visoka strokovna izobrazba in najmanj 3 leta Prakse na vodilnem delovnem mestu, ali "— višja strokovna izobrazba in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu, ali r., Sn-'dnja strokovna izobrazba in 10 let prakse na vodilnem delovnem mestu v tekstilni stroki, rednost imajo kandidati, ki imajo prakso v volnar- j*1 stroki. Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kan- a|dati pošljejo razpisni komisiji. Podjetje pekarna in slaščičarna škofja Loka razpisuje javno licitacijo za prodajo obijenih osnovnih sredstev in drobnega inventarja: 1. stroj za tehtanje testa 2. stroj za oblikovanje testa 3. vzhajal na komora 4. plinska peč za etažno gretje 5. različni drobni inventar Licitacija bo v ponedeljek, 28. februarja 1972 ob jw. uri na sedežu podjetja v Skofji Loki, na Kidričevi cesti 53. Ogled licitiranih predmetov je možen ha sedežu podjetja vsak dan od 6. do 14. ure. Lici-tlrajo lahko pravne in fizične osebe. Komisija za kadrovske zadeve pri zavarovalnici sava pe kranj °bjavlja prosto delovno mesto šefa službe kmetijskih zavarovanj Pogoji: po sistemizaciji se zahteva nižja strokovna izobrazba in pet let delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba in deset let delovnih izkušenj. Zaželene so delovne izkušnje v zavarovalstvu. Osebni dohodek določen s pravilnikom o delitvi OD. Stanovanja ni na razpolago. Kandidati naj pošljejo svoje prijave najkasneje do ključno 6. marca 1972 komisiji za kadrovske zadeve Pri Zavarovalnici Sava — PE Kranj, Kranj, Oldham-s*a c. 2 — z dokumentacijo o strokovnosti oz. 0 delovnih izkušnjah. Na Jesenicah 220 novih stanovanj V letu 1971 so občutili problem pomanjkanja stanovanj tudi na Jesenicah, saj je bilo dograjenih le okoli 40 novih stanovanj v družbeni lasti. Od tega je bilo v Kranjski gori dograjenih 7, vsa ostala pa na Jesenicah in v bližnji okolici. V letošnjem letu pričakuje jo, da bodo zgradili okoli 220 novih stanovanj, od katerih bo skoraj dve tretjini odkupila Železarna Jesenice, ostalo pa jeseniška podjetja: Carinarnica, občinska skupščina, Vatrostalna itd. Če bi vsaj približno ocenili potrebe po stanovanjih, bi ugotovili, da na Jesenicah še vedno primanjkuje okoli 600 do 800 stanovanj. Ta stagnacija v stanovanjski gradnji je nedvomno posledica slabega gospodarskega stanja, v katerem so sc pred leti znašla jeseniška podjetja. V letu 1970 pa so podjetja povečala sredstva, ki so bila namenjena za stanovanjsko gradnjo in ugodni rezultati se letos že kažejo: vseh 220 stanovanj je že prodanih. NEKVALITETNA GRADNJA Na stanovanjskem podjetju Jesenice pravijo, da so morali precej denarja porabiti prav za tiste stavbe, ki so sicer novejšega datuma a so bile zelo nekvalitetno zgrajene. Te zgradbe bi morale brez večjih popravil zdržati vsaj dvajset let, a so že po nekaj letih zahtevale nujno obnovo in popravilo. Ugotavljajo tudi, da so cene storitev zelo porasle. Cene zidarskih in drugih del so porasle od 18 do 20 ali celo do 53 odstotkov. Ob teh in ostalih težavah stanovanjske politike nastajajo pri vzdrževanju stanovanj hude težave. Stanovanjsko podjetje Jesenice je vzdrževalo med kulturnimi domovi na Jesenicah le stavbo gledališča. Zdaj, ko so popravili in obnovili notranjost gledališke stavbe, bodo skupno s kulturno skupnostjo gledališča popravili tudi tisti del stavbe, ki je že popolnoma dotrajan. Tudi v BOLJŠE SODELOVANIE S HIŠNIMI SVETI S hišnimi sveti pri Stanovanjskem podjetju zelo do bro sodelujejo. Pri naročanju del za vzdrževanje stavb vedno sodeluje tudi predstavnik hišnega sveta, tako da ne prihaja do nesporazumov. Sredstva, s katerimi razpolagajo hišni sveti, so bila lani izkoriščena v 85 odstotkih, kar vseka kor dokazu j j, da je bila poleg večjih cen aktivnost hišnih svetov zelo dobra. Lani je bilo med hišnimi sveti in Stanovanjskim podjetjem tudi več uspelih hitrih akcij, ki so preprečevale nadaljno škodo na stavbah. VRSTNE HIŠE NA KOROŠKI BELI Že nekaj let so pri SGP Gorica želeli, da bi tako kot v Kopru in v Novi Gorici zgradili tudi na Jesenicah nekaj vrstnih hišic po enotnem načrtu. Tako naj bi po sprejetem zazidalnem načrtu na Koroški Beli zgradili 34 vrstnih hišic, Stanovanjsko podjetje pa naj bi te hiše prodalo. Hiše so enouadstropne, s štirisobnim stanovanjem, garažo in vrtom, z opremo, dovozno cesto in razsvetljavo v naselju. Gradili bi jih na dva načina. Hiša, zgrajena do četrte faze gradnje ali hiša z dokončano fasado, brez izdelanih notranjih zidov in brez obrtniških del bi veljala 240.000 dinarjev, cena za popolnoma dograjeno in izdelano hišo pa 340.000 dinarjev. Sprva je bil interes za nakup teh hiš zelo velik, saj se je pri Stanovanjskem podjetju na Jesenicah prijavilo okoli 150 ljudi, ki so jih zanimale možnosti za nakup hiše. Pozneje so se mnogi premislili, saj z lastnimi sredstvi in minimalnimi krediti, ki jih nudijo delovne organizacije, hiše ne bi mogli kupiti. Pri Stanovanjskem podjetju z akcijo nadaljujejo in predvidevajo, da bo marca SGP Gorica začela graditi naselje vrstnih hišic na Koroški Beli. D. Sedej Ljubljanska plinarna je odprla v zadnjem času več novih skladišč za plin. S tem vedno pomembnejše gorivo približuje potrošnikom. Tako je v Kranju že odprla osrednje skladišče, v torek, 22. februarja, pa bo Plinarna od- za plin prla skladišče za plin tudi v Stražiču, in sicer v hiši Jožeta Dolenca na Gasilski cesti 16. Potrošniki bodo lahko dobili plin vsak dan med 8. in 16. uro. Izjema sta le sreda in nedelja, ko bo skladišče zaprto. -jk ta teden Ocena 0 Reakcijo nekaterih slovenskih gospodarskih organizacij in funkcionarjev Q prevozu železne rude iz Bakra v Linz imajo v hrvatski gospodarski zbornici za nenačelno, ker zmanjšuje ugled jugoslovanskih partnerjev in škoduje njihovim dobrim medsebojnim odnosom.« — Upravni odbor slovenske gospodarske zbornice pa je sklenil naj spor re šuje častno sodišče zvezne gospodarske zbornice. Prezgodnji upi 0 '/.vezni sekretar za finance Janko Smole je izjavil, da je še prezgodaj pričakovati, da se bodo že zdaj pokazali učinki novembrskih ukrepov proti nelikvidnosti. Napovedal je tudi možnost nadaljnje razbremenitve gospodarstva. Posojila za železnice 0 Zvezni odbor sindikata za promet in zveze Jugoslavije je razpravljal o gospodarskem položaju < železnic. Sindikalnim organizacijam je priporočil, naj bi dale pobudo za razpisovanje internih posojil, s katerim bi pokrili izgube. Zahtevali bodo tudi ukinitev nerentabilnih prog in postaj. Zamrznitev ostane 0 Po mnenju ZIS zdaj ni ekonomskih možnosti za odmrznitev cen. Zato bodo cene še naprej pod nazorstvom, vendar pa bodo sprejeti nekateri ukrepi za ublažitev pritiskov. Ugoden začetek £ Blagovna menjava Jugoslavije s tujino je bila januarja letos za 23 odstotkov manjša kot januarja lani. Izvoz je bil za 7 odstotkov večji, uvoz pa za 36 odstotkov manjši. Neporavnane obveznosti O Po podatkih službe družbenega knjigovodstva so skut>nc neporavnane obveznosti uporabnikov v negospodarstvu v državi (ki so jih ti morali prijaviti do 15. novembra lani) znašale 1522 milijonov dinarjev, od tega 4072 mili jonov za investicije. Večkrat pred prazno dvorano Čeprav organizira Kulturnoumetniško društvo Dobrava Naklo v kulturnem doimi vrsto zanimivih in dobro pripravljenih prireditev, med domačini zanje ni prevelikega zanimanja Perspektive gledališkega amaterizma Kranj kot bivše in bodoče kulturno središče Knjižnica v Naklem, ki je najbolj razvita dejavnost domačega kulturnoumetniškega društva Dobrava, je prostorček, kjer se najraje zbirajo člani Kuda. Knjižnica je odprta vse leto, in sicer ob nedeljah od desetih do pol dvanajstih, poleti pa tudi ob torkih med sedmo in deveto uro. Knjižnica ima 1140 knjig, razen tega pa dobi dvakrat aH trikrat na leto tudi kovček potujoče knjižnice, ki jo organizira Osrednja knjižnica iz Kranja. Taka oblika pomoči osrednje knjižničarske ustanove je izredno dobrodošla, saj nakelska knjižnica s svojimi sredstvi in skromno izposojevalnino lahko kupi letno le 10 knjig. Knjižnica ni brez ljubiteljev. To smo se prepričali v nedeljo pred 8. februarjem. Zbirali pa so se tudi člani kluba, v večini mlajši, ki so pripravljali recital »Prijazna smrt, predolgo sc ne mudi« v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Letno organizirajo v Naklem vsaj tri literarne večere. Nekatera literarna dela so kar sami dramatizirali. Obisk teh literarnih prireditev ni ravno blesteč. Dogaja se, da je dvorana skoraj prazna kljub dobri propagandi. To za prizadevne amaterske in povrhu mlade kulturne delavce ni ravno spodbudno. KUD se na vse načine trudi, da bi pridobil občinstvo, vendar pravega uspeha ni. Kje so vzroki, nas je zanimalo? Po mnenju Al mire Kavčičeve, Ivana Kristana in še nekaterih članov društva, ki so bili v nedeljo v knjižnici, je eden od vzrokov zanesljivo ta, da je delo zaradi nesoglasja v sezoni 1969/70 skoraj zamrlo. Prejeli so namreč precej masten račun za najemnino prostorov. Če bi ga plačali, ne bi bilo denarja za redno dejavnost. Mrtvilo, pa čeprav h' trajalo le eno zimo, je odvrnilo precej občinstva, ki ga ni tako lahko spet pridobiti. Drugi v/rok pa je ta, da se krajevne družbenopolitične organizacije premalo zanimajo za kulturno delo. Medsebojne s'ike so sicer iskali, vendar pravih niso našli. V organizaciji ZMS bi imela kultura lahko veliko oporo, vendar (Via ZMS le občasno. KUD želi mlade pritegniti z različnimi dejavnostmi in oblikami. Izbiranje najljubše plošče v klubu najde odziv med mladimi. Prav tako pripravljajo razstave. Zadnji je razstavljal Lojze Dežman. Tesneje pa želi KUD sodelovati z domačo osnovno šolo. Zato nameravajo letos organizirati v klubu razstavo otroških risb, obogateno z deli enega od mladinskih ilustratorjev. Sodelovanje s šolo je bilo pred leti že utečeno. Vsako leto vabijo na klubsko kramljanje tudi znane pisatelje, uspešno pa sodelujejo z Delavsko univerzo Kranj. Poljudna predavanja se vrstijo vsakih 14 dni. Največ obiska seveda požanje svetovni potnik Stane Tavčar, pa tudi ostali predavatelji niso dosti zaostajali. Pred leti je KUD organiziral tudi skupinske obiske dramskih predstav v Kranju ali Ljubljani. Mladi nakclski kulturniki so nam navrgli še nekaj idej. Radi bi tesneje sodelovali s krajevnimi organizacijami, kar smo že zapisali. Razen tega Turističnemu društvu predlagajo, da bi pripravil skupaj z RTV javno radijsko oddajo Koncert iz naših krajev. Nakclski glas po radijskih valovih bi pomenil več kot množica razglednic. Itd. Pomcnek smo sklenili z mislijo, da se kulturniki trudijo in iščejo nove oblike dela, s katerimi so že precej daleč. Mogoče dlje kot sorodna društva. Vendar bo treba najti še več ljudi, ki bodo te kulturne dobrine pripravljeni sprejemati. J. Košnjek Elita naših gledališčnlkov, ki se je minuli ponedeljek zvečer znašla v prostorih kranjskega hrama boginje Talije, bi za svoj kritični »klepet«, katerega najtehtnejše zaključke bomo v nekoliko skrajšani obliki skušali prenesti na papir, težko izbrala primernejši trenutek in ustreznejše okolje. Sveži, še zmeraj živi vtisi s pravkar zaključenega Tedna slovenske drame so bili namreč idealna iztočnica razpravam o perspektivah lokalnih in profesionalnih gledališč danes. Posvet je osvetlil pisano paleto občutljivih, perečih ter medsebojno prepletenih problemov, ki tarejo domače odre, vendar nam skopo odmerjeni prostor ne dovoljuje našteti vseh. Pričujoči članek bo zato posvečen predvsem dilemam okrog Prešernovega gledališča in slovenskim amaterskim skupinam. • Več pozornosti gostovanjem Ze uvodni nagovor dr. Bratka Krefta je sprožil kup vprašanj, ki bi spričo svoje aktualnosti zaslužila, da jih začnemo nemudoma reševati. Zlasti velja omenitev vpliv igralske umetnosti na dvig kulturne ravni prebivalstva. Poprečen občan ima le redkokdaj priložnost videti dobro predstavo. Slednje so domena večjih mest, ki se ponašajo s poklicnimi ansambli in s skrbno izbranim, bogatim dramskim repertoarjem. Rešitev tiči v gostovanjih, je poudaril dr. Kreft. Vodilne gledališke hiše bi jim morale poklanjati znatno več pozornosti kot doslej. Toda kako premagati odpor nastopajočih, porojen iz preteklih izkušenj, iz vtisov, nabranih med dosedanjimi »skoki« na podeželje? Kamni spotike so čisto tehničnega značaja; neustrezne dvorane, pomanjkljivo ogrevanje, tesni odri... Nesmiselno je pričakovati, da bo ugleden umetnik tvegal svoje zdravje, svoj sloves, da bo morebiti okrnil predstavo, jo prilagodil nemogočim razmeram v predpotopnem vaškem gledališču in tako izpolnil poslanstvo, ki mu ga vsiljuje družba. Ne! Če nekdo vabi v goste, naj skrbi za do stojen sprejem, naj torej zadosti vsaj osnovnim pogo- jem, brez katerih ni moč delati. Vidite, pa smo pri drugi plati medalje. €> Hierarhična lestvica Navzoči so potlej razgalili izredno zanimiv pojav hirear-hičnega razvrščanja gledališč, pojav, ki je skoraj izključna domena Slovencev. V zavesti kulturnikov, recenzi-stov in celo širše javnosti se je z leti zakoreninilo mnenje, da posameznih gledaliških hiš ne gre obravnavati enakopravno, temveč po nekakšni lestvici, katere vrh tvorijo znane poklicne ustanove s še bolj znanimi imeni. V sredini so polamaterji, medtem ko rep sestavljajo podeželske skupinice, ki jih. drži skupaj zgolj entuziazem redkih ljubiteljev igralstva. Ustrezna tej razporeditvi sta tudi pozornost in odmevnost, ki ju tisk, radio in televizija izkazujejo posameznim členom omenjene verige; premiera v, denimo, Drami SNG bo deležna zajetne ocene čez pol strani osrednjega dnevnika, za sicer lopo sprejete predstave Besničanov pa je preveč vsaka vrstica. In vendar — navzlic nespornemu kakovostnemu razkoraku — utegnejo biti lokalne »igrice« znatno pomembnejše, kajti obiskovalci ljubljanskih premier prav gotovo ne trpijo kulturne lakote. Nasprotno! Izbirč- neži v večernih oblekah $0 mnogo manj potrebni Pr0j sveti je van ja kakor zgrbljen1 gorenjski kmet, priklenjen n» krpo zemlje in odrezan °° duhovnih dobrin mestnega okolja. Očitno se ne zavedamo, da je obstoj ' dramskih sekcij nepogr a stopnička k višjemu^ hovnemu standardu Podcenjevanje in zapostav J' nje amaterizma ter mora' in materialno favoriziraj profesionalnih institucij vodita nikamor. Menda ni" častno posnemati AvstrU ' Čehe in Poljake, ki obravn* vajo obe vrsti dejavnosti v\ polnoma enakovredno, Kj0 — razumljivo — ni °st brez posledic. • Prešernovo gledališče: izgubljena slava se vrača Prešernovemu gledaj smo v tem konglomerat^ ženj in interesov prisil' priznati čisto svojstven, s^r. cifičen položaj. Dasi ga.Unili ščamo v krog nepokl>CIlj, družin, je vodstveni i" xC $ serski kader sestavljen strokovnjakov, sposobnih titi se najtežjih klasičnih modernih dramskih del. (^V koliko omejuje jih samo 'L'^ nično premalo zmogljiv od<-'r'j Očitno so prerasli amater« čemer iti dr* nivo delovanja, o wuw u, bolje priča tudi resnično 0. sežen spored zadnjih dveh zon. Največji korak napr pa predstavljata letošnji lanski Teden slovenske me, festivala, ki Kranju P0^ goma vračata sloves perifr1 kulturniške Meke. čeprav podobno revijo namerava organizirati že Celje, bo •> , kone ostala privilegij g°rC g. ske metropole. Tri dejstva P vorijo njej v prid: Prv°,jh petdesetj ga središča z mogočnim djem, in tretje nesporna niča, da gre za zibelke Ob nedeljah obišče knjižnico v Naklem največ ljudi. — Foto: F. Perdan tradicija »zlatih« pcttlcs<--'' let, ko so se v mesto i ^ Šmarjetno goro z&ytkt množice pristašev glćda'jrj umetnosti, drugo geograf -položaj oziroma neposrej*. bližina Ljubljane, republl* za** kulture, za Prešernov kraj*. In še ena ugotovitev oP vičuje zgoraj nanizane 7a ,r. ve po vzpodbujanju arnla-j, ske igralske aktivnosti: .''^ sotnost osnovne gledah* vzgoje v šolah. Mladina gublja stik z dogajanji. ^ raščaja ni, med občinst*^, prevladujejo starejše os*1 Prav amaterizem bi lahko « polnil nastalo vrzel, Pr'fcffljli novo generacijo potencial gledalcev ter gojil in oh njal hirajočo umetniško z'- j Naklonjenost družbe je osnovni pogoj, ki oprav'c obstoj Talij inih svetišč. . I. GuzC" Sprejem za kranjske olimpijce v sredo je predsednik skupine občine Kranj Slavko Zalokar priredil sprejem za J*! kranjske olimpijce — MarJan Mesec, Janez Gorjanc *n Peter štefanclč — ki so "»Peino zastopali jugoslovanske barve na XI. zimskih olimpijskih igrah v Sapporu. ^eg čestitke je tovari* Predsednik dejal, da nastop treh kranjskih športnikov na olimpiadi pomeni za Kranj v«"k uspeh. ^ejema so se udeležili twH predsednik IO SD Trl-^av Stanko Rebolj, predsednik SK Triglav Tine Zaletel, namestnik predsednika Ludvik Kuhar, predsednik sek-c*** za skoke Jože Javornik ter predsednik ObZTK lud-vlk Sire. Od leve proti desni: Gorjanc, Zaletel, štefančlč, Zalokau, Mesec. (—dh) — - Foto: F. Perdan V Žireh so doma pevci in godbeniki malo krajev v Sloveniji taka' ^' sc 'an^° P°nvan'i s **fco razvito amatersko glas t[iQ. dejavnostjo kot Žiri. Ni Pretirana trditev, da le za-radi pihalne godbe ter meša-nega in moškega pevskega 2°ora, ki deluje v okviru glasbene sekcije Alpine, kultno življenje v kraju še ni 2am,rlo. Sicer pa poslušajmo referenta glasbene sekcije AI-W Viktorja 2aklja. »Za glasbo sem se navdušil J* v osnovni šoU, ko je v 1L-reh deloval še oddelek nižje glasbene šole iz Kranja. S štirinajstimi leti sem prvič javno nastopil. Kmalu po prvem javnem nastopu sem začel Igrati v pihalni godbi in prepevati v mešanem in moškem pevskem zboru Alpine.