\ . ■ - v- .■ ^ % ■ " - • - flUMBjn WWMWT»PB»ll«FMIt(»a^ MIT. 0» mi H m KUT OWBMMIf TOIL I. T. .r !>. Tnrte,; t. ». Bi.,1^ 1 » * | fTTo MSpTyrTI ' LVJ." uLAu INAlvUlJA --- Za Hew York celo leto..., 6.00 ~ W ^^ ^ «d Holldey* *a tnosemstvo odo leto.., 7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki* » 76,ooo i«de» —1 TELEFON: 9979 OOETLANDT_Entered m Second Olass Matter, September 11, 1903, at the Poet Office al New Tort, H. Y, ndtr the Act of Oongrees of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 65. — STKV. 65. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 18, 1020. — ČETRTEK, 18. MARCA, 1920. VOLUME XXVUL — LETNIK XXVUL SKUPINA AMERIKANCEV, KI SO SE PRED KRATKIM VRNILI IZ NEMČIJE. 59 UBITIH V AMERIŠKI OKUPACIJSKI ZDNI.I USODEPOLNI SPOPADI SO SE ZAVRNILI V 24 MESTIH. — NEMftKI RADIKAL«:I ZAHTEVAJO 80VJETE. — AGITACIJA EKSTREMISTOV ZA ZVEZO Z RUSIJO. — ODSTpP VLADE KAPPA. — NEODVISNI SOCUALISTI HOČEJO RDEČO DRŽAVO - EBERT PRAVI. DA HOČE NEMČIJA DEMOKRACIJO. Včeraj popoldni* se jr v llerlinu ofieijelno objavilo, da jo kance-l*r von Kapp. načelnik proti-ievolneijonaroe vlade, resigniral M I* glavnega stene Kbertove vlade v Stuttgurtu so prišla poro-« Ih, da je dobila ta vlad« iz vseh posameznih delov dežele zagoto-vila d*: ho kmalu /.op«-* rui krmilu ter v poj>olni kontroli položaja. Med t cm inMiin p.i »o s»- v raz lien »li neuisk'h sr«*dis«"-ih pojavile Mle skrajnega radik-dizma. število neredov, katere povzročajo spar-tačaui. v«M*a trr jv» '*ija me*l radikalei vedno pojrosteja govorica • • možnost i. da se izr^l i sedanje neurejene razmere ter ustanovi sovjetsko \ lado. Seznam ubitih pri spopadih, ki so se vršili v različnih nemških mestih med demonstranti in četami, obsega na stotine in stotine ljudi. Berlin, Neuieija. 17. marca. — Ofieijelno se je objavilo, da je kftUeeiar Kapp ob eti url dant»> popoldne sklenil resignirati. London, Anglija, 1«. iuar«-a. — Neodvisni secijalisti iu komunisti v Nemčiji so prijeli z živahno agitacijo v piilofr sovjetski republiki ter zveri s »ovjeUko Rusijo. ^oglasno z berlinsko brzojavko na Kicharipe Telegraph t'ompany. » '* .. V* w v t * 1 V • Ifateg^^i^_ill 1 J* J.- ¥ ^ J ■ # feiC*1!T-"r A -"MCBSŠBKnfc * fl^Et .»?!* ~ I Brrndenbnrška vrati v Berlina, kjer bo najbrž« prišlo do vročega spopada, med špartacani ter nemškimi vladnimi četami V neki brzojavki i/. Kssvna s-.- glasi, da je na prvi seji revolucionarnega delavskega sorjeta, ki se je vršila v ponedeljek popoldne prevzel komite j t rij ut i »desetih vodstvo vseh posiov. Napori so ®ili v prizor jeni, — .se glasi nadalje v brzojavki, — tla se zagotovi skupno akcijo vseh treh soeijalističnih strank za diši rikt dolenjega Kena ter za Vcstfalsko na temelju proletarskega diktatorstva. Predsednik K be rt jc suglasno s poročili preko Kodauja izdal ua-slednje ugotovilo: — Sedaj je jasno, da se je kampanja nemške nacijonalistične stranke, ki se je vršila skozi pretekle tedne, obračala proti ustavi in «i**mokraciji. Demokracija ali vojaška reakcija, to je vprašanje ter ne dvomim jaz niti za tienutek, da je pretežna večina nemškega naroda /a demokraeijo. Narodna skupščina in svet bosta začasno bivala v Stuttgartu m člani nemške narodne stranke se bodo gotovo držali vstran. Na «.'iugi strani pa je tukaj že več neodvisnih socijalistov. Naš cilj je zavarovati ustavo ter uvesti ekonomski red in javno varnost čim-preje mogoče. Zahteva'; liono, da se ustaške čite odstrani iz Berlina ter razpusti. t j ust a v Noske, obrambni minister v Ebertovi \iadi, je prepričan, da bo v »lanu im.1 javit i normalne razmere v Nemčiji v teku par dni. Stuttgart, Neuieijr. 17 marea. — Dvomljivo je. če se bo mogla i•• inska Narodna akupečina italics zborovati tukaj kot je bilo določeno. Kadi >lavke itu železnicah številnim članom ni bilo uiogoče priti v tu mesto pravočasno, da se vdeleže otvorjenja seje ob štirih popoldne. V vladnih krogih je zjutraj prevladoval velik optimizem z ozi-loni na splošni položaj. V lterliu je dospela skupina inozemskih soeijalističnih voditeljev, ko j ili namen je prom-evati položaj. ODOBRENJE MIROVNE POGODBE. 4nViLNk POTA SO ODPRTA ZA OLASOVANJE, KOJEGA NAMEN BI BIL ODOBRENJE MIROVNE POGODBE. — ZADNJA OVIRA OD8TRANJEN J A. — PREDLOG SENATORJA OWENA. Washington, D. t'., 17. marca. — Voditelji v senatu so se trudili včeraj za dogovor, tikajoč se odobrenja mirovne pogodbe še tekom tekočega tedna, tako da bi se mirovno pogodbo lahko posiaio predsedniku AVilsonu ali jo pa odložilo, da napravi prostor drugim poslom. Če ne bo glasovanje glede ratifikacije pokazalo po\rebne dve-Iretinske večine, bodo najbrž voditelji večine stavili predlog, naj se odredi drugo glasovanje, v pričakovanju, da bodo nekateri eltini o-pozic.ije izpremenili nato svoje stališče. Priznavalo se je, da vsebuje položaj številne možnosti in to vspričo zadnjih prošenj, naj se odobri mirovno pogodbo ter'.stabilizira s tem položaj po eelem svetu. Vcerajšni sprejem nadomestne reservacije k členu X. je odstranil zadnjo oviro k glasovanju glede pogodbe samemu, čeprav je treba se preje rešiti celo vrs-to drugih vprašanj. Štirinajst demokratov je glasovalo z večino, a to število je predstavljalo manj kot polovico sile, katero so zagovorniki ratifikacije obljubili poslati v boj. Adininistraeijski voditelji so videti brez strahu" Vspričo možnosti, da bi se njih sile zdrobile toliko, dn bi republikanci lahko ratificirali mirovno pogodbo z reservacijo k členu X., glede katere je predsednik obvestil senatorja Tlitchcocka, da je nc bo sprejel. Kot rečeno bo treba rešiti še več manjših vprašanj, preduo bo mogoče glasovati glede pogodbe same. Med temi je predlog senatorja Owena, naj se protektorat Anglije nad Egiptom smatra* le za odredbo, koje namen j< ohranjenje integritete in neodvisnosti Egipta tekom vojne. Slika nam kaže dražino R. P. Wflliamsa, ki se je nahajala tekom cele vojne v Nemčiji Bili so v mestu Wiesbaden, katerega so Frcncori večkrat obstreljevali. Nemške oblasti so smatrale Mr. Wfl-liamsa za špiona. Bil je par krat interniran s celo svojo drniino'er se je moral večkrat zagovar-______jati pred nemškim vojaškim sodiščem. BOUSEVIKI HOČEJO i PRITI NA KRMILO. -- j Kapp je baje odstopil vsled pri- : tiska špartačanov. — Nemška so-vjetna republika in Rusija. London, Anglija. 17. m«r«*.j. — Danes se ^e iz zanesljivega vira, dognalo, da Kapp ui odstopil vsled sporazuma, ki je nastal med njim in Ebertovo vlado, pač pa vsled tega, ker so mu nemški radikalei poslali ultimatum. Sovjetni voditelji v glavnem mestu so zapretili, da bodo zvečer tapadli Kappove čete. v slučaju, le ne bi odstopil. Kapp se je tega zbal ter je resigniral. Po eeli Nemčiji se je pričela velika agitaeiju, da se izpremeni državo v sovjetno republiko. Berlin, Nemčija. 17. marca. — , Danes je bilo oficijelno naznanjeno, da je kancler Kapp ob eni uri popoldne odstopil. Pri tem je izjavil: Vsled ljubezni, ki jo gojim do svoje domovine. odstopam kot nemški državni kancler. Ker Nemčijo ogroža boljševizem, je potrebna skupna fronta. MA8ARYK IMA DOSMRTNI T JOB. Washington. D. T.. IG. marea. Tomaž O. Masarvk. prvi predsednik eeho-slovaške republike, bo o-ital v svoji službi do konca svojega življenja. — soglasno z določbami narodne ustave, ki j • bila pred laratkini sprejeta v Prajri.j j I>oločbe nove ustave, ki so bije; objavljene včeraj od drža vnemi I departmenta. omejujejo službo1 dobo vseh bodočih predsednikov: na dva zaporedna termina po se-i dem let. - DENAR« POftlLJArVB V INTRO, NA OORliKO W ' NOTRANJSKO. lavT^sjesko denarna fiplMlli i itpolBOf* eaaeeljive Ib eedanjte I1 MBfts frtmino tudi hitro p> eH tam. ne Oorikn in tudi m Istrujta po ozemlja ki je » i edf*9 pe ifaljanski armadi^ -mkm SjL m tata Jo ^ ^ '$«!ao"11 S0Q Ur .... 111.76 100 Ur .... fJO.OO lmur____«60.00 ZAVEZNIKI K0NTR0- ! LIRAJO CARIGRAD. j - Zavezniške sile so stopile v glavno mesto in topovi bojnih ladij obvladujejo Bospor. Carigrad, Turčija, 37. marca. — Zavezniške čete so zasedle to me-, sto in veliki topovi angleškega d red nota 'iBeubo\v*? ter drugih velikanskih zavezniških bojnih ladij, ki so se zasidrale v Zlatem rogu, obvladujejo obe strani Bo-spora. Vse bojne ladje so pripravljene na trenutno akcijo. Dejanski prihod zavezniških sil je povzročil le malo vznemirjenja ter tudi ni bilo videti nobenih znakov panike, razven v Štambu-lu. Trgovci v bližini vojnega urada so zaprli svoje prodajalne, ko se izvedeli, da prihajajo zavezniki, a čete so jim vrnile zaupanje in odprli so zopet svoje prostore. Vse zavezniške sile so se vdele-ž'.le tega gibanja in sicer pod poveljstvom angleškega vrhovnega poveljnika in italjanski oddelek je imel v svoj Ui vrstah čete, med katerimi so bili mohamedanci. — Angleške bojne ladje so izkrcala štiri tisoč mornariških vojakov. f ' -- ITALJANI HOČEJO TRŽITI Z ORIJENTOM. , - ! Rim, Italija. 16. marca. — Italija je obrnila svoje oči proti Ori-jentu. da najde nova polja za svo-.'o trjrovino in da razvije tesnej-š« trgovske odnošaje z Ja]>onsko Italijanski denar je na daljnem i i iztoku dosti vreden in izdelovalci' | pravijo, da lahko najdejo večje i povpraševanje za svoje produkte ; tam kot pa v zapadnih deželah, i Skuša se tudi uveljaviti uvoze iz iztoka, kajti Italija je v stanu voditi tozadevno trgovino pod • najboljšimi finančnimi pogoji. Pred kratkim so se vršde vi številnih mestih Japoncem prijateljske demonstracije in ena najbolj značilnih med temi je bila demonstracija, prirejena na east japonskemu oddelku bojnih ladij, ki je bil zasidran v Napol ju. BELGIJSKE ČETE BODO ZASEDLE E88EN. London, Anglija, 17. marca. — Sem je dospelo poročilo, da so belgijske čete na poti proti Eaae-nn ter da nameravajo to mesto zasesti To bi bil potemtakem začetek saTcaipke internacije TlfeafijL ŠPARTACANI HOČEJO ZASESTI BERLIN. Amerikanci so pobegnili v poslaništvo."— Vladne čete so pripravljene na vsak slučaj. ~ f Berlin, Nemčija, 17. marca. — tfpartačani hočejo na vsak način dobiti kontrolo nad glavnim mestom Nemčije. f t Boj se je začel ob sedmi uri Sveče r. Zasedli so dva kolodvora ter dvoje predmestij. Skoraj vsi Amerikanci, ki se nahajajo v Berlinu, so si poiskali zavetja v ameriškem poslanistvu. Vladne čete so zbrane v sredini mesta ter so baje pripravljene do zadnje kaplje krvi vstavljati špartačanom. Položaj je izvan-redno kritičen. Razentega se pa širi rdeča povodenj preko eele Nemčije, in če ne bodo zavesniki intervenirali ,bo kmalo proklajni-rana v Nemčiji sovjetska vlada. Kapp je prepozno resigniral, da bi zamogel preprečiti to straino zmedo. Tpdi generalni štrajk je bil,pre-kasno odpovedan. Zmerni socijalisti nimajo na špartačane nobenega upliva več. DOLOČEN JE MEJE MED BRAZILIJO IN PERU. Rio de Janeiro, 16. marca. — Ciani brazilske komisije, ki tma-nalosr dolomiti mejo med to republiko ter Peru, so odpotovali v 1 Pfcra. odkoder se bodo napotili po 1 Amazonski reki navzgor do ob-j mejne države Matto GrossO| kjer i se bodo sestali s peruvijsko komisijo. - . Obe komisiji bosta nato nadaljevali z delom dol ocen ja meje, katero delo je bilo prekinjeno vsled vojne leta 1914. I • * ' SUHAČICE NA POTL Chicago, IU., 17. marca. — Miss Ana Gordon, predsednica Narodne ženske krščanske zmcrnpstae družbe je v spremstvu Miss Julije Dean, urednice glasila te organizacije, odpotovala od tukaj T New York, kjer se bo nkreala as barko ter osrečila Anglijo 9 STO* jo navzočnostjo. Potovanje ir Al* glijo bo predstavljajo prvi del potovanja po 24 deželah ^ po katerih bo potovala v interesu svetovne prohibieije. V LondoM b6p*t-sostvovala mednaradai Mt&m*. ji rainier. -1-. OMEJITEV IZSELJEVANJA IZ JAPONSKE. Honolulu, Havajsko otočje, 17. marca. — Japonsko izseljevanje se bo od sedaj naprej obračalo bolj proti Južni Ameriki kot pa v Združene države, — se glasi v neki brezžični brfpjftvki i« Toli-ja, v kateri še navaja M. Na ga to. predsednika priseljeniške zveze na Japonskem. To vest je pobrala danes tukaj japonska krilarka "Jakumo", ki se nahaja na poti domov potem ko je križa rila v iztočnem Pacifiku z večjim številom mornariških kadetov na krovu. Sporočila je izjavljalo, da se je nameravalr ustanoviti japonsko kolonijo v Braziliji in da bo Nageta v kratkem obiskal južno Ameriko v interesu japonskih izseljencev. , Vodilni Japonci na Honolulu izjavljajo, da bo odšla večina Japoncev s Havajskega otočja v Brazilijo. ŽIVALI UNIČUJEJO DREJVE. Providence, R. L, 17. marca. — Poljske miši in kunci, ki so oropani običajnih virov hrane vsled visokega snega, so oglodali skorjo s tisočih dreves v razdalji enega ali dveh čevljev od tal. Vrtnarji pravijo, da je večina tel. dreves tako grdo obglodana. da jih ne bo mogoče rešiti. Ceni se, da je prizadetih najmanj 25 odstotkov vseh jablan v državi. BANDITI V CLEVSLANDU. Cleveland, O., 17. marca. — Dva oborožena bandita sta prišla v t Lorraine Ave. podružnico Cleveland Trnst kompanije ter ukaza-ln blaga jničarju, Juriju T ravnika r ju, naj dvigne roke. Travni-kar je ravnokar sestavljal plačilni seznam. Pobrala sta $12,000 v gotovini ter pobegnila s avtomobilom, ki je čakal oba pred vrat-mi. — NEMČIJA VODI V KEMIJI. London, Anglija, 17. marca. — V svojem predavanju, ki je nosilo naslov ''Kemija in vojna", je profesor Francis, načelnik fakultete za kemijo na vseučilišču v Bristolu, izjavil- pred kratkim, da JC< glede fine kemije stališče Nemčije neizmerno višje kot ono Anglije. — Bodočnost Evrope glede amonije, — je izjavi h, — leži v rokah Nemčije, ki je edina v stanu dobavljati bistvena gnojila celi Evropi. — Varnost našega cesarstva, — je rekel, — je odvisna od ustanov-ljenja take industrije kot je ona Nemčije. Treba jo je ustanoviti brez ozira na vnaprej uveljavljene nazore glede fiskalne politike. — Najbolj vznemirljiva posledica zadnje vojne je novo kemično orožje, — torej prednost, ki je ravno tako velika kot ona strelnega orožja nad sulico in pšico. Če ne še večja. Ce je mogoče ustvariti meglo za gotovo mnor žino časa, bo imel narod, ki bo prvi razkril to skrivnost, celi o-stali svet v svojem žepu. ZLATO NA POLJSKEM. Varšava, Poljska, 17. marca.