Deviznih sredstev za rekonstrukcije je dovolj
dokumentiionih prošenj zanje pa je za sedaj bolj malo
Sprememiba strukture investi-cij spada med pememibne po-etavke naše ekonomske polktke, ki so prerafrunane na daljšo do-bo. Vendar je zaradi dosege osnovnega smotra ~ zmanjša-nja obsega — težavno ustvariti že letos v investicij&ki struktu-ri pomermbnejša izboljšanja za-ratfi vrste obveznosti, ki smo jih prejšnja l€ta sprejeli. da bi zgradili Objekte industrije in rudarstva. To velja predvsem za sredstva zveze. od katerih je letos le manjši del določenih za rekanstrukcijo indus!r;je. Ugo-den morncnt za spremerobo etrakture pa predstavljajo znat-na inozemska investicijska sred-0tva, predvsem za rekonstrukci-Jo industrije, kmetijstva jn pro-me>ta.
Nova inozemska sredstva so dcpolndlni vir Investicij, zato pa je njihov pomen nrnogo vei-ji- Predvsem nam omogočajo hHrejšo in učinkovitejžo pie-skrbo s tisto opremo, ki jo irva-ia.mo. Ce hkrati razpolagamo s eredstvi v več državah. nam to ©mogoča, da kupimo opremo pod ugodnejšimi pogoji glede cea. kakovosti in rckov dotoa-ve. To omoigo<a Studiranje po-nudb več dabaviteljev ter oce-no Ln izbjro najugodnejših. Iz-ku&itje iz minulega razdobja namrei kažejo velike razili,ke v čenah in pogojih dobav enake opreme, ki nam je bila ponuje-na od raanah dobaviteljev.
V sedanjem položaju ne bi emali dovolrt; nekdanjih slabo-sti. Ustvarje«e kreditne aranž-maje Je treba imeti kot ovire, do katerih lahko sežejo nakupi la posameznih držav, in sicer tateo, da je njihovo dejaasko iz-fcoriščainje odvisno od dobavmih pagojev. Kolikor so Pogoji UgodnejSi, toliko bo tudi iiko-riščanje teh aranžmajev večje ta obratno. Ce grc za sredstva, ki izvifajo iz naših terjatev, je poJožaj dehio dmgačen. Toda tudi pri Ufporabi teh sredstev moramo iztoirati tisto opremo, ki io je v posamezni državi mo-goče kiupiiti pod naj<ugodnejši.mi pogbji. Izvediba teh naiog zah-teva podrdbno o<bde]avo in po-Miavanje inozeniisikega tržišča, ^Pogoje naikupa posaane^zne opre-tne, ceno in izbiro najugodnej-ših dcbav. Vs€ to zahteva so-lldTK) delo, brea naglice in živč-nosti. Priprave v tej sraeri je inogoče nopraviti takoj. ne da bi poeaaJi posamezne ii*vesti"tor-Je v sodelovamju ba-nke z zmna-nj«trgoviiisikimi organizacijami ln zbomicami. To se posebno nanaža na opremo, katere .na-kuipi niso vezand na poedine naičrte.
Pogoji, da dobimo inozemSka sredstva za o«premo, so zelo za-davoljivi. Obračun se apravlja po disparitetnem tečaju, brez valorizacijskega fakitorja inpro-metnega davka. To ne izkljojču-je potrebe kasnejšega uvagamja valorizacijske^a fa.ktorja, poseb-no pri opremi, ki jo izdelujemo v državi, vendar v nezadoaVnih koliiinah. Druge probleme v na«niu odobravanja. inozemskih sred-stev Se pri>učuiejo. Ra*una-Jo z vei možnostmi: od prime-rov. v katerih ba-raka zagotovi jnozemska sredstva in dinarsiki kredirt za njihov nakup. do pro-daje toozemskih sredstev posa-meznim investitorjem brez ado-bnltve   diaarskih   kreditov.   Med
tema skrajn:ma možnostima so različni primeri odobritve di-narSkih kreditov za nakup ino-zemakih sredstev ob sodelova-nju investi'torja. Sedanji palo-žaj v zvezi z inozemskimi sred-stvi za investicije' postavlja po-trebo po reviziji predipisov o deviznih olajSavah. Te olajšave so bile uvede-ne v razdobju po-manjkajvja deviznih sredstev in gradMve velikih industrijskih »bjektov. V sedan.iem položaju izvajjanje rekonstrukcije z de-vizni.mi olajšavami predstavlja drago  jn neugodmo invesliraaje.