« Glasbena sekcija v Alpini šteje petdeset pevk in pevcev ter trideset godbenikov. Kot referent ima Viktor veliko dela. Z vajami in učenjem mlajših moči je zaposlen po pet dni v tednu, poleg tega pa je treba opravljati še vse posle v zvezi s sekcijo. »Zakaj vztrajam? Preprosto zato, ker vidim, da je dejavnost kraju potrebna, da je med pevci in godbeniki za sekcijo veliko zanimanja in, ker nas tovarna ATpina podpira — vsak član kolektiva prispeva po dtnar na mesec, nekaj pa nam primakne še delavski svet podjetja. Res pa je, da je treba žrtvovati veliko ur. Poleti nismo navadno godbeniki niti eno nedeljo prosti. Potujemo s proslave na proslavo in s prireditve na prireditev po vsej občini.« »Poslušaj ti. ki si od časopisa! Zakaj ne J*pis?š ničesar o nesmislih, ki pretresajo f^0, družbo-? Poglej, mlad, komaj polno- fen fant vlomi v trgovino in odnese za milijonov artiklov. Primejo ga ter ™u Prisodijo i, 4 ali 5 let strogega zapo- Q-, Toda zakaj znamo biti odločni samo *y} r'bicah, pri ribah pa procese s prem i- Ul,no v burke? Zakaj nekoga, ki izkoristi Sk Ža' skupnosti povzroči mitijardno °.j°> Po dveh, treh letih pogojnega spet naJdemo v direktorskem naslonjaču?« °teana'' zakc,J' zak(*i? Dr^gi nejevoljni rnor preveč pričakuješ od mene. Ne ■'>vrem udariti po nesmislih, s katerimi f^o obkroženi. Nešteto jih je — velikih n tnalih. Vsi živimo nekako programira-"°» v skladu s pisanimi ali z nepisanimi °rmami in zakoni, prikrojenimi sploš-j?" težnjam, da bi nam bilo lepše, boliva tat pa norme spremljajo nesmisli, ki kot kakini nepredvideni stranski zmanjšujejo vrednost. Eden manj-%h te, denimo, danes velikokrat navajani primer kruha in čevljev. Medtem ko čevlje ob nakupu dobimo skrbno zavite in vtaknjene v kartonsko škatlo-, vam prodajalka kruh, torej jedilo, potisne kar v roke. Zakaj? Zato, ker pomembnost artiklov določamo po ceni, ne pa po njihovi uporabnosti. In veliki nesmisli? Tudi teh ne manjka. Kričeče nasprotje je, da dve tretjini človeštva stradata, v Ameriki (in ne več samo v Ameriki) pa degenerirani debeluhi razmetujejo milijone, hoteč sc odvaditi Žrtja. Absurdno je, da angleški ljubitelji živali dvignejo vik in krik, če kdo obrca potepuškega psa, a niti z očmi ne trenejo, ko tisk objavi poročila o brazilskih plan-tainikih, ki zgolj iz dolgočasja lovijo, mučijo in koljejo nebogljene domačine. Vidiš, spoštovani občan, ljudje smo protislovna bitja. Ukrotili smo naravo ter hkrati iznašli vojno. In vojna je kraljica nesmislov. Človek pa si vztrajno žagat vejo, na kateri sedi. Jo bo nekoč dokončno prelagal? Pihalna godba Alpine dosega v zadnjem času lepe uspehe. »Nastopamo le s člani, ki so čisti amaterji. Kljub temu lahko rečem, da smo zlasti v zadnjih treh letih dosegli zadovoljive In kar lepe uspehe. Na tekmovanju pihalnih godb smo enkrat zasedli četrto, dvakrat pa tretje mesto v svoji skupini in s tem bronasto plaketo. Letno imamo okrog trideset javnih nastopov, skoraj prav toliko pa tudi oba pevska zbora.« Kako je z vzgojo mladih glasbenikov? »Malo težko Je, ker v kraju ni glasbene Sbfe. Prav gotovo bi bilo zanjo dovolj zanimanja. Med mladimi je čutili veselje in sodelovanje v p i harni god h k Žat jih pa veliko prej odneha. Ne vedo, da je potrebno za sodelovanje v godbi vsaj tri leta trdega dela in še potem veliko vaj.« Viktor je za svoje delo prejel že več priznanj, plaketo škofje Loke, zlato Gallusovo značko od Zveze kulturno-prosvetnih organizacij ter priznanja žirovske krajevne skupnosti in loške občine. »Ti priznanja so tudi priznanja vsem članom glasbene sekcije in tistim, ki nas podpirajo,« pravi Viktor. »Vsi so pripomogli k uspehom: godbeniki in pevci, kapelnik pihalne godbe Drago Kanduč in pevovodja Anton Jbbat. Mislim, da ni izjeme. Vsi delamo iz čistega veselja.« J. Govekar m POROTiSTIK Oni dnu nie je pot zanesla v Poljansko dolino, v Gorcnjo vas. Zvedel sem namreč, da imajo fantka, zame pripravljen master. zalogaj, v kal t rega bi veljalo krepko ugriznite In priniojdimaj, zares mi n tal urice, ki sem jim jo žrtvoval. Nad elektriko so se razburjali, veste. No, pravzaprav nad podjetjem Elektro Ljubljana — okolica, ki zgornji del do line, od Poljan naprej, oskrbuje s tokom. Ampak tale oskrba ni vredna počenega greša, saj zmerni enkrat »crkii"«, kakor pravijo domačini. Izpadi so pogosti m gorenjevaški obrat Alpine je zaradi njih doslej utrpel večniili tonsko škodo. Kruna vsega pa je bi. pripetljaj ob otvoritvi nove šole, ponosa komune Čeprav sc datum in uro slovesnosti objavili številni slovenski časopisi — de. telefonskih in ustnih opozoril niti ne omenjamo — je vendarle tik pred začetkom slavja spet enkrat zmanjkalo elektrike. Občinski možje so potrpežljivo čakali, kdaj bo mikrofon aživeh a ker se njihovo upanje ni in ni hotelo izpolniti, jih je strpnost minila; kar tako, mimo one metih zvočnikov, so zbranemu občinstvu odrjoveli svoje govore, prerezali vrvico ter si odšli močit raz-bolele glasilke. Piva k sreči ni zmanjkalo, kar priča, da vaški birt poštuje precej sol i dne je kot mogočna Elektro Ljubljana. Duh polarnega Tesle je gotovo rdeč od sramu. Toda ne mislite, da pri Elektrtt ne poznajo bontona. Na nedavni zbor volivcev so celo poslali svojo delegacijo in se prek nje ponižno opravičevali. Čeprav možakom ni uspelo razložiti, kaj je vzrok izpadom, so napovedali drastično izboljšanje. Ker pa Poljancc ni moč naplahta-ti dvakrat zapored, že razmišljajo o navezavi stikov Z Elektro Kranj. Še sreča, da gibanje nebesnih teles teče samo od sebe. Če bi ga usmerjali ljubljanski električarji, bi bili sončni in lunini mrki najbrž veliko bolj pogosti. Vaš Jež Popotnik Velika Britanija je na robu velike domače krize, ki jo zaupnica Hrathovi vladi v parlamentu ne more prav dosti omiliti. Zaradi stavke rudarjev, ki se vleče že tedne in tedne, je dežela delno ohromela. Vlaki vozijo neredno, kurjave ni, električne energije primanjkuje ... prihaja do tiste neverjetne situacije, da ena izmed najbolj razvitih držav tega sveta tone v popoln nered samo zato, ker ni enega izmed ti-sočev predmetov, potrebnih za njen obstoj. V tem primeru sta to premog, oziroma elektrika. Rudarji seveda stavkajo zato, ker zahtevajo večje plače in ponekod še boljše delovne pogoje, delodajalci pa na njihove zahteve za zdaj nočejo pristati. Opozicija silovito napada vlado, da je kriva za tako stanje v deželi in je v parlamentu tudi zahtevala za glasovanje o zaupnici. To je vlada premiera Heatha sicer dobila, toda to je le slaba tolažba v sedanjem nič kaj veselem in rožnatem položaju. Zelo verjetno je, da bosta na koncu morali popustiti obe strani in da bo kompromis osnova za rešitev iz krize, ki zelo resno grozi industrijsko visoko razviti Veliki Britaniji. nci v temi Na Cipru znova vre. Krize se na tem otoku, ki je komaj dobrih sedemdeset kilometrov od Grčije, ponavljajo od časa do časa in vselej za nekaj časa pritegnejo nase pozornost, potem pa se umirijo. Na otoku živijo Grki in Turki in pravega sožitja med tema narodoma ni že dolgo vrsto let — če hočemo biti natančni, moramo reči, da ga pravzaprav sploh nikoli ni bilo. Ciprski predsednik Makarios bi rad izbojeval popolno samostojnost v odločanju, Grčija in Turčija pa bi radi (zaradi pripadnikov svojih narodov, ki živijo na otoku) dosegli večjo povezanost s tem koščkom sredozemske zemlje. Grčija je sedaj ponudila Nikoziji nekaj »predlogov« (ki so v bistvu po sodbi nekaterih ultimati) za bodoče politično delovanje Cipra. Makarios na to seveda nikakor ne more pristati, saj bi s tem neposredno priznal svojo odvisnost od Aten. Toda za razliko od nekaterih dosti burnejših dni trenutno na Cipru vsaj ni prelivanja krvi in nasilja, ki je bilo sicer značilno za po- litično življenje otoka. Upamo, da bo tako tudi poslej, saj bi bile drugačne novice tragično ponavljanje drago plačanih naukov preteklosti. V VVashingtonu so objavili, da bo predsednika Nixona spremljala na Kitajskem zelo skromna ekipa — komaj trinajst diplomatov in državnikov. Razen tega so sporočili tudi nepopoln program obiska, iz katerega je razvidno, da bo potovanje res kar se da delovno in le v najnujnejši možni meri »turistično«.. Richard Nixon bo pričel svojo turnejo 21. februarja, predvidevajo pa, da se bosta z Mao Ce Tungom prvič srečala 26. februarja. Pred In po tem bosta imeli obe delegaciji obilo sestankov in razgovorov. Obe strani sta sc domenili, da bo skupno sporočilo izdano šele po končanem obisku in ne prej. Zelo verjetno je to edino možno, zakaj v odnosih med obema silama je vendarle toliko neznank, da bodo mnoge lahko vsaj razumeli (vsekakor pa ne tudi odpravili) šele med razgovori. Ameriški predsednik je medtem tudi objavil, da odpravlja nekatere omejitve pri trgovanju s Kitajsko (pri čemer še vedno velja prepoved izvoza za strateške materiale), kar razlagajo kot potezo dobre volje, ki naj v zadnjem trenutku izboljša ozračje pred prihodom Nixona na Kitajsko. Zanimivo je, da ves svet že tedne in tedne obširno poroča o vseh podrobnostih v zvezi s potovanjem, kitajsko časopisje, ra-dijo in televizija pa sta doslej vsega skupaj objavili približno toliko, kot smo mi storili samo danes na tem zelo omejenem prostoru našega vsakotedenskega zunanjepolitičnega pregleda! in še več: večina Kitajcev sploh ne ve, kakšen je lik ameriškega predsednika, saj njegova fotografija doslej niti enkrat še ni izšla v nobenem kitajskem časniku! Iz Pekinga poročajo, da bo sprejem pripravljen do zadnje podrobnosti, prav tako pa tudi bivanje, pri čemer pa se za natančen spored še niso domenili in so gostitelji do Podrobnosti pripravili več inačic. Predsednika Nixona bo spremljalo okoli 90 novinarjev, največje število tujih časnikarjev, ki so kdajkoll hkrati obiskali LR Kitajsko. Čeprav tečejo zadnje pri" prave na potovanje desetletja z vso pozornostjo, pa *e medtem južneje od Kitajske, na vietnamskem bojišču nadaljujejo srditi ameriški l0" talski napadi. Ameriški bombniki odmetujejo svoje bombe tudi na ozemlje Severnega Vietnama in to kiju* temu, da se Je v Franciji pravkar končala velika mednarodna konferenca, na kateri so obsodili ameriško angažiranje na indokitajskih bojiščih. Bombardiranje Je» malone tik pred Nixonovin> obiskom, znova ostro obsodili tudi Peking. LJUDJE, IN DOGODKI f Posebna maža Novinarji so odkrili skrivnost švicarskih uspehov v alpskem smučanju na letošnjih zimskih olimpijskih igrah. Na lanskih predolimpijskih igrah so strokovnjaki tovarne za male Toko vzeli s seboj iz Sappora vzorce snega. Z analizo so odkrili v snegu večje količine soli. Na podlagi teh ugotovitev so izdelali posebne maže. Poplave V afriški drlavi Mozambik je v velikih poplavah utonilo sto tisoč glav livine. Velika voda ogrola tudi jez nad mestom Joao Belo z deset tisoč prebivalci. Darilo bolnikom Slovenski likovni umetniki so darovali kliničnemu centru v Ljubljani nad 200 svojih del. Slike bodo obesili v dnevne sobe na oddelkih in po bolniških sobah. — Že res, da bodo s 1. marcem cene odmrznite, ampak ti si le malo preveč črnogled. Avtomobilska cesta Načrt za avtomobilsko cesto od Splita do Dubrovnika predvideva, da bo cesta široka 25 metrov, dolga pa 199 km. Kradel iz pisem Na Reki so prijeli poštarja Igorja Tiča, ki si je iz pisem prilastil kar 4$ milijona starih dinarjev. Brodolom Blizu Antarktike je nasedla norveška potniška ladja z 90 potniki in 68 člani posadke. Ladji, ki je precej poškodovana, le plujejo na pomoč druge ladje. Potniki za sedaj niso v nevarnosti. Visok sneg Sneg, visok tudi do 8 metrov, je odrezal nekatere iranske vasi od sveta. Poročajo pa, da so se te prebili do zasutih prebivalcev in da je oskrba s hrano zadovoljiva. V snelnem meteiu je umrlo 29 ljudi. Popevka za Evrovizijo Na letošnjem evrovizijskem festivalu za najboljšo popevko Evrope bo Jugoslavijo zastopala Tereza Kesovija s popevko Glasba in ti. Festival bo v Edinburghu na Škotskem. Silovit veter V zahodni Franciji je pihal silovit veter s hitrostjo tudi do 165 km na uro. V nevihti so izgubili življenje trije ljudje. Četverčki Zahodnonemška gospodinja Heidi Herber je povila četverčke, tri deklice in dečka. Mati in otroci se dobro počutijo. Operacija siamskih dvojčkov Poljski zdravniki so pred dnevi prvič skušali Z operacijo ločiti zraščena dvojčka. Operacijo je preživel močnejši otrok, drugi pa je umrl. Dunaj je žejen Dunajčani morajo te dni celo varčevati z vodo, ker je poraba presegla dotok kar za 170 tisoO kubičnih metrov. Prepovedano je pranje avtomobilov, polivanje umetnih drsališč in podobno. Potres Manjši potres je prestrašil prebivalce sicilskfr ga mesta Messine. Večje škode ni bilo, paniki pa velika. Mcssino je leta 1968 skoraj do tal pO" rušil katastrofalen potres. Takrat je umrlo tisoč ljudi. Vesna okreva Poljski zdravniki so stevardesi Vesni Vulovi£> edini preliveli potnici v letalski nesreči naf* Češkoslovaško, operirali nogo in roko. Operaciji je uspela. Stevardesa bo potem, ko si opornOre> nadaljevala daljše zdravljenje v domovini. Mandlji cveto V Slovenskem Primorju so te dni le zacveteli mandlji. Starejši prebivalci pravijo, da se rtarfl obeta zgodnja pomlad. Poplavljene Benetke Po hudem tri dni trajajočem delevju je P°j^ drugi meter visoka voda zalila trg pred katedralo sv. Marka. Trčenje v luki V hamburškem pristanišču sta trčita vlačilec in trajekt. V nesreči je v ledenem morju našt° smrt 17 ljudi, 28 pa so jih rešili. Karneval Med letošnjim štiri dni trajajočem veselju j* norenju med karnevalom v brazilskem nteSW Rio de Janeiru je izgubilo tivljenje 115 ljudi, kih 10J000 pa je bilo ranjenih. ?OBOT^^ebruarja 19?2 i--.-- GLAS * 9 STRAN 83 Miha Klinar sko sporočilo 1941 Predigra za napad na sosede potrebuješ olje, ropar. a mi bivamo ob cesti, ki k olju pelje (Bertolt Brccht, Berlcht der Serben) Ko jc Chamberlain zaključil poročilo o prvem Ostanku francos ko-anglcškega Vrhovnega vojnega sveta, se zaradi vprašanj poslancev ni mogel ■ogniti vsaj kratkemu orisu sedanje" i položaja v britanskem imperiju in v Evropi. Moral je seveda ugrizniti v KISLO JABOLKO', ni moglo dozoreti na Poljskem tako, kakor bi . nainbcrlain želel, pa mu kljub velikim besedam 'n obljubam v britanskem poroštvu ne to, ne 'aiicosko poroštvo ni mogla pomagati, da bi ga JUler ne odtrgal prav po angleški in francoski Krivdi, cesar pa Chamberlain se\cda ni hotel Priznati: »Glavno operativno področje Je v tem trenut-*u na VZHODU,« je govoril. »VIDETI J F, da NEMCI POIZKUŠAJO DOSEČI ODLOČUJOČI REZE I,TAT NA TEJ FRONTI PREJ, PREDEN bI BILI PRISILJENI VREČI SVOJE SILE NA zAHOD.« Na Zahodu so po Chambei Jamovih trditvah FKANCOZI ZACELI OGROŽAJOČI PRODOR' Pioti Nemcem, ne da bi mogel o ten*, prodoru, Gfctrdma o 'ogrožajočem napredovanju' Francoske "AjSkg na zahodni fronti povedali kaj določenega! »PRI TEM GRE ZA TEMELJNO FREDPRI •*RAVO IN PRAV LAHKO REČEM, to naj zado gfc, DA GRE ZA POPOLN USPEHI BRITANSKE J-jNOUE (ni povedal števila dwi?*./ 30 IL \ DANCIH, VENDAR šE NISO STOPILE V AKCIJO ... (AdG 4228 E).« Svetovni tisk je na podlagi Chamberlainove ,z.jave o 'ogrožajočem napredovanju 'francoske v°iske začel objavljati nasprotujoča si poročila z zahodnega bojišča, naposled pa so bila resničnej-^a ali pa celo popolnoma resnična samo nemška Poročila, kar sc je tudi kmalu pokazalo. V času •Onference medzavezniškega Vrhovnega vojnega Sveta in Chamberlainovega poročila v Spodnjem domu so nemška poročila poročala z zahodnega bojišča: »Poročilo OKW z dne 12. septembra: NA ZAHODU KRAJEVNI SPOPADI S SOVRAŽNIKOVIMI PREDSTRAŽAMI med SaargemUndom in HOrnbachom. Letalskih napadov na Nemčijo ni b»lo (AdG 4225 c). Poročilo OKW z dne 13. septembra: NA ZAHODU okrog 6 km jugovzhodno od Saarbriickena je Pal Bromberg, na katerem se je ukopal sovražnik z dvema četama, s protinapadom naših predstraž zopet v naše roke. Drugače samo neznatni kra-Hvni boji med predstražami obeh strani. Letalskih napadov na ozemlje Reicha ni bilo (AdG 4228).