POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
I IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO* OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Naročnina v Jugoslaviji tnaie mesečno Din 19.—, v inozemstvu mesečno Din /5.—, — Uredništvo in apravml Maribor. Ruška cesta 5, poštni predat 22. telefon 2326. Čekovni raiun tt 14 33S. — Podružnice: Llubljana, Do* lovsko zbornica Celie. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — RokopUt »e ne vračajo. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — MaU oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din /.—» tuM oglasi. M iiaMjo v »oiIšImo namene delavstva in aameii entem. vsaka beseda Din 0J$
Stev. 20 • Maribor, četrtek, dne 16. februarja 1939 t Leto XIV
Boji češkoslovaškega delavstva
proti poskusom uvajanja totalitarnosti po fašističnem vzorcu.
Naslednji članek smo prejeli od odličnega funkcijcmarja svobodnih delavskih strokovnih organizacij v čSR. Naša želja je, da bi češkoslovaške svobodne strokovne organizacije odbile vse proti njim naperjene napade in da bi naši medsebojni stiki ostali tako živahni kot so bili doslej. (Uredništvo.) Praga, začetkom februarja 1939.
Jesenski dogodki, ki so imeli za posledico, da je bila demokratična Češkoslovaška močno okleščena, so povzročili tudi velik pretres notranje političnih razmer. Reakcija, katero je dotlej držala odkrita napredna politika pri tleh, je dobila dotok svežih sil in podprta z zunanjo pomočjo začela z napadom na vsej črti. Zahtevala je, da bi bila po vzgledu inozemstva ustanovljena ena sama politična stranka in u~ veden totalitarni režim z vsemi posledicami. Te nakane so bile preprečene. Poleg »Narodne zveze«, v kateri so se združile takozvane meščanske stranke in krščansko socialna ter del narodne stranke, je bila ustanovljena tudi druga politična stranka — »Narodni strana prače«, t. j. »Narodna stranka dela«. Do totalitarnosti na političnem področju torej ni prišlo.
Vendar niso ponehali nadaljnji poskusi v tej smeri. Isti krogi se trudijo sedaj, da bi uvedli totalitarnost v strokovnem in zadružnem gibanju. Zlasti hočejo spremeniti strokovne organizacije v stanovske organizme, s korporativno ureditvijo, t. j. da bi bili v njih zastopani delojemalci in delodajalci vsak do polovice: eni na podlagi enciklike papeža Pija XI., drugi po italijanskem vzorcu. Pojavljajo pa se tudi predlogi za spremembo strokovnih organizacij v takozvane zbornice dela. Vsi pa streme očitno za tem, da bi izginile svobodne strokovne organizacije zgrajene na temelju samouprave, prostovoljnosti in samoodločbe članstva in da bi se na mesto njih ustanovile organizacije, ki bi bile odvisne od delodajalcev ali pa bile celo organi države, ki bi jih upravljali birokrati.
Na ta način bi naj delavci in name-sčenci zgubili svoja obrambna sredstva m možnost uveljavljati svoje zahtevke na gospodarkem in kulturnem področju. Novodobni reformatorji namreč zamenjavajo strokovne organizacije z navadnimi društvi in domnevajo, da jih je mogoče ravno tako lahko razpustiti, kakor kakšna društva vzgojiteljev kanarčkov ali gostilniško omizje, ker pozabljajo, da so strokovne organizacije važna in nujna socialna tvorba, ki je vzrastla z razvojem, da bi posredovala stik med posameznikom — delavcem in državo ter javno upravo in da more kot kolektivni (skupni) predstavitelj delojemalcev vstopati v pogajanja z delodajalci radi mezd, delovnih pogojev in ?®talih zadev, ki se tičejo razvoja pro-,zvajalnih gospodarskih sil.
Radi tega odklanja češkoslovaško delavstvo te načrte, odklanja tudi po-z*ve za prostovoljno »vistosmerjenje«, yztraja pri svojih svobodnih organizaci-lah, ki so se izkazale v času težkega na-rodnega pritiska pod Avstro-O,grško, v vojnih in povojnili letih. Delavstvo ne uvidi zakaj naj bi danes opustilo Jo svojo linijo. S svojim bojem za boljše delovne in mezdne pogoje, z bojem proti izkoriščanju in pritisku so se borile *a kulturo, zdravje in človeka dostojno življenje večine naroda. To njihovo delovanje je najboljša legitimacija za bodočnost. Brez njih ni mogoče izvajati Nobene gospodarske in socialne poli-
B
w
oji za Španije med velesilami
Anglijo in Francijo ter Italijo in Nemčijo
id velesil
Španska državljanska vojna gre h | vanjem v špansko državljansko vojno, koncu. Čim bolj pa se bliža konec voj-j vendar ne z cdpošiljanjem čet, ampak ne, tem večje je tekmovanje med vele- j na svoj način, s stavljanjem pogojev, na silami: na eni strani med Italijo in Nem- j katere bi fašistične države v odboru za čijo, na drugi strani med Anglijo in j nevmešavanje nikdar ne bile pristale.
Francijo, za to, kdo bo imel vpliv in besedo v Španiji.
Italija in Nemčija sta računali s tem, da si bosta s podpiranjem generala Franca zagotovili v Španiji nadkriljujoč položaj in s tem tudi tiste pozicije, ki obvladujejo Sredozemsko morje, na katerem imata prvenstvo Anglija in Francija.
Čim bolj pa se bliža konec španske državljanske vojne, tem bolj se kaže, da računi Italije in Nemčije niso bili čisto pravilni in da sta obe državi zlasti podcenjevali aktivnost in moč tako angleške, kakor tudi francoske diploma-cije, zlasti pa tudi sile obeh držav.
V zadnjem času sta vrgli Anglija in I D „ D.. VT • l-i ^	i	•	j	L i	i	i
Francija njune sile na tehtnico.'	I,	.	Pfpez. Pl' XxL. >!.bl1 P°Šlavar cerkve, no m duhovsko gosposko, ,e cerkev po
Ves čas trajanja državljanske vojne I klr,br*ni . obsto1,eci re^’ ~f , •l!sv^e/n Predstavniku papežu Piju XI. nista prekinili svojih odnošajev niti J. ^ocim cerkev nastopala v obram-, pričela propagirati ustanovitev fašishc-republikansko, niti s Francovo vlado in!boT ef.a. reda le PasivnoJe kapitalizem| ne države na katoliški podlagi. Papež
Anglija je zahtevala, da izvrši general Franco zasedbo otoka Minorce izključno le s španskimi četami. Zahtevi Anglije je bilo ugodeno. Nato