— Tukaj so povzročila veliko razburjenje poročila, da so zadeli na zlato v bližini vasi Miechgov, v okraju K rakova. Poročila od nekega oddelka oddelka ameriškega Rdečega križi v dotični okolici potrjujejo to vest. VSI SftODI V EGIPTU PREPOVEDANI. Kairo, Egipt, 17. marca. — Feld maršal Allenby, angleški komisar za Egipt in Sudan je izdal danes proklamacijo, v kateri jc prepovedal vsa javna zborovanjo. Kdor se bo proti temu pregrešil, t>e bo moral zagovarjati pred vojaškim sodiščem. AMERIKANCI REŠUJEJO O GRŠKE OTROKE. Budimpešta, Madžarska. 17. mana. — Delavci ameriškega po mioinepu sklada na Ogrski-m so od ax^rusta 1919 naprej razdelili i 170 ton sladkorja. 4t4 ton mleka.4 1*H) ton graha, 146 ton masti, 37 ton mila ter 613 ton moke, — soglasno s številkami, ki so bile ob j ju vi jene tukaj. V zadnjem č*mi dobiva lU*"»,iKK)j • t rok od Anici ikaneev po en olied «.c dan. KDO JE POVZROČIL ATEN TAT NA AMER. KONZULAT? Ženeva, S\ica. 17. marca Policijske oblasti i/javljajo, da so prvi»ke ve, katere »o uvedli r- ozi-rvtti u« bombtu atentat na aaieri- a \.W. riic/iV. ■> - ški konzulat v Curihu, potrdile i teorijo, da je bil napad poskus boljševikov, da se osvetijo radi deportscije sovjetskih pristašev iz Združenih držav, švicarska \ lada I j ' /e dala izraza svojemu obžalo-j ! anju radi neljubega dogodka pri j administraciji v Washlngtonu. i PRVE SLIKE PO BOLEZNI, j I Washington, D. ('.. 17. marca. , l-'otografi so dobili dovoljenje, da! j smejo vzeti prve slike predsedui-j ka Wilsona izza časa, ko se je »••'pteuibra meseca preteklega leta vrnil s svojega potovanja po za-{Mi« I mli državah. Predsednik je bil fotografiran, ko je zapustil Belo hiio na svoji peti vožnji z avtomobilom izza sa. ko se ga jc t oktobra preteklega leta proglasilo "zelo bolnim". NOVA ZVEZA ZA IZPLAČEVANJA DENARJA Naše denarne peUjatve razpoClja is Isplaiuje sedaj po ceU Jugoslaviji "Kraljevi pofttal čekovni vrad" ▼ Ljubljani; to je tak drtavni savod, kakor je bOa O. k. poitna hraaflniea na Don ju, ka* lens je mnogo let pred evetovno vojno isplatevala paie denarne po* ftQjatve inn atsUo-ogiske monarhije. Jamihno sa vsako denarno pofiljatev, Ml m Celt »ogoCe k» ^sado ▼ kplaMlu, ki U ee povzročile pa dragih, htm suše krivde, p# 100 km .... |1J0 BOO km ^r $ 6.00 100 kres .... H20 1,000 kron .... $ 9.00 800 kron .... |8.00 D,000 kron H7.00 eoo knw----10,000 kron .... $80.00 llieir pesletl je aajbalja »o TiimuHt Petal McL^mH fttJkS NARODA 18 MARCA 1920 , t: o tej nakupovalki po gotovem dat unu, to j«' potem, ko se je preselila iz Waldorf-Astoria v februarju leta 1917 iu nekako ob času. ko so bile izročene poslaniku von Bernstorffn poslovilne listine. Ni hotela povedati nakupovalki svojega bodočega naslova ter tudi ni hotela ničesar več vedeti o njej. (Konec sledi. - LISTNICA UREDNIŠTVA. J. M. — Brusilni kamni so že zdavnaj naročeni. Kdaj bodo dospeli v Ameriko, je seveda druga vprašanje. Ameriškim državljanom, ki potujejo v vzhodno Evropo skozi Švico. 1'nited States Department of ^tate poroča: Osebam, ki potujejo z ameriškim potnim listom v vzhodno Ev-ropu skozi Švico, se utegne prav verjetno zgoditi, da jih švicarske vojne oblasti zadrže v Kazelu, dokler sc nabere zadostno število ljudi i »»kolu 1» M H r oseb), da napolnijo vlak Dovoljuje se onim. ki hočejo, da *»e tekom tega čakanja nnstauejo pn hotelih v Bazelu, ali na svoje lastne stroške. Ostali smejo spati na kolodvoru pod vo-■ jaško stražo. il7-:i—1-4 ) i NAZNANILO IN ZAHVALA. , Tužnim srcem naznanjam vsem . sorodnikom in znaneem. da je ne-.'mila smrt pobrala nu-ni nepozabnega soproga JOHNA HABOVČEK dne 4. m area ob zvečer po tri tedne trajajoči luiični bolezni in j flueuei in pljučnici. Pokojni je bil rojen leta v kraju Marmaroš v Podkarpat-",ski Rusiji v čeho-slovaški repub-"j liki. liil je član društva Marije Device ^t. :{."! KSKJ.. katero mu je -i priredilo dostojen pogreb, ki se j1* "j vršil 8. marca po obredu sv. kato- - liške cerkve in je pokopan na ka-?itoliškem pokopališča v Mallvale, t Pa. ?. Tem potoni sc najprisrčnejše -I zahvaljujeta društvenim bratom, j kakor t udi vsem sorodnikom, ki i so Hii stali v pomoč in tolažbo ob i uri moje žalosti. j Poeivaj v miru in lahka naj ti lin ameriška zemlja, moj nepozab-jni soprog? Na svidenje nad zvez-; »lami! Žalujoči ostali: Magdalena Habovček, roj. Žunič, soproga, Katarina in Angela, otroci. - 220 — :'»*t!t St.. Pittsburgh. Pa. bilo slične narave ter kazalo so- t roden okus. c Stvar je pričela izgledati tako a kot da sta ti dve osebi t na in ista. 1 Tudi imena sta bila značilna, — t kajti prvo se je glasilo de Vieto- 1 riea, drugo pa de Vussiere. Oba: > kta bila inozemska ter se priče- i igala z istimi črkami. j t Zakaj bi kar dve ženske s fran- «. eoskimi imeni zapustili hotele, ne da bi dali naslov? Dognalo se je. nadalje, da je odpotovanje mada-me Victorica iz enega hotela na- i tančno odgovarjalo datumu pri- i hoda druge ženske v neki drugi • hotel, pod imenom de Vussiere.;' koneeno so zadeli raziskovalci na nekaj, kar je obetalo uspeh. Zadeli pa so preje na toliko slabih sledov, ki niso vodili nikamor, da niso smatrali za primerno, če se( radost e preveč. Na podlagi informacije, da sia obe ženski a!i ena ženska, če je bila. — kupovali v gotovih prodajalnah, so pričeli fgenti govoriti z uslužbenci teli prodajalcu. Zadeli so na nekega prodajalca, ki se je spomnil na žensko radi majhnega spora, ki je nastal z ozirom na zameno neke-tra kupljenega predmeta. Popis, ki tra je nudil ta prodajalec, je soglašal z onim frizerke. Prodajalec je opisal žensko. ki je rabila ime De Vussiere. dočim je frizerka poznala ravno tako izgledajo-čo žensko kot De Victorica. To je bil nadaljni dokaz, da sta bili obe ženski ena in Nta oseba. { Vladni agenti so vedeli tedaj, da smatra, neka misterijozna žen ska v Ne\7 Yorku za primerno; prikrivati svojo identiteto. Vedeli so za dve imeni, katera je uporabljala ter za dva hotela, v katerih je stanovala. V teh dveh lin-ttlih je bila lahka stvar izvedeti. \ katerih sobah je stanovala. Oboroženi s tu nadaljno važ-! no informacijo so lahko šli raziskovalci in poizvedovalni k hiši-; _ njam ter drugim hotelskim v.služ-j . bencem, da uvedejo povsem do-ločna poizvedovanja. Pričeli e tudi ni spomnila, kako je izgledala ter vedela le to. Q da je dotična ženska nekoč omenila. da se poslužuje službe profe-isijonalne nakupovalke. ki .(i j>o-majra pri številnih nakupih. ^ Naslednja stvar nato je bila,j da >e j«* pričelo povpraševati med' j profesijoualnimi nakupovale?, do-j kler bi se ne našlo zaželjeiie use- ^ I- . _ . ^ bc, ki bi lahko še nadalje pojasnila stvar. Tudi to je bi I s kaj mučna naloga. Od departinenta 1 rodajalen ter hotelov so dobili agenti veliko število imen /"tisk. ti . ki so bile profesijotialnc nakupovalke ter je, — inimogred" rečeno. — presenetljivo, kako v.-liko število takih žensk je. Nekatere tc dobi v rok«' spi-i jonko samo. t Po dveh tednih iskanja pa se je koneeno posrečilo najti žensko, ki > je bila v službi neznanke, o ku'eri s* jc tedaj vedelo, tla je pogre-i _ šaua nemška špijonka. Profesijonalna uakupovalka jc ^ bila povsem nedolžna. Ni hila» vzeta v službo radi kakih i>io-1'em.skiu simpatij, temveč izKljiie-; no le radi njenega posla. Rekla: je. da je pripravljena pomagati j viadi pri iskanju dotične ženske. Postalo je jasno, da ni hotela Ma- e dama Victorica ničesar več vede-C_____ ; Peter Zgaga' i • J Pismo is Pennsyhranije. Prispeval Mr. J. Š.) I i Prejel sem zadnjič pismo 1 t j iz Pennsvlvanije. j Lovrenc in Kotnik pišeta. dj vse posreči gre. ( < 1 o dnevi kramp, lopato * , iptav pridno sučeta. , 'zvečer po grlu suhem 1 }>a vilice smnčeta. i 1 Postava šibka, suha, ne meša jim glave. : Z domačo pristno kapljo flueneo pro»* prode. i Ko pride dobra volja, p;* pride še KobaJ. — Le sedi. k ustnam nesi. saj polu je bokal. Kobal ne gre v Vipavo, tam Lah je, trubeini. . Po svojce je že pisal in v kratkem jih dobi. 1 Pa tudi brate Kotnik lic bo v ilenšijo šel, 'boji se. da po Lahih preveč bi ne smrdel. ■ IS I Zabava za zabavo 'se venomer vrsti tako da v pratki zmanjka prekmalo pustnih dni. 1 Zdaj v svetom postneih času ' se pokore ljudje " i?: v cerkvi preil oltarjem ^ - si križajo glave. ■ I ": Za nas ta svet je dober nc pijemo vode. "j Z dekleti se zabavamo 1 oil mraka pa do dne. r j ' Brzojav iz Francije. Pariz, Francija. 17. marca. — "Francoska vlada je silno razbnr-i jena. ker število rojstev neprestano padat Vlada je imenovala ko-misijo tridesetih uglednih urad-1 liikov. in ustanovila urad za po- višanje števila rojstev. 1 Komisija -e j»* podala takoj na '•delo. Višek uljudnosti. : Do zadnjega kotička napolnjc-, na kara. Precej debel možki stoji ^ | na mali nožici mladega dekleta. Deklica kremži obraz in inalo d Mi-mjka. da od bolečin ne zajoka, "iSlednjič reče precej osorno: ^ — Gospod, stopite vendar z mo-; j< noge. 1 (Jospoil sc odkrije in uljiidno e • pravi: — Ako dovolite. gospo«iična. ■' Pobožen vzdih navdušenega Ju-goslovana. — Najrajše bi s papirnatimi I j Lroncami tapetiral vse svojo sta-" i no van j c. pa kaj hočem, ker je pop ''itako strašno drag.... * * * 0 Kaj je revolucija? Če hoče tudi mož kaj povedati 7 '\ družini. l\ * • * Ta ima po veliko srce. - — Kaj ne, moj ljubi Janez, da - ne boš povedal Petru, da sva šla 111 včeraj s Pavlom na izprehod — a Peter je čenča, on bi vse natvezel a mojemu možu. II # * # čj Zdravnik bolniku, ki si je zlomil nogo: — Nič hudega, po pre-j teku štirinajstih dni boste že lah-k ko plesali. e' — Izvrstno, gospod doktor, do- sedaj namreč nisem znal. 1,! . ženska, ki je stanovala v hotelu. " Ti' frizerka se je tudi spomnila, 1 kako približno izgleda ta ženska. 0 d? je velika, plavolasa ter tev-' • tonske zunanjosti. Spomnila se je, 11 tudi, da jc imela dosti denarja in da ga je izdajala kaj radodarno. Posebni agent Harrv Jentzer je ^ | nato posvetil par dni temu, da je ^pregledal vsa nedvignjena pisma žensk v vseh imenovanih hotelih. a i Ni našel nobenega pisma, ki bi ; bilo naslovljeno na isto ime kot a j ga je nosila ženska* v Knicker- 0 j bocker hoteln, vendar pa je našel i. pisma slične vrste v nekem dm-?. gem hotelu. Dva pisma v razlie-i- nili hotelih. — ko se ju je zasle-n dilo do njih virov. — sta pred* .- stavijala potrdilo za vrnjeno bla- 1 go. Blaga/'tl'je bilo vrnjeno, je IzT^mbi d« taj« Južhe. ZAAAČEHJE MADAME VICTORICZ, MEM&KS &PUONKH, JE PUMTATJALO MA&AVH08T ČUDOVITO DELO, KI BI VZBUDILO ZAVIST SHERLOCK H0LME8A. — DETEKTIVI NISO POZNALI IMENA ALI OPISA ŽENSKE TER TUDI NISO V&DE-i LI, KJE SE MUDI. Poroča Pred C. Kelly. J>li>lite >i. iiii >kuwtte ugotovili bivališče neke žeuake brez vs^i-l:e informaeijc razven dejstva, da mogoče nahaja nekje v Združenih državah, line? \tkdo ni vihIs-I tega. Opis.' Ni kdo ni vedel ni- j če^ar. Hivališče? To je bilo ravno vprašanje. Tajni agenti ju>ti"-!iega dej »a rt m en ta Združenih držav niso ime-na razpolago nikak.W obširnejših informacij kot so te. ko sj pričeli z iskanjem, ki je d t »vedi o do aretacije baronice von Kretsehman. Prusinje, ki je boljš.' ioana pod imenom madama Marija de Victorica, nemška špijonk; Mailami de Victorica se ni le poverilo od strani Nemčije več velikih in zlokobnih načrtov v Združenih državah. temveč je hila i^jluž tudi edina ženska, katero je direktno poslala seuikaj nemška vlada. Njt«na aretacija je bila vsled tega skrajne važnosti. Iskati žensko nc* da bi -e vedelo, kako iz&rleda. ne da bi sc vedelo za njeno ime ali ono hotela, je seveda problem, ki ni brez težko«"*. Celo če skušate na.iti prijatelje v tujem mestu, ko veste za njegovo ime, stan iu splošno zunanjost, naletite pogosto na težkoče. Najti de Victories je. poiuenjalo vsled tega ne le precejšno por-* ijo resnične bistroumnosti od strani agentov, ki so bili pridcljeni temu slučaju, temv-jč tudi veliko portyjo ustrajuosti in potrpežljivosti. Ovire, katere jc hilo treba premagati v zvezi s takim slepim iskanjem, so bile še povečane vsled dejstva, d i se je de Victorica neprestano selila iz enega hotela v drugi hotel, ne da bi pustila kak naslov iu da je v v->akeui slučaju, kadar se je preselila, tuui izpre- j •senik svoje ime. j V priče t ku ni imela vlada Združenih držav nobenega drugega j obvestila kot to, da sc neka nemška špijonka mudi v tej deželi. Spo-| i -»«-i I o je prišlo iz Londona, kjer je ucko prest re žen o pismo, naslovljeno na nekega drugega nemškega agenta medlo značilo, da je bila pred kratkim poslana iz Berlina v Združene države neka ženska. Nekaj časa potem je hilo to poročilo potrjeno vsled omenitve nekega t krivnostnega agenta, zaznamovanega LiA-3 v pismih, katera se je dobilo v zvezi z drugimi preiskavami v tej deželi. Prvotna raziska-vanja tega slučaja niso dognala ničesar drugega kot to, da se mudi ta ženska nekje v Združenih državah. Šele tedne pozneje je bilo mogoče ugotoviti nekaj nejasnega glede njenega imena, zunanjosti, bivanja ter vrste dela, katero je skušala izvršiti. Radi pomanjkanja dejstva j" bila vlada prisiljena zgraditi nekaj teorij glede vprašanja, kje bi se mogla nahajati ta skrivnostna ženska. V prvi vrsti ?e je seveda domnevalo, da se nahaja v New \ orku. New York ni bil le finančno središče ter glavno vkrcevalno J pristanišče, temveč m* je tudi vse prejšnje nemške zarote v tej de-j/eli izvedlo v New \« rku. O bi ne bila v New Yorku, je bilo vr-ijetiH». da se je nekoč mudila tam ter je bilo vsled tega logično pričeti v tem mestu. Ko se je enkrat določilo mesto New York, se je glasilo naslednje vprašanje: — Kje v New Yorku.' Ali živi mogoče v privatnem stanovanju, hoarding hiši ali hotelu? Prva možnost je bila takoj o-puščena kot nevrjetna. če bi živela pri prvatni družini, bi morala biti to pro-nemška dmzina in bila v stalnem strc.hu. da >c jo osumi. Celo v boarding hiši bi ne bila deležna one privatnosti. katero je I brez dvoma želela. korak, katerega bi stohila, bi izzval pozor- nost in nemozuost pr.vatnosti. celo za telefonski pogovor, bi ;-ado- Ist ovala, da se izogiba boni ing hiše. Mesto hotela bi lahko vzela majhno stanovanje, \i ne poišče privatnega stanovanja. Vsled > tega je bilo najbolj crietiio. da je živela v hotelu, kajti če bi hotela | vzeti privatno stano\. nje. I»j morala dati reference ter podpisati lia-j jemninsko pogodbo. I ar bi gotovo i:e bilo zaželjivo za novodošlo j spijonko. (Iskanje sc je moralo torej pričeti v newyorskih hotelih. Takih hotelov pa je na stotine in stotine. Kam se obrniti najprvo? H"do je j vrjetno. da ho ob svoj« m prihodu raj še vzela velik hotel kot pa majh-j ueca in to raditega. ke»- bi s.e lahko skrila med številnimi gosti veli-Jkcga hotela. K az ven tega pa je bilo gotovo, da se je nastanila v dobro oglaševanem hotelu, o katerem je čttla, prodno je prišla !