« Tako je torej bilo to Chambcrlainovo 'ogrožajoče napredovanje', o katerem je govoril prav "a dan, ko so sporočili iz Fuhrerjevega Glavnega Suuia naslednje »Na svoji današnji vožnji po bojiščih se je »iilirer okrog treh popoldan pripeljal v Lodz. 1 •"UIIRGRJEVA VOŽNJA V SREDIŠČU LODZA, ki smo ga komaj konec icdna zavzeli, Je bila tako za nemške čete kakor tudi za prebivalstvo l.odza OGROMNO PRESENEČENJE (AdG 4228 B).« Pa tudi druga nemška poročila (0KW) so pridala, da francosko ali samo Chamberlainovo ogrožajoče napredovanje' ni kazalo nobenih Pozitivnih in za Poljake ra/.brcmenujočih posle« Ze 12. septembra sta nemško južno in sever-n° krilo nadaljevali viharno zasledovanje 'bežeča Poljske vojske, V prodoru na obeli straneh v prvi Svetovni vojni tako krvavega Przscmvsla so Nemci zavzeli Sambor in Javvorovv in s predhodnicami dosegli Lvvovv, mesto z več stotisoč prebivalci ukrajinske narodnost i, ki pa je bilo v tem času deloma /e popol jačeno, kakor so poljski oblastniki hoteli popol jačiti ves vzhodni del nove poljske drŽave; ki so ga odlrgali od ukrajinskega in beloruskega ozemlja. Mimo tega so oddelke poljske vojske, obkoljene južno od Radoma. ta dan do kraja uničili in preostanke prisilili k predaji. Podobna usoda je čakala tudi obkoljene dele poljske \ojske pri Kutnu, ki so se še vedno borili in sc skušali prebiti proti jugu. Pet divizij (topniških enot) in d\e konjeniški brigadi sta se zaletavali v ognjene zidove nemških obročev, ne da bi se modi prebiti skozi nemški pekel. Ko so mislili, da so že pred zadnjim obročem, so naleteli na koncentriran nemški protinapad ki jih je začel zopet potiskati z vseh strani v še tesnejši obroč. Vzhodno in jugozahodno od Varšave so se morali Poljaki umikati pred strahotnimi napadi nemške premoči in tankovskih hrigad ki so se valile preko ceste in železniške proge Vai šava-Siedlee in S svojim skrajnim vzhodnim motoriziranim krilom bile samo še 40 km oddaljene s severne strani od Bresta* Dalee za to fronto je ostala osamljena 18. poljska divi/iia, ki se je prepočasi odločila za umik in je /alo sku-,ala /av/.eti nove položaje severno od Buga potem, ko je poveljstvo spoznalo da jc proboj proti jugu nemogoč. Naslednji dan so v južnih predelih Poljske naleteli Nemci le še na neznaten odpor razbitih poljskih enot in naglo prodirali proti vzhodu. Na cesto Lublin-L\vo\v so prodrli z močnimi silami pri Ravvi Ruski in Tomas/.ovvu (popoljačeno ime). Severno od Sandomierza so ta dan na več krajih prekoračili Visio. V uničujoči bitki proti poljskim enotam, obkoljenim pri Radomu, so ta dan zajeli osemdeset tisoč poljskih vojakov, med njimi mnoge generale, 143 topov in 28 tankov (AdG ;'.). Tudi pri Kutuu so Se bolj zožili obroč. Nemški nalet na P >ljsko je bil podoben valovom, zgrinjajoč se z vseh strani v vrtinec pri Varšavi, ki je lila ta dan po poročilu OKW z dne 14. septembra že v obroču To se pravi, da se je obroč okrog Varšave zaprl tudi / vzhodne strani že 13. septembra, torej prav na dan, ko je Chambcr-lain vnovič obljubljal, da bosta Francija in Anglija izpolnili vse svoje sprejete obveznosti do Poljske in da je NA FRANCOSKO-NEMSKI FRONTI že prišlo do 'ogrožajočega napredovanja' francoskih enot, ki so se 13. septembra res pojavile z močnejšimi oddelki med Saarbruckom in Horn-bachom in prišle v stik z nemškimi predstražami, a so 'obležale v nemškem ognju in na nemških minskih poljih', kakor je o teh bojih, ki jih še vedno ni mogoče imenovati' ogrožajoče napredovanje', poročalo nemško poročilo. Tudi 14. septembra 1939 ni bilo na zahodni fronti nohtnega 'ogrožajočega' napredovanja, čeprav so ta dan Nemci priznali, da je prišlo do 'sovražnega topovskega ognja' vzhodno od Saar-bruckna, obenem pa povedali do kraja usodo francoske enote, ki je 12. septembra prodrla pri Schweixu, obmejnem kraju južno od Pirmassen-sa, na nemško ozemlje, kjer jo je zasula nemška artelerija z bombami in jo prisilila k umiku. »Letalskih napadov na ozemlje Reicha ni bilo (OKW, 15. IX, por. za 14, 9.).« Tako sporočilo je nemška 0KW ponovila že tretjič že v treh zapovrstnih dneh tudi za 14. september, za dan, ko je NA POLJSKIH BOJIŠČIH južna grupa nemških napadalnih armad prekoračila cesto Lvvovv-Lublin. »ZELO MOČNI IN OKROG KUTNA BREZUPNO NASKAKUJOCI OBKOLJENI ODDELKI POLJSKE VOISKE SO POIZKUŠALI VČERAJ VNOVTC S PROBOJEM PROTI JUGU (OKW poročilo z dne 15. septembra o bojih 14. septembra 1939, AdG 4231 B).« To priznanje je moralo dati poročilo nemškega vrhovnega poveljstva o junaških poljskih branikih kutna. Ti se niso bili pekla nemškega topništva, tankov, let d in pehotnega ouvja od minom; lov in težkih strojnic do pušk, lahkih strojnic in hitrostrelk pehote, ki jih je stiskala v ognjeni obioč. Napadali so in se skušali prebiti. Niso sc še vdali, čeprav je bil njihov položaj že od vsega začetka bre/tipeti. Tudi 14. septembra so napadli in celo močneje, kakor prejšnje dni. Naskakov ali so, pa četudi so bili ponovno odbiti. »Auch diese Aimrille schlagen lehl,« so ti junaški juriši ohranjeni v poročilu OkW une 15. septembra 1939 lo je obenem priznanje, . i so pri Kutnu imeli Nemei tc/ke izgube Toda. tako junaštvo vseeno ni motilo že od 1. septembra trajajoče nemške bliskovite vojne, ki je Nemcem omogočila, da so se že 14. septembra vzhodno od Vi.slc bližali s severa, v/hoda in jugovzhoda v:n šav skeinu predmestju Praga. Tudi tam so naleteli na poizkuse poljske vojske, da bi se /. boiem prebila i/ obročev proti vzhodu. Ta dan so nemški napadalni oddelki napadli /e utrdbe okrog zgodovinskega Brest Lite \ ska, v katerem jc bilo podpisano premirje med cesacaltf nemško armado in mlado Zvezo sovjetskih socialističnih republik, ki je potrebovala mir za utrditev velikih pridobitev Leninove oktobrske revolucije. Ta utrditev je mimo mnogih žrtev terjala ogromno izgubo ozemlja nekdanje Rusije, med njimi tudi ozemlje, ki ga je mladi Sovjetski zvezi iztrgal Pilsudski s svojo belogardistično vojsko. Zdaj so na to, z Belorusi in Ukrajinci naseljeno ozemlje Že prodirali Nemci. Južna grupa nemških, proti Poljski vrženih armad, je gonila pred seboj razbite dele južne poljske armade do Lvvo-va in Bilgoraja, kjer je prišlo 15. septembra do bojev. Tako je o bojih tega dne poročala OKW in mimo tega sporočila tudi padec Przemvsla, ki tako ni postal drugi 'Verdun' prve svetovne vojne, kakor tudi pravi Verdun iz prve svetovne vojne ne bo ponovil junaštva v drugi svetovni vojni, njegov slavni branilec iz prve svetovne vojne pa bo postal francoski izdajalec, kakor bo postal še marsikdo. Przsemvsl ni tokrat doživljal dolgih obleganj in prehajanj iz rok v roke, zakaj tokrat se je spremenila vojna taktika vkopavanja in utrjevanja zavzetega ozemlja v gibljivo vojno, v kateri so se položaji tako hitro spreminjali, da sc ubogi in vsemu zlu in strahotam vojne izpostavljeni pešak največkrat ni mogel vkopati niti v rov za ležeči položaj, marveč je iskal kritja kjerkoli na črti, ki mu je bila določena in ki se ji ne mogel izogniti ali izmuzniti. Za ped ali krtino visoka trdna gruda se mu je zdela že odličen in varen zaklon, ki ga je, če je utegnil, naglo izgrebel v prsobran, kadar se je njegov napad spremenil v nasprotnikov protinapad. Za take 'zaklone' so poskrbele tudi topovske granate in letalske bombe ob zapornem ognju pred juriši pa tudi tiste, ki so padale po njegovi enoti. Ta 'nagla vojna' je navidezno zgledala manj strahotna kakor prva svetovna, kjer so se naskakovali iz utrjenih jarkov v utrjene jarke, pred katerimi so obležali 'kupi mrtvih, da vseh niso niti utegnili pospraviti', v resnici pa je druga bila neprimerno bolj krvava, čeprav pri nas k akovanju ali obrambi zaradi nagle gibljivosti obeh ni bilo videti 'mrlicev na kupe', ker so bili raz-trošeni v globino in širino skoro nikoli popolnoma ustaljene fronte. To dokazujejo tudi mnogo večje milijonske številke mrtvih, ki jih jO terjala druga svetovna vojna, čeprav ni bik' 'Verdunov' ali Ti/scmvslov' razen v Leningradu in deloma tudi pri Stalin-n adu. Toda 0 'ch 15. septembra 1939 ni še nihče vedel, da bo do njih prišlo. Ta dan so se bili boji na Poljskem mimo že omenjenih še pri Wlodzmierzu, do katerega so prodrle nemške motorizirane in oklopne enote 1 izhodiščnih položajev Przemvslu, ki je /a temi enotami ostal ta dan že daleč na /ahodu. BRANILCT KUTNA SE šE VEDNO NISO VDALI in Nemci so bili primorani svoje sile okrepiti z novimi enotami, da so lahko zožili obroč okrog junaških branilcev. — Prokleto si imeniten, ker moraš imeti kar dva strežnika, ga je zbada] Tonček. Vendar je bil njegov glas bolj piker kakor norčav. Filip je /. glasom, ki je izražaj hudo stisko, poprosil: — Naredita kakor hočeta, a vsaj malo me od-vežita. Drugače bom vse poma/.al. Ne morem si pomagati! Tonček ni bil za to. — Bi naju rad. Nič ne bo! Pomagaj si, kakor veš in znaš! Drugi pa je videl, da bo res treba odnehati, sicer bosta morala še kaj prati. Filip se je motovilil, stegoval po obleki in stokal, da je bilo že obema zoprno. Kljub nuji ju ni hotel več prosjačiti, je pa drugega stražarja večkrat proseče pogledal. — Pa pustiva malo. Ne bi bil rad perica, se je omečil drugi. Tonček je nekaj zagodrnjal, vendar je medtem tudi on videl, da ne bo šlo drugače. Sprostila sta mu eno roko, druga pa mu je še vedno tičala na vrvici, ki jo je držal Tonček. Filip se je vedel mirno in vdano. Potem se jima je lepo zahvalil. Kar na vsem lepem pa se je zakadil v Tončka, da sta se z drugim stražarjem zaletela v prsi. Filip se je iztrgal in skočil prek roba v strmino! — Streljaj! je zavpil eden in takoj je dvakrat počilo. — Hudič, si ga videl, je rekel Tonček, ki se je zavedel prvi in ustrelil še enkrat. Filip je pridobil nekaj sekund. Valil se je že navzdol in zginil v gostem smrečju. Pomagala mu je še noč. Stražarja pa sta mislila, da sta ga na tistih nekaj metrov podrla. Toda tam, kjer je Od naporov in strahu! Slabost pa ni popustila. Tudi boleti ga je začelo in stresel ga je mraz. Nič čudnega: bil je moker in še prepoten. Nenadoma pa je na desni, ob rebrih začutil, da mu po koži polzi nekaj toplega. Prestrašen je segel za srajco in otipal lepljivo kapljo. Kljub vrtoglavici je ob mesečini ugotovil, da je ranjen! Ko zadeti človek beži, ko skuša pobegniti kroglam, sprva sploh ne čuti, da ga je zadelo. Strah za življenje in napetost zaradi skrbi, če bo v tekmi s smrtjo zmagal, sta močnejša od rane. Samo če še more hoditi. Zato Filip dolgo ni mogel ugotoviti, kaj se mu je zgodilo. Hitel je trgati srajco ter hlastno tipati po sebi in iskati, s kom bi se še lahko obvezal. Vedel je, da mora najprej zamašiti rano. Ustaviti mora kri. Samo da bi ustavil kri! Rana je bila tik pod prsmi, zato je moral poviti vse telo. Zelo skrbno je obvezoval rano. Sle-kel je še suknjič, ga razparal in naredil nekakšne nerodne pasove ter se z njimi tesno prevezah Zdaj mu je tudi vrvica prišla prav. Meglilo se mu je pred očmi in pred njim je vstajala podoba, kako mrtev leži med grmovjem, razpadajoče telo pa trgajo požrešne ptice in lisice. Strah pred partizani pa ga je spet spravil pokonci. Še vedno ga lahko dobe! Zdaj bi bilo res neumno, da bi ga zgrabili še enkrat! Pijano se je vlekel naprej. Vanj pa se je že zajedla nova skrb: Kam? K Nemcem? Domov? K zdravniku? Mar k Martini? Hodil je, kakor bi bil vedno bolj pijan. Na obvezi pa je bilo videti vedno večji madež krvi. Z vsako kapljico je bil slabotnejši. ivan jan • mrtvi ne lažejo' 46 padel, sta našla le prestreljen klobuk. Divje sta se zakadila za njim, a Filipa ni bilo nikjer več! Jesen je bil s fanti takoj po strelih za njima. Iskali so vsi, a Filipa nikjer. Kot bi ga požrla zemlja. Raztogoteni Jesen je takoj hotel ustreliti Tončka in pomočnika, pa so mu bližnji obrnili cev. — Ne nori! To ne bo ustavilo Filipa! — Povedal sem jima prej! Tako delajo saboter j i! Jesen se je zdaj umiril toliko, da je orožje spet obesil na ramo. Prisiljeni so bili, da takoj odrinejo drugam in začno iskati Filipa. Sokol je odhitel po pomoč v bataljon. Po okolici so se razkropile majhne patrulje, ki so nestrpno iskale izdajalca. Ljudi v dolini o tem niso obveščali, da ne bi prilivali olja na ogenj, ki je bil že tako prevelik. — Moramo ga dobiti, je "rekel Jesen, če ne bo spet pokol! Prvi se je spustil v dolino Gorski ... Nekateri pa so sumničili: — Morda tudi ta beg ni čisto naključen. XV Ko se je Filip vrgel na tla, je to storil preračunljivo. Stražarja, za katera je vedel, da bosta streljala, je hotel speljati, da je zadet. Tako bi pridobil, če ga ne bosta spodnesla, nekaj dragocenih trenutkov. Tvegal ni dosti. Tako ali tako bi ga ubili! Noro se je veselil, medtem ko se je valil navzdol. Potem je stekel. Sam sebi se je čudil, da je tako srečno prišel do struge. Vanjo je skočil brez premisleka. Sicer je padel in se po njej valil še nekaj metrov, toda polomil se ni. Moker jc hitel navzdol, kar so mu dale moči. Ovirala ga je vrvica, ki se je zapletla med grmovje, vendar se ni ustavil, da bi jo od-motal in odvrgel. Ovil si jo je okoli zapestja in čofotal po potoku navzdol. Nenadoma pa mu je začelo postajati slabo. Pred očmi so mu poplesovali redki, svetli kolobarji. Ko se mu je zdelo dovolj, sc je hotel skobacati iz struge. Spet svetle točke in višnjevi krogci. Šlo je počasi. In ko se je vzpel iz vode, ga je slabost zdelala, da se je spet sesedel v vodo. To ga je spet osvežilo. Slaboten in majavih nog sc je počasi, kakor pijanec, končno le splazil iz potoka. Moral jc leči na rob med smrečje. K zdravniku!? Rekel sem jim, da je moj prijatelj! Saj je! Toda prijatelj Filipa, ki sodeluje s partizani. Sicer pa je dolžan vsakemu pomagati! On bi to tudi storil! A potem? Koga bi poklical? Partizane ali Nemce? Prej partizane, če že ni celo med njimi! Drugam moram! ... Kaj pa k Rozi? Ne, to je dvorezen nož! Pol sveta bi v tem hipu dal za življenje, ki ga je hkrati čutil še toliko, da ni popustil šepetu, ki mu je prigovarjal, da bo ranjenemu človeku pomagal vsak, ki bo nanj naletel. Najbolj razumno bi bilo, da bi se zatekel na žandarmerijo. Dalj tako ne bi prišel. Zdaj je bil VVerner tako neznansko daleč. Ni se dal zapeljati. Razum ga ni zapustil. Računal je z novimi okoliščinami. Gorski je bil še na varnem, vendar se mu prav zaradi njega ni zdelo pametno takoj poiskati nemško pomoč. Med zasliševanjem je le preveč govoril. Gorski je slišal skoraj vse! Nemara bi se ga Wernef zdaj še otresel. Če prav pomisli, ga je upošteval le kot nerazkrinkanega sodelavca partizanov! Prirojeni čut za varnost in povezovanje dogodkov je v njem rasel toliko močneje, kolikor bolj je slabel. K njim za zdaj še ne! Rana pa ga je priganjala in opominjala" vedno bolj. Telo je bilo vedno manj poslušno. Višnjev-kasti kolobarji so se spreminjali v velike roke, ki so mu stiskale grlo, da je komaj še dihal. Brez zdravnika ne bo šlo. Spet se posili naprej, čeprav bi najraje kar padel in počival. Razum pa mu še ne odreče poslušnost. To je smrt, mu pravi. Vanj sc je plazil strah, najmočnejši priganjač! Kaže se mu v dvojnih oblačilih. V prvih so partizani, ki ga zdaj iščejo čisto blizu, drugi je krvaveča rana, ki sc tako rada zastrupi. Videl je že podobne in navadno so priklicale smrt. Vendar, kam naj se zateče. Med zasliševanjem je spoznal, kako ga ljudje sovražijo. V vaseh ga ne smejo videti. Nihče! Tudi Roza ne. Zdravnik! Doktor Volčič je tu v bližini edini! Če je le še doma. Zakaj je povedal njegovo ime! Razmišljal je, kako bi se skrivaj pritihotapil do njega in ga z grožnjami prisilil, da bi mu pomagal, ali pa bi mu hinavsko odkril, da Nemci Vedo za njegovo pomoč partizanom. Potem bi mu morda pomagal! Pa se je takoj premislil. Ni dvo- mil o zdravnikovi pomoči, toda zbal se je u' komu povedal. Rešil si je življenje, da ga le ne bi podrla 11 bost, preden bi prišel do ljudi. Kam? H komu? Morda pa le k Martini! . Kot bi se razsute misli strnile v eno, je v 11 * popustil nagonu. K Martini! Ta ga bo varovala pred sC,T"'njf V resnici je vseskozi čutil, da je le še ona > gov up. Samo, če bo še doma? Zalotil se )e> je njegov korak pravzaprav že usmerjen k nj Zdaj je vedel, kam naj gre. To mu je dalo moči, da je pod nogam1 . si*! začutil trdnejša tla in tudi svetlikanje pred o je malo pojenjalo. Pazljivo se je pomika vasjo. . >o jfi Popravil si je obveze, pobral palico, ki J, kakor nalašč nekdo odvrgel, in krevsal naP.