Ugodnejši pogoji za nakup jnozemskih sredstev ustvarjajo nov Položaj za domače proizva-jalce opreme. Res je treba ino-zemska sredstva izkoristiti za nadaljnje usposabJjanje In Iz-boljšaoje naše proizvodne »pre-me, toda tudi domača industri-ja delovnih sredstev mora iz-po.kiiitii doJ-oiene pogoje in od-pravitj določeme slabosbi, To so predvsem težnje po n&upravi-čeno visokih cenah ln zaraude v dotoavah. Po drugi stranj pa bj inoraii imeti domačj prodzva-jalci cnpreme trdeejši plan in vztrajati pri proizvodmjj kaiko-vostne apreme, ki jo Iahiko pro-da,jo ne samo doma, temvei tu-di v inozemstvu. N»va Inozem-ska sredstva izvirajo pretežno iz posojU im so združena z od-plaiilno abveznostjo. Zato je nujno, da skrbno premislimo, v kaij jih bomo vložili, prj čemer ne sjnemo gledati samo na kon-kretoo donosnost ta gospodarski razvoj države, temvefi tudi na uičinek, lci jih bodo imela na plačilno bilanco. Vsi momenti, kakor tudi naš sistem odobra-vanja investicijskih posojil zah-tevajo solidno ekonomsko-teh-nično dokumentacijo kat pogoj za Lzfoiro najugodnejših progra-mov. Oto uipoštevain.jai nove usmerrtve v našj investicijsk: j politiJci je Narodna banka že sredi feforuarja pozvala zainte-resiraue gospodarske organiza-cije, da ji pošljejo prožnje za I investicije s potrebno ekonom- I sko-tehinično dolkuirfentacijo ali J da za^nejo to dokuiraentacijo iz-delovati. Toda medtem ko se v naži javnosti vediko razpravlja o indiustrijskLh rekonstpukcijah in se pri te.m postavJjajo razne zahteve. je baaiika dobila zelo ma:Io popolmih investicijsikih elat>oratovt in zahtev. V glaviio centralo Nairodne banJte je do-slej prišlo samo 11 zahte-v. med ka^terimi pa inrcaijo le posamezne popolno ekononnsko-tehniino do-kumetntacijo, medtem ko v«*ina tistah, ki prosijo za posojilo, še-1« dela, da bi iapopoljnila to do-kutnentacijo.
So celo primeri, ko predstav-niki gospodarskih or^anizacij obiskujejo posamez-ne ustanove, gospodareika in drža^vna vodstva, jih opozarjajo na svoj« potrebe po inveslicijah, ne morelo pa banikJ dostavlti dokumentacije. Ta razlaga nima nainena, da bi forsirala hitrejšo izdeJavo eko-nomsko-tehniine doJcvimeMaci-j€, ker je v takem primeru naj-večkra/f slaba in nesolidna. Na-sprotao, izdelava investicijskih elaiboratov, proučevanje pogo-jev in moinosti za investieije predstavlja - težavno, dolgotraj-no io resno de-lo. Tega dela ni mogo^e farsirati mimo na-^ih de-janskih možnosti, prav taJco Pa si   ni   treba   ustvarja>ti   iluzjj   o
velilci  priipravijenosti za  rekon-strukcije v indusitriji.
Razen s^lidnih priprav so za izvedbo programa rekonstrukcij nujna tudi ustrezajoča domača iweeticijsika sredstva. Ze prej smo rekli, da so sredstva zveze v ta namsn zelo amejena in da morajo večino sredstev za fi-nansiranje teh programov zago-toviti go&podarske organizacije in okraji. Ko analiziramo Izko-riščanje teh sred^tev v prvem fcromesečju opazimo, da so bila sorazmerno interuivno troSena, kar posebno velja za amortiza-cijo. Kolikor gre  za dohre pro-
grame, so to koristne naJoibe. Vendar imamo pogosto opravka s proUemtttiičnimi in neprešiu-diranimi programi, samo da bi razpoložljiva sredstva čim prej izkoristili. Tako troženje je škodJjivo predvsem za samo go-spodarsko organizacijo. Name-sto tega bi mogla vz.poredno z napori za tebiro najugodn&jših investicijskih programov lii z iizdelavo ekonomsko-tehoiine do-kumentacije zbirati tudi sred-stva za izvajanje teh progra-mov, ne [5a čakati, da bo njiho-vo finansiranje v celoti prevze-Va zveza. Varčev«iioe in iizloža-nje inveoticijskih sr&dstev pod-jetja. pa tudi oferajev, je po-trebno, in to ne samo za tiste Investicije, ki »o neposredno pred  narrii.  Nujno je, da že se-
daj za&i-ejo zbiTati sredstva tu-di za pomnejše programe, po-setano kadar radunajo z naku-ponn mozemskih sredste-v.
Izd&lava io Izbira najugodnej-Sih proigramov za rekonstmkci-jo Industrije, izločitev najve^-jih možnifa zneskov za te pro-grame predstavljajo obveznost gospodarskih organizacij, prav tako pa tudi politično-teritori-alnih enot, ker so dinarska sred-stva zveze y te namene v leiu 1956 zelo omejena. Hkrati pa je izkoriščanje investicijskih sredstev gospodarskih organiza-cij in politično-teritorialnih enot ob znatnih foozemskih sred-stvih, ki jih je zagotovila zve-za, že letos roožnosfj za novo usmeritev v naši investjcijski politiki,                       A.   Papič