-emkaj. Ženska, nemška špijonka. o kateri se ni ničesar vedelo razven to, da je v Združenih državah, je bila na ta način teoretično ugotovljena v nekem velikem ncwyorskem hotelu. Agenti justičnega depar-menta so napravili sezfiara dvanajstih ali petnajstih velikih hotelov. Ki >o bili v stanu pri'. U-či nase tako žensko ter pričeli s preiskavo »a način, da je šel po m agent v vsak hotel. Namen je bil natančno preiskati te hotele iu če bi se lov izkazal brezuspešnim, pričeti z i adaljnim seznamom petnajstih hotelov, ki bi stali naslednji v vrsti yledc možnosti, da vsebujejo to žensko. Ker ni bilo nobenega imena, za katero bi mogli vprašati ter tu-1 di nikakega opisa ženske, niso mogli vladni detektivi storiti niče-1 sar drugega kot vpraševati uslužbence hotelov, če se je mudila tam 'j;-]i ne kaka ženska, ki jc vzbudila na ta ali oni način sum. — kaka ; ženska, ki je imela očividno do.sti denarja iu ki je mogoče govorila i s tujim povdarkom. Če se je sploh mudila v hotelu ženska, ki se je 1 razlikovala od drugih. Vpraševali niso le enega uslužbenca, temveč vse uslužbence v hotelu. Hilo pa je to zelo žalostjo povpra»evanje, kajti nikdo m* ni mo-•_*ei spomniti kake skrivnostne ionske. I.e raziskovalni skrajne i ustrajuosti iu potrpežljivosti so mogli nadaljevati z iskanjem, ki je 1 bilo videti skoro nemogoče. Skozi nekaj čas *o zadeli agenti na vse mogoče napačne sledi, katere pa se je takoj spoznalo kol take. Nekega dne pa j« prišlo iz Lodoua poročilo, da so vojaške oblasti prestregle neko pismo, v katerem se je omenjalo blondinko. ki se mudi nekje v Združenih državah. Raziskovalci v New Yorku so nato dodali svetle !as« k svojim malenkostnim znakom. Kadarkoli ' j-a no pričeli z novim preiskovanjem, so bili prepričani, da je njih počenja nje bedasto, če pomislijo natančno. "GLAS NAHODA" ■tOVBNIAN MiLVl »WW WMW. Pwrnmtm * lopi« MNIWHTuiiIib __— CfttMO »IfWi^liri'ii"S' MwiMtuin!!** vlr^fcClty.t HmmmS "" RjMb ^^^ »j ILAI NARODA IVMm at ttm N»H1 MM Ptfl <11 UMpt Inndtr* aH MM ___SutocHpllofi SFMfty IS«(t _ __ «LA • N A * O PA HI BtfVtMI IMA lofoufh fo Manhattan, Nm VWIb HVi _ _ TXoHimi Cartlan« _ ____ Akcija senata in položaj na iztoku. I>va dogodkat k.i >1 a \i«< hovaua v dnevnih novicah včerajšnjega OMiu je senat sprejel lo popravljen«! r^servaeijo senatorja I .od tre, tu zastopniki sipkega naroda, zbrani na kongresu v lleiru-t.». proklauiirali neoo robu u ritorijaluim ureditvam, kater«* sta uveljavili Anglija in Franciia kot d«'l postave narodov. ran-arab»ka fedcacija je zanikala pravico Francije. iri.»«>. soglasno s sklepi najvišjega za->ezHi*kcjra >\eta. /anik ila j«* t i«li j ravn-o Anglije. «ta s.- polasti vrhovnega nad-j },osp«Mistva nad Mez>*p<)tamij«i ter izvaja tam suvereniteto. Ti sk!' |»i. katerim b«» sb-lila vitjuška ;ik«-ija. nam nmlijo sijaj«'ii < \ rste t«*tit««rijalue iiitegrite" t« r * politične neotlvisiio-s i", kateri bi morab Zilrtižene države brauiti. če bi sprejele brez-p«urojn« i"*l- «i X. «1oi!«»vora ifb*de l.i^e narodov, s svojimi življenji in svojimi zakladi. P«»lo/aj na bliznjeui izt««ku p.. pomenja b* eii«» posam«*zno t'az«» a nemiru, ki pre\ Udii.i< \ \ s.-i> d»-lih sveta, kjerkoli je kak karod oh«lrzal nad «lrugim nar«»«lom prav »••«* snv« renoKti. j N«« \sakem k«>iiTinentii. ni/v-n na ameriškem kontinentu pa vz hžn,«« « evn»p ki nannli sin.i«'iiost uad nevoljnimi narodi e«li-j iiole pomočjo večje sile. \a vsaki t«»«ki spora. kjerkt>li bi se r.«zvil javen k«mflikt. bij imeli evrof«ski narvnii tut p««dlaut n«'izpremcnjem*ira člena X. pravi-) «•» domnevati, da s., je «rbvezala Amei ika. . ki m glasovali za izpremenjeno r««»erv .icijo k členu X uveljavilo v »»lji> pretežne večine ameriškega t ar<*la. Ti vnaiuru s., vz«lr/ali temeljne traili«*tj«' Amerike. Ameriški narod no« e. «la so iii>r«kvto« p«^«Hibv o«lol«ri in sicer brez v»»ak«nra na«iuljnega zavlačevanja Neuprmtm pa e. »»protnje «k(<»I>t-en.tu mirovne pogodbe v -.bliki. J i bi zaobljubila kri awriskeira naroda in njegove zaklade slepo in vnaprej. dvajsetkrat, pripom-i i|, da je v pisarili veliko šievilo ii«-reklaniiranib pisem za neko žen -.ko. ki je bila preje ?o*t hotela. Xt bilo prvikrat, da so ajreuti pregledali nere klani i rana pisma, kajti vajeni so l ili slediti uaj:nanj-' stm znakom in naj so videti se i tako neznatni in brezpomehbni. j Dejstvo ,d« je ženska odšla, ne kratkem iipeptlil poslopje, krmo. p«iso'na Marija skoeila v mlako in' utonila, he i j* pa izginila nezna-riokam. Sple štirinajst dni putnf-j* >o našli otroci Barbaro viseti v grozdu na drevesn. kjer se je obesila. Krokarji so ii že izkljuvali Umrl je arhitekt Valentin Seajrnetti, laest-i i stavbenik, tovarnar ild. 4 Ne tihotapite, kopita se držite!" j - rekel prvomestnik ljubljanske deželne sodnije nadsvetnik Ve-derujak eevljarju z Vrhnike, ki jr l zvitim prigovarjanjem izva-1 »II IMuliji Lenassi 2220 kron. — "Ali bo>te vrnili!" — "Ne morem, so mi Italjani vse v I-o^ateu pobrali, ko *eui hodil »em in tja,T. Imd jf v Logatcu ItiOO krou, pa mu jih Italjani vzeli. Fant je tihotapil. '• Xe tihotapite, kopita držit!" mu dobrohotno svetu-j« prvomestnik. 'Saj zdaj ne >$rem nikdar vee'\ odgovori fant. Sodiaee mu je prisodilo 3 tnese-ee*ieče. 1 'Aha, sopet enkrat huda ženska!' je rekel e. prvourestnik Ijubljan >k< s»u kazenskega senata, ko pri-'N- ^ dvorano Ana SIajšo\a i/. iVnlholma pri Uorjah. Njen brat je ustrelil divjega kozla, «t;i ga j< kuhala Ko je orožnik štrum-itelj poirr«-dova! «» zadevi, pa j.-«*kre|raJa ; ** I*riiep#-n«-i ste in a rji ' Tukaj nimate ni>* iska-l ti!'* Bratu je pa rekla: "Daj.jih tio!'' Pnrooiestnik Slajšovi: *Za-kaj ste jili tako hudo zmerjala." - "Saj so bili orožniki, tudi irro-bi!" — "Veste, če so bili ^rrobi, I i m" morali pritožiti. Zmerjati jili ne smete". — Jedla je tudi lue-so. Obsojena je bila v en teden stropejra zapora. Slajšova j- p«> la/jrlaieni obs»xlbi zaupljivo r»*-l;Ia p. pnomestniku: "Ali je mo-iroee, da bi moja sestra en dan ee-dflaT*' —* "Kaj poveste, veste, to ne jrre." — Votat svetnik Na jrode; "Čisto prav je rekla, saj j3 njena sestra tudi meso kozla jedla'*. — Prvomestnik: ' T« bo v Radovljieah opravila". Žalostna smrt. Dne 14. decembra lanskega leta je izbruhnil v Paradižu, občina Sv. Barabara v Halozah v vi-nihanji Vobiia požar, ki je v GLAS NARODA 18 MARTA 1920 GLASILO JDGOSLOVAASKE @ KATOLIŠKE JEDHOTE TflAROVLIBU 1IU 1MB. CUTO USAD ELY, mm. IHKOKPOUBAHA LETA 1900. Taktika Italijanov. raratnfei. UBEljUR J. POKKNTA. Box 116, BL I >utuu>nAN. 6»0v 2S1. CoiiemaiiKh. I'a. : LOI IS HAI.ANT. Bol loti. Pear Aveu«ie, btraia, O. Tajnik: J OS KI »I I IISHIKR, Elj, Minnesota. Blagajnik: ti KO. U BRoZICH, Ely. Minnesota, lllatrajnlk nel*pla«Hiniri Kmrtnln : IjOC-IS COSTKI.LO. Salida. Colo. Vritovni Zdravnik i»r JOS. V. r.KAHEK, n»:i E. Oblo Stnret, N. S., Pltt»bursn, l*a. Nadomiki. Joll.V COl'ZK, Elj, Minnesota. I ANTHONY MOTA, OtMl Avenue M. Ko. Chicago. III. IVAN V A R« H; A. 1 '36 Natroaa Al Ur,1 llttabargh. I'a. i V* fitTari tikaJ*ws» se uradnih zadev kakor tudi denarne t-^ttjater naj ►e poAllJajo na tajnika. prltuibe oaj put>ilJaJo na prvdaed-! nika j- rotn»»ra «>dt«»ra. Prošnje za sprejem north tlanov In spl««h % sa zdrar utSka^eprhVvala te naj [wttljcjo na vrhovnega zdravnika. Juffosiiovan -kn Katoli ka JHo< a se priporoma Ju^o-k-v anotn za obilen prlctop. Jednotn posluje po "National Fraternal Com**«^ lestvici. v biafajnt Ima okro« $.*:no.G««lL ttristoti«-«* dolarjev*. Bolniških podpor, od-1 t-kodnla. In i«-mrtnln J»» izpla^la t- nad poldrugi tnlljon «I..IarJ»>v. Jed nota' Meje ..kr.ip s t?«*? rednih r!nn.ni|.vi tn okr«.p 3 tiso,* irtr..k v Mladinskem oddelku Društva Je.ln.itf nahajajo raznih *loveaskik na«*Ibinab lam. kjer Jih nt, prl|M«r<-atuo v »fatmvlter norih. Kdor želj {»ostati «^!an naj se zrla-i pri tajniku MiXneca društvi JSKJ 7..» v staifriter t...vih drattrv -e pa ot.rnit.- na c!a» rj.-pi tajnika. N«»vo društvo se lahko r na nor i x s Planil ali tlanleaaU. P R0 ŠN J A Italija ni zastonj domovina' ' Maerhiavrlliia. ki je učil ]»oseb-' r.o moralo v državnem življenju ' in v državnih poslih. Že pred t'iini. a gotovo v še večji meri za I.. . . . i njim velja Lahom v njihovih državnih p«rsli!i deviza: brez skru-! pulov. Cilj jim je glavna stvar: j da li je pravičen, ali ne. »o nit glavno; sredstva pa so vsa dovoljena. Za na.i ne vrednejšo stvar, r porabljat i najsvetejše principe, j ali pa najsvetejše prineipe /v jim! to kaže. popaziti, -e vezati i:, ob- | veze ne držati. vse to j«* dovo- i . -tljeno "/h blairor domovine' po-"'stransko juu je to. da s tem gazi- ijo narodno čast v blato, samo da .'dosežejo eilj Il»okler je bila Italija raikosa- i - i - ^ na na razn«* države hi državice. so; pjeni sinovi, ki so hoteli jedinstv© i e« b ira iiariMia. poudarjati princip r. i>Lr. Komaj pa }•• bila i Italija iij«-dinj«-lt:». je |»ozabi«a na j»rav»čnost in pričela kovati iMipe-'j r>jalističlie i.ačrte. Na poti ii l'ila \ jadranskem morju Avstriji* zato j<- vprizorila irr*-«b-i!tov-.isko kampanja, tla vstvari podla-•j«. za rivemlika<-ijo o/»*nieij naj Jbtočni oluili Jadrana. ' Ko je izbruhnila svetovna voj-j * ."««. Se J.* Italija pri«'-da podajati! istočasno z Avstrijo in z entento, plede plačila za svojo pomoč in J -t a vila j«' zahteve, ki so odgovar-, • j;;le iij»-inm imperialističnim aspi-j 1 rueijam ; ker bila ententa ledaj-^ večji zadregi, nego Avstrija, ji j j-* ponudila v londonskem paktu nego ji je dajala Avsirija.1 'her je torej to bil za njo dooer| j posel, j«- Italija brez skrupulovi ' pr»inišila 33-Ietno zvezo v Ar-' Istrijo in prešla na dnipo stran. I'a prišel je konec 1917 leta Kobarid in z.a Italijo so nastopili M.udi časi. V Italiji je bilo te«laj * pr»-pri«'-anje, (Ta je prišlo do polo-J " ma na Soči. ker so se tam i»roti i . I j njim borili tedanji avstrijski Ju- - uoslovani z brezprimerno lira-1 brostjo. Ker sovražnika ni mogo-' I --e premagati z mečem, so >i uii- slili. treba sa dobiti na limanie*- j/ zvija.-o. Pričeli so iskati obso- ) -v ražene Jugoslovane pri Odboru 5 v Londonu iu jih prositi, naj pri-; ; dejo v Kim se pomirit žtijinii. Ni-' i ( s« želeli odkritosrčnega sporazu-j -.ma z nami, ne. ii»"go oni so tedaj » rndi svojih lastnih ljudi iti radi j svojih zaveznikov potrebovali ne- J kaj. na podlagi česar bi lahko ' rekli: sporazumeli smo se z ingo- ' slovani. Naši so slutili, da ne ho " rič dobrega i/, tega in trdovrat-" ' j.o so se branili laške družbe: ■ kon«'-no s«> naivno misleč, da ima-j i . .... ' jo posla s poštenimi ljudmi, so i vdal i in prišli v počet ku 1918 v , I»'im, kjer so jim Lahi zaigrali ko- jptedijo. nazvano 'rimski kongres*. iNa sceni so v tej šaloigri i asto- I ili vsi najboljši laški igralci: (senatorji, poslanei. generalissiuius j in — last not least — sam kralj. Pridnim obiskovalcem pa so vro-' I čili potrdilo, da so bili na tem kongresu, in so to potrdilo imenovali rimski pakt". To potrdilo so pa vzročili tudi svojim ljudem lir. zaveznikom, rekoč: glejte, z !.Jugoslovani šmo se pomirili, in s Item smo jih potolažili. Zlasti so laški vojaki zop-t zadobili pogum, kajti vsled "sporazuma"' so Jugoslovani ustanovili v italijanskem generalnem štabu propagandni oddelek, ki je preko črt z listi in letaki, raznašanimi potom' ifroplanov. delal v avstrijskih vr-V si ah protiavstrijsko propagando, j Stvar je imela uspeh. Naii so rIH>ložili orožje in Lahi so v avto-j mobilih. na katerih so bile poleg i bele nasajene amerikaiiske in jugoslovanske zastavir-e. vkorakali slavnostno v našo zemljo. Ker pa 'so naši zapustili na bojišču o-| groin no vojnega materi jala. so • Lahi iz tega skonstruirali *'veli-| ko zmago pri Vittorio \ enoto", j Avstrija je razpadla .ne vsled sile laškega orožja, ampak Vsled mas. | ki snio jo razdejali. M ore se pri-!znati, da sta k temu rimski pakt in propaganda Jugoslovanskega ihlbora iz laškega generalnega štaba doprine*!** sv«»j d«»b*-i' «le-leŽ. S tem so Lahi dosegli to, kar so nameravali doseči z rimskim paktom. Za obveze, ki so iz tega > pakta proizhajale. se jim s»slaj po * ztnagi" tli bilo več treba zmeniti Kaj je to. so pakt odobravale tudi najofirijebienc ii«'tio-sti*! Saj je to le bila farsa in li«"*-nosti siimo akterji v njej • Prišli smo na Konferenco Mira \ Pariz, luihi s«» takoj pričeli pri-pravljati javno mnenje na svoj«* imperialistu-ne zahteve. Pisati pri«"-cli v svojih in v francoskih časopisih o Keki. o krivici, ki s«* jim gotli. ker lleka ui v london-sk«-m paktu. kakor tudi Split. Ihtbrovnik iu Kotor. ki da ^-o laška mesta. S tem s.> hoteli obrui-t. pozorno>a javnosti čedalje bolj proti vzhodu iu jugu. In mora prnzuati. da s«» d«»segli iisjo-h. «"-e kar >»- tič- llalmaeije. pa !j.»t«»-U« v pojrledn Prim«»rja in K«ke. Z {\e«lnim forsiranjeiu reškega vprii-Išanja s** jim je posrečilo vzbuditi obče prepričanje, da se za Trst. J Istro, Gorico sploh več ne da js<« to popolnoma laske zeml.;«\ da j j-.- tainošnje prebivalstvo komaj •pričakalo, da jih Italija osvobodi i-- da je tor* j najnaravnejša in i ajpravičnejša stvar na sve^n, če 1 j ni te zemlje pripadejo. Boj, ki bi se pravzaprav moral biti za . Trst, se bije za Reko: Italjanom •j«- uspelo, da so v Parizu prenesli boj s Soče v Kvarner. Di-. li se 'j» o«l naše strani v Parizu dovolj storilo, da se ta taktika Lahov ne posreči! | Pa nastopil je Wilson kot naš zaščitnik. Orlando je eato poskusil se o naših zemljah sporazume, j ti z Wilsonom. Ni šlo. Poskusil 'je direktno s Trumbrčem. Tudi ni šlo. Orlandovi neuspehi so povzro-jčili njegovo demisijo. Za njim je prišel Tittoni, ki s*i je izbral novo j taktiko. Mislil si je, če asiopim Jsi.m proti Wilsonu, je to prema-j lo ker sem prešibek; Wilson je že Orlanda 'nihil. Zato treba pre-j« pridobiti Francoze in Angleže ^z t svoje predloge ter poteui skup (ao v imenu vseh treh nastopiti proti Wilsonu: vsem trem s<> ne ho mogel vpirati. T»xla tudi to ni .