*M Težko se je premikal. Vsak korak mu vzročal bolečine. Tudi sapa mu je začeia n' jati Strah pa je odganjal vse. Strah pred s"1 vj strah pred partizani. Dobro, da je Aleš že rn ; ,-tjO; mrte' Ta bi ga šele mrcvarili In za Martino bi in*'1 v< je težave! ^ Med drevjem je zdaj prestregel nenaul šum- Ustavil se je in obrnil glavo v tisto s -Zdrznil se je. Tam nekdo stoji. Ali vidi P ^ Morda je le slepilo. Hotel se je že potuhniti >" a ogniti kraju, ko je le nekaj metrov od "J nekdo siknil: — Sem stopi, Filip! A Filip je obstal kot vkopan. Skočil bi, V* mogel. Slabost in strah sta ga zvila v dve Suho je požrl, oni pa je spet ukazal: — Bliže stopi, sem rekel! . je, Glas mu jc bil znan. To bo Gorski. v.e zd--i da bo nekaj storil zanj, obšlo ga je veselje-se je prestopil in zinil: — Res je, ti si! ko je prepoznal Gors' mesečini. Gorski se mu ni več skrival. dU.n''. * in 24- "rt ter ra-SSdl ?nevnlk ob 19.30. Ob ^ «wh pa ob 6.05., 7. In 24. 12 i, ^ijski dnevnik ob 9., ' -5., 17., 22., 23. in 19.30. ca 19. FEBRUARJA GlaS Obro Jutro - 8-10 Hir^-Cna matineja - 9.05 Pio-nim l,cdnik - 9-35 s Pihal" Ua L°J^strom RTV LJublJa" radr~ t- ^avai"°valnica Sava 10 2nJSn Poslušalcem — Uvert -Vas doma 12J0 KaK ia 'n koncert Dimitrija ,kj0alevskega — 12.30 Kmetij-nasveti — 12.40 Po do- mače J vam" ~ 13.30 Priporočajo dne 14.10 Sobotno popol-p0jQ2a mladi svet — 15.40 16on ,naši operni pevci — v ru Vr»ljak — 16.40 Klavir trga ~ 1645 S knii:Vie8a 17_5q~^, !7.10 Gremo v kino — hih ansamblom Francija ga Ja — -8.15 Iz operetne-Po,i,Vfta ~ 18.50 Pogovor s Otrri -alci - 19 00 La**0 noč' sar°p' - 19.15 Minute t an- 20.oo L0m Lojzeta S,aka ~ tftr» • Poznavajmo svet in do-uv'no — 21.15 Vedri zvoki J sobotni večer — 22.20 Od- Uovi ? ^smijo in ples >m v V1 teden ^gi program 14.007 l*anorama zvokov — ie'st 7 velikimi zabavnimi or-te ri ~~ 14.35 Glasbeni varic-grar~ 15-40 Jazz na II. pro-gla*k - l605 Jz filmov in *>i n?enih rcvi) — 164° Sobot-Ob ~ 17.35 Dobimo sc izs/Stl l,ri — l8-40 Popevke j, ■ iudia 14 _ 19.00 Pet minut ki ?°rja — 1905 Zabavni zvo-Za sobotni večer ^retjl program fon:'°5 Mojstri vokalne poli-£ — 2°.30 Okno v svet 2l in d5 Operni koncert — 1B;7 °osodki dneva — 21.40 8ram0 Slo kar ste izbrali — 23.55 venske poezije 20. FEBRUARJA dito? obl'° Jutro — 8-05 Ra" Sitf-K.a, '8'a za otroke - 8.35 V* c za mladino - 9.05 It rečanie v studiu 14 — 10.05 Pomnite, tovariši — 10.25 Kii l borbc in dela - 13-30 *d,TJska rcPortaža — 13.50 Humačirni ansambli - 14.30 ^ moreska tega tedna: Zad-sPorfUro l5-05 Nedeljsko rtno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra: Riba za štiri — 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Melodije za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Z orkestrom Jackic Gleason — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski cocktail — 13.35 Glasbeni va-riete — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Majhen koncert za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 S popevkami po svetu — 18.35 Z orkestrom Les Baxter — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.40 Paleta zabavnih zvokov Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Operni opus Giu-seppa Verdija — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Nedeljski divertimento — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 S francoskih glasbenih festivalov — 23.55 Iz slovenske poezije 21. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana - 10.20 Pri vas doma — 12.10 Jurij Gre-gorc: Suita za godalni orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Med zbori Heitor Villa-Lobos in južnoameriške pesmi — 14.30 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Iz del Johanna Straussa — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Hollvvvood Bowl — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Lepe melodije — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dobri znanci — 20.00 Klopstock in Goethe v romantični glasbeni literaturi (stereo) — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Godala v noči Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Nenavadni pogovori — 14.20 Z ansamblom Atija Sos-sa — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Melodije iz filmov v instrumentalni izvedbi — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Klavir v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Pota našega gospodarstva — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Naš intervju — 19.10 Od popevke do popevke Tretji program 20.05 Botique lahke glasbe — 20.30 Naš eksperimentalni studio — 21.10 Z jugoslovan- skih festivalov jazza — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Novi posnetki slovenskih komornih del — 22.40 Razvedrilo z Rameaujem in Mozartom — 23.55 Iz slovenske poezije 22. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matinja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne bodo izvajali: oktet Jelovica, Marjana Dcržaj z ansamblom Jožeta Kampiča in Janez Jcršinovec ob spremljavi harmonike — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Na oboo igra Drago Golob — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Silva Štingla — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital pozavnista Branimirja Slokarja — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom madžarske RTV — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Koncert lahke glasbe — 22.15 Iz novejših del skladatelja Janeza Matičiča — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni zvoki Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jazz na II. programu — 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Ljudje med seboj — 17.45 Torkov omnibus — 18.40 Z orkestrom HoIIywood Pops — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanje ob lahki glasbi — 20.25 V korak s časom — 20.35 Glasbene konture — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.35 Cesar Franck: Koral za orgle št. 2 v h-molu — 23.55 Iz slovenske poezije 23. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Melodije iz filmov — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Antonin Dvorak: sklepni prizor opere Ru-salka — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Zamejski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Dve deli naše mlade skladateljske generacije — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Leroy An-derson — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Popevke s slovenskih festivalov — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Iz del Richarda VVagncrja (stereo) — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Melodije iz mu-sicalov — 16.40' Rezervirano za mlade — 17.35 Na mednarodnih križpotjih — 17.40 Glasbeni vsakdan — 18.40 Radi ste jih poslušali — 19.00 O' avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 20.30 Lahka glasba ob kaminu — 20.45 Žive misli — 21.05 Koncertantni jazz — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 24. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 21.10 Iz novejše slovenske operne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 14.40 Enajsta šola — 15.40 Naši mladi mojstri na pihalne instrumente — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom belgijske RTV — 17.10 Koncept po željah poslušalcev — 18.15 Orgle v ritmu — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pesnikom Cenetom Vipotnikom — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Med evropsko avantgardo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 Popevke na tekočem traku Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Majhni ansambli — slovenski avtorji — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 Sestanek ob jukc-boxu — 17.35 Kulturni mozaik — 17.45 Iz naših javnih prireditev in radijskih oddaj — 18.40 Zvoki s filmskega platna — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Pet minut čez osmo — 20.30 Radijska kinoteka — 20.40 Glasbeni soiree — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Prizori iz jugoslovanskih oper — 22.00 Dubrovniški festival 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije H 25. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Od melodije do melodije — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Skladbice in pesmi Karola Pahorja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Zvoki iz musicalov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom jugozahodnega nemškega radia — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Franca Flcrcta — 20.00 Slovenski zborovski skladatelji z evropskimi sodobniki — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Operetni nape vi — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Svet in mi — 17.45 Rad imam glasbo — 18.15 Z majhnimi ansambli — 18.40 Priljubljene slovenske popevke — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Paleta zabavnih melodij Tretji program 20.05 Radijska igra: Magnetofonski trakovi — 20.50 Vrtiljak lahkih not — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna ln naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 H popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 19. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.30 Košarka Beograd : Lokomotiva — prenos (RTV Beograd), 18.00 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.15 Plus pet — mladinski kviz (RTV Sarajevo), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik, 20.30 Glasbena križanka, 21.30 Filmska burleska, 2150 Tekmeca — serijskj barvni film, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana 20. FEBRUARJA 9.00 Madžarski TV prccled (RTV Beograd), 9.40 Po domače z ansamblom Borisa Terglava (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 Šola smučanja — 7. oddaja, 11.55 Mestece Peyton, 12.45 TV kažipot, 13.55 Studio C — zabavno glasbena oddaja, 14.45 Nekaj veselih in domačih, 15.10 Za konec tedna (RTV Ljubljana), 15.40 Hokej Med-veščak : Kranjska gora, 16.30 Košarka Jugoplastika : Crvena zvezda (RTV Zagreb), 18:00 Šest žena Henrika VIII. — angl. barv. film, 19.30 Risanka, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, (RTV Ljubljana), 20.30 Komedija za konec tedna — Kerndl: Srečal sem dekle, 21.25 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 21.40 športni pregled (JRT), 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) 21. FEBRUARJA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 1030 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Glasbeni pouk (RTV Beo grad), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.55 Z. Fabian: Tobija — 2. del, 18.15 Obzornik, 18.30 V avtobusu — serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Maksimeter (RTV Beograd), 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 E. Koš: Mreže — drama TV Zagreb, 21.40 Kulturne diagonale, 22.40 Poročila (RTV 22. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 M. Šušmel: Hanibalovi sloni, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Srečanje v studiu 14: Gianni Nazzaro, 19.00 Mozaik, 19.05 Delo z računalniki: Operacijski postopek, 19.30 Mi-kroekonomika: Inženiring, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Pouk o ljubezni — švedski film, 22.05 Glasbeni nokturno — S. Šantel: Prvi godalni kvartet, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) 23. FEBRUARJA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Doktor Dolittle — serijski barvni film, 18.15 Obzornik, 18 30 Po domače z Dobrimi znanci, 19.00 Mozaik, 19.05 Na sedmi stezi, 19.30 Naš ekran, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 TV konferenca, 21.30 Rešitev v zadnjem trenutku — barvna oddaja iz cikla Civilizacija, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — 24. FEBRUARJA 9.35 T V v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Ruščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Glasbeni pouk, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Tik-tak, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Boj za obstanek — film, 18.55 Mozaik, 19.00 L. Bernstein predstavlja, 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Četrtkovi razgledi, 21.30 Boccaccio: O sokolu, 22.00 Zabavno glasbena oddaja, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) 25. FEBRUARJA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 Veliki in majhni, 18.15 Obzornik 18.30 Slovenska poezija XX. stoletja: Josip Murn-Alcksan-drov, 18.45 Vzgojna problematika: Otrok mora v vzgojni zavod, 18.55 Šola smučanja — 8. oddaja, 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20 25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Kviz 72 — prenos (RTV Zagreb), 21.40 Dediščina Alberta Schvveitzerja — barvni dokumentarni film, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Ta teden na TV Sobota, 19. februarja, ob 21.50: TEKMECA — angleški serijski barvni film; Namesto serije Oddelek S bomo gledali novo angleško barvno serijo z naslovom Tekmeca. V glavnih vlogah nastopata Tony Curtis in Roger Moore — junaka, ki sta zapletena v življenje, polno nevarnosti in intrig, sta pripravljena na medsebojni spopad, v boju proti sovražniku pa prijateljsko stopita drug ob drugega. Nedelja, 20. februarja, ob 18.15: ŠEST ŽENA HENRIKA VIII. — angleški barvni film; V seriji šestih devetde-setminutnih filmov je prikazano življenje Henrika VIII. skozi prizmo usod njegovih šestih žena. Vsak film je celota zase, če tudi sledijo v kronološkem zaporedju in zajemajo obdobje vladavine Henrika VIII. od njego vega 18. do 56. leta. Prvi film nam prikazuje . življenje Henrika VIII. in njegove prve žene Katarine Aragonske. Torek, 22. februarja, ob 20.30: POUK O LJUBEZNI — švedski film; režija Ing-mar Bergman; Film sodi v »najsvetlejše« obdobje Bergmanove-ga ustvarjanja, ko je kar po vrsti posnel nekaj izredno dognanih filmskih komedij. Film odlikuje poznavanje človeka, predvsem ženske duševnosti. Zgodba nam predstavlja že ne več tako mlad zakonski par, ki ga pretresajo določene krize, čeprav so otroci že skoraj odrasli. Petek, 25. februarja, ob 21.40: DEDIŠČINA ALBER1A SCHVVEITZERJA — barv. dokumentarni film; Dr. Albert Schvveitzer je bil eden najbolj nenavadnih znanstvenikov, ki je svoje sposobnosti po svetil zdravljenju najbolj zahrbtnih tropskih bolez ni med domačini v Cen tralni Afriki. Za svoje delo je prejel Nobelovo nagrado. Film prikazuje življenje in delo tega velikega moža v obliki intervjujev z njegovimi sodelavci. Kranj CENTER 19. februarja angl. barvni film ZASEBNO ŽIVLJENJE SHERLOCKA HOLMESA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. fcarv. ftilma TARZANOV UPOR V DŽUNGLI ob 12. uri 20. februarja amer.-italij. barv. film DJANGO PROTI SARTANI ob 10. uri, amer. barv. film TARZANOV UPOR V DŽUNGLI ob 13. uri, franc. barv. film BLAŽEN MED ŽENSKAMI ob 15. uri, angl. barv. film ZASEBNO ŽIVLJENJE SHERLOCKA HOLMESA ob 17. in 19. uri, premiera amer. barvnega filma CATCH-22 ob 21. uri 21. februarja premiera nem,-franc. barv. filma MAČKA Z DEVETIMI REPI ob 16., 18. in 20. uri 22. februarja nem.-franc. barv. filma MAČKA Z DEVETIMI REPI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZIC 19. februarja amer-italij. barv. film NEZGREŠLJIVI SHANGO ob 16. in 18. uri, franc. barv. film BLAŽEN MED ŽENSKAMI ob 20. uri 20. februarja amer.-italij. barv/ film NEZGREŠLJIVI SHANGO ob 14. uri, franc. ban-, film BLAŽEN MED ŽENSKAMI ob 16. in 20. uri, amer.-italij. barv. film DJANGO PROTI SARTANI ob 18. uri 21. februarja premiera amer. barv. filma LJUBIM SVOJO ŽENO ob 16., 18. in 20. uri 22. februarja amer. barvni film LJUBIM SVOJO ŽENO ob 16., 18. in 20. uri Tržič 19. februarja premiera angl. barv. CS filma ROP PO NAROČILU BRITANSKE TAJNE SLUŽBE ob 18. in 20. uri 20. februarja angl. barv. CS film ROP PO NAROČILU BRITANSKE TAJNE SLUŽBE ob 15., 17. in 19. uri 21. februarja angl. barv. CS film ROP PO NAROČILU BRITANSKE TAJNE SLUŽBE ob 18. uri 22. februarja premiera ital. barv. filma ODISEJEVE PUSTOLOVŠČINE ob 18. in 20. Kamnik DOM 19. februarja angl. barvni film SMRT TRKA DVAKRAT ob 16., 18. in 20. uri 20. februarja angl. barvni film SMRT TRKA DVAKRAT ob 15. in 19. uri, amer. barv. CS film DOLINA SMRTI ob 17. uri 21. februarja amer. barvni CS film DOLINA SMRTI ob 18. uri, angl. barv. film SMRT TRKA DVAKRAT ob 20. uri Krvavec . 20. februarja franc^H barv. CS film LTUBdZ^ SKA IGRA ob 19. uri Radovljica ^} 19. februarja italij. ban film PRAV GOTOVO, ZA>* ŠLJIVO in CELO VERJ^ NO ob 18. uri, italij. barvi film SONČNICE ob 20. u* 20. februarja italij barv. film JAMAJKA, SM** NE IZBIRA ob 16. uri, uay barv. film JAZ, Ž ENA - \ del ob 18. uri, italij. barvi film PRAV GOTOVO, ZAW» ŠLJIVO IN CELO VERJ&* NO ob 20. uri 21. februarja angl. "» SHERLOCK HOLMES^D" LICA SMRTI ob 20. uri . 