šlo. Wilson se ui vdal in T'ltoni j« padel. j Za Tittonijeui je prišel Nitti. Ta je zopet pričel z drugo taktiko: hotel je predvsem pristanek .Jugoslovanov na svoj projekt rešitve. na kar bi s,» seveda Wilson več ne uiral. Toda dobro je znal. Ca ne zadostuje, tla sani nastopi proti nam: od ene stran. k<-r ni hotel žrtvovati prestiža Italije, ki I se kot velesila stavi ja v pozo sod-(»'ika nad nami. a od dru;re strani j a. ker ui hotel, da nosi saui:t Italija posledice cventuelnega neuspeha pregovarjanja z nami in pa ker je bil prepričan, da mi ne hotno imeli poguma, da odbijemo /i hteve treh velesil, medtem ko bi eventualno odbili saftio po Ita-Iiji prezentirane zahtev. Izrabljajoč obvezo Franeije in Anglije iz londouskega pakta je Nitti dosegel, da nam je bil poslednji njegov predlog 14. januarja t. 1. izročen v imenu Anglije, Francije ii Italije. Ker naša vlada teli predlogov ni sprejela, je Nitti iz- Pueblo, Colo. « 'en. eni st.hratje in sosestre Ju-gosbiv. Kat. Je^luote J Spodaj podpisani m* obračana milo prošnjo • lo \aa /a n»a'o pomoč moji družini, ki se nahaja v bednem položaju zaradi moje bolezni jetike I »o eham ua tiji pribl ino dve leti. S,,!„|. nis. i„ i.l.ta napravil od oktobra IVI s. iv nasvetu več /dratuikov v MoutaiM. naj spre-meiiim /tak, sem se p«nlal na po-ti.vanje za Pn>s\eto, da tako do-se/ei«» ArizoiM», ali pr.š»-l arm d<» < "o!«»ra«le m moral »ena se vstaviti v Pueblo ter iti v bolnišnico, kjer se m' sedaj nahajam. Zadnjih par tednov s,- p«ičat m tiior*nejo>ga tako «la sem prijem za metlo v l»ol-uiš • ie. t*-r s tem s< z»s'užim hrano iu ktanovuije. nikakor pa n>«m zin »žeti za težko de!o. Torei družina je prepuščena vtia.lanju, ali i jaz j. tu- morem pomagati. Ilratje { ,<11 M-s:re. vsak najmanjši tiar boj z veseljem sprejet od moje žene i ■ štirih otr«»k. Darovi naj se po-| šiljajo na na>loV: .Mrs. Elizabeth! liiehr.'r. li«»x 'J'Si. S*.>,-kett. Mont.' Z bratskim pozdravom Frank K chter. člai. lr. sv. Alojzija š*. .ISKJ. i Kast Helena. M >nt. » • • Iz urada društva sv. Alojz ja št. 43 JSKJ.. Kaa je ta prošnja resnična in da družina »obrata Frank Kiehterja |H)tM»uje pomoči, potrjujemo s avojimi jKnlpisi in društvenim pe-J čatom. Frank Rtiss. predsednik. Krank Percieh, tajnik. J>«hn a dobimo točen inlgo-vor. treba ,pr»*rtigie pa dejstvo, da je' Italija doslej vedno stavljala kot sodnika nad nami iu smatrala pod svojo častjo, da nas premagane sovražnike ( vkolikor smo bili sedanji Jugoslovani Avstrijci trak tira pri pogajanjih paritetno, kot enako stranko. Enkrat samokrat nas je ona iskala in se uaui približala : po Kobaridu. Morala, ki sledi iz tega: bolj ko se njim mudi, večji interes imamo mi. da čakamo. Sicer pa pripravlja jmo: drugi Kobarid! Odhod iz ujetništva v Indiji. Ijo. - V hudi zimi snip morali korakati tako naprej. Preteklo je večji del noči. ko smo dospeli izmučeni v Borovje, kjer nam je vojaštvo preskrbelo prenočišča. Huda je bila pot, marsikateri je izmučen zaostal, a vendar smo se tolažili s tem. da sruo hodili prvikrat po lastni in osvobojeni zemlji. Ko nam je dne decembra vojaštvo priskrbelo vlak, odpeljali smo se v Ljubljano. Toda .čudili smo se. kako malo so .-«• tukaj naši uierodajni krogi pobri !gali za to. da bi nam olajšali te-'žj.vc potovanja. Prišli smo kakor •Vda živine brez pastirja, ki se spusti na pašnik. Prvo povelje, katerega smo slišali «»d uekega meni neznanega tiradnika, je bi b.. da ostanemo čez noč na vlaku v stiski, ui da mkdo naj n? gre v mesto. V.sestrauska brezbrižnost • d strani kolodvorskega oradni-štva in prizadetih merodajnih kro-rov. oziroma uradnikov je povzroč |o \ mojem srcu vtis. kakor da bi ne bili dobro došli. Prepričal sem s.- že za časa tegi po tovanja večkrat, da se žal tudi pri nas še ozirajo mnogo na to. kakšno suknjo nosi možak, a ne iiu to. kako srce ima. Ta čas pa »•o bile naš«- suknje umazane in raztrgane. iztrledali smo precej podivjano, iu zato je razumljivo. >'■; nas j., pri t»-h razmerah marši kdo jrleda! |»-p ostrani. To sem občutil j»oseinio \ Zidanem moslu. kjer -e j.- železi, ško IlIdilluŠTVO iiitM-uo začudilo, ko smo izstopili iz vlada, ki ie peljal večino \ra-čaj«M-ih se diiljc v Zasrreb. , uradnik. kat«-re*_';i sem vprašid. kak » da pridem naj'aitr«-j.- domov, me je s kratkimi aro •raiitnimi bes» dami odpravil. Ilili smo trije, ki -mo hoteli j»riti v Ptuj. in čudno, kot popolnoma iz , sesani ujetniki smo morali pla>'-a t; Oil tukaj naprej vozuino zase . in prtljago, sicer nas uradnik n»-b" pustil na vlak. Pov>«mI nas mipravili kakor desetega brata brez vsake uradne izjave ali potrdila. To je sramota! I Temu nasprotno in hval-vred-jno pa je bilo obnašanje načelnika ( ž^b-ziiiške postaje na Pragerskem. , Z veseljem se bom spominjal znie raj krasnega Sil ves t rovega večera. katerega je priredilo bralno 'društvo in kjer smo. četudi v u-mazani suknji in neobriti, na ua-•-• lnikovo povabilo našli družbo, ik. se nas ni sramovala. To j-* bila za nu-ne prva veseliea ua sloven> •ski zemlji po preteku 13 let. in t;- veeer se mi je v osvobojeni do-movini sree prvikrat razvedrilo, i In k«'iko veselo bi bilo, ko bi .Tu-1 goslavija im< la mnogo tako prijaznih in previdnih mož! V dokaz, kako zanimanje so kazab* različne na razvalinah av-!stro-o-rrske monarhije ustanovije-: ne države za svoje iz indijskega 'oz'roma egiptovskega ujetništva jvr;ie;ijočp se rojake, naj služi sledeče pojasnilo. Zastopnik iu po joblašeenee eeho^lovaške vlade je , «"-akaI svoje ljudi v Alcksandriji. avstrijski pooblaščenec je prišel v Trst. madžarski v Reljak — .lu-goslavija pa je najbrž pozabila, ker nikjer se ni pokazala nobena avtoriteta, ki hi se za nas zavzela ! it; nam olajšala potovanje v domovino. Oehoslovaški možje so se peljali naravnost iz Trsta v vlaku Rdečega križa v zakurjenih vagonih ter z vsem dobro preskrbljeni. a mi smo stradali in se vozili največ v odprtih in nirz'ih to v ornih, po .Jugoslaviji le dcioina \ osebnih a nezakurjeuih vagonih. Dne 1. januarja 1929 po noči dospel sem nepričakovan na dom pri .Mali Nedelji. To je k«*atka spomenica vrnitve iz ujetništva, ki sem je prestal v "blaženi in j čarobni Indiji". ! ! BO JAKI, NAROČATE SE NA j"G LASNAROD A", NAJ iVKČJI SLOVENKI DNEVNIK 'V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. že 17. decembra v Suez. Od tamkaj smo se peljali v Aleksandri jo z vlakom, kamor smo dospeli še le drugi »lan. Približno TJIJO mož iz. Palestine in Avstralije nas je v. svrho rcpatrijacije čakalo v Egip tu: izmed ten je bilo približno j M)U Dalumtinecv iu Idrijeanov. kateri so >e bili izselili za časa av-'stro-osrrske vlade in s«, iskali kruha kot delavci v Avstraliji. Nek »ianji ruski parnik "i /.ar ' *>iis j«-illiel »^lllesti V l»enetk«'. t«"l:i /\m\S n. mirov v Italiji bil je še le na -vdriji spremenjen na prvotni pro uram. in dospeli »iiin za to •• Trst dne 23. decembra, po poti. ki je š-. vedno nevarna zbo:r mn«»gošte-vilnih min. ker najbrž s.- uikdo I - Italija ne briga mnogo zato. ji-šeii. zbadljivih govoric — imeno-I val: so nas izdajalce, nehvaležiie-'ž- itd. Naša mala kopica Slo\*eii-!ccv. ki smo bili narodnjaki, je imela slabe Č4»se med Zii^riz -uimi i- ošabnimi i-ermani. Ni moj namen. da bi pisitl na dol^o in široki o neprilikah iu mukah, katere smo tr^H-li pod žarki tropičnega i Mrl ilea *"zaearane Indije". Pov-... . • Ida rja m pa. da Je ujetništvo neiz- jiMeren mlarec za vsakega, ki ga "adetie. Tola "I seui se le s le»p. i i.e kot Slovene«, so me vjeJi iu ; ob ropali ampak le kot Avstrijca! Slaba >una:ija politika Av-. j sirije je s svojimi kratkovidnimi. J bi rokratičnimi načeli in po navo-" .•du sebične, zagrizene Gcrmniiije j pidpokala vsa cvetoča stališča i mnogih, prepustivši jih koučuo> i lahkomiselni kruti usoili! Naša Jugoslavija je bila že pri-' znana kot samostojna država od vseh merodajnih vlad in tako tu-^ d; od Anglije. To nam -je dalo povod. da smo pričeli predbacivati merodajnim rngleškim krogom neopravičeno dejstvo našega nadaljnjega ujetništva v taboru, obda-uem z bodečo žico. Toda vsi naši upravičeni protesti in prošnje so bile le bob cb steno, in ob neki 1 priliki predbaeivatija se je komandant tabora izjavil, da Anglija nima nič proti repatr.jaciji .Jugoslovanov, toda naša vlada sama s»- mora za to pobrigati iu zrhtevati, oziroma "prositi"; dokler naša vlada tega ne stori, do tedaj nas smatra Anglež kot av-stro-ogrske podanike in nam za to n«. more zboljšati stališča, oziroma dati prostosti. Ni mi znano, s kakim ognjem so nierodajni krogi Jugoslavije pobrigali za nas. Kakor se nam je dozdevalo, le s preecj hladnim srcem, kajti približno tri četrt leta je minilo, predno se je sliša o o tem. Kdo je kriv temu neupravičenemu, nepotrebnemu in krivičnemu podal j-j šanju našega ujetništva. Anglija ali lastna država? — Seveda pri zeleni mizi sedeti, kaditi izvrstne eijrare ter se-s polnim želodcem pogajati mesece in mesece brez uspeha in to pri zaprtih durih, tia narod ne sliši, to je nekaj drugega kakor čakati rešilne ure za bodečo žilco in s praznim želodcem. v raztrgani obleki in nesnagi med sovražnimi elementi. Se le začetkom meseca decembra leta 1919 se je vendar angleška vlada spomnila, da je nnela v svojem Ahmednagor-taboru približno 350 ex avstro-ogrsklh podanikov. zato jih je repatrirala skupno. Povod za to nam je ostal neznan — a čudili smo se! Med tfini srečnimi nas je bilo približ- : no 80 Jugoslovanov, po večini i Dalmatinccv in Idrijčanov-mor-narjev. ostali pa so bili Ceh o- i Slovaki. Avstrijci, Madžari in i drugi. Dne 6. decembra 1919 smo i si vkrcali v Bom bay u na parnik "Egipt*', s katerim smo dospeli NAZNANILA Delmont. Pa.. < lanom društva sv. Pavla štev lib JSKJ. naznanjam, da je na zadnji seji društvo sklenilo, da pla< a e|a,n v mesecu marcu sl.m \ društveno blagajno, t »po zarjam tudi »obrate, da toeno pla • ■ujet* sviij aseaim-nt najkasneje • h* 2."». \ mesecu, ker i/ društvene I »ta ga j iit< s« za iuk«.jjar ne zakla da. <>p«»z*rjaut članstvo, tla m1 potnoštevilno v deleži prihodnje seje \ nedeljo 21. marca, ker imamo rešit i \ eč važnih stvari ule-de društvene v«nelice, katera se l»o vršila v sobo t o pi. aprila. Z bratskim jH^dravoirt Alexander Skerlj, tajnik. Homer City, Pa. Vsem »Iugottlovanom v Homer « ity in okolici se tem potom naznanja, da j«- «lruštvo >v. Frančiška št. 122 .ISKJ. v Homer City tta zadnji mesečni seji sklenilo, da \-ak Jugoslovan, kateri še ni v .lugoslnvaiiski Katoliški Jed not i m 11 o« "e pristopiti v društvo sv. Frančiška št. 122, ne pla«*a nobene pristopnine za dva mesec« in -ieer marec in april. Torej ve nudi vsakemu Jugoslovanu prilika pri-'topiti v društvo sv. Frančiška Št. 122 JSKJ.. to se pravi, da ne pla- Dunaj in Gradec v inozemskih rokah. spričo slabe avstrijske valute delajo inozeniei v Avstriji z nakit-1 potu hiš iu , zemljišča uaj!»oljŠ4 kup«'-ije, Ako pojde tako naprej, i preidejo velika mesta — ^»osebtio' Ihinaj in (Cruder — kmalu to-' ke Amcrikaiieev iu Italjanov. Par t si h' lir zadostuje za nakup najlepša* hiš*-. Tako je kupil pred kratkim neki milanski trgovec v okolici (iradea veliko najemninsko hišo z mlinom, vrtom, »tavbi-A6em iu gozdne parcelo ca 15,000 ča nolMsleu n:kake j»rtst<»pntne v i metlo vaueiu '"-asu. Seje vnše i vsako tretjo nedelj.« v mesecu ob i dveh popoldne v prostorih sobra-i ta Frank Farenčaka. •f Pi»zdrav vj»cm članom m člani-' , ca in JSKJ. Frank Farencliak, tajnik. Chicago, 111. » < anoin društva Zvon štpv. 70 . JSKJ. v Chieagi s«- naznanja in se jih prosi, da se vdeležc prihodnje , re»lne seje. ker s»- bo vnšil časten' 'prejem novih elauov (kandida ' 11 o v ■. Pričakujemo namreč, da bo! ♦ » 7 novih članov in članic spre-' .jetih \ naše društvo. Seja ho tre-' t j«, nedeljo t. j. 21. marca ob dveh' . po I M, ld ne. Pridite vsi že toe no ob dveh. da dovršiuto drug.* društve-' ne stvari. (V smo pravi društveni bratje iu Če nam je kaj za društvo in jcdimto. bomo /. veseljem prišli na to s«'jo. Vsakdor naj si šteje v «'ast in naj skuša priti, da' ! napravimo dober vtis na nove kandidate. Po seji s«* bo vršila do-[ tnača sokolska zabava s petjem.' Dobili bomo tudi nekoliko mazila za grlo. da bomo lažje peli. Z bratskim pozdravom Ivan Bedenčič. tajnik. i lir; s tem denarjem bi mogel v Italiji kupiti komaj vrt. — Veli-, ki. tragika leži v gospodarskem 'položaju avstrijske republike. Na' eni strani stremi Nemška Avstri-J j ja z« popolno aocializaeijo. naj • drugi strani pa prehaja podjetje ' z-. p. m B nbtt« k»* liniment »U milil« prj j® J kalni rpr.r»bi za znj« rrv- K matizm«, nTOr»lp;». »zjj-hoj*«,-, < teltlin«, pov*^mcj» vratnih £1*7. m»ic in JiMKrr wr fin. On* 3fV in >1.t vita. 80© H •n 3e davka. * v*rh kktiu!i. » __ . » Židovsko vseučilišče. Židovski učenja k i. ki >.. ;>r:M.i-i sii»ni-»to\ . nani« ra\j . \ stanovi T židovsko \ sfiičiliš«-«*. iWgg s§§] »wsaa 'wss; wss m£ ■ESS IMS 3ŽŠ3 ESS !£s? « : imajo izbrušene robove /a led ter blazinice kot iz gumija za spolzke skale. Kadar pleza koza navzgor, •se sprednji del kopita zasidi v i tla kot vrtnarska motika in pri i plezanju navzdol po strmih ob-ronkifl delujejo zadnji deli kot1 izvrstna zavoia. Težki kožuh fi-j ne in goste bel- volne j.» m-dosto-1 j pen za suhi mraz. .1 mokro iu mr-, zlo deževje ueuvorškib zim ~pra-i vi gorske koz«- kaj hitro v pozo-| rišča. Xa iztoku jili j«- treoa za-i varovati pred vsakito mrzlic. de-' že v je m. kajti drugače dobe pljti*'--' ineo ter poginejo. Suhega mraza j pa lahko prenesejo poljubno mna-i žino. V zadevi hrane j.- treba iW-i. da s" lirani koza le z rastlinami. f»r. -hranja se z najbolj raznolikimi gorskimi rastlinami, soglasno letnim časom. Na vrhu urili »ora f oajde koza imalo res|ji.-it • ira-1 ve, a dosti drugih rastlin, ki s<. še .bolj soiii'*i:e ter reililne. spo mladi m' prehranjanjo koze / «| i v j j j«« čebulo. ki raste v vlikih muo-i žinah po njih domačih pašnikih« in to ima za posledico, da »liši njih' meso po čebuli. dokumentu je predlog, da bi ostala Jugoslavija v sltieaju vojne med Francijo iu ono drugo državo nevtralna, da bi s tem preprečila, da bi se v konflikt vmešale druge sile._ *'Idea Xa^ionale" je z ozirom * i .a te dokumente na glasa la, da tvorijo nesporno ključ za razumevanje francoske politike pri zadnjih pogajanjih za rešitev jadran-jskega vprašanja. Fratieija teži za j tem. da bi se prisodila vsa vzhod-! na jadranska obal Jugoslaviji, ker j računa s tem. da bi Francija v j slučaju vojne z Italijo, imela 11a svobodno razpolago vsa jugoslovanska pristanišča iu vso dalmatinsko obal. Dom gorskih koz. Gorska koza je doma tako med j skalami, kot na leti u. snegu ali na na tratah ter živi v skupinah od dveh do dvajsetih. — pravi slav-Ini naravoslovce dr. William Hor-nadav. Njena velika črna kopita i---- z«, t i zadovoljil jočih uspehov. Prejšnje poljedelsko prebivalstvo je prirastlo s takšno vnemo k svojemu posestvu, da jc bilo našo posestno stanje nekaj let stabilno negativno. Lex Rubaterra je šele obrnila situacijo v naš prilog. 11 Credit o lpoteeario ed Industriale,; ustanovljen leta 1924 v koloni-! začne svrhe v (Joriei. je v teku 6 i let svojega neumornega od vlade podpiranega delovanja prevzel dve tretjini v prej tujih rokah sej nahajajoče zemeljske površine, j vstvaril potom naseljevanja iz' Bazilicate. Tuglije in Roinagne prihajajočih kolonov cvetoče ita-liausko poljedelstvo na Goriškem in v Istri in ji vtisnil s tem neiz-brisljiv italjanski značaj iu mi-i mislim, da smem izraziti upravi-j čeno upanje, da v 10 letih ne boj več pedi Julijske zemlje v i.eita-lijanskih rokah. Industrializacija pridobljenih ozemelj je v najboljšem razvoju. Kedko posejani to-\arniški obrati izpred vojne dobe j so prišli brezizjemuo v naše roke. Železniška zveza Trbiž-Predil-i Uorica nudi novim tekstilnim po-| djetjem najsi gurilejše eksistenčne pogoje. množeče opekarne izkazu-( jejo leto za letom večje prebitke, j "llva" je obdarila Ajdovščino s| pomočjo od nemške električne j družbe ustanovljenih naprav z ve-! iikimi strojaruami. papirnice v1 Tolminu so v znatni meri zmanjšale uvoz papirja in inozemstva. Vlada je podpirala to idealno pa-triotično stremljenje z vsemi raz-; položljivimi sredstvi iu pospešila; na ta način italijanizacijo. Tržaška luka. izpopolnjena od aweri-ško-angleškega sindikata vsled konkurence jugoslovanske Reke sicer ne izpolnjuje naših nekda-j njih upov, moramo pa, mislim. bi-;| ti za sedaj zadovoljni z dejstvom, i j t:a smo ntisiiili mestu izključno j italjanski značaj. Tam udomačeni ' jugoslovanski živelj smo pridobi-i j It deloma v naš tabor deloma smo; bili primorani razpustiti par tr-'j dovratnih društev in ustaviti do leta 19H7 izhajajoči šovinistični j j list "Kdinost". O italjanskem li-; t-t; Julijske Benečije toraj ni več nobenega dvoma in ministrstvo >;:: notranje zadeve si šteje v čast, da. more o priliki te interpelacije pokazati na svoje uspehe, ki daleč i prekašajo nialouspšnc enake poskuse Nemčije na Poznanjskem. — Strah in groza sta mi stresla kosti iu zoua me je oblila. Je-li tc mogoče? V desetih letih? Pa tu me je zaščegetalo nekaj pod j nosom, pograbim in zapazim, da i držim v rokah na glavo mi padlo j poslednjo številko *" Verižniškega 1 glasnika" ki ga mi je bil natve-zel prejšni večer hudomušni prijatelj ne pa vladni "Corriere d* Italia' otl 17. marea 1931. Hvala i Rogu. da so bile to le sanje, sem! \zkliknil. Še je čas, da prpereči-j 1110 črne sosedove nakane. - ! i' Vojna konvencija med Ju-j goslavijo in Francijo, j Te dni so italjanski listi zabe-j ležili vest. da se je med Jugosla-j vijo in Francijo sklenila vojaška i konvencija. Ta vest se sedaj službeno deinentuje tako z jugoslovanske. kakor s francoske strani. Prva razkritja o tej kouven-eiji je probčila rimska 4iIde:i Na-zinale''. ki je .obelodanila dv.i baje avtentična dokumenta. Prvi dokument je obsegal besedilo % prasanja jugoslovanske vlade na Francijo, ki bi naj bila naperjena proti neki državi ob sredozemski obali. List je naglašal, da se more to vprašanje nanašati samo na Italijo. Jugoslavija se je baje v tem dokumentu obvezala v slučaju vojne med Francijo in eno drugo sredozemsko državo mobilizirati svojo armado in mornari-eo, dati na razpolago francoskem vrhovnemu poveljništvu vsa svoja pristanišča in železniee in svojimi četami zasesti meje one države. ki bi se nahajale v vojni s F rancijo. .Na drugi strani pa bi se Francija zavzela, da bi priznala Jugoslaviji popolno svobodo glede končne utrdbe Boke Ko-torske. da bi ne bilo potreba razrušiti teh utrdb, kakor je določe-•o v mirovni pogodbi. Drugi do-j kumeut je baje francoskega izvora. Najvažnejša točka v tem •7 njo v skritem kraju Maycrlin-[gu. Tu je hotel pri orgijah poza- jbiti na svoje skrbi, j Pri teh orgijah je bil navzoč I tudi vojvoda Filip Koburški, nemoralni mož še nemoralnejše bel-Sgijske priucezinje Lujze, sestre j Hudolfove žene, iu če se ne motim 'tudi grof Ho vos. Bratfisch je čakal s kočijo zunaj. Naenkrat je vdrl v lokal, pahnivši si utre od sebe, zaročene** baronese Večere Baltazzi. Rudolf je razumel si-ti aeijo. čutil je. da bliža* maščevanje iu je hotel nasprotnika prehiteti. potegnil je samokres in list relil nanj. V razburjenosti pa je ustrelil svojo ljubico, ki mu je ntvno pred tem nenavadnim dogodkom sedela na kolenih. Baltazzi pa je v tem trenutku zgrabil 7.a polno steklenico sekta in udaril Rudolfa s tako močjo jh> «:lavi. da mu je razbil črepinjo. Baltazzija so pustili, tla je zbežal v Anglijo, ker se radi javnega škandala niso upali postaviti *ra pred sodišče. Baroueso Večcro >0 pokopali kar v Maverlingu. Da bi t;; škandal prikrili, so si izmislili bajko o samomoru. Grof Gopčevič pristaYlj<»: Nimam vzroka, da bi dvomil o resničnosti teh podatkov, kakor mi ;]ih je naslikal tedanji srbski poslanik pri dunajskem dvoru. Res-ničost tega potrjuje tudi izpoved j mojega domačega zdravnika o mrtvaškem ogledu prestolonasled nikovega trupla. Na temelju tega izvedeniškega mnenja je bil tu vsak samomor izključen. Rudolfo-va glava je bila tako razbita, da je bilo na prvi pogled jasno, tla se kaj take«ra ni mogla izvršiti potom strela, ampak samo z močnim udarcem s polno steklenico. Tako piše Gopčevič. Mi pa prinašamo to sliko iz njegove knjige! kot zgovorni dokaz moralnosti in poštenosti, ki vlada v aristokra-tičnih krogih in 11a slavnih eesar-j -»kili dvorih.... i -- I Zasedanje ital. parlamenta 1931. ----1 Agenzia Štefani javlja vb. marea 1931 ob o. popoldne): "Seja se nadaljuje. Mm. Turati prebere sledeči odgovor na interpelacijo j |. Searafoglia in dr.: Odgovar-j j.ijoe na interpelacijo poslanca! Scarafoglia'in dr. na notranje! ministrstvo glede narodnostne in| gospodarske konsolidacije v Julijski Benečiji moram predvsem j opozoriti na podatke ljudskega štetja iz leta 1930. kjer je izkazano italjansko prebivalstvo omenjene pokrajine z 87.73 odst.. slovansko z 11.79 odst.. toraj rezultat. na katerega more biti vlada ponosna, in ki prikazuje ;.asno' dovolj, da je našla italjanska vlada poti 111 sredstev dovolj, da tekom borih 10 let spremeni poprej j čisto slovansko liee Julijske Benečije. povdarjam. da je pokazal] naš narod pri tej priliki neoporečno svojo staroromansko miroljubno kulturo. Ni se prigodilo ne sence nasilja. Državni interes je zahteval, da smo tekom prvih let za menili prejšne slovensko in nemško uradniStvo s pristnim domačim duhom prožetim italjan-sliim naraščajem, da smo v istem obdobju nadomestili nezanesljivo prejšnje učiteljstvo z italjanskim. Vlada je pri tem postopala taktni iu ni odslovila slovenskega u-čiteljstva kolikor ga je ostalo v deželi, temveč ga premestila na izpraznjena mesta v Apuliji in Sardiniji. Da je uradni jezik od leta 1923 sem v vseh uradih, na železnicah, v šoli in cerkvi edino italjanski. mi ni treba posebej povdarjati. Seveda v nekaterih gorskih dolinah je raztresenih še 47 ljudskih šol, kjer se mora poučevati utrakvistično, vendar so učne ure autohtonega jezika skr-čtne na tri tedenske ure, katere mislimo prihodnje leto opustiti. Lini smo prevzeli poslednjo pri v. slovensko ljudsko šolo v Trstu v državno upravo in izbrisali s tem poslednji znak tujega kolorita v tem najbolj italjanskem mestu. Razume se. da v srednje šolskem, strokovnem in nadaljevalnem Šolstvu ni več najti sledu izumrlega slovanstva. Kar se tiče zemljii-čnega posestnega stanja, žali bože ▼ prvih letih nisno mogli izka- 1 strah in ?roza za rimske osvoje-J vtilne politike, zato jemljejo vstvaj ritev* nove, kolikor možno z Her-j eejfovino in severno Albanijo po-i vfčane ''neodvisne Crnegore kot! postojanke italjanskih zahtev naj Balkana, za eilj. ki je, kakor so za : vijajoči rimski listi brez strahu o-' znanja I i. vreden plemenitega tru-' da. Vsled tega ne najdejo ;-ahte-i ve Nikite v Italiji samo poslušne-; u.-! »Hlmeva iv narodnem predstav-} ništvu v lielgradu se je sicer ime-i novalo kot pospeševatelja Niki-1 tovih načrtov tudi angleškega poslanika na Cetinjn), marveč se obenem tudi prrskrlnije iz črnogorskega okraja Bar, ki je zaseden od Italijanov, z z orožjem, lirano ii» drttgim potrebščinam razne! tolpe, ki kot navadni pocestni ro- j pi.rji ali kot pristaši ekskralja N i k it •• odnosuo ol»oje skupaj povzročajo v oddaljenih Krajih de-i /••!»• nendre ter se vzporedno s tem poro«'a o revolueijonarnem triltaiiju v (.'riiijfori proti sibski' \ladi. kakor hitro se kje spopa-itejo s četo in milico, ki obstpji kmečkih sinov. V tem tiči torej trenutno črnogorsko **vprašanje", koje^a je-■ lro. kakor vidimo, ni iskati 11a t etinjah. temveč v Rimu. kar vno \ ič živo prikazuje vso neodložljivo potrebo, da se '-imprej odpravi \> a kršen itn peri jalizem na Bal- , kanu. 0 smrti nekdanjega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa. __■ 1 Ravnokar je izšla v Berlinu knjiga: *'Oesterreiehs 1'nter- J gi.ng". Napisal jo je jrrof Gopče-vič. V nej knjigi podaje tudi 110- ' ve podatke o draini, ki se odigrala pred 31. !"ti v Maverlingu. Tozadevne vesti je dobil omenjeni pisatelj od tedanjega srbskega} poslanika Petronijeviea, kateremu i je bil prideljen v času te senzaei-1 jcnalne drame kot uradnik poslaništva. __ Prestolonaslednik Rudolf se je zaljubil v baroneso Večero. Ta je bila tedaj že zaročena /. v športov- , nili krogih poznanim Baliazzi- , jem. Razmerje med Rudolfom 111 \ ečero j«- postalo intimno. Ko je.] bila baronesa noseča, je silila v 1 res t ol o n a si ed n i k a. dosti ljubše srečno j zakonsko življenje ter da se radi' tega prav rati odpove prestolu.! Cesar je bil v silni zadregi in oh-j upu radi tega. Obrnil sc je tudi on na papeža, proseč ga, da Ru-J dolfu ne dovoli ločitve in nove-«ra zakona. Papež je stopil na cesarjevo stran iu sprejel za to se-■ \eda bogato denarno nagrado. Ko j je prestolonaslednik spozni!. daj je šel njegov up radi nove ženitvej p<; vodi. se je dal mementano pre-i govoriti ter je obljubil, da bo po-, polnoma prekinil vse stike z Ve^ čero. Zavezal se je v to s častno j besedo. Toda ljubezen je bila j močnejša kot pa častna beseda. Rudolf se je zopet shajal s svojo ljubico. Znani kočijaž Bratfisch, ki »t* m* s prestolonaslednikom tikala, je bU tozadevno njegov Zi upnik. Cesar je zvedel za te zo-petne sestanke in je bil grozno o-gorčen. Rudof «e je bal, da bo cesar n k rušili) h ai — ljahrgs prati nje^rovi Ijnbiei. Zato se je sestal j Fantazija in resnica očrni-gori. Nemški soeijalist Herman Wen-del je objavil v **Frankfurter Zei-timg" naslednji zanimiv članek o čmtnrorskih prilikah: Preti kratkim >>in«) doživeli kla-sieen primer o stvarjauju lažnji-\ ih |M»ri |.r.,ti srbskemn ^osp.Kl->ttn. o hojib meti Srbi in ( rn«>-uorei in sličiieiii. ktera so »«• do-malega najprej pojavila v euten-| tulili ea^opi^ih in so potem «1 tam prišla tudi v nemško '"-asopivj.-. V teh portK-ilih s,- prikazuje t "rno-gorti kot žrtev -rbske o^vojeval--ne politike, ki je zagt^ptwlarila; nad mahi gorato deželo, ošabno' prezirajo«* njeno sa mood loč beno pravo, a se tam obdržava samo z' oboroževano silo proti pritisku ohtifiatiega svojega rodnega kra-I.ia zalitevujočefra. svol>ode lačnega naroda. Položaj Crnegore ni v resuiei rožnat. Mala. uboga, nerodovitna! dežela, ki ni mogla že v mirnih e«.sih preživljati na tisoče svojih prebiva I.•••v. ki so bili priljeni iz-s.« liti s«' onstran morja, je utrpela | |,t vojni in okupaciji take škotle. katerih ni ti bolj- urejena drža-\a lie more popraviti čez noč. Zaradi tega vlada t tuli v Cmigori. kakor v s«* vsoti po velikem sve- i tovin-m potresu. velika nezadovoljnost, ki pa popolnoma soei-jaluega |H>staiika in nima prav t nobenega političieira ali naeijonal-j nega ozadja. <"e pripadajo sedaj ' < riiogor«-i, ki s«> eistokrvni Srbi.! U jn«'Oslo\anski državi, je bila s tem popravljena samo zgodovinska pogreška na katere obstanku I j. bila v prvi vrsti zainteresirana balkanska politika Avstro-Ogr-ske. Da bi preprečila preteči pri-' lustek ua moči .lugoslovatistva" potom združitve orbije s 0rnogo-| ro, je najprej zabila z zasedbo 1 Sandžaka zagozdo med obe neotl-visiii srbski državi in drugič po-spševala vladarski dualizeni med, Belgradom in Cetinjem z \semi sretlstvi. l*o preti kralikitu i/.tak-| njenih izvirnih podatkih je bil; prejšnih gos|>odar i rnegore t raj j 110 vzdrževati il vzdrževan od Petrt>jrrada. Rima. t'a»-4grada, in še od kje ilru-god. Drugih interesov kot iftere-s. svojega žepa sploh ni poznal j ta v svoji grozoviti»sti in preme-' tuiosti docela srednjeveški de-s|H»t iti ee je res. tla je spravil "svoj" narod v revščini iu lieza-j v »-d 11 ost i na nie. jeo benem tudi j nemala resnica to. kar danes že ( \ rabei v Ornigori čivkajo, tla jej tutli med vojno služil dvema go-| spodoma iu tla je leta 191."