22. februarja amer. bar | film TORA! TORA! WW ob 20. uri Jesenice RADIO flj 19. februarja franc. barv, CS film SIRENA MISS1>' PPIJA 0i 20. februarja franc. barv, CS film SIRENA MISS1=>3 PPIJA u,rv. 21. februarja nemški t>ai film GRBAVEC IZ SOHA . 22. februarja italij. b^tff film AFERA NA AZU*" OBALI Jesenice PLAVŽ * 19. februarja italij. J}a«»jl film AFERA NA AZU* OBALI barvni 20. februarja italij- 'D.,Ul film AFERA NA AZL* OBALI vflj 21. februarja franc. bar■ CS film SIRENA MISSI^1 PPIJA J 22. februarja franc. barv" CS film SIRENA MlSSI^3 PPIJA Dovje Mojstrana . 19. februarja italij. barvi" film NEVIDNA ZENA < 20. februarja amer. batVj CS film DEVICA IN CIO* Kranjska gora fili* 19. februarja amer. UPORNIK SE VRAČA 20. februarja italij.-a,nfgl barv. film V VRTINCU * MIROV w. 22. februarja nemški jai film GRBAVEC IZ SOHA Javornik DELAVSKI 1)0 19. februarja amer. barv, CS film DEVICA IN CKffV 20. februarja amer. tl UPORNIK SE VRAČA, neU barv. film GRBAVEC SOHA škofja Loka SORA \ 19. februarja franc. balV film KDO JE UBIJALEC/ w 18. in 20. uri „j 20. februarja franc. ban film KDO JE UBIJALEC/^ 15. uri, amer. barv. film WHISKEY ob 17. in 20. «Jj 21. februarja amer. bai « film SAM WHISKEY ob uri ^, 22. februarja nemški ba . film CUDEZ LJUBEZNI 20. uri Železniki OBZORJE . 19. februarja amer. bf/jj, film SAM WHISKEY ob ori 20. februarja amer. bar film ZADNJI VLAK IZ * TANGE ob 17. in 20. uri loterija REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1« KiS REDIS- 24- PAR" ZARnt' KOMAJ> 27. SANDA, 28. KES, 29. NAL, 31. PRT, 32. 41 SKAi iS' CA' 36' ETOL' 38> NAPOLEON, 40. TERICA, NAGRADNA' KRIŽANKA i "". . .'B»':t*Vv. . A V -V . ■» ... r ■•- >»••• IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 111 rešitev. Izžrebani so bili: L nagrado (30 din) prejme Ančka Luk man, Ljubljana, Einspilerje-va 5:15; 2. nagrado (20 din) Francka Krajnik, Škofja Loka, Reteče 1; 3. nagrado (10 din) pa Ciril Demšar, Kranj, Stražiška 13. Nagrade vam bomo poslali po pošti. |fc^2P°RAVNO: 1. spenjavka, 7. snov, ki omamlja, 13. otrovan i*'**8' ohromelost, 15. vrsta vzhodnjaških likerjev, na-Jlntilih riŽa' 16' znanl kra^ v Clrnem ka,u. 17• otok v Malih kralH i tUdi nekdanji kraj v južni Arabiji, znan po svoji boter ? nac^n potovanja mladih, 21. gora v Zasavju, tudi ^'Iho'f p'aninskl vestnik, 23. nekdanja kratica za Osvobo-27, rej,ronto' 24- grška črka, 26. znak za kemično prvino radij, Ihandii V Bosn1' Pritok Save pri Jesenovcu, 29. slaščica iz 36. v ,Jeve8a testa, sladkorja in dodatkov, 34. roman E. Zolaja, Vaiecaru'1 d°mačega ognjišča pri Rimljanih, 37. prvotni prebilo >na našem ozemlju, 39. strokovna usposobljenost, 42. ru-»adež nSlt° ime' slavna gruzijska kraljica, 43. sladek južni Viijjg ^**IČNO: 1. svetovnoznano belgijsko kopališče in zdra-tudi fti i sPrava' poravnanje, 3. skandinavsko moško ime, Qg 'at» 4. del imena priprave za raziskavo vidnih motenj tot( ^ ^Jne nyktos, ... meter), 5. avtomobilska oznaka za Ko-Hj^'.' kraJ na jugozahodu kanadske države Ojuebec, 7. nekda-bryj ra,*Ca za Mestno električno podjetje, 8. znak za kemično t*H alumin,i. 9. lepotna kraljica, gospodična v Angliji, miss, i«trtir v tu<" tako, že tako, brez tega, 11. staro severno ^tev** ,°DrežJe> kj«r so prebivali Liburnl, 12. izolacija, osa-Itatp/ Jadranski otok, severozahodno od Zadra, 19. Ordo fcotn oiinorum, red manjših bratov, 20. predlog, 22. točka, • DoW °P°ri§ce» baza, 25. človeku najbolj podobna žival, iijai> *raJina v Južnem Vietnamu, 30. prva grška črka, 31. ita-*ivai ratUo televizija, 32. slaboten, šibek človek; poginula 35. ^jt3- gorovje ob Japonskem morju v ZSSR (Sihote...), '^an ' krilo rimske legije, 38. jugoslovanska filmska iri^j, a» Eva, tudi etiopski glavar, 40. znak za kemično prvino J' «1. Alfred Nobel. % b % 8, tev pošljite do četrtka, 24. februarja na na-% ^*v: Glas, Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Na-% f^na križanka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, V Mestni hiši je na a in t>8led°RENjSKI MUZEJ V KRANJU - ,i *Jrnet sta'na arheološka, kulturnozgodovinska, etnografsk OtJf>rt 0stnozgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je H^. razstava del skupine slikarjev iz Prekmurja (Danč, Vb °gar- Mesaric). Jiriskaar^m stav°i v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna pokra-^blišk-; . Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in re- V pU ZD'rka Slovenska žena v revoluciji. V Bale r.<;^ernov' biši je odprt Prešernov spominski muzej, ^h.it;riJI v lst' stavbi pa razstava slovenskih reproduciranih ftati siavoi pa razstava Gah°V- (Cankaneva založba), ^.^j^^'iske zbirke so odprte vsa lO.^,,- Ure. Muze i ske zbirke na si la vsak dan od 10.-12. in od -12 **'U2eis^* zbirke pa si lahko ogledate vsak dan od Ure, v sobotah in nedeljah pa tudi od 17.—19. ure. PLAVALNI KLUB »TRIGLAV« KRANJ VAS VLJUDNO VABI NA veliki ples vaterpolistov PRIREDITEV BO 26. februarja V HOTELU CREINA V KRANJU ob 20.30. Zabavali vas bodo: Mišo Kovač — pevec leta, Tanja Kokeza — pevka, Nino Vujičič -- humorist, ansambla »Estrade« iz Zagreba in Sani. Vstopnina za restavracijo 35 din. Vstopnina za bar 25 din. Žrebanje vstopnic. Glavna nagrada 4-dnevno potovanje z vaterpolisti po Dalmaciji. Rezervacije v recepciji hotela, informacije na tel. 23 650. Predavanje o Izraelu Turistično društvo v Preddvoru organizira jutri zanimivo potopisno predavanje o za nas malo znani državi Izraelu. Predaval bo znani svetovni potnik Stane Tavčar iz Kranja. Ob tej priložnosti bo poka/J tudi 300 diapozitivov. Ker je za Tavčarjeva predavanja povsod veliko zanimanje, bo avtor predaval v Preddvoru dvakrat, in sicer ob pol štirih in šestih popoldne. Predavanji bosta v dvorani kulturnega doma. jk V KRANJU Solata 7 din, špinača 10 din, korenček 4 din, slive 6 din, jabolka 3 do 4 din, pomaranče 7 din, limone 8 din, česen 10 din, čebula 3 do 3,50 din, fižol 8 do 10 din, pesa 3 do 3,50 din, kaša 4 din, kokoši 20 do 25 din, očiščene 18 din, slanina 18 do 20 din, šunka 35 din, žganje 16 do 17 din, med 14 do 15 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 3 din, jajčka 0,90 do 1 din, surovo maslo 20 do 22 din, smetana 13 din, orehi 30 do 32 din, klobase 6 din. skuta 7 din, sladko zelje 2,50 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3 din, cvetača 6 do 6,50 din, krompir 1 din V TRŽIČU Solata 8 din, špinača 13 din, korenček 4 din, slive 5 din, jabolka 5 din, pomaian-če 6 din, česen 8 din, čebula 3,20 din, fižol 10 din, pesa 3,50 din, kaša 5 din, ajdova moka 5,80 din, koruzna moka 5,50 din, jajčka 1 do 1.10 din, surovo maslo 20 din, smetana 12 din, orehi 33 din, skuta 7,50 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 4 din, krompir 1,20 din V KRANJU Jelene Anton in Pavlic Elizabeta, Likozar Milan in Mrak Dragica, Jagodic Feliks in Krajne Dragica, Skok Jane/ In Zrim Danica, Stružnik Silvester in Beniger Breda, Slavec Andrej in Golobic Mira. Ažman Stanislav in Kra-šovec Rozalija, Kuhar Peter in Zura Rezka, Cemažar Ivan in Plestenjak Frančiška. V ŠKOFJI LOKI Cemažar Anton in Brsan Antonija, Berčič Anton in Mlakar Ljudmila, Potočnik Jožef in Knez Nada, Dolinar Stanko in Sever Marija, Prostor Janez in Vilfan Antonija. umrli so V KRANJU Kenda Antonija, roj. 1902, Gaber Ivana, roj. 1923, Mesec Frančišek, roj. 1906, Cuk Viktor, roj. 1944, šparovec Blaž, roj. 1894, Peternelj Janez, roj. 1905, Bajželj Pavel, roj. 1895. Prašnikar Ana, roj. 1898, Pilar Marija, roj. 1889, Gogala Ana, roj. 1883. V TRŽIČU Jurjevčič Jožef, roj. 1896, Kenda Antonija, roj. 1902, 2e-pič Janez, roj. 1898 in Rozman Pavla, roj. 1889. V ŠKOFJI LOKI Smid Franc, roj. 1894. Neuradno poročilo o žrebanju srečk 7. kola, ki je bilo dne 17. 2. 1972 v Beocradu. Srečke s. so zadele končnicami din 60 10 6840 300 02620 500 93740 2000 01 20 47641 1000 71411 500 735451 10.000 2 6 07892 506 47972 1006 081162 10.006 63 10 923 100 0803 200 45523 2000 92953 500 44 30 8624 300 84854 500 062964 10.000 15 20 3895 200 58985 500 036955 10.000 288725 10.000 2932J5 10.020 593885 150.000 66 10 86 10 74916 500 439576 10.000 37 10 567 50 19757 500 289747 10.000 404147 10.000 616457 10.000 8 6 21118 506 54698 2006 99928 1006 9 6 24589 506 63679 1006 80199 1006 560729 20.006 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE SOBOTA, 19. februarja, ob 9. in 11. uri FOLKLORNI NASTOP za učence kranjskih osnovnih šol; priredi osnovna šola iz Preddvora; NEDELJA, 20. februarja, ob 16. uri, za IZVEN — T. Partljič: TOLMUN IN KAMEN; TOREK, 22. februarja, ob 19.30 — Z. Petan: RAJ NI RAZPRODAN; gostuje Mestno gledališče ljubljansko. V ponedeljek, 21. februarja, bo v škofji Loki gostovalo Mestno gledališče ljubljansko. Obe predstavi — ob 16.30 in 20. uri — sta namenjeni članom domačih delovnih kolektivov. Ljubljančani bodo uprizorili komedijo Francisa Vebra POGODBA. Na prenovljenem odru domačega kulturnega doma v Predosljah sc bodo danes, v soboto ob 20. uri člani DPD Svoboda Predoslje gledalcem predstavili s Schillcrjevo žaloiuro KOVARSTVO IN LJUBEZEN. Ponovitev bo jutri, 20. februarja, ob 15. uri. Skupina ima za kasneje v načrtu tudi več gostovanj po sosednjih krajih. Iz uprave društva sporočajo, da je cena vstopnic le 5 oziroma 6 novih din. OŽILA f?I SE, PA NE Pustni običaj »vlečenje ploha iz Loma v Tržič« se po svoji izvirnosti lahko primerja z »borovim gostivanjem«, ki je doma pri po- rabskih Slovencih V torek popoldne jc bil trg v Tržiču poln kot že dolgo ne. Skoraj 3000 meščanov in okoličanov je prihitelo v Tržič, da bi videli edinstveno pustno prireditev, vlečenje lomskega ploha. Običaj jc prinesel v Lom neki fant i/. Gorij pri Bledu. Lomljani vlečejo ploh vsako leto, če se od novega leto do pusta nihče v vasi ne poroči. Ploh jc v bistvu dolga neokleščena smreka, ki predstavlja ženina,' čeprav lesenega. Lomljani so vlekli ploh prvič 1927. leta, ko se nihče v vasi ni poročil. To je bilo prvo, uradno registrirano »jalovo leto«, kot pravijo sami. Jalova leta so bila potem še naslednja: 1930, 1932, 1953, 1954, 1962, 1968, 1969 in 1972. Lomljani so s pomočjo Turističnega društva vse te prireditve izredno dobro pripravili, najboljše pa so bile seveda zadnje, ko .so s pomočjo znanih etnografskih strokovnjakov doktorja Nika Kurc-ta, natanko izdelali scenarij. Lomljani so sedaj v svojem poslu že pravi mojstri. To sc Lomska nevesta Je letošnji predpust zaman čakala na ženina. Ostala je sama In zato potočila marsikatero solzo. — Foto: J. Košnjek je še posebno videlo na zadnji, torkovi prireditvi. Ceremonija se jc začela že v soboto, ko so lomski fantje skupno odšli na Mlake, kjer so posekali 28 metrov dolgo smreko. Dolginko so posegali in podžagali z navadno žago. Nato so ploh spravili do Hvačmanovega mosta, kjer se je v torek tudi začel pisan in nadvse posrečen sprevod. V torek ob štirih so Lomljani privlekli ploh v Tržič. Na čelu kolone je jahal praporščak v narodni noši s pustno zastavo. Za njim so na okrašenih konjih jahali lomski fantje v narodnih nošah. Sledil je ploh, katerega so varno čuvali in prevažali fantje v gozdarskih oblekah. Sledila je kočija, na kateri se je peljala žalostna nevesta, ki se jc cel predpust sicer možila, omožila pa ne. Ostala je sama. Čeprav je že kupila balo in vse potrebno za zakon, njenega izvoljenca na poroko ni bilo. Ostala je sama. Preostane ji le tolažba, da je drugo leto fant v pred-pustu ne bo pustil na cedilu in da bo tako, kot številna dekleta širom po svetu, srečna in zadovoljna stopila v zakon. Za nevesto in balo pa se je vil pisan sprevod pustnih šem. Povorka se je med množico stežka prerinila do Trga svobode v Tržiču. Tam so lomske fante že čakali kupci, ki bi radi ploh odkupili. Mislili so, da jih čaka lahko delo, vendar se Lomljani niso Tisočglavo množico na Trgu svobode v Tržiču Je naJP^iJve. zdravil predstavnik lomskih fantov in ji zaželel obilo «a" — Foto: J. Košnjek dali. Glihali in glihali so, mo-Ževali, ocenjevali in merili smreko, se šalili, špikali itd. Vso ceremonijo je direktno prenašala tudi lokalna trži-ška radijska postaja. Vsi, ki niso bili na trgu, zato niso bili prikrajšani. Prav tako, kot mi na trgu, so se lahko doma pri radijskih sprejemnikih do solz nasmejali. Končno so se Lomljani in kupci, med katerimi je bil najvztrajnejši predsednik domačega podjetja ZLIT, le pogodili. Segli so si v roke. Tovariš Tonkli je v imenu Zlita predal lomskima fantoma 100 starih tisočakov, Lomljani pa so morali smreko sredi trga z navadno žago razlagati in naložiti na tovornjak. Pisana povorka je odšla nato nazaj v Lom, kjer je v kulturnem domu druščina plesala do zore. Pust jc pust. Na ta dan se morajo tudi resnejši razveseliti! ^ Ko smo sc po izredno nSP ^ li prireditvi pogovarja11 _ glavnimi organizatorji '° t. skega ploha: Janezom ^apjr, jem, Mirkom Majerjem, Kurctom, Vladom ErJavšK° in drugimi, na katerih ra.^ nih je slonela organizaf.1^ smo izvedeli, da je prired1^ uspela kot že dolgo ne-potrjuje tudi tisočglava m žica na Trgu svobode. j„ Končamo naj z misliJ0^ željo, da bi imela lomska kleta prihodnje leto P1"'.1?^ ženinov več sreče, da bi ' & lal ZLIT iz odkupljene »J^ ke čim več zibelk in da Tržičani tako množično v ležili tudi naslednje ^e^. prireditve: spuščanja ba na Gregorjevo. Besedilo in fotogra™ J. Košnjek Na čelu sprevoda Je korakala tržiška godba na pihala, preoblečena v prava turška oblačila. — Foto: J. Košnjek Pustne prireditve v Poljanski dolini Najpomembnejše pustne prireditve v Poljanski dolini — V. svetovnega prvenstva v smo j kan ju na Hotavljah — letos ni bilo. Vzrok? Prireditelji so povedali, da tekmovanja v nobenem primeru ni bilo mogoče pripraviti, ker so vse najboljše moči iz vasi prav zdaj pri vojakih, će smemo verjeti Hota-veljcem, bo »svetovno prvenstvo« v smojkanju prav zagotovo spet prihodnje teto. Treba je reči, da so bili letos najbolj domiselni na Trebiji. Pokopa pusta — sprevod se je napotil od gostišča Cestnik v P°dg0l ri do Trebije in se nato spet vrnil nazaj do Cesttft-ka — si je ogledalo leP° število gledalcev. Sicer pa velja ugotoVt' tev, da pustnih veselic dolini od sobote do torK» res ni manjkalo, le *J bolj domiselnega — z 'z. jemo te omenjene T)'e • je _ ni bilo. Morda " lahko le Še zabavnosti* jalno prireditev ?°^at0. kaj znaš, ki je bila v f rek zvečer v Žireh, -J* V stiski spoznaš prijatelja Samota je moj družabnik livit-a! smo se menili o tiari vShh ra^rnerah šest-d0u^e, dr"žine, ki ji edini ia ££k,daie borna domači-$Ča» ■ se ie skupina va-se odločila, da s 2°?'^ prispevki po-letet druzmi- Pobuda je nazu J? na nePričakovano ra-kSanje> sai nihče ni od- Z i poni°ti. niato ;e vreden posnema-Ne smemo namreč dovo- liti, da se ljudje, ki iivijo v slabih življenjskih razmerah, trpko in tiho vživljajo v svojo usodo, in da pomislimo nanje šele takrat, ko je najhujše ie mimo. J. Petek Vsem, ki so sodelovali pri tem človekoljubnem dejanju, se najiskreneje zahvaljujem. M. Klemene Šmartno pri Cerkljah Ostareli kmetje na Gorenjskem k v j. *"anJski gori si lahko izposodite smuči in smučarsko opremo na spodnji postaji žičnice. Za °telih ali v paviljonu smučarske šole Kranjska gora, ki so ga postavili nasproti Emone. £a posojene smuči je treba odšteti 15 din na dan, za smučarske čevlje 10 din. V smu-Vešei §0li ima3° več učiteljev smučanja, ki vas bodo za 195 din na teden učili smučarskih XaKln šestkrat po štiri ure, za 120 din vas bodo vsak dan v tednu učili po dve uri itd. p0 ° *a smučarsko opremo kot za smučarsko šolo pa velja, da skupinam nudijo znaten Pust. — D. S. — Foto: F. Perdan NAJBOLJE TAKOJ — VAM PRIPOROČA Veleželeznina »Merkur« PE KURIVO KRANJ Gorenjesavska 4, telefon 21-192 Ni naključje, da zadnje čase vse več govorimo o slovenskem kmetu. Išče se načine, kako zaustaviti naglo zmanjševanje kmečkega prebivalstva in preseljevanje v mesta, več se govori o skrbi za ostarele kmete, v naslednjih letih pa bodo kmetje imeli tudi pravico do pokojnine, izenačene bodo pravice v zdravstvenem zavarovanju itd. Vendar pa se posledice nagle industrializacije in zanemarjanje kmečkega vprašanja dolgo vrsto let ne da omiliti čez noč. V zadnjih desetih letih se je kmečko prebivalstvo naglo zmanjšalo in postaralo. Kar tri četrtine kmečkega prebivalstva je starega več kot petdeset let. In kakšna je starost na kmetih? Gorenjski kmet sicer ne trpi pomanjkanja na starost, saj je kljub najmanjšemu deležu glede na ostalo prebivalstvo, katastrski dohodek na Gorenjskem največji v Sloveniji. Zato pa samota in zapuščenost nista nič manj boleči kot drugod, zaradi nekaterih okoliščin pa morda še večji. Če je bolezen pri hiši Kako preprosto je pravzaprav zboleti delavcu. Zdravi se, socialno zavarovanje izplačuje boleznino, delo v tovarni prevzame sodelavec — in vse teče naprej. Če pa zboli kmet, se svet ustavi. Morda je to malo hudo rečeno, toda za kmeta se z boleznijo marsikaj spremeni. Posebno, če je bolnik edina moška delovna sila pri hiši. Delo se prenese na že tako obremenjeno gospodinjo. V večji vasi pri Kranju je revmatizem priklenil gospodarja na bolniško posteljo. Nobeni obkladki ne pomagajo, bolnik si sam ne more prav nič pomagati, z zdravnikovimi obiski pa »šparajo«. Bolnika neguje 72-letna žena, ki vstaja vsak dan pred četrto uro zjutraj, da za silo oskrbuje dom in posestvo. Na kmetiji ni nobene mehanizacije, za večja dela pa najamejo delavce. Otroci so že vsi poročeni, nekateri v vasi, nekateri dlje. Včasih pridejo malo pogledat. Gospodinja je zgarana, naveličana večnih skrbi in težav. Kaj bo potem, če še njej odpovedo moči? Pred vrati je pomlad in kup kmečkih del se prav sedaj začenja. Pri njih v kleti pa je ves pridelek krompirja, ki ga v jeseni nista prodala. Gospodar je bil preslaboten, da bi gajbice znosil na voz in razvozil krompir. Zdaj že poganja, treba ga bo ob trgat i. Skrbi, bolezen, delo, vse se ustavi ob misli, kaj bo, če še sama obleži, kdo, bo njo negoval. Hčere in snahe imajo svoje družine, svoje skrbi .. . Tako imam rad zemljo »Tako imam rad tO kmečko zemljo. Naši predniki so se trudili na vse načine, samo da je grunt ostal cel, da ni bilo treba prodati niti pedi. Našim in mojim otrokom pa zemlja ni mar. Meni pomeni vse, moji otroci pa samo zmi-gujejo z rameni. Le tovarno vidijo, osem ur dela in tisto plačo...« Stoje je zajtrkoval v ledeni kuhinji, na suknjiču in klobuku je bilo še nekaj sena, ki se ga je prijelo v hlevu, kjer spi. Tam je topleje, kdo bi se ukvarjal še s pečjo. To je žensko delo. Sam pa je vdovec, ne dolgo tega je žena umrla, pa se le s težavo privaja na samotarsko življenje. Otroci so se pomožili, sin, ki bi lahko prevzel posestvo, raje hodi delat v tovarno. »Saj vem, pred leti nisem hotel predati posestva sinu, zdaj pa, ko gre kmetu vse slabše, pa sin noče postati kmet. Saj ga razumem. Ampak grunt spet ni kar tako, mehanizacijo imam. Ali naj se sam oženim? Katera bo pa hotela 70-letnega kmeta? Kmetija pa potrebuje žensko roko. Krav sploh ne molzem, k sosedom hodim jest, hči pride oprat, drugače pa sem sam in dolgčas mi je, res mi je dolgčas.« Najbolj sam Ležal je na topli peči s časopisi in knjigami okoli sebe. Sam je v hiši, otroci so poročeni. Skrbi z zemljo nima, nekaj je bil prodal, drugo je v najemu. No, pa najemnina ne zadošča niti za davek, zato jemlje od vsote za prodano zemljo — za davke in za skromno življenje. Sosede mu nosijo hrano, ludi otroci pridejo kdaj pogledat. Ampak starost pri 72 letih in samota enaka dan za dnem... Nikoli ne zaklepa hišnih vrat, saj menda ni kaj odnesti. Veseli ga. da nima skrbi, kdo bo prevzel grunt. Sam bo živel dovolj dolgo od svoje zemlje. Če pa DO /manjkalo? Ne, tega se ne boji, čeprav sedaj vse se lahko plača, ko bo denar pošel, ne bo umrl od lakote. Bo že še kje kdo, ki se ga bo usmilil, ni vrag. Vse bi še bilo, če mu ne bi bilo tako dolčas, tako sam jc vse dneve. Kdo pa ie rad na starost sam, kakšen čudak morda. Takale starost, osamljena, da bolj ne nun' biti, ali ni to mizerno, prosim vas? L. M. Cbeličar Holzapfel Le kdo od prešernoljubov ne po/na nadvse duhovitega, zabavi j ivega Lesničnjeku in Lcvien jeku: Kako bi neki sladke pel Lesnienjek! Kako bi neki prave pel Levičnjek! Pod imenom Lesničnjek je pesnik zbodel čbeličarja Ignacija Ilolzapfla (Holzapfel je po slovensko lesnika, divje jabolko trpkega okusa), ki |e bil v letih 1827—1829 kaplan v Mengšu. Prešeren je sicer prijateljeval s Holzapflom, saj sta si bila po .starosti le leto narazen — pesmi njegovih pa ni kaj prida cenil. Sicer pa je hudomušni Prešeren še nekajkrat zbodel Holzapfla. Tudi zabavljivi napis Čebelice pevcem letnih časov: Kdor govoriti kaj ne vi, on vreme hval' al' toli: kdor pevcev peti kaj ne vi, od letnih časov kroti. Estetu. in resnicama poetu SO biK zoprne omledne pomladanske, poletne in podobne pesmi, ki jih je poleg drugih tudi Holzapfel krožil v prvem zvezku Kranjske Cbc-licc. No, ker smo se namenili pisati tudi o pomembnih ljudeh, po rodu ali po službi ve/anib na Mengeš, bo gotovo prav, če o zanimivem možu le kaj več spregovorimo. TR/I.-.KI ROJAK Pisatelj in pesnik Ignacij Holzapfel se jc rodil 15. julija 1799 v Tržiču, umrl pa je 21. januarja 1868 v Ribnici na Dolenjskem. Bil sem prisoten, ko so se Tržičani prav prisrčno spomnili svojega rojaka — ob 100-letnici smrti. Bilo je kar nekako odkritje resnične veličine tega moža — ne glede na Prešernov odklonilen odnos do Hol/.apf lovega pesniko-vanja. Vse življenje skromen, deloven in štedljiv se je oh koncu svoje poti izkazal kot še nikoli noben slovenski rojak: s svojim vprav mecenat-skim volilom je omogočil zgraditev velike, moderne gluhonemo ice. v Ljubljani. Nad 5i..i.fj-) goldinarjev je leta 1868 dobri od Holzapfla gradbeni OdbOT. C-.- bi tO vsoto vrednotili /. današnjimi merili, bi to pomenilo kar celih 100 milijonov starih dinarjev! RAZBORIT STUDENT V-mimo se v Holzapflovo mladost. Pripadal je oni skupini ljubljanskih dijakov, ki so sc vneli za Vodnikovo prizadevanje o pisanju posvetnih pesmi. VrŽČBS je imel Andrej Smole, ko je pisal Mariji Čopu, v mislih tudi našega Holzapf-la: »... štedcnlje zmeram kranske pesem kujejo, pa se mi zdi, da neč pravga vku-pej ne spravjo.« Sicer pa se mladi Holzapfel ni prav silil med pesnikc-ustvarjalce. Bolj vse kaže, da je bil organizator, pobudnik. S Ciglerjem in Andriolijem je hotel ustanoviti slovstveni list »Slavinjo«, a oblast, cerkvena in svetna, tega ni dovolila. Bil je Holzapfel učenec in prijatelj Friderika Barage, duhovnika modernih nazorov in velike poštenosti, ki pa je zato moral zapustiti domovino in misijonariti med severnoameriškimi Indijanci. 1CRANJ5KA ZUĐ&UZA Holzapflov dele/ v »pervih bukvi/.ah Kranjske Zhbelize«, ki so izšle leta 1830 in jih je »na svitlobo dal M. Kasteliz«, je kar časten. Priobčil je štiri pesmi: Spomlad, Na posipu Hndiga Grada, Pod Slapam o povodnji in o Vetercu na vrtnici. Pri vseh teh pesmih je le skromen podpis: H.! Le en sam primer, kitica iz pesmi Spomlad (nanjo je tudi letela Prešernova puščica!): Grmiči raslo, slaviči pojo, si gnezdeča zn,!Š mislil. Saj je Boštjanovcmui notarju Ivanu Prešernu, svojemu bratrancu, rekel: Nikar ne hodi na Dunaj ali v Grar dec. Pojdi v lemenat. Jaz sem svojo reč zastopil, da nobeden bolje — pa nisem nikamor prišel. — Frcncetu na to Boštjanov: Ali mora biti vsak tako nesrečen, kot ste vi? — Zato je bil Boštjanov po nje-govem svetu prvo leto res v lemenatu v Ljubljani, a ni bil za ta slan. F.no noč je izostal in so ga i/.kl jučili. Frcnce mu je postal zopet učenik in mu rekel: Sedaj pa ni druzega mitelina. V Gradec pojdi, tam je malo bolji kup, kot na Dunaju. — Sel je, a ni znal. Niti pravega narodnega čuta si notar Prešeren ni osvojil v svojem živi jen ju. Doktor in Holzapfel sta sc še bolj zvezala, ko sta oba svoje pesmi v Čebelico pošiljala. Ce je bilo našemu res žal, da ni duhoven postal, tega ne vem. Rekel tega tudi nam ni nikoli. Prav velikokrat pa je rekel, ko je bil pri dr. Crobathu: Tukaj se nič in nikamor ne more. V duhov-stvu sc pa od stopinje do stopinje fletno pride naprej.« Tako je pripovedovala Alenka v pero Tomu Zupanu, ki je njene besede zvesto zapisoval in jiam tako ohranil mnoge vednosti o pesnikovem značaju, mišljenju in osebnem življenju. NEVESTA KAJETANA Povedati je še treba, da je prav v času Holzapflo-vega kaplanovanja v Mengšu v bližnjih Domžalah (na »Goričici) župnikoval Prešernov stric Franc Prešeren. K njemu je pesnik često prihajal na obisk pa tudi po -r-podporo. Stric Franc je za svojega nečaka vse življenje skrbel. Hotel pa ga je celo poročiti s hčerko svojega prijatelja Khluna. Pesnika pa poroka z »nemškuto« ni mikala, zato ji na pisma ni odgovarjal. Khlunovi so bili sicer iz Gradca, a v Domžalah so imeli poletno hišico. Zato je Alenka, ki je pri stricu župniku gospodinjila, večkrat videla Marijo Kajetano Khlu-novo. Tomu Zupanu ju rekla o njej, da »je bila zavber, bogata in mlada«. Tako smo se spomnili Holz-apflovega bivanja v Mengšu. Prijazno naključje pa vse tako uravna, da se skoro v vseh naših zapisih srečavamo tudi s pesnikom Prešernom. Črtomir Zoreč Skupina slikarjev (Danč - Hauko -Logar - Mesaric) & Frekmurja v Kranju Če bi skušali, in končno to vedno počnemo, poiskati skupnj imenovalec razstave v Mestni hiši v Kranju kot celote, Pote\I bi ne mogli" mimo že ugotovljenih dejstev, da se nikakor n sestali slikarji v Murski Soboti prvič zaradi regionalne 9°t nosti, ampak zaradi sorodnega pristopa k obravnavanju karstva. koL takega in. k iskanju poti do novosti v s°~^^aj likovni ustvarjalnosti. Sicer so kot generacijski pojav do enotni, časovno dokončni produkt ljubljanske akaderniJC'^^ pa nosi v sebi toliko nasprotujočih- si elementov, kolikor nov predstavlja ta skupina. Ne da bi sc mudili še naprti . pojmu grup in grupaštva še posebej, lahko ugotovimo, da sc ti štirje mladi slikarji združili na zdravih tleh združeva ne toliko zaradi razstavne prezentacije same, kolikor za enotnih pogledov na likovni svet, snovanje in ustvarja ^ Pogledi so lahko enotni, preokupacije tudi, nikakor P8 ( morejo mladi pristajati na uniformnost lastnega del*' % težijo skupna spoznanja in opažanja predelati v »kla osebnimi nagnjenji do take mere, da četudi v skupini n< pa jo enotno, so kot osebnosti povsem samosvoji, kot un!* gt ki samostojni, z lastnimi pogledi na danes in v bodoči ^ uperjenimi pogledi in cilji. Toda kljub vsej težnji P° ^ enotnosti in hkrati po raznolikosti je očitna skupna, ni ^ in skoroda neprobojna enotna bariera, ki jih zadržuje zn0jor. ujetega kroga sorodne izpovedne teze, najsi jo likovno malno še tako skušajo prebijati kot posamezniki, ji kot ce ne morejo uiti. Za Ladislava DANCA je bilo ugotovljeno, da je na^teSr"eJ* povezan s preteklostjo in v njej ustaljeni ekspresiji kot fl cijl in da je ubral pot najbolj slikovito uglašenega '''^^id ter da se je tiha osebnost Štefana HAUKA usmerila k ćJ°^oU,n figuri, ki jo včasih upodobi na skoraj groteskno prevr« način. Njegov namen pa je pokazati mimo te figure povsem drugega, na kos pokrajine, na detajl figure, sk čeprav Je ali naj bi bila figura središče dogajanja, se si ^ sko hotenje usmerja mimo nje drugam, na okolico, ki do' tako pomembnejšo likovno vlogo. Hrupen v svojih prizadevanjih je Lojze LOGAR, tudi kot četverici slikarjev, je do««*" osebnost najbolj znana figura v tcivunu uHijvr, .,-den pristaš pojmovanja nove figuralike, obenem pa pos likovno stvaritev napram gledalcu kot neke vrste presene za gledalca, izvedbenosti toda vedno v čisti ali celo najčistejši uk° Za celotno grupo je značilna perfekcija izvedbe liltovn^^ dela, kar velja še posebej za MESARICA, vendar je ta »»• ^ v likovni izpovednosti brezobzirnejši, deformira figuro protestno uporniški. In ob tem se vračamo na i2"00^6 .ejjj mišljanja: vsi so uporniški in protestno usmerjeni v aV°^gtl. najglobljem bistvu, uperjeni proti tradiciji, proti starim ceptom, ki pa sc jih ni mogoče kar tako otresti. Zato vS*krep- izražajo neko trpko in gluho osamljenost, ki ga še P° Ijuje figura, ki je ostala zgolj predmet v tihožitju, samo ^ izmed predmetov v mrtvi naturi, kakor so včasih ime1 ^ tihožitje, dobesedno smo postavljeni v mrtvi prostor, odseva kvaliteto resnično dobrega slikarstva. , A. Pavlove« »IVI a ta je v Matija« v Goricah Po daljšem kulturnem mirovanju je DPD Svoboda iz Goric obnovila svoje delo. Na obenem zboru v januarju so sprejeli letošnji program dela. Člani DPD so s prostovoljnim delom obnovili dvorano. Na odru so naredili stranski oder, kjer so nameščeni žarometi. Kupili so tudi nove zavese in oljm peči. Prenovljena dvorana je doživela svoj krst v nedeljo, 13. februarja. Člani domače- ga DPD Svoboda so up rili veseloigro Rada Mu" jL-Matajev Matija v \. V janjih. Igralci so VlO* vp igro mnogo truda, ki sc ^.j je bogato poplačal. c'L'^tiso dvorano napolnili do ^ kotička. S tem SO-da kljub nekaj';- ^ ab'u njega kazali mu premoru niso P02*?17'^ P obisk domače igre. ^xCn\cr uspešno reži ral vic. Od igralcev pa se sebno odlikoval Peter v vlogi Andraža. Ignac D j. SOBota - in^ kd"'6 V ^ranJu Je bil na pustni torek poln Indijancev, kavbojev, princesk, medvedkov, °Vo s _ . ve cesa še. Otroci iz kranjskih vrtcev so v lepem in vetrovnem vremenu prav vojo prireditvijo pripomogli k preganjanju zime. — Foto: F. Perdan ^fcliki pevec — veliki pesnik 'J|av0. Vo"10 Prešernovo prodne,... Vabi 11 smo znanega ta, ki » Pevca Ladka Koroš- *VetU' ^a8°Stoval že po vsem stoPil je že v Ame- riki, na Japonskem, v Kairu in v drugih večjih mestih na svetu. Z njim je prišla pianistka, ki ga je spremljala pri petju. Nikoli pozabljen ^rca*' ,ko J* živel, ga ni 0 le ».i toda ko Je umrl, njege { ovo mesto ostalo • 8a spominjamo iz )e »ukoli !°je nikni?'12 Ieta v iet° ^oktor pPOZablJen Č,OVCk k tUu/ Fra«ce Prešeren. Ni, •!* dne« k° nas je za-Kt„ « minilo 123 let. Za- S. iS, nl le lmena i" Pri-^on svoje bogate, t *vicahPane misli o delu, «V revščinah in o Iju- Ni w 5!1Je,da°frok bogatašev, ve-f^sUt07tJe kl^ečko življenje ?6a ne v 7 čeprav nekateri l^lku °- Pisal Je- toda Tv'h dej °l USDel- veliko njenih J5 °ilo kakor smet, Si. ko ga ni. ga občudu- ^Jein1!?^1 Je v svojem naj-2p°uu, in to v kraju, ki je bil zanj najlepši, v Kranju. V pesmih je opisoval svojo življenjsko pot, ki je vodila v neskončnost. Ni imel veliko bralcev, toda sedaj ni človeka, ki ne bi poznal njegovih pesmi. Spominjamo se ga tako, da ob obletnici njegove smrti in rojstva pomislimo: »Danes je umrl človek, ki bo večno živel.« Rada poslušam njegove pesmi, rada se jih učim, ker ga spoštujem. Nikoli ne bo pozabljen. Ko bo minilo že več stoletij, bodo njegove pesmi, besede, kakor cvetovi nageljnov. Spominjamo se ga, spominjali se ga bodo naši potomci, spominjali so se ga naši predniki. Sonja Zupane, osn. šola Matije Valjavca, Preddvor Na smučanju v Torklji S^SS1Imeli S*0 ortlaČiU SnCg- N slai nav2do1 in se učili ^i^lom. Naučili smo se *° bU- ^ Zavoja> Nekate-1 nerodni in so kar naprej padali in se pobirali. Tudi jaz sem dvakrat padla. Ko smo se dovolj nasmu-čali, smo odšli nazaj v šolo. Alenka Novak, 4. a r. osn. šole Lucijan Seljak, Kranj Profesor Črtomir Zoreč je povedal nekaj uvodnih besed o pesniku Francetu Prešernu. Naši pionirji so deklamirali nekaj njegovih pesmi, med njimi tudi odlomek iz Zdrav-Ijice. Folkloristi pa so zaplesali narodne plese. Nato pa je stopil na oder težko pričakovani operni pevec Ladko Korošec. Na proslavi je bila tudi tovarišica Golobova, ki je dolga leta vodila »čolnič kulture« na naši šoli. Najbolj mi je bilo všeč petje Ladka Korošca, ki je zapel nekaj lepih arij. Želim si, da bi še kdaj videla in poslušala petje tega znanega opernega pevca. Anica Robnik, 4.b r. osn. šole M. Valjavca, Preddvor Snežinke rajajo Beli snei.ee vse pokriva, polja in vrhove, celo je dolino zima bela zaobjeta. Mrzli veter brije, brije, vije, vriska, piska, da je kaj. Obiskal nas je zimski raj. Sneiinke rajajo. Kmalu polnoč bo odbili in snežinka bledolica v sonce bo se raztopila. Mojca Potočnik, 6. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Oh, ta presneti pustni čas! Včasih so se ljudje zabavali le ob nekaterih praznikih. Komaj so jih pričakovali in se še posebej pripravljali nanje. Danes pri nas ni več tako, ohranili pa smo še nekatere stare običaje. Treba je spoštovati, kar smo prejeli od starejših ljudi. Najbolj vesel tak praznik je pustni — imenovan pustni torek. Je v februarju. Ob tem dnevu se ljudje našemijo v maškare. Pustni torek prav gotovo najtežje pričakujejo otroci. Našemljeni hodijo po vasi in prosijo krofov. Zdaj otroci ne prosijo več krofov, ampak denarja. Zadnjikrat sem bila našemljena pred tremi leti. Hodila sem skupaj z mlajšo sestro in s sosedovimi otroki. Zdaj pa hodim po vasi in opazujem maškare. Nekatere so orav lepe, druge pa sc samo na-mažejo in hodijo po vasi le zaradi denarja. Najbolj veselo je zvečer, ko kurijo pusta, če se udeležiš te zabave, prav gotovo ne boš prišel bel, ampak namazan z ogljem. Še bolj so sc ti običaji ohranili na Štajerskem, v bližini Ptuja. Tam hodijo kurenti. Gotovo mora biti tam lepo, čeprav bi me bilo strah, če bi jih srečala sama. Štefka Ribnikar, 8.b r osn. šola M. Valjavca, Preddvor Domači praznik Na kmetih se je ohranilo še nekaj starih običajev. Eden izmed teh je tudi klanje prašiča ali domači praznik. Mesec december je navadno čas kolin. Dan preden zakoljejo prašiča, pripravijo vse potrebno za naslednji dan. Določenega dne zgodaj zjutraj pride k hiši mesar ali kakor mu pravijo po domače — klavec. S seboj prinese potreben pribor. Takrat ko prašiča zakoljejo, pridejo pomagat tudi sosedje. Kot bi prašič čutil, kaj ga čaka, se brani z vse- mi silami. Ker je navadno precej debel, je neokreten in ne more pobegniti. Ko je opravljeno glavno delo in ko sta shranjena meso in mast, prično delati krvavice. Te so posebna specialiteta, kljub temu jih ne jem rada. Po svetu so znane kranjske klobase, ki pa mi teknejo. Ohranila se je še zmerom lepa navada, da sosed sosedu podari koline. To jc košček pečenke, par krvavic, malo masti, včasih pa že kaka pečenica. Mari Juvan, 8. r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor V šoli Torek, tretja ura. Naš razred se gnete po stopnicah v biologijski kabinet. Torbe zmečemo na klopi in že nas ni več v razredu. Vsi smo na velikem hodniku. Zvonec. Dirjamo v razrede. Ko stopi tovariš v razred, smo nemimi. Dečki se obmetavajo s kredo, deklice pa pazimo, da se pred njo zavarujemo. Ni prijetno, če ti prileti v glavo. Tovariš nas malo pomiri, toda ne traja dolgo, že smo vsi nemirni. Dečki komaj čakajo, da bi se lahko spet obmetavali. Samo, da nam tovariš pokaže hrbet, že prifrči košček. Ura ni prijetna. Minute tečejo počasi, kot bi jih polž porival naprej. Končno zazvoni. Reditelji od-hite po malico. Po tretji uri se začne veliki odmor. Reditelji prinesejo malico, mi pa lačni kot še nikoli, se poženenjo proti vratom. Skodelice ropotajo, kruh leti po tleh. Pri naliva-nju čaja veliko prerivanje. Vsi hočemo mahoma dobiti čaj. Dečki nato odhajajo k oknom, deklice pa se usede-mo na stole. Ko prvi pojedo, se ponovno začne obmetavanje. Deklice gremo rajši na hodnik. Tam se pogovarjamo z 8.b. Povedo nam, kaj so delali tretjo uro. Med seboj se obveščamo. Kazalci se neverjetno hitro premikajo. Že je čas za selitev. Hitimo v razrede po torbe. Na stopniščih jc gneča. Vsi naenkrat hočemo biti v razredih. Čas neverjetno hitro mineva, zazvoni zvonec. Četrta ura. S strahom pričakujemo učitelja. Fanika Ajdovec, 8.a r. osn. šole S. Mlakarja, Šenčur Vesela Brali smo naloge o počitnicah. Moji sošolci so na tekmovanjih dobili značke: modre, rdeče, črne in tolažilne zelene. Poredna Majda pa vpraša sošolca Tomaia: »Kaj si pa ti dobil na tečaju?« Čisto kratko Tomaž odgovori: »Gips — mavec!« Iz 5.b osn. šole Kokrškega odreda Kotiček za ljubitelj* cvetja Gomoljaste begonije PIŠE: INŽ. ANKA BERNARD Gomoljaste begonije so rastline tropskega gozda kot večina sobnih rastlin. Imajo pa povsem svoje zahteve glede vzgoje, saj prezimujejo s črnikastimi bradavičastimi gomolji, ki jih je potrebno vsako leto znovn pripraviti do cvetenja. Gomolji naj prezimujejo na hladnem prostoru, kjer ne zmrzuje, pri temperaturi 5 stopinj Celzija. Februarja ali marca gomolje nakalimo na toplem in zmerno zalivamo. Gomolje ni potrebno takoj vsaditi, lahko jih vložimo z jamico navzgor v mivko, šoto ali žaganje tesno skupaj. Sele ko poženejo prve liste in se dobro ukoreninijo, jih presadimo v manjše lončke, kasneje pa v zabojčke ali lonec, v katerih bodo ostali preko poletja. Rastline morajo biti na svetlem prostoru, da se razvijejo v zdrave in košate s popjem posute grmičke. Preden jih postavimo na prosto, jih moramo primerno utrditi. Postopoma jih privajamo na zunanjo temperaturo. Na prosto jih postavimo šele sredi maja. če pa jih dama na prosto prej, jih ponoči zaščitimo pred nizkimi temperaturami, za katere so zelo Občuti jive. Rastline z nežnimi sočnimi listi ne smemo postaviti na žgočo sončno pripeko. Gomoljaste begonije se najbolje počutijo v polsenčni in zavetrni legi na oknih ali balkonih. Nekatere nove vzgoje teh begonij res že prenesejo mnogo več sonca kot ostale, vendar jih praviloma zaščitimo pred premočnim soncem. Na vzhodni strani hiše, kjer dobe le jutranje sonce, sc bodo dobro počutile. Danes so vedno bolj priljubljene viseče gomoljaste begonije, ki vise kot cvetni slap z balkona. Begonije so posebno lepe v družbi asparagusa. Še tako skromno hišo bo spremenilo bogato cvetje gomoljastih begonij v prijeten dom, ki ga bo vsakdo z veseljem pogledal. Rokavi so všiti nabrano, a precej rahlo. Obleka je na rokavih in na prsnem delu obšita z belimi »karpincami«, spredaj pa jo krasijo se beli gumbki. — Modra barva pa vam vsekakor pristaja. Mateja iz Kranja — Oglašam se s prošnjo za nasvet za model obleke z dolgimi rokavi in dolžino do kolen. Obleko bi nosila za šolo sprva pod plaščem, spomladi pa brez plašča. Stara sem 18 let, tehtam 52 kg. Visoka sem 158 cm. Ali mi pristaja modra barva? Sem blondinka. Marta — Obleka z? vas je kratka, ima dolge rokave in se zapenja zadaj na zadrgo. Otroci so lepo in praktično oblečeni v pleteninah1. Mnogo koristi je od toplega pletenega brezrokavnika. Pozimi naj ga otrok nosi čez tanjši pulover, ko pa bo topleje, naj pulover zamenja tanjša srajčka. Da pa brezrokavniki ne bodo preveč dolgočasni, jih po najnovejši modi spletlte v črtah ali pa na prednje dele vpletite začetnico imena aH pa številko oziroma oznako razreda, ki ga obiskuje. Konfekcija Mladi rod Kranj, Pot na kolodvor 2 zaposli večje število izučenih in priučenih šivilj ali prešivalk v obratu Trstenik OD so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov na osnovi samoupravnih sporazumov. Prevoz na delo v celoti povrnemo. Zainteresiram naj se zgla-sijo v tajništvu. Dojenje je najnaravn^ ša, najpreprostejša, rm> nesljivejša in najcenej-jj prehrana v prvih mesfifl življenja. Materino nn6* vsebuje v pravilnih »°-činah vse snovi, ki dojenček potrebuje svojo rast in razvoj, terino mleko ne obre^,. njuje otrokovega Pr ,„ nega trakta, ledvic procesov presnove terrtU) gol avl ja otroku P1*1?*^ odporno silo organi«" ter najboljši razvoj. ^ Zdravniki pravimo, je materino mleko & ^ jenčka, kravje mleko JI za telička. Ko bo doJJ ček spet lačen, ga bo ti podojila. Ko » j otrok najedel, bo *aSjja in bo spal toliko casa'jfl,i kler ga ne bo pfebuLi lakota in mati ga bo «J, podojila. Otrok torej Ke. določa razpored jjjl nja in količino Mati pa sledi svojei** in gonu brez nestrpnoS" §e| nervoze, kdaj bo P1 čas hranjenja. Materinega mfcka j. treba pripravljati, je K. merno topi« in brez *T( ■Ih kHc. Zato je m0*' ,J. prebavnih motenj pri ' jenih otrocih majh1!' Praktično gledano d& nje prihrani tudi ■»«*» časa, saj ni treba Pre-havati stekleničk, ni ,j ba pripravljati in mlečnih mešanic, ni ^ ba paziti, kako pravl'„f shranjujemo mleko, ,f treba ponovno greti ^ ka pred obrokom i^,^ jenje popolnoma z*^jC I ji otrokov nagon sanju. Otrok lahko pri prsih toliko kot ^ Zato tudi otroci, bili dojeni, manj palec kot otroci, *' ^ bili umetno Branje«0"^ ^ jenje pa je važno tu otrokov umski in ^^ol ni razvoj in » zdrave osebnosti. J~ ček ima ob naravni hrani večji občutek ^ nostl zaradi tesne^,j 0] ka z materjo. ■*£ zaveda, da z doje*^ zaveua, u« * f9 daje otroku nekaj, J ne da nadomestiti n»^j: mu nihče ne .Ta0t*^o t daje mu **vli«»»i*-pravica in tudi a°"" matere. pjltt prim. dr. Štefan r ]K Cerklje cood' Prodam PRAŠIČKE. 51 ^ nji Brnik 25 jjf Prodam KRAVO s )]c kom. Zg. Brnik 6, Cer*!|vll Prodam 20-colski £jp„ VOZ in vprežne GRA»Li^ Cerklje 97 ,dj Prodam JABOLKA p° ~j£ din in SEMENSKI PIR vesna. Vclesovo 31, Ly kI'e da* Prodam šest tednov PRAŠIČKE Glinje 10. ^ k,je ..i* Prodam devet let s/£0 KOBILO, SLAMOREZNi^ s puhalnikom in verig0- f;> par. Bukov vrh 33, S" y# Loka .Sjy Prodam enoosno PR c# LICO kiper za traktor. ^ nično 15, Tržič cjr Prodam večjo količin0 NA. Strahinj 10, Naklo -j, Prodam ŠPORTNI CEK. Draga Kramar, Zup^ čičeva 7, Kranj .. „0 Ugodno prodam raO'J ^ kompletno SPALNICO j ŠTEDILNIK gorenje. od 15. ure dalje. Pla,19\ Anica, Cesta talcev 1 ^ Kranj # Prodam šest tednov s*.-e PRAŠIČKE. Grad 43, Cer^ b* Prodam devet mesecev , jo KRAVO in šest [**"| stare PRAŠIČKE. VoglK ^ ud Prodam KRAVO, d°V mlekarico, ki bo konec ^ seca teletila. Pipanova ^ Šenčur Prodam šest let star«_*j BILO, sposobno za vsa *f a ka dela. Prebačevo 35, Vjfl XI. SPOMLADANSKI SEJEM OD 8. DO 17. APRILA VuAvKV- tcdnov stare Prori. E Vok,° 68 778 "ESJcA P k * ***** Kranj prebačevo 30, UtvS1^ KRAV0 Pred Ve9 «• Selo ?7S ieletom. PO izbi-Proru ; žlrovnica 780 ^ovavLrDEsK25mm- v v oglasnem oddelku 781 455? , OVALNI STROJ rla{amn'ri udi P°kva'jenega. slati r, bro- Ponudbe po-Kran; Poštni Predal 96 ». J_ 683 KoUp,m krnečko CIRKULAR-klje Cvcl Jože, Trata 9, Cer- je Kim- 684 U Vri? 14~aIi bolski GU-^Plie Kose,j' Baraga 3, K • 732 trCsSfalni1.MUTILNICO na colsfc-iV?,.1. brcz- rabljen 16-GRjfen^I v°z. VPREŽNE 1o c, ln motorno ali roč-JJie]: j MOREZNICO. Drc-&oii*Jane2' Dragomelj 50, ni c-^1? mizarski kombinirajte PLINSK0 PEC-ka Vlc< Trata 18, Skofja Lole 734 kij?"1 DIMNE TULJAVE K "ffnte). Nartnikova 5, K 735 ,8^,LEs za °str^c *>lov v ° neobžagan. Na-Ku.°8lasnem oddelku 736 5užtar clrobni KROMPIR, lik; * °stri vrh 7, Zelez- KuDim 782 '02 oOLA in lažji GUMI Bela 6, Preddvor KUn- 783 :0 gr5 obijeno KOS1LNI-% ^ a,i »a verda za koš-We ir* *.n ribo vi tem terenu. \ Ij^^sriik, Jarčja dolina Kim; 784 ^IPlffR ^litrski BETON-W. ALEC- Zadnikar, dv0r 62 785 ?^OPMA'VOZILA *S 7snm, AKUMULATOR za pr0tu Vis°ko 27 737 nja«n z.r-AMI 6 ali zamejilo a lat 750 ali za večje 1 ^neur, Pipanova 40 738 vrstni red za SIM-'« zlate barve, rok rnarcu. Informacije "oba^S. date barve, rok ^'tocj P.l6- ure. Praprotnik . ^Unirtr,ubno 86 a. Podnart Vat 7 ^ rablj en volksvvagen, ali vvartburg. Pla- Vv',.tako.i. Galjot, Kranj, ^od.Cesta 4 684 Sen j"1 0PRL REKORD ali Vtbur za v°lkswagna ali »Ogli!* Avto po generalih KrJ, famo od 15. ure da-Sr,j melJ Alojz, Planina 6, K^od-, 739 5>k [JgP VW karavan, let-T^dn?**, °&e* pri Jenku, J °d' m r> 64 • Kranj 740 i-**f-rH, Kranj 741 124 F1AT 6°°- StrUpi' t,obro ohranjen ?°- Shuto FIAT 750, letnik »4d *r RaJko- Sovodenj skofj0 Loko 786 Za 8. marec praznik žena vam nudim kozmetične aranžmaje po ugodnih cenah. Kolektivi imajo pri nakupu 5% popust. Kem. obrt P. Šinkovec, Kranj, Prešernova ul. 19. Oddam opremljeno SOBO poštenemu fantu. Kokrški breg 1 a, Kranj 742 V Hrastju nudim SOBO in KUHINJO s pritiklinami za več let proti delnemu predplačilu. Naslov v oglasnem oddelku 743 Za skromno STANOVANJE nudim visoko nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 744 GARSONJERO ali enosob-no stanovanje iščem v Kranju ali Medvodah. Ponudbe poslati pod »5 let« 745 Mati z dvema otrokoma išče večjo SOBO. Plača dobro. Naslov v oglasnem oddelku 746 Študent matematike išče SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »možnost instrukcije« 747 Študentski par išče opremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »kmalu« 787 Uslužbenka išče ENOSOB NO STANOVANJE v Kranju ali bližini. Ponudbe poslati pod »solidna« 788 Na Jesenicah se proda vse-ljivo ENODRUŽINSKO STANOVANJE, primerno tudi za obrtnika. Poizvedbe ob nedeljah na Jesenicah, Industrijska ul. 10 Takoj zaposlim dva AVTO-MEHANIKA in dva VAJENCA. Rozman Franc, avtomc-hanik, Kranj, Ljubljanska cesta 5 Iščem VARSTVO petkrat tedensko od 7. do 14. ure za dveletno deklico. Debeljak, Kidričeva 2, škofja Loka, telefon 85-004 693 Instruiram MATEMATIKO za 8. razred. Naslov v oglasnem oddelku 748 Honorarno prevzamem vodenje arhiva, skladišča, poslovnih knjig ali kakšno drugo delo. Naslov v oglasnem oddelku 749 Iščem dopoldansko VARSTVO za dve leti starega otroka. Durič Jagoda, Cc.la JLA 12, Kranj 750 V redno delovno razmerje ali priučitev sprejmem FANTE, ki imajo veselje do sli-kopleskarske stroke. Vse ostalo po dogovoru. Kočnik Stane, slikopleskarstvo Šenčur, štefetova 34 751 Sprejmem DELAVCA za cementarško stroko. Kavčič Rudi, Polica 14, Naklo 752 VAJENKO ali VAJENCA sprejme takoj MALI IVAN, damsko in moško krojaštvo, Lctence 4, Golnik 789 Iščem VARUHINJO za varstvo 14 mesecev starega dečka na domu vsak drugi teden od 13. do 17. ure. Ing. Vončina, Kranj, Partizanska 25, telefon 22-068 790 POSESTI V najem oddam POSLOPJE na lepem prostoru ob cesti Kok rica—Naklo, potrebno popravila, primerno za skladišče pohištva ali podobnega blaga. Naslov v oglasnem oddelku 753 Prodam STAVBNO PARCELO. Ljubno 67, Podnart 754 2 A F* VALE ZAVAROVALNICI SAVA KRANJ se najlepše zahval ju-jem za izplačan celotni znesek doživljenjskega zavarovanja po pok. Pogačniku Petru. Pogačnik Ivana, Kropa 78 755 Za hitro in nesebično pomoč ob požaru, ki je zajel naš dom, se iskreno zahvaljujem*'. \ sem sosedom, /naučeni in prijateljem. Posebno sc zahvaljujemo PGD Pre-doslje in vsem navzočim gasilskim enotam. Hvaležne družine: Zelnik in Pozvek 756 ROLETE lesene, plastic ic in žaluzijc naročite zastopniku špilarju, Gratlnikova 9, Radovljica, telefon 064-75 610. Pišite, pridem na dom 433 WrtMK*K# Mladinski aktiv Mavčiče priredi v nedeljo, 20. februarja, ob 18 uri MLADINSKI PLES. Zabaval vas bo ansambel TURISTI. Vabljeni! 757 ŠD VOKLO prireja MLADINSKI PLES vsako soboto ob 20. uri. Igrajo TEKTITI. Vabljeni! 758 DPD SVOBODA PREDOS-l.JE uprizori v soboto (9. februarja, ob 20. uri in v nedeljo, 20. februarja, ob i5. uri v kulturnem domu Scnil* lerjevo ža to i gro KOVV.R-STVO IN LJUBEZEN na prenovljenem odru. Vabimo vas na predstavo in vam želimo obilo kulturnega užitka 759 KUD ZALOG prireja v ■> del jo, 20. februarja, ob 15. uri PLES. Egral bo kvintet RUDIJA JEVSKA /60 OSTAtO Potrebujem manjši zaprt PROSTOR za skladišče v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 791 Izgubil se je večji PES sivo-črne barve. Najditelji prosim, da ga vrne proti nagradi Sajovicu Francu, Mlakarjeva 43, Šenčur Zahvala Ob boleči izgubi dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Petra Jekovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki so nam izrekli sožalja, darovali tuliko vencev in cvetja ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo č. duhovščini, pevcem društva upokojencev za odpete žalostinke, govornikoma in gasilcem. Iskreno se zahvaljujemo tudi zdravniškemu osebju bolnišnice Golnik in Kirurgične klinike-aseplika v Ljubljani. Žalujoči: žena Rezka, sinova Peter in Pavel z družino ter hčerka Cvetka z družino Kranj, 12. februarja 1972 Zahvala >i naše nadvs Ivanke Gaber roj. Novak Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše nadvse ljube žene, mame, stare mame, sestre in tete se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Gorenjska predilnica, osn. šoli 1. in 4. razreda Trata, duhovščini in pevcem Zahvala tudi osebju bolnice Golnik in vsem, ki ste spremili našo mamo v tako velikem številu na zadnji poti, ji darovali cvetje in izrazili sožalje. Žalujoči: mož Franc, sinovi Franci, Jožko, Jani, hčerke Danica z družino, Martinka, Marija in drugo sorodstvo Gosteče, Ladja, Švica, 17. februarja 1972 Zahvala Ob te/ki izgubi naše pokojne mame Karolme Mohar roj.soboij se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, z nami sočustvovali in nam na kakršenkoli način pomagali. Posebna zahvala vsem sosedom za tako nesebično pomoč, vsem, ki ste ji poklonili toliko cvetja in jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, pevcem, godbi, govorniku za poslovilne besede, vsem organizacijam v Šenčurju, sodelavcem iz kolektivov LTH škofja Loka, KZK Kranj, IKOS Kranj, Iskra Kranj in Tekstilindus Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala. V imenu vsega sorodstva družina Ahlarjeva, Šenčur, Mlakarjeva 2 Šenčur, Kranj, Zagreb,. Zavidoviei in Zenica nesreče Zahvala Ob boleči izgubi drage žene, dobre mame, stare mame in tašče Angele Martinjak Pipkove mame iz Dvorij se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za vso pomoč, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku in g. kaplanu za ganljive besede. Zahvala tudi obratu žage Grad in Ivanovim sodelavcem iz Projekta. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Jakob, sinovi Justin, Štefan in Ivan z družinami ter drugo sorodstvo Dvorje, 13. februarja 1972 Zahvala Ob prerani izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta in strica Franca Mesca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli iskrena sožalja, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo č. g. župniku, pevcem iz Žabnice in gasilskima četama iz Žabnice in Bitenj ter predsedniku za izrečene ganljive besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena Marija in sin Branko z družino Sp. Bitnje, 17. februarja 1972 Zahvala Ob izgubi naše drage mame Rozalke Kržišnik se zahvaljujemo dr. Bojanu Pippu in strežnemu osebju kirurškega oddelka bolnice Petra Deržaja za skrbno zdravniško nego in lajšanje trpljenja. Zahvaljujemo sc tudi sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Lepa hvala pevcem in organizacijam ZZB NOV Hotavlje, Gorenja vas in Poljane. Žalujoči: hčerke Vida, Poldka, Tinka z družinami in sin Lojze Gorenja vas, 15. februarja 1972 Dotrpela je naša ljubljena žena, mamica, hčerka in sestra Anica Feldrn roj. Polak Od nje sc bomo poslovili v soboto, 19. februarja, ob 15.30 od doma na pokopališče v Naklo. Prosimo tihega sožalja. Mož Dušan, hčerka Dubravka, sin Uroš, mama, ata In brat Brane z družino Naklo, 17. februarja 1972 Zahvala Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil mož, oče, brat in stric Florjan Gartner p. d. Pirčev ata Iskreno se zahvaljujemo sosedom in vsem, ki ste nam v težkih urah stali ob strani, ga spremljali na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo njegovim bratom in sestram, ki so darovali denar namesto vencev. Iskreno sc zahvaljujemo tudi dr. Hriberniku za zdravstveno pomoč in gospodu župniku za poslovilne besede. Žalujoči: žena, sin in drugo sorodstvo Javornik pri Kranrju, 11. februarja 1972 NEZGODA PEŠCA V četrtek, 17. februarja, ob 17.40 je na cesti tretjega v vasi Stara Fužina pri Bohinjski Bistrici voznik ose? *gt* avtomobila Franc Odar iz Bohinjske Bistrice dohiteval ^.jj) Kovačiča iz Stare Fužine. Kovačič je po levi strani ceste PrM| ročni voziček. Ko je opazil avtomobil, je Kovačič šel z kom na desno stran ceste, pri tem pa ga je avtomobil in zbil po cesti. V nesreči je bil Jože Kovačič lažje ranjen- UMRL V BOLNIŠNICI ^ V četrtek, 17. Februarja, Je v ljubljanski bolnišnici »Jj, Jože Arhar, star 39 let, iz Zminca. Pokojni je umrl za 9°*,^ cami nesreče, ki se je pripetila 12. februarja na cesti tre J reda v Zmincu. Ni videl pešcev Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju .\\s Marolt je odredil pripor za voznika osebnega avton].0 j' Adolfa Benka, starega 34 let, s Pristave pri Tržiču. &11 v0tl\ v torek, 15. februarja, nekaj pred deveto uro zvečer^ p, od Retenj domov potem ko se je srečal proti Pristavi. Na ravnem delu ceste °*oVe-. jčal z nekim avtomobilom, kot je sam P te, dal, trčil v dva pešca, ki sta hodila po desni strani L^j To sta bila 74-letnl Janez Zepič In njegov 25-Ietni 5lnhlci»l doma iz Križev. Trčenje je bilo tako hudo, da je oče on ^ mrtev, sina pa so s hudimi poškodbami na glavi Prep v jeseniško bolnišnico. Voznik jc bil vinjen. jg Voznik Benko Je preiskovalnemu sodniku povedaj« j( pešcev ni videl, šele ko je počilo, jc ustavil in šel p°£'e kaj se je zgodilo. Ze več prometnih nesreč se je prlpe °^e\ 1 je voznik po srečanju z drugim avtomobilom ponoči %a oviro na cesti. Zato bi se vozniki bolj morali držati P o prilagoditvi hitrosti vožnje trenutni vidljivosti. — ^"j?**^ liščine te prometne nesreče pa bo seveda razjasnilo sodi NUJNO POTREBUJEMO CISTI LKO (honorarno) za čiščenje asfaltnih stez na kegljišču kegljaškega kluba Triglav Delo je v zgodnjih jutranjih urah. Zglasite se lahko vsak dan v dopoldanskih urah na kegljišču! KMETIJSKA ZADRUGA 0, Cerklje na GorenJs^v. razglaša prosto »e no mesto SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoji: odslužena voja^ na, OD po pravilniku druge, poskusno delo ja 60 dni. Pismene ponudbe P0^[y na naslov podjetja v ro 15 dni po objavi. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 84. letu zapusti naša draga mama, stara mama, teta in sestrična Marija Pilar, roj. Jerala Knezova mama Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, 19. f°b^ arja, ob 14.30 izpred vežice na kranjsko pokopališč'• Žalujoči domaČi Rupa, 17. februarja 1972 Neod Iz dela športnega društva Triglav govornost članov 10 se nadaljuje 2al0j da°htrCt^ SCji izvršneSa odbora ŠD Triglav se je poka-Sankcjj v- "ž}01"1111 treba uporabiti proti nekaterim klubom Pfedsed'iT1 ^ določa poslovnik društva v primeru, če se krJučnn 1 "C udeležujejo sej. Delo društva je osnovano iz- 2e dei0v delu posameznih klubov in bi ob njih< Udeležb^ Sp*on ne imelo nobenega smisla. Zan V? dvak Predsednikov klubov na seja IO nujna. hovem neso-uli tega je 80 bile tr- " ~" —-----1-------- —j v--r-4 vi{eno .iri seje) naslednji člani: Kraljic Roža (dvakrat opra-Oprg^v111 enkrat neopravičeno), Simič Branka (dvakrat ne-oeoprae"°' Predsednik judo kluba Sif kovic Franc (dvakrat v'ČenoV/yCn?^vPrcdsednik kegljaškcga kluba (dvakrat neopra-hovega ^''ac' so pred dnevi po občnem zboru izvolili za kluDa dPredsednika Vlada Martelanca), predsednik plavalnega kašjfg r- Drago Petrič dvakrat neopravičeno, predsednik san-SlllUčar k **ancz Končan trikrat neopravičeno, predsednik karskep ga kluba dvakrat neopravičeno, predsednik odboj-skega ?a kIuba dvakrat neopravičeno. Tudi predsednik atlet-Poslai lurja se ni nikoli udeležil seje IO, vendar je vedno Vsi namos!nika- ob tak«S° *c Pismcno opozorjeni, da bo IO ŠD Triglav jih v t 01 udeležbi na sejah prisiljen poseči po sankcijah, ki Sej0 uem Primeru predvideva poslovnik, t. j. sklicati izredno Vitj dot*""1''1 °db°rov teh klubov in v končni meri tudi usta- tacijo. '°v hr^?r Zavoda za gradnjo in vzdrževanje športnih objek-Hlatikranko Po,ak 'e Poročal na 3. seji IO ŠD Triglav o problc-he^-1 Zavoda v odnosu na ŠD Triglav. Najprej je povedal 2a Sp''osnih problemov, s katerimi se srečuje zavod. *itTi$k ■ ^e m' ustanovljen leta 1%3 z namenom, da upravlja hiiVo ? ,n letno kopališče ter stadion Stanka Mlakarja. Zani-tipQrJe' da stadion še doslej ni bil tehnično prevzet in nima )o je .nega dovoljenja. Tako kot v ustanovitveni odločbi, ki fnanjj,iZ?a'a so Kranj kot tudi v statutu zavoda je več pomiri •,IVos,i, ki povzročajo nejasnosti v odnosih med zavo-iahkQln uP°rabniki. Ni točno formulirano, kdo in za kaj Žavup°rab!ja športne objekte. Os^b °d deluje v izredno slabih linačno materialnih pogojih. *apu*x dohodki zaposlenih so najnižji v občini in tako delavci irnajQ ajo svoja delovna mesta. Ob slabih osebnih dohodkih dišf . udi slabe delovne pogoje, saj nimajo garderob, ne skla-0 Pog -ati morajo ob nedeljah, sobotah in praznikih. Morda Sl'lk^t l dovolj pove podatek, da je bila lani prvič neka či- ]pt ° dolgo v službi (11 mescev), da je dobila pravico SkunS d°PUSta-* ProKi, .na občine Kranj sc bo morala resneje spoprijeti ^Šiti ern' Vzdržcvanja športnih objektov v občini. Treba je vi(]r^ Vprašanje financiranja zavoda, kako je z investicijskim k^objj^em, Primerneje urediti odvajanje amortizacije in z KOPALIŠČE USIHA ra2iCt'a' še ni znano, koliko denarja bo imel letos zavod ''h, i^j ?!ago in tako tudi še ni mogoče govoriti točneje o de-feQa*» J|b bodo opravili. Na zavodu imajo izdelan okvirni PROBLEMI ZAVODA da bo letos nujno potrebno urediti košarkarsko igri- ^j^'p^dioriu. Valovit asfalt onemogoča igranje ob vsakem i^Dr^.. rav tako bo treba urediti Ograjo okoli teniških igrišč, Poslk tr'bun°. urediti prostore za delavce in podobno. ^eriarJa pr°blem predstavlja letno kopališče. Ker ni nikoli 0\ Za Popravilo, je korilo že tako .razpokano, da vsak vOda eče veliko vode. Tako je vzdrževanje bazena drago, ^ein-j njem pa jc mrzla in za treninge največkrat nepri- Se Pr0stOrda ]c Potreb še veliko. Potrebno bi bilo npr. urediti eto v«i-,Za drsališče, saj naredi led na teniških igriščih vsako SP(?!lko škode. ^°trekl-,n° društvo Triglav bo naredilo prioritetni vrstni red Sgr"ninVCSlidi |CeSU2avoda na štadionu in bo ponovno razpravljalo ko bo znano, koliko denarja bo letos za P. Čolnar Gorenjska košarkarska liga Q°tik : Jesenice 69 : 66 kNnetV otika so v 8- koIu r^keca Premagali repu-Nčan lgaša Jesenice. Je-*°KOsiaKl?° nastopili nckoli- J'8UV sl!U ^renja vas : 69:66 t 7> Gotik : Jeseni-' Kropa : Kranj 43:57. Vrstni red: 1. Triglav 14, 2. Kranj 10, 3. Kroj 7, 4. Jesenice 6, 5. Kropa 4, 6. Gotik 4, 7. Gorenja vas 2. Pari prihodnjega kola: Kroj : Gotik, Jesenice : Triglav, Kropa : Gorenja vas. J. Ažman Kegljanje Prijateljski dvoboj V okviru priprav za bližnje svetovno prven stvo, ki bo od 26. aprila do 4. maja v Splitu, se bodo jutri ob 9. uri člani državne reprezentance v prijateljskem srečanju na kegljišču Triglava pomerili v disciplini 8 X 200 lučajev z. domačim Triglavom. Vsekakor se ljubiteljem kegljanja v Kranju obeta zanimivo srečanje. — dh Smučarski skoki Danes tekma za kategorizacijo Smučarsko društvo Jesenice bo danes popoldne organiziralo meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih za pionirje na 30-metrski skakalnici ob drsališču na Jesenicah. Tekma bo veljala tudi za kategorizacijo. J. J. Vaterpolo Danes start v gorenjski ligi Zimski bazen v Kranju bo danes, v soboto, prizorišče prvega kola gorenjske vaterpolske lige. Za najvišji gorenjski naslov se bodo tako letos prvič potegovalo sedem ekip — Radovljica, Kamnik, Vodovodni stolp, Borec, Gimnazija, Iskra ter Triglav — pionirji (vsi Kranj). Pari prvega kola: Radovljica : Iskra, Kamnik : Gimnazija, Vodovodni stolp : Borec, Triglav prost. Tako bomo prvič v zgodo vini na Gorenjskem gledali zanimiv obračun za zimski gorenjski naslov v vaterpolu. -dh MORSKE N N 21VI I-A Plavanje Jutri imorje : Triglav PK »PRIMORJE« Rijeka je v boj za Po'ial Rijeke povabil še dve plavalni moštvi, in to PK »MLADOST« iz Zagreba, kj je lanskoletni državni prvak, in prvaka Slovenije kranjski Triglav. Prvo sreča-je je Triglav imel 5. februarja v Zagrebu, kjer je srečanje z Mladostjo izgubil s 87:55, v tem ko je istočasno plavala z Mladostjo tu j i eki pa Primorja in po rezultatih teh tekmovalcev je bi;o srečanje med Triglavom in Primorjem, če bi se točkovalo, izenačeno in bi se končalo neodločeno 77:77, kar izpričuje veliko izenačenost obeh ekip. In prav ta dva nasprotnika se bosta v nedeljo v kranjskem zimskem bazenu srečala. Kranjčani se intenzivno pripravljajo na ta dvoboj, saj imajo veliko željo premagati v domači.ni bazenu odličnega nasprotnik). Trenerja I. ekipe Anka Col-nar-Košnikova in 1 rane Pe-ternelj bosta poslala \ ooj vse najboljše, kai jih premore kranjsko plavanje Stc-bri kluba so vsekakor Brane Milovanovič, Andrej Slavec, Bojan Grošelj ter drža. ne reprezentantke Lidija Svarc, Kebeka Porcnta, dalje Boni Pajntar, Breda Pečjak in ne nazadnje edina slovenska olimpijska kandidatka Juđt-ta Mandeljc. Obeta se "am torej zanimiva tekma oz. razburljiv dvoboj na visoki kvalitetni ravni, ki bo zadovoljil ie tako zahtevnega gledalca. Tekma se prične v nedeljo, 20. 2. 72 ob 10.30 v zimskem bazenu. I. S. XIII. republiško tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev v smučanju Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Slovenije je pripravila včeraj in danes tradicionalno tekmovanje, lesarjev in lovcev v smučanju. Organizacijo je prevzelo športno društvo Alples Železniki pod pokroviteljstvom tovarne pohištva Alples, Grozdnega gospodarstva Kranj in Lesne industrije Jelovica iz Škofje Loke. Včeraj so bili na Starem vrhu teki za moške in ženske. Moški so tekmovali v teku na 10 kilometrov, ženske pa v teku na 5 kilometrov. Rezultati: člani rojeni 1936. leta in mlajši: 1. Pavel Dor-nik (LIP Bled), 2. Pavel Kobilica (GG Bled), 3. Slavko Ja-kopanc (GG Maribor), itd. Člani rojeni leta 1935 In starejši: 1. Viktor Brczovšek (Gradles Medvode), 2. Maks Konečnik (GG Kočevje), 3. Janez Horvat (Elan), itd. Članice: 1. Jožica Grilc (GG Maribor), 2. Štefka Šalamun (GG Maribor), 3. Kati Pristov (LIP Bled). Med moškimi ekipami je zmagal GG Maribor j>red Alplesom, pri ženskah pa prav tako GG Maribor, druga pa je bila ekipa Elana. Danes bo na sporedu veleslalom. Nastopilo bo 310 članov in 56 članic. L. Bogataj Dopolnilo k zapisu Mini olimpiada v Zasipu Smučarska tekmovanja v Zasipu so zelo priljubljena, zato si Zasipčani prizadevajo, da bi postala tradicionalna. Zakaj tudi ne, saj so pod Momom idealni pogoji za take prireditve. Kulturno prosvetno društvo in druge organizacije v Zasipu so vedno pripravljene moralno in finančno podpreti smučarska tekmovanja. Zato upamo, da v bodoče ne bo nobena zima več minila brez te priljubljene prireditve. Šestnajstič za pokal Jesen V nedeljo, 20. februarja, prireja Sankaški klub ŠD Jesenice XVI. mednarodno sankaš ko tekmovanje za prehodni pokal mesta Jesenic. Tekmovanje tokrat ne bo potekalo pri Savskih jamah pod Golico, kjer je standardna tekmovalna proga, temveč na pobočju Mežaklje nad ■ streliščem v neposredni bli- žini bodočega zimskošportnega rekreacijskega centra s ciljem pri strelskem domu. Novo progo jc izbral Janez Meglic in jo s člani kluba klub odjugi in dežju liltfi vzorno pripravil. Proga je dolga 1050 m s poprečnim padcem 13,5% in ima 16 večjih zavojev. Tekmovanje je posamezno in ekipno. 1+3 V okviru 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika, so se zvrstile številne kulturne prireditve, ki so bile razumljivo boljše ali slabše obiskane. Bile so tako številne, da je vsak, kdor je želel, lahko obiskal vsaj eno. Povsem naključno smo za današnjo rubriko ustavili tri Kranjčane in jih vprašali, če so se udeležili kakšne proslave ali prireditve v Okviru praznika. SOBOTA — 19. februarja 1' • Ferdo MEKIŠ, poslovodja gostilne Stari Mayr: »V okviru Prešernovega tedna se nisem udeležil nobene proslave ali prireditve. V podjetju proslave nismo imeli, drugam pa zaradi službe nisem mogel Iti. Naše delo je takšno, da imamo veliko opravka z ljudmi, in takrat, ko smo prosti, radi počivamo. Seveda smo najraje doma. Ce bi šel na prireditev, me sprašujete. Seveda, rade volje, samo če bi imel čas. Vsak Slovenec, če le more, mora skoraj obvezno počastiti spomin na velikega pesnika.« • Vinko POKLIC, poslovodja trgovine Peko Kranj: »Ce želim biti odkrit, moram pove lati, da sc nisem udeležil nobene prireditve v počastitev Prešernove smrti, in sicer zaradi dveh vzrokov: prvič zaradi službe nih zadržkov, drugič pa so bile v torek, ko sem želel iti na predstavo Mestnega gledališča ljubljanskega v Kranju, karte že razprodane. Prihodnje leto si bom pravočasno preskrbel karte, saj sva z ženo stalna obiskovalca Prešernovega gledališča. Prešerna smo se v družini spomnili. Slaven je bil in kdo se ga torej ne bi. Za slovensko kulturo je veliko naredil, samo pre kmalu je utihnil....« • Jožica KNIFIC, samostojna obrtnica: »Bila sem prezaposlena in zato nisem obiskala nobene Prešernove prireditve. Enostavno nimam časa. Lani na primer nisem bila niti enkrat v kinu! Prešerna pa se spomnim vsako leto. Velik umetnik je bil in je zato vreden - našega spomina. Hčerka je ob njegovem dnevu napisala pesmico, ki sem jo potem pre bnii.« J. Košnjek V četrtek je v Avstrijo odpotovala pionirska reprezentanca Jugoslavije, kjer se bo v hofenu pomerila v slalomu in veleslalomu na evropskem pionirskem kriteriju. Poleg Ju vanov bodo nastopili še pionirji Avstrije, Italije, Švice, Francije in ZRN. Pod vodstvom ^ Vebra, Jara Kalana, Janeza Tometa ter Herberta Jurlča je na pot odšlo 20 tekmovale g, Maribora, škofje Loke, Tržiča, Jesenic, Slovenj Gradca, Raven, Ljubljane in Radovljice.14 seljivo je, da bodo tokrat naši predstavniki v Avstriji prvikrat nastopili enotno oblečen^ tf imajo lično izdelane puloverje in kapice. Volno zanje je prispevala Gorenjska pvedvP"^ škofje Loke, izdelala pa jih je tovarna Rašica, (-dh) — Foto: F. Perdan Na gorenjskem prvenstvu srednjih šol je bil najboljši pri mladincih Meglic. Od lev* desni: Ogrin, Meglic, Polajnar. Foto: F. Perdan Na Starem vrhu za gorenjske našlo"0 k t., c 4-_______t...___i a.%,^e r>„:__^ „ ,i;i, „ u kji« /zr io Kl^anvni V ^lia Na Starem vrhu nad Škof-jo Loko je bil ŠD »Janez Pe-ternelj« škofja Loka organizator letošnjega srednješolskega prvenstva v veleslalomu. Na 1230 metrov dolgi veleslalomski progi z 250 m višinske razlike in 43 vratci je nastopilo 85 tekmovalk in tekmovalcev srednjih in vajenskih šol Gorenjske. Pri mladinkah je bila tokrat najboljša Jelka J^cif (Gimnazija Kranj), medtem ko je med mladinci zmagal državni mladinski reprezen-tant Jože Meglic (ŠC za blagovni promet Kranj). Vrstni red — mladinke: 1. Jocif (Gimnazija Kranj), 2. Mikež, 3. Oitzl (obe Gimnazija Jesenice): mladinci: 1. Me- glic (ŠC za blagovni v ^ Kranj), 2. Ogrin (G"*1 (p5 Jesenice), 3. PolamaBizj^ Kranj); članice: ka), J (Gimnazija škofja L«), J. Prevc (Gimnazija Jesen l