> irorsko trdnjavo Lovčeii izdajalsko pre-i dal Avstrijcem. Več kot dvomlji-j va je tudi njegova mirovna pt»-PUtlba oh kotleti deeembra i-te^a leta. Na vsak ua«'-iii je Nikita tla-ne-s prtslmet zaničevanja in sovraštva celega naroda, iu z veliko skuimeiuo v Potlgorici. ki je 13. J novembra 1H1* njega z vso niego-j vo hišo svečano odstavila in sklenila združitev s Srbijo in potem i jugoslovansko državo, soglašajo h res izje m 110 vsi Črnogorci, raz-prgišea prilizujent-vV, ki so bili vajeni ostiti se pri jaslih **Go-t pod ara I/, takih prilizujeiieev obstoji! danes še Nikitovo spremstvo v j Franciji, fcviei in Italiji, ki se po-; rosno naziva črnogorska vlada' bombardira v imenu '-praviee po saniootlloebi malih narodoven-tentin t|uint|uev irat Jt vlogami, medtem ko potom lista "Federation'* in lastnega tiskovnega ura-i da hrani evropsko javnost z laž-njivi port»čili. Vse to početje bi ne bilo kot sot urica varijarija po ža-loigri posebno pomembno, če ne bi. italjanski imperijaliatem, sledeč vzgledom Habsburianov, našel ▼ tastu Viktorja Emauuela tabno rod^e v dosego svojih na-Ariov, UJedinjona ingorfavlja je Najzanimivejše, najcenejše in najbolj popularno čtivo vam je na razpolago. Slovensko-Amerikanski Koledar i m je izšel za leto 1920. : ■ ■ Veliko več slik kot prejšnja leta. jj • U Najbolj izbrani članki, opisi, razprave,| pove- P sti, šale, zanimivosti. Stane 40 centov. I • I Izrežite ta kupon, pridenite za 40 centor štempsov ter po- S šljite nun. H 1-— l 8LOVENIC PUBIalSING CO., . - t 82 Cortlandt Sčrset, J Hew York, K. T. m Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar sa S leto 1920 ter prilagam sa 40 centov štempsov. g I^DO Naslov..............................................I Mesto in država_- i { 1----J I S r ■ ___ . b OI.AB SABODA 18 MAKCA 1920 Spomini nt domovino. [Uredniški članek iz staro- I krajskega lista I Samopomoč. Mizcrno ji* yuš~ >očijalno stališče in iieodvoinuo se ho v- po-bujšalo, ker prebolevamo veliko ne le jugoslovansko, marveč svetovno gospodarsko iti politično krizo. Delavstvo se jc odnektla j po-t.-zalo ya soeijalno zakonodajo in tudi v Jugoslaviji jc to storil.* neštetokrat na shodili ii: etiketah. Tudi naši strankini zastopniki -»o Storili V tem oziru svojo dolžtios. ko so predlagali v vladi in po kor-po racija h. v katerih so bili zastopani, delavske /aiiteve v odobritev. V naši državi pa ima premoč tista ošabna kapitalistična in meščan-ska gospoda, ki zavrača delavske zahteve kolikor Je more iz :role j;Ospodstva željnosti in nerazumevanja soeijaluih vprašanj. Nekaj .stvari so si delavske or«»an»zaeije potoni svojih /.asiupnikov iu -voje lastne liioi'i izvojeva'e. velika večina minimalnega programa. ::i ga delavstvo ima. je pa še ostalo v pn-dalih vlade, ki - -,\<>j«» večino odklanja ali zavlačuje nujna vprašanja. Razumemo. Ja i< država v krizi IU ila je pot iz krize težka, toda predpogoj vsemu pravemu delu za ureditev soeijaluih iu;mer pa je skrb za delaxstvo. enakopravnost (it lavstva. socijalna rmvzdiga delavstva, ki dela. produrira iu potrebuje zato primerii'li duševnih in telesnih moči. najnujnejša stvar, lirez tlela, brez produkcije ne more obstajati nobena ihužba. Ta uio-loent se pri nas zanemarja z uebrižnostjo za delavstvo tako kakor ne v nobeni dru^i držat i. Dajte delavsivu to. kar mu vre. pa bo sposobno /a tlelo. Velikp zlo je tudi draginja, ki je seveda produkt današnjih go-sjmnlarskill razmer. Draginje niso krive posamezne o>cbe. tudi morila direktno ne ta ali oni minister, pač pa organizacija družbe, ki ji te more do živeča niti vlada, če noče priti v zadrego, ker jc \ lada i,- eščanske družin* Znano nam je, tla obrtniki, trgovci, bankirji proglase stavko. Iu oblasi mora kapitulirati, ker -i ne zna drugače pomagati. ko se naslauj:: na. te stanove. Imeli smo že več takih primerov. Meščauskh vkula je in ostane meščanska: kur so zastopniki glede soeijalne zakonodaje, glede zvišanja plač. uvedbe zlasti osem-urnega delavnika dosegli, to so dosegli le na ta način, ker so se na-slanpjali na močne politične, strokovne iu gospodarske organizacije. — Zaraditega nikdar ne naglašaiuo dovolj krepko.«da je le v samopomoči naša rešitev, izboljšanje :.aših socijalliili razmer. Kakor je važna politična iu strokovna organizacija, prav tako iTi morda še bolj je * ažna gospodarska organizacija. Priznavati mo- • rt>luo, da se je liaše zadružništvo izborilo razvilo. Konsumno društvo I za Ljubljano in okol ieo je spremenilo svoje ime in se bo imenoval^ j Konsumno društvo za Slovensko. Delokrog tega konsuma je ž- da-jt.is velik, toda razviti se mora še. povečati in razširiti tudi svoje delovanje i:a produkcijo. Mi vemo, da so koiisiimna društva že pred vojno regulirala cene Sedaj, ko je draginja tako velika iu je blago večinoma v rokah oderuhov, se to blagodejno delo ne opaža tako, vendar pa vpliva na ••ene. Če se gospodarstvo lazvije. če produkcija naraste iu se urede trgovske pogodbe, bodo naše koiisuiuiic or-Iganizaeijc kar lijabolj vplivale na to. da cen* zopet padejo in Ja se bo blago redno doba\ljalo članom. Deleži konsuma so sc zvišali na 1100 K. To je bilo poirebno. da ima zadruga sredstva na razpolago, j ker drugače ne more delati iu mora blago še dražje plačevati. Naša .jzadruga sprejema tudi hranilne vloge, ki jih bolje obrestuje, kakor • drugi zavodi. Zadružništvo se danes razvija. Vsak politikar že hoče imeti svojo zadrugo. To pa lia> vodi zopet le na slaba pota. Za delavca, za delavko je prostor le v Koiisumu za Ljubljano in okolici, oziroma, za »Slovenijo (v socijalističiiih konsumnih društvih), ki nam jamči, . da bo postalo v kratkem času naša najboljša samopomoč in za-Jvetje. Le z zadružno organizacijo, ki mora biti naša. iu pa z dobrimi .'strokovnimi in političnimi organizacijami bomo odpravili draginjo, »izboljšali v doglednem času naše soeijalno stališče. Sami v sebe zaupajmo v prvi vrsti, v drugi vrsti pa so naši zastopniki, ki jih pooblaščamo, da za.stope jo naše interese. Ti pa morajo imeti za sabo, :>as, soeijalistično zavedne delavce iu socijalistc sploh. Naš boj se razvije v tem zmislu in ui je moči. ki bi sc nam upi-j i«la tako samooblastuo. kakor se to godi danes. Sami moramo pri-' jeti zadelo, da nekaj ustvarimo zase in s tem potem delamo, .j__:_____v • ("Naprej.' » —— » '. ....... » » " giaMMBBMMMMMUMMMMfcaMaB I" : B I Dragocena Trnka. | I Dolžnosti, ki. jih ima opravljati želodec in ves prebavni I I sistem, ko večkrat težke ter puščajo telesne dele v oslabc- B I leui položaju. Trpeči hrepeni po touiki, po zdravilu, ki bi • I I ga ne le oživelo, pač pa tudi ohranilo njegove prebavne K K organe, delujoče soglasno z naravnimi postavami. Če se Bi 1 ca je uporabljalo dovolj zgodaj, je bil v takih slučajih ja- pij I ko pripraven K SEVERA'S g ESORKA E K (prej znan pml imenom Severov Želodčni G renčeč) ki je P I izboren želodčni mirilec dobra odvajalna tonika. katere pri- H I poročajo za cslabele. stare in okrevajoče ljudi. Njegove R I zdravilne sestavine ga napravljajo kot zaupno zdravilo R V pri zdravljenju zaprtja, neprebave. dispepsije, izgube te- K m ka ter splošne oslabelega stanja prebavnega sistema. P os- B I kušajte steklenico tega zdravila danes. Cena 75 in $1.50, pt I davek .*> ali (> centov. Prodajajo ga vsi lekarnarji. B I W. F. Severa Co., c«Ur Rapid«, Ua 1 Razne vesta. i __" m t i Spor Viljema s Bismarckom pred v , ' _______sol sodiacem. j Nemško javnost zanima sedaj s.„ I nek proces med bivšim cesarjem l(a i Viljemom in založniško t- rdko t Lotta. Tvrdka je bila kupila* liis- lJ1( marckovc memoarje, bila je pa ..j. obvezana obelodaniti te utemoar-je šele po Viljemovi smrti. Sedaj. ko je izgubil Viljem prestol, se j( . jc tvrdka odločila publicirati me- |jr moarje, čemur pa so se Viljemovi ^j, | advokati uprli. Pred prvim sodi-iščem je tvrdka pogorela, pri ja villa pa je proti razsodbi priziv iu vu •Ite dni se ima vršiti nova razpra-' va. Memoarji obsegajo nekatera Viljemova pisma, ki jih je pisal, Jt, l,predno je zasedel nemški prestol, j za "i takratnemu tlržavnemu kaucelar-. J ju Bismarcku. in Bismarckove. t ( 'i odgovore na ta pisma. Bismarck; (j( ! sc je bil v marsikaterih vpraša- vt 'jnjih postavil bodočemu nemške- vt J mu cesarju po robu. Tako n. pr. v< "i je državni kancelar ostro grajal' Iprinčevo razvado, ki je mu je i.stala, kakor smo imeli ponovno ^ e priliko opazovati, vse doseda j-. daj,t j!je na robih dokumentov pripiso-a!val svoje umestne ali neumestne, i opazke. Na drugem mestu dolži'a II Bismarck Viljema, da goji odkri- • to simpatijo proti gotovim neod- :< i- govornim vojaškim krogom, ki so a! takrat smatrali, da je čas vojne ^ i-! proti Rusiji ugoden. V obeb na- > (1 - vedenih slučajih je prijel. Kis-! marek princa precej ostro iu princip '* sc je moral udajj- tudi v zadevi i . : mirovnih pogojev s Francijo izza u e j leta 1871. v kateri je Viljem dol- c žil kancelarja, da je podpisal po-|e|litično sicer pravilno, vojaško pa i popolnoma zgrešeno pogodbo. — ^ P Končno je Viljem predbacival ^ i Bismarcku tudi. da je prikril nek dopis nemškega konzula v Kije- j ^ v katerem sliHlnji opozarja na | nevarnost ruskega napada. v j iej Nadomestilo a služkinje na ti Angieikam. A Danes imajo družine na Angle-)2 jc škein velike težave, ker ne morejo i je;dobiti služkinj. Nekdo pa je pri-jj za Šel na izvirno misel, vzeti v službo < u, namesto služkinje bivšega vojaka. , ih ki se je tekom svetovne vojne na-az učil opravljati razna domača dela. eb Na svoj oglas je dobil celo kopico id: ponudb. Izbral si ga je in je žujim : ja jako zadovoljen. Za letno plačo 40 jej funtov ($200) dela sluga vse. karj1 e-jjc preje opravljala služkinja: poy d-; spravlja po sobah, pomiva, kuha.j' je zraven je pa «e vedno židane vo- (' '^•!lje in jasnega lica. Vesel je, da, t *! ^ jima po vojnih naporih in nadlo g ^igah prijetno ozračje potitene dru-j so zine in mirnega blagostanja. Zve-( ;čer sedi doma in bere. dočim je prejšnja služkinja hodila na iz-t m! prehod ali pa doma sprejemala obiske, ki so bili nevarni zalogi (ItvM. _ ■__ le I OV(Rad bi izvedel za mojega prijatelj' *lja JOHNA ^IRCELJ. Doma je a j iz Knežaka pri Št. Petru na No-^"j tranjskem. Pred dvema letoma se je lukhajal nekje v Neradi. ne l'rosim cenjene rojake, če kdo , ve zanj. tla mi naznani njegov ne* naslov, ali pa ee sam te vnrtiee bere, na j se mi oglasi. — Joseph >n- širaelj. SaO Delhi St^ Dubuque, loira, (18-19-3) v Družini Zupančič je umrl 31etni? sinček Anton. Vsa družina jc v postelji, tako da morajo sosedje' pomagati, da živijo. Družina sta-(Sl nuje v Itamlallu. Bolezen iiifluen-! ca še razsaja. Sta riše m Gruper. K. ■W-j ist.. jc umrla 1. marca triletna! ličerka Emilija. Pljučnica ji jc ^ ■ pretrgala nit življenja. V "Warreusville bolnišnici je u- m r 1 mrla soproga Krank Novaka. Mar- ol gareta Novak, stara 42 let. liila je to ena najsirouiašnejših družin v Cleveiandu. Pokojnica je bila po- je ha bi jena in bolna 11 let, a 12 let m je vsega skupaj bivala v Ameriki.jat Nikdar ni mogla ničesar delati vjšč svoji bolezni, ker so bili večinoma; la vsi ndje pohabljeni. Ratijka je bi-lto la doma iz Smlednika pri Šmarni Vj gori. Pogreb se je vršil U. marca. y Naj bo lahka zemlja Slovenki, ki p1 je v svojem življenju toliko pre-.tiJ trpela! I Anton Novak, stanujoč na 18b6|o< iliampson Road, se je ustrelil dne ^ 2. marca iz obupa, ker je že dalj ^ : časa. bolehal. 1 « T*" . * • '111 Stansem Koren na bi. cesti je . umrla hčerka Albina poltretje le-.J' i to stara. p ■ Dobropoznani rojak Ignacij's Smuk sc je ponesrečil. Ko se je.P IjVfdal 1. marca na delo in čakal ■ J' | karo na 147. cesti, ga je zadela v kara in ga poškodovala po glavi:" jili drugih delih telesa. Prepeljali'I i so ga v bolnišnico. 11 * Ne mine skoro teden, ko se pri- g peti žalostna družinska tragedija! t v Cleveiandu med Slovenci. Vča-, j sih so bile take stvari nepoznane. v Od novega leta sem smo imeli že j r štiri umore in samomore pri Slo- s vencih v Cleveiandu. Žalostna sta- j " tistika je to. Dne marca se je j j 1 pripetil četrti slučaj. Zgodilo sel^ ' je sledeče: Frank Vidmar stanuje!j ; na 1068 E. 67. St. Njegova sopro ! ga je nameravala se ločiti od nje-! j ga, zakaj, je neznano. Frank Vid-; f mar je bil že dalj časa bolehen in ; je siromak obupal nad življenjem. 1 j Dne 3. marca je prišla soproga'1 | Vidmarja s svojo sestro v urad:1 odvetnika S. H. Miller ja v Society: * for Savings poslopju na Public 1 Square. Slučajno je prišel v isti " urad tudi njen mož. Urad se na- * haja v 'četrtem nadstropju. Ko je j r I Vidmar zagledal svojo ženo. ji je , dejal: 44Margareta, škoda je za ; "jdenar. ki ga plačaš odvetnikom, '"{sploh ti ui treba imeti' nobenih 'stroškov in težav, ker hočem jaz vse to prihraniti." Takoj po teh besedah je Vidmar zapustil urad l* in se vrgel iz četrtega nadstropja! navzdol v pritličje. Poslopje je' n j tako zidano, da ima na sredini ve-j ''Ilik odprt prostor iz iSestega nad-', stropja pa prav do tal. Mrtev je w obležal Vidmar na kamenitih tleh. L*" Mnogo ljudi je bilo priča žalost-! e' nega prizora. Sedaj ne bo treba! nobenih odvetnikov, nobene tožbe! iu nobenih stroškov. Žalostne so take novice iz naše naselbine. -j i- Kako so Nemci na Francoskem! i- divjali iz Vojno sodišče v Amiensu je ob-! o sodilo Nemca Roberta Rocklinga,, ^ ravnatelja jeklarnic v KarlstuheJ k- na desetletno ječo in 10 milijonom i f globe, ker je ob vojni organiziral u plenjenje francoskih tvornic v za-( jg sedenem ozemlju in ker je po skle ^ njem miru nagrmadil naplenjene ^ stroje ter jih dal uničiti z dinami-a. tom. Veliko nakradenih predme-je tov so naali v njegovem gradu, a. Na enako kazen je obsojen in con-tumatiam njegov brat Herman. na podlagi obtožbe, da je vtiho- lig tapil ]>repovedano pijačo v indi- B jausko okrožje. Čakal je velike 9 porote. Ker je bilo iste le predol- B go za čakati, se je zglasil pred B sodnikom ter se priznal 'krivim. B Avtomobil, v katerem je žganje u vozil, in za katerega je plačal ta- IB krat nad 1000 dolarjev, bo sedaj S na javili dražbi prodan. Maras je 9 bil izpuščen na prosto. Tako jej S moral omenjeni plačati za vsak j H pa ju t žganja nad 250 dolarjev. 9 I ■ Milwaukee. Wis. H Gostilničar John Jurič. ki je bil^ H aretiran radi kršenja suhe i>osta- R ve. pride j»retl velik" poroto. Iz- H puŠčen je bil ua svobodo pod var-! B »čjji<• dva tis«»č dolarjev. p| Ely, Minn, i B Kruta smrt je ugrabila iz tu-, B kajšnje naselbine rojaka Jožefa. B Schneider, rodom iz Severi na na B Hrvatskem. V Ameriki je bival dol B :i0 let. Pt»brala jra je influenea. Izl B stare domovine je dospel ua Calu- B met. od tam pa na Ely. Pred par B leti mu je nagle smrti preminula B soproga rojena Mausar iz Gorenje |@ Pake pri Črnomlju. Ostalo je če- ~~ tvero otrok, katere začasno oskr-j . huje Jožef Mausar. brat pokojni-', ^111 ee. Pokojni je bil 55 let star in ud ,,0i treh društev: sv. Cirila in Metoda |H> št. 1 JSKJ.. sv. Jožefa štev. 112 1111 KSKJ. in Moose Lodge. Naj mu ca i sveti večna luč! ( * V predmestju Savoy se je poro- ^ čil Anton Tekavec z M. Puželjevo. ,K'( pr. Aurora, Minn. ^ i V .Miller rudniku se je ponesre- ",r čil rojak Mike Jeriua. Pri delu j um je padel velik kos rude na ko- ^ leno. Noga mu jc zelo otekla ter ne bo mogel delati par tednov. ,la i J« Eveleth, Minn. ( SVl V Spruce Mine No. 4 se je smrt-j ilo ponesrečil rojak Jože Drobnič. ' j Pokojnik je bil star 48 let, doma a !iz Male vasi. fara Št. Jernej pri Grosupljem na Dolehjskem. Tu- * * kaj zapušča žalujočo soprogo in osem nedorastlili otrok ter enega ^ brata, v stari domovini pa enega; i brata in eno sestro. N. v m. p.! I,, St. Paul, Minn. |Ca Za pljučnico je umrl FVank Ko-!^ mar. Stregel je ženi in otrokom, j ' ker so bili bolni, za 11 flu"', iiazad-j ■ nje je p» še on zbolel. Po dva-!Sj i dnevnem bolehali ju je umrl. ! Willard, Wis. J Štorklja se je oglasila pri dru-j.^ i zini Gabrovee ter pustila sinčka. r- Nallyville, Mo. !p< Ko sta se nahajala rojak Jakob v , Lipovšek in njegova žena na po- sj lju. so ostali donia otroci sami ter q j se igrali. Kar zaslišita krik. ki je ^ prihajal iz hiše. Izustita dela ter V| hitita domov. Doma se jima je nu- t-j dil grozen prizor. Eno leto stari ^ sinček Jožek je ležal s. prestrelje-no glavo med vrati. Vsaka pomoč n je bila zastonj. Nesreča se je pri- fr p godila, ko so se otroci igrali. Do- ^ bili so puško v roke. akoravno je u bila sedem čevljev od tal. Konec otročje itrre je bila žrtev malčka, j; ,1 N Joliet, HL 0 Ti'govec John Pazdertz je bil j-zadnjih par tednov bolan. Mučila s I ga je influenea že vdrugič to zi- u „ mo. Istočasno je bila bolna tudi ^ ^ njegova soproga, pa sta vendar ^ srečno prestala bolezen. L j Jožef Kambič. ki je že par me-j^ j seeev v okrajni bobiišniei, se po-ls čuti skoraj i»o]>olnoiiia zdrav. !s i Standard, 111. t Preminul je rojak Mihael i»u- j žar. Star je bil .H8 let, doma iz fa- , re Mirnapeč. Dolenjsko. Za njim.^ žaluje žena in 2 nedorastla sina. j j v- ' Franklin, Ksnu« i5* Umrl je rojak Frank Kovač. ; Doma je bil iz šentrupertske fare. ] Dolenjsko. Tukaj zapušča žalujo- } ^ čo ženo iu troje nedorastlih otrok. ; o. io ' Jdhnsonbarg, Pa. ae Preminula je rojakinja Katari- ! na Gržina. Bolehala je za influ-J0 enco. Stara je bila 29 let. doma iz ° rasi Kočevje pri Črnomlju na Do. . s.° lenjskem. Tukaj zapoaea žalujoče- ** ga moža in pet nedorastlih otrok. : ir- Clrraland, OUo. i| Umri je v "državni bolnišnici za umobolne John Tenko, mladenič 1 en star 25 let. Bolehal je nad 2 leti. lo- Pokojnik je bil doma iz Viniee. a) fara Sodražica, kjer zapuaea sta-Co rise in eno sestro. V Ameriki je n-1 bival 8 let in tu zapoiea brata. ili|ftgreb ae je vtiH 1 aam, i p znajo skrivati pred javnostjo res-j^ nico glede te komedije. Pa naj »e: vrnem k učitelju-Rečaliu. Ure, kil ^ sem jih preživel s tem profesor-jem, so bile najlepše. V par pogo-(j. vorih /njim sem se l>olj seznanil ^ s slovansko zgodovino kot. kdaj ^ prej v svojem življenju. Ta člo-,^ vek bi lahko s svojim znanjem ^ l>ovsod dobro zaslužil, toda svoje življenje je posvetil jugoslovanski mladini, katero uči zgodovine in dobiva v povračilo le toliko. i — • . ua »e preiti v i. j V( 1'lizu Tojilic- je bil tudi neki slo- p Venski učitelj, ki jc bil po mojem ^ mnenju vreden zlata. Sedaj pa ne živi nič boljše kot kmetje tam naokoli. Njegovo pev>ko društvo je še bo|j {»»trdilo v mepi vero o le-'j^ poti slovenske pesmi. Slovenski ^ fantje in deklice ter stari možje || I -o peli slovenske pesmi, katere -j, iKcin slišal ž»* prej. Toda petje je s1 (bilo različno. Vse lepše in vse bolj „ | veličastno. , jt V Splitu. Dalmacija, sem ob- I iskal admirala Andrews«, ki je bil r i . > tam z ameriško mornarico. Tam t' feni se sestal z dalmatinskim šol- b skim učiteljem ter njegovo ženo-učiteljico. Za časa svojega sedem-1 ti dnevnega bivanja v Splitu sem š slišal dosti o teh dveh narodnih fl junakih, kako je ona nekega dne s i tekoui vojne povcšo, ki je že skoraj popolnoma * izginila. Ko sva si bila predstav- f ljeiia, se je opravičil, da je tako I oblečen ter pristavil, da mora za- 1 viti svoje sadno drevje pred zimskim snegom. Peljal me je v svoj; čebelnjak, ki ni slaven samo po , Jugoslaviji, ampak ga poznajo i j tudi strokovnjaki po celi Evropi. 1 Razkazal uii je svoje čebele naj- i ( ra/lieiiejšiii vrst. Otroke poučuje * , razen o šolskih stvareh tudi o če-I belah in sadjereji ter jim radodarno deli svoje znanje, katerega! yi je bil s težavo pridobil v dolgih j letih učenja. Ce bi jaz iskal učitelja, bi si ne mogel izbrati bolj-t šega kot je on. Nisem imel časa, da bi se dolgo . pogovarjal žujim. i Večkrat pa mislim nanj: Tam r živi v visokih gorenjskih gorah, - stara se v službi svojega naroda, i? opazuje fante in dekleta, kako se - razvijajo v može in žene. Pred-i s t avl jam si ga zadovoljnega, gle- - dajočega na svojo domačijo in ve-l selega ob misli, da vodi bodoče a Jugoslovane, da pripravlja mladi-i- no svojega naroda za težko nalo- go življenja, i Spomenik bi mu izklesal ali pe-il sem bi mu napisal v čast. i-' Ce bo Jugoslavija dobila šole. il ki bodo proste od cerkve in polili tike, v katerih ne bodo učili uči-i. telji ničesar drugega kot znanje, i- bo zemlja našega rojstva svobodni na. Svobodna in prosta nevednosti a in praznoverja, dveh največjih ti-o rauov. kar jil^ je imel kdaj svet. a. j Pueblo. Colo., meseca marca, o Valter Predovie. Dragi g o* pod urednik: — |zu I'red kratkim sem Vam bil po-^uii slal iliko moža, sedečega v sku-(vr piui slovenskih otrok. Sliko ste mi sel v mili, češ, da ui dovolj jasna, da jei bi napravili iz nje *'cut" ter jo.vo objavili v listu. " > V poaebuem pismu sem bil jk>- pr jasuil. da je bila vzeta v kleti kra- ve ške hiše ter da predstavlja sloven- po skega učitelja, ki uči sloveuske ž.i\ otroke. Slika je bila zato meglena sk in nejasna, ker je bila vzeta pod in zemljo. da Ko *te mi vrnili sliko, ste izrazili željo, da bi pojasnil, kakšen v,-uti* so napravili name slovenski mj učitelji, katere sem vitlel iu src- žj^ čal. „k •laz sovražim hinavščino. Jaz nikdar nočem hvaliti stvari, ki po jMJ mojem mnenju ne zasluži hvale. fa liajšc molčim kot pa hvalim po-)SO nepotrebnem. Z veseljem pa hva-jn« lini iu slavim one, ki so vredni hvale. In v to vrsto spadajo — po|V(. mojem mnenju — slovenski uči-! tfrlji* . lisi Ne poznani nobenega obrtnika' ali trgovca v Jugoslaviji, ki bi , delal tako nesebično, za tako uia- . j. lo plaeo kot delajo š^ilski učitelji. Slovenski, hrvatski iu srbski uči- j,, telji so med vojno veliko več pre- N|j trpeli kot pa vsi drugi stanovi ju skupaj. Avstrijska vlada jih je(te veliko bolj sovražila in preganja- ^ Iu kot pa vse druge slovanskejj^ p ropa gat o rje. Prvi učitelj, katerega seui si-e- lls čal v Jugoslaviji, je bil oni. kate- m rega sliko sem vam poslal. Srečal jj. sem ga v neki tržaški gostilni.jYj IVedstavil se mi je sam. ko mu je ^ nekdo povedal, da sem ameriški Slovenec. Bil je takoj moj naj- ^ boljši prijatelj. Vprašal me je. kako naj mi pomaga pri kištah. Pripravljen sem bil storiti vse, sa-mo da ktu-isti dobri stvari. Nobe-na stvar mu ui bila pretežka. Za časa mojega devetdnevnega bivanja v Trstu sem ga večkrat videl. u in on mi je razkril svojo dušo. j.' Izza .prihoda Italjanov je imel ^ ju ko težavno stališče. Ni imel uiti stalne službe, niti stalne plače. ^ Vodila »ja je le ena želja, da uči slovenske otroke pod italjanskim jarmom lepe materinščine. Ni se ' .. ... --iti bal niti aretacjc, niti internacije.! Zadovoljen in vesel jc bil le enkrat na Jan in to je bilo tedaj, ko 14 je učil otroke. Ueil je te mlade j"' Jugoslovane v kleti ravno pred ^ nosom italjanskih vojaških ob-lusti. Z drugim možeiu tega poklica 1 -em se sestal v Toplicah na Do-lenjskem. Tja je j»rišel par dni za 84 menoj in sicer z Reke. D'^Vnnun-zio je pregnal iz reškega prista-j V nišča zavezniško brodovje, in on sc je moral kot hrvatski profesor ž izseliti s svojo ženo in tresti si- s novi. Mimogrede omenim, da se o mi zdi potrebno nekoliko pojas- r niti komedijo gk'de d'Annunzia s in zavezniškega brodovja. lje po- d mislite, operetni bandit je pregnal s i/ močno utrjenega pristanišča J brodovje treh najmočnejših uaro- ti do v sveta. Nekega dne se bo go- y tovo pojavil kak dobropoučeni mornariški častnik ter povedal s resnico, kako je bilo vse to pri-1 pravljeno. Angleški admiral je bil l tedaj powljujoči admiral na Reki t iu njegova beseda je bila postava, t Ko je povedal zapustiti pristani- l >če. so se ameriški in francoski i vojaki zopcrstavljali. Peščica i Francozov je i»stala in te so hitro i pomorili ti'Annunzijevi pristali J Naravnost presenetljivo je. kako Iščem JOŽETA GREGORIČ. Do-ma je iz Loškega Potoka. Nahaja sc nekje v Pennsvlvauiji. Prosim rojake, če kateri ve za I i>jegov naslov, da lai ga naznani, ali naj se sam oglasi. Moj j naslov je: Frank Iloss. Box LJ4, , C banning. Mieh. (18-19—3) i ■bhmb^HHHHIBI f NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem .sorodnikom, prijateljem in zuan-;cem prežalostno vest. da Sli je ue-. mila smrt pobrala mojo preljubo {soprogo NEŽO LASTERNI roj. Rogačnik. Ranjka je bila dotna iz Bistrice v Itožni dolini na Koroškem. Bolehala je le osem iltii ua pljučnici in due 28. februarja je za vedno ' zaspala v starosti let. V starem kraju zapušča enega in eno sestro, tukaj pa mene žalujočega ; moža in 5 let starega sina. 1 Lskrena hvala vsem, ki so mi bili v pomoč v teh tenkih dneh, 1 kakor tudi vsem, ki s > jo obiskali na mrtvaškem odru, darovali krasne cvetlice v slovo in jo spremili k zadnjemu počitku. Ostane r * naj vsem v dobrem spominu. Tebi. uepozabljena soproga iu dobra mati, naj sveti večna luč iu lahka naj ti bo svobodna ameriška zemlja! John Lastemi, žalujoči soprog in sin. Taylor Springs, 111.. 14. marca BHBHBBBH,1 t NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in1 , znancem široiu Združenih držav žalostno novico, da je nemila smrt [pretrgala uit življenja po trite -jdenski mučni bolezni mojemu mo- I žu oz. očetu MARTINU ZAGORC. Umrl je dne 4. marca ob lU. uri1, zvečer v starosti 39 let. i! Ran j ki je bil doma iz vasi Jav-1 .Jrovica pri Št. Jerneju na Dolenj-j, . skem. Zapušča mene in tri nedo-J-jrastlc otroke, stare od 15 mesecev . do 6 let, v državi Ohio dva brata, 'v stari domovini pa očeta in dve »sesitri. Bil je član društva sv. Šte-|faua št. 58 JSKJ. v Bear Creeku. JMont. Pokopan je bil ua pokopališču v Ekalaki, Mont. ■ Zahvalim se vsem prijateljem, -ki so ga obiskili za časa bolezni t in smrti. Posebno se zahvalim Ja-i kobu Blutt, ki mi je pomagal in bil v tolažbo za časa njegove bolezni; ravno tako se tudi zahvalim Antonu Rover. Počivaj mirno, skrben soprog J m oče, in lahka naj ti bo ameri-| ška zemlja! Žalujoči ostali: 9 Ana Zagore, rojena Rosetič, l soproga. e Edvard, sin. Ana in 11*11» hčeri. , Ekalaka, Mont., 10. mansaOdaBl > SHHBHMHBI Slovenske novice. kuhanje žganja, veliko pripravljenega materijala. ki je bilo že za kuho, vse potrebno orodje in 3'J zabojev rozin v skupni teži 500 funtov ter še nekaj kuhanega žganja. Ko so vstopili v kuhinjo, so našli taščo gostiluičarko silno "busy" pri ndenju rozin. Rozine j so napravili uerabne s tem, da so jih polili s petrolejem, žganje in orodje pa zaplenili, da bo služilo kot priča proti njemu. Borseta so odpeljali na sodišče, kjer mu jc i sodnik določil 1000 dolarjev varščine, da se nahaja na svobodi. Hibbing, Minn. John Maras je bil zadnjo jesen prepeljal s svojim novim avtomobilom štiri, pajnte (pol galona) žganja iz Buhla na Hibbing. Ko i so za ta čin izvedeli snhaaki a gen-1 i t je, ao omenjenega takoj aretiral i j Calumet, Mich. I Krščeni so bili v slovenski eer- 1 kvi sledeči novorojenčki: Kristina -Margareta, hči Krauka in Helene : Lenarčič. Tamarack: Mary Ag- ; nes. hči Geoigea in Marv Gešel, ; Vel low Jacket; John. siti Johna i in Katarine Aguič iz Albiona. Poroča se. da sta bila v Detro-ji itu, Micli., poročena bivša Calu- , metčana Mr. Frank Pavlic in Mrs.ji Amalia Ovuiček. Bilo srečno! Sheboygan, Wis. Žrtev prohibicijskega agenta je postal gostilničar Anton Borše. Iz Milwaukee j« odiel suhaški agent, kateremu je načelnik tukajšnje policije podredil detektiva Ionian Byruma. nakar se je takoj pričala gonja za 4 4 moonshiner ji* \ Ko no preiskali kuhinjo rojaka Borfteta, so naili pravi kotel sa r - w m>, m. ' s . ; ______ GLAS NAROt>A 18 MARCA 1920 V • V, . r. . ANZE PITO V AU Spi*al Aleksander Dumas, st SVARILO. HA TISOČE NEDOLŽNIH V LJUDI BUZ POMOČI TRPL JUNAK TE PO TESTI IX NJEGOV ROJSTNI KRAJ. Na meji Pikardijc iu Soivsonai*, v onem delu narodnega ozemlja, ki j«- pripadal pod imenom Ile-de-France staremu dednemu po-teatvu francoskih kn-ijev; sredi veLkatitkega poliinicseea, katere ira je pr**d»la\ljal petdeset Iimk- jutrov. se dviga v senei veli- kcnskega parka, katerega sta nasadila Frane I. in Ueurik 1L. me steee VillersCotterets, slavno kot rojstni kraj Alberta I>emoustier-»a, ki je poslal tukaj v veliko zadovoljstvo lepili žensk onega časa tvoja Pisiua ua Krnil i jo. za katera so se lepe i i ta tel j ice naravnost trgale. l>a izpolnimo poetični sloves tega mesteca, katero so nekateri kljub kraljevi palači trdovratno imenovali trg, moramo »e dostaviti, da leii* dve milji od I^fertv-Millon, rojstnega kraja Raeina, slav-t.eg adramatika in o^in milj od Chateau-Thierry, rojstnega kraja I^afontaiua. Vrnimo se sedaj k kraljevemu gradu tega mesteca ter k njegovim dvatisoč in štiristo prebivalcem. Za p« h-e t od K rane« 1. ter davrien od llnerika II. je ta grad strniti ljubezen Ludovika Filipa Orleanskega do lepe f?o*pc Montes-m*i ter ostal skoro n^obljmlen izza Nnirti zadnje imenovanega princa, je dovoli, da je pad«! grad od dostojanstva knežjega bivališša na Jahače ua\adiifpa skega gradu. Kar -f tiče dva tisoč in štiristo prebivalcev mesteca, so bili slednji, kot vsepovsod, rntsaniea 1, Plemenitaiev. ki »o preživeli svoja poletja na gradovih in zime i Parizu in ki sledeč vzgledu princa, imeli v mestecu le začasno bivališče. \ 2. Velikega itexila meščanov, ki so ob vsakem vremenu. * ms-relami pod pa/duhi. odhajali iz svojih his po obedu, da gredo na dnevni uprehod Njih cilj je bil širok jarek, ki je ležal nekako četrt milje od mesta in k< je ločeval park od gozda. Večjega Atevil-j rokodelcev, ki so se celi teden delali ter si mo dovoliti izprdmd v nedeljo, doeini "*o m« takega izprehoda ve-s« lili ujih bolj »Wtn souieš«'ani vsaki dan. 4 In koneeiio |M<* bednih proletareev. za katere ui imel leden i iti nedelj* iu ki su potem ko so delali skozi šest dni v službi pleineiiitaiev. m< v :inov ali rokodelcev, v nedeljo razkropili po gozdu. «1« pobirajo diaeje iu suho vejevje, katero je veter pometal na tla. V času. k»» s,. j»r »-cilja ta povest, niso ta kraljeva posestva, če-I i h v ze /elo omajana, še razpadla do tolike mere kot so razpadla dr m s. V trradtt ni stanoval več princ iu tudi noben drugi človek ne. Stal je popolnoma p.-i/en ter imel kot najemnike le osebe, ki so bile i i obhodno potrehiv med njimi hišnika in knstelana. Vsa okna ve-1'kausk«rM po>lopi,i, ki so se obračala proti parku ali pil najbolj odlični njen del. Pročelje, ki se je obračalo proti Rue »le Soisson*. je stalo na nasprotni strani. Na tej strani se je n**uiree nahajal vrt, preko kojega zidu so se dvigali vrš či jablan. vrteti j in sJiv. V tej hišici je stanoval grajski kapelan, ki je opravljal božjo službo v grajski kap«*i:. čeprav je bil lastnik odsoten, a imel poleg ^ tega tudi majhen penzijonat, s katerim sta bili zvezani dve štipen-oij , ena za nčilišče v 1 Mentis, druga pa za seminar v Soissons. Razume se satnoposebi, je družina Orleans nosila stroške teh dveh štipendij, ki sta bili predmet poželjivosti starišev ter obupa učen-tcv, za katere sta bili vir posebnih nalog, katere so morali reševati \saki četrtek. Nekega četrtka v juliju 4789, ko je bila v zvoniku mesta, ura injast, je zaoril h ura, ki je bil tako presunljiv kot da ga je izustil eel regiment trabantov. Mala vrata, stoječa med akacijami, so se odpr-la in na trg s«- je vsul roj otrok, ki so se kmalu porazdelili v večje i.li manjše skupine ter ae pričeli igrati. V istem času, ko so se igrajoči učenci pojavili na trgu. s* se pojavili tudi takozvani pametni učenci, ki so se odločili od ostalih ter »e napotili proti domovom očetov, ftfli so boljše oblečeni kot pa etroei. ki no ostali pri igri. Kaz\en dveh na\tti*«ih razredov, igrajoeih se in pametnih u-icneev. je obstajal še tretji razred, namreč onih lenuhov, ki skoraj t.tkdar niso prišli na trg ali se vrnili domov, kajti ta nesrečni razred je bil skoro vedno zadržan. V času, ko so se torej njih tova-i iši igrali ali pu tav/.ivali doma kosilo, so morali ti učenci sedeti na sxojih klepeh ter reševati naloge, katerih niso preje završili. Ino-uovanega četrtku je zadouel mogoeeii glas na stopnjicah, ki so vodile lia dvoriičt, d oči m je eden izmed učeneev, ki je spadal v tretji razred, hitro stopal po stopnjicah navzdol ter pri tem zini-faval i rameni kot osel, ki se hoče iznebiti jezdeca. Ah. ti nesrečnež, ti izrodek! — je rekel glas. — Ti ?adja ztdega. izgubi se, izgubi! Spomni se, da sem tri leta potrpel, da pa METANJE PARNIKQV SEDAJ ODFLUJEJO IZ New V ark Adriatic Mi ne moremo več dalje molčali at. Pavi Čutimo, da je naša dolžnost opo- Ar»*nti«a zoriti naše prijatelje in javnost. ______ la je samo en pristni Bolgarski! ^"t^m Krvni C«j. Bolni ljudje uesmejo eksperimentirati. če je prizadeto njihovo zdravje. Zdravniki in lekarnarji visoko cenijo Bolgarski Krvni Čaj kajti prestal je težko preiskusnjo v številnih letih pri zdravljenju in pomoči bolnim. Bolgarski Krvni čaj slave in pr'poročajo miljoni hvaležnih ljudi po vsem svetu. Bolgarski Krvni Vaj je čudovito zdravilo na svetu ter pomaga skoraj pri vsaki bolezni kot so ua pri mer želodčne, črevesne, jetrne, ledične in krvne bolezni. Preprečajo tudi prehlade, influ-enco. gripo iu pljučnico ter na ta način ohranijo številno življenj. Mi hočemo ščititi vsakogar. Najboljša in najbolj varna pot, da dobite pristiu Bolgarski Krvni Čaj. da greste k svojemu lekarni iju ponj. Povpraševanje po nj< m je tako veliko, da bo mogoče brez njega. Zagotovo mu recite !iaj ga dobi za vas. (Se vzemite ponaredb.) Če ga pa morate imeti talcoj, ga vam bomo poslali hitro 28 (Maecai 3D marca) CNf»iif| 20 marca 27 marca! Havr« 27 OT4rcai CMrinuif 30 m »rcai Vrat 3 april j! Chtrtourt 3 aprila i Rottcrtam 3 aprila! CHartoovrp 3 aprila H 6M« ca« aa vaana Hatha In vsa aru«a Ka aa na tvHka FRANKtAKICR a> Cartlan« »t Hmrn Vor* Rojakom priiwrufamo HOTEL JADRAN lastnik Josip Enikela 14 GnnmM . New Ynrk. N. \ Pri njemu je dobiti vedno £i*te sobe za aoi nizki ceni. Mr. Kin kela >■ Istrijanei*. v New Torku eden prvih naseljencev iz Jugoslavije- Ne puaabite njegov naslov. NOVO IN JAKO PRAKTIČNO fclLO, Vi lahko popravljate Oevljr, timnlce. kovirge ild. Šiva kot stroj. ZadovlJMvo Sarantira.no. iS dreto vr»»d za samo fl.OO. Union Sales Company 429 E. 1Sth Street. hew York, N. V. DVA USLUŽBENCA potrebujem proti takojšnjemu vstopu; eden bi opravljal delo ekspedicije pri listu, drugi pa za pisarno in hoditi po opravkih >o parcel pošti zavarovano. Poš- Znati morata slovensko in dobro ji«c za velik družinski za- « i ali ^.l-*' za tri zavoje ali pa 25 za šest zavojev. Naslov H. II. von Se h l te k. President Mar-••'cI IVoducts Co.. 9 Marvel Build-u-;, Pittsburgh, Pa. tudi vsaj za enega angleško. Slu žba je stalna, plača po dogovoru in tudj ako se skaže sposobnega za povišanje. FRANK SAKSKK. I&2 t ortlandt St., New York. N. Y ' NAPRODAJ PASMA, ii obsega liiO akrov zemlje, .'tO je zr ščene. ostalo pa hrastov gozd, •s.i v ravnini in lahko za očistiti; u; la hiša, hlev. 2 konja. 2 kravi, ! teleta. Cena za vso $5.>00; polo-*i'-o takoj, za ostalo se počaka. — .'i lejf te farme imam naprodaj še 1 akrov gozda. T-epa prilika zaj h:i. ki hočeta imeti skupaj farmo.{ yi< i'ilja je ilovitna, prav malo s }»e-j k m jK>mešana. torej najboljša -domače Mihov iz Babnegapolja; KAROIiA DRA^LER, podoma če Križinanov iz Borovnice, ter IX) U ISA KRAITZ, peni omare Anžieov iz Grahovega pri Rakeku. Zakaj jih iščem, vedo sami. Opozarjam jih zadnjic, da se mi v teku 14 dni oglase, si'?cr pa naj posledice pripišejo sebi. Mrs. Milka Stefancich, Camp 13, Box 47. Adolpli, AV. Va. (17-18—3) T jrri'CTjpgTiaiaaETj t.-. i. j f t. j * t. j I u j T t- j T xj- j 1 u j ! vjIu o t u 3i u j Tt> Pozor! SLOVENCI, HRVATJE IN 8&BI ki potujete skozi New York. Ne pozabite na moj hotel* kjer dobite najboljša prenočišča in bo rte najboljše postreienL — Ciiti sobe z eno ali dvema posteljima Prostora n 250 Ž«'liin izvedeti za svojega bratranca JOŽEFA LOV&E. Pred itirimi leti je bil na Herminie No. 2. Pa. Od tistega časa pa ne \em, ali je živ ali mrtev. Ako 1 do rojakov ve, naj mi blago-\oli naznaniti. — Alovsius Ce-irlar, R. F. D. No. 3, Bowood Mine, Smithfield, Pa. (18-19—3) PASME NAPRODAJ v drtavi Now York. Farme so vsake velikosti od 8U1 al. rov naprej. Zemlja rodovitna pridelki s«: lahko prodajo tsaki ču.s, a največ se bavimo z mlekar-st«oni, ker to se ae najbolj izpla- Jaz. Peter Šjiu. ]>odomače Msir-tinčič, »louia iz vasi Dol štev. 1H. fara Kubcd.. «»t*čuia Dekane, p. Cemikal, Istra, bi rad izvedli za mojega pnja*«lja IVANA JERClNOVlr. podomače Hrvatov. doma iz vasi Zazid štev. 1^. fara Loka. občina Dekane, pošta ('ernikal. Istra. I z starega kraja scui d<»l»il pismo nj»^ govega v skrbeh s«* uahajajoče-ga očeta in njegove trpeče soproge, v katerem me milo prosijo. ako mi je mogoče, da bi izvedel o njem. če je «e živ ali mrtev. Minilo je že 5 let. kar ni nobenega glasu od njega. Njegov naslov pred 5. leti je bil: Ivan Jerčinovič, Box 161. Clarkdalc, Oregon. Pisal sem mu na omenjeni naslov, ampak pismo ga ni dobilo, pošta ga mi je vrnila nazaj, da ga ni tam. Zato prosim cenjene rojake in rojakinje po širni Ameriki, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, za kar bom vsake mu hvaležen in sem tudi pri pravi jen dati $5.00 nagrade; če pa sam čita te vrstice, naj se pa sam oglasi in piše in piše svoj eem v stari kraj, posebno pa njegovi trpeči ženi in otrokom Želim, da bi tudi meni pisal na ta le naslov: Peter Šau. Box 47 Klein, Mont. (13-6—3) Cfe trpite val«! »e-IclčnHi ali ledtfntb liuleziii. okorelih }»Mer. izyhavanja, zaprtja. irlevoMa. ne|»rrbave. revma t izmu. izgulie teka. n»-.*»*t»* krvi. fe s«* f-utite oslabele pu Ittc ter vas Im»H v križu. JIV1T0 Najliuljše zdravilo uiaterc narave, sc-r-tavljeiio iz samih in najboljših želii«*. kar jili je bilo k.iaj znano zJrar-uiškl vednosti lit katerega i>ri|ktrL-raJo tlsmS-ri hvaležni ni«»r»b!jeval«*i. J«' mli-nvilo. katero i-Mrebuje va^' tel«». i"v-a nima vaš lekarnar, pošljite f 1.01 __ za eno. ali /-i škatefj mira v- g uust nam. ho.Vie iw»od aWj! ' Olas Naroda -- »kozi tri l"ta mi v>oik četrtek ponavljaš isto. ti nepr.'di-1 New ^ ork C\ty. p-av. Skušnja je dob.%-na na dan prvega novembra in jaz. ki sem- .^J^0': prosim, ako bi mi ho- u, prošnjo tvoje tet • Angelike imel slabost, da sem te navedel kot ^ Uk par Vrstie v Va kandidata /.» štipendiji! v seminarju v Soisson«. bom moral doži- jM 'V .... ... . ... ... . . , ... 1 Jaz piKlpisaui, nahajajoč se v viti sramoto, da bodo zavrnili mojega ucenca ter povsod govorili: .. , . ' ... . , l«osijem. Trpltiji tikoa 25 let «W trakalj« ZMjtajc ii Mo vrrtio IMjeija. Vsakdo mora loiudovall s ljudmi, ki trpe vsled atraftne bo loan I ker Imajo traku I Jo. Poro ne more popisati njihovopa resni£nooa trp. IJonja. Ljudje, ki trpe v»l«d It-lod£nrke In l>radu. Ol tega mazila zra«t**jo v (itIti trdnih krasni. eu>ti in dol^i lasj** kakor tudi ni<>zkiiu krasni brki iu brada Iu in-Mu iMliaidli in ne oMveli. Itevma-ti/.»*m. k.vtilNd ali tr^auje r r>>kali. n.^ati iu v križu, v l«>nj. Krasni žejN|i "KOLKI•Alt" za Vto 11TJU popoln« »ma zastonj, pri loži t »■ znamko *a 2 centa za poNtniuo In ga takoj Kdo ve kaj o mojem sinu JOŽEFU SMUK, rojen leta 1888 v Sinolenji vasi, posta Novo mesto, Dolenjsko. V početku svojega bivanja v Združenih državah je delal v rudnikih. Leta 1913 je bil njegov naslov: Joe Smuk, 711 Elm St., Leadville t'olo., in leta 1915 pa: Bell's fauip. Red Cliff. Colo. Sliši se. da je potem vstopil v ameriško armado. Zato prosim vsakega, ki kaj ve o njem. da poroča meni ali pa upravnistvu tega lista. (V pa sam bere te vrste, naj se oglasi svoji materi: Marija Smuk. posestniea v Sinolenji vasi št. C. pošta Novo m'ssto Slovenija. .Tujroslavia. (16-18—3) STAROKRAJSKI SLOVENSKI ZDRAVNIK. Dr. M. MILO JE VIČ 417 Wood St., Pittsburgh. Pa Ljraaituml je odvrnili Ante Pilor je os^l. Angelm Pitovius asinus est! U moj dragi gt»s|HKl Forties, moj dragi ncitelj I Učenec proseče. — .laz tvoj učitelj' — j** vzkliknil abej. jrloboko užaljen vsled tf ozuaclxv — Hvala Ifopit. da umi jaz pr«r tako malo tvoj učitelj kot si ti moj učenec. .TkZ te ne poznam. Želel b:, da te litseiu nikdar videl. Prepovem ti uacnovati me tvojetra učitelja ali me celo po-»dravljmi! 1'makui «*c. nesrečnei. umakni! Gospod abej. — je vstrajal nesrečni Pitov, ki si je resuo prizadeval, da bi se ue zdvojil z nčiteljem. — gospod the j, prosim va«. ne »auierite mi rrdi ponearečene liiloge' _ (Dalje prihodnjič.) italjauskcm ujetništvu, doma iz D la pri Ljubljani, bi rad izvedel za naslov moje tete po imenu F1IANČJŠKA ZA-JC. pred svetegr-no vojno stanujoča v mestu Saint j liouis. Mo. Dotičnieo ali ujene sorodnike prosim, da bi mi blagovolili takoj odpisat) na naslov: Francesco Učakar. DUtacamento Prig, di Guerra Castelazo, Italian - , — . -r- . Speaia. (17-18—3) JACOB WAHClC «« Bonna Ave^ NJL Clevelsnd. O. Začimbe, želiič* ta - I aejia domača zdravila . katera priporoča msgr. Kneipp. imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDiR P. O. Baz 772, City Hall Btatfcm NEW YOU CITY. RO JAKI-BERITE Naznanjam cenjo nim rojakom sirom Amerike, da sem povečal svojo slov. trgovino. Imam ve liko zalogo najno vejših gramofonov Columbia slovenske plošče, slovite Pathe in Emerson v vseh jezikih. Velika izbera vsa-' kovrstnih muzika-ličnih inštrumentov, za godbe ali orkestre. Kadar si kako društvo namerava kupiti bandero, zastalo- re-galije. kape prekoramnice, uniforme, ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Stein si bodete prihranili dolarje. Moje blago je prve vrste in po zmernih cenah. Kn poskus in pripričani bodete. Cenike za gramofone, Columbia slovenske plošče ter društvene potrebščine pošljrm takoj ua zahtevo. Pišite Se danes po cenik na: VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET CONEMAUOH. PA. NOŽ -REVOLVER Koristen "kvoI-vrnwi not" obliki In veiikoeti rav no tak kol na«.-den t«-pn» no*. V -lu*bi kot taboren revolver. Stre'Ja J:-aHbcrake pe»rone. npombrn tn -aren. flzboren aa strel«« ali t obramb-ie i^rhe. Cona Ujt. Podtnina b centov. United Saloo Opmpany tax «9 ata. OranS Control. Now York. KOMSKO anco UEUABOB F* OUT* ytm DOCTOR LORENZ SOINi SLOVENSKO GOVOREČI ZORAVNIK Specialist mqSkih bolezni 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam ie zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil po«*bno skušnjo pri ozdravljenju moškii bolezni. Zato «se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrt pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridit« čimprej«. Jaz ozOravlm zaotruoUono krt. mazut I« In Hoo oo tele en. beteznt * orlu. t«, aaoanjo las. bolotioo v kootoH. «toro rano. živino bolezni, oiUMIott boiaznf V mokurju. laOcak. Jotrak In toloilcu. r menico, reven atlizem. katar, zlato lik, •aSulia ItS. • ^ UraOne uro oo: V oonSollok. orodak In aotklk od t. uro alutral «o S. ■Milini. V torte I k. četrtkih In sobotah o« I. uro alutral So a ur« zvečer. Ob neOei)an po Oo a ur« piwMn*. PO POftTI NC ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABIT« IM« IN NASLOV. Dr. LORENZ w p«» Ave._______pittsburch, pa. Srupl zdravniki rabijo tolmodo. So uaa^razumalo. Jo« kraja, sata vas laftjo aSravim. Ih j. ;- rMllitiftii^ ' __* - •__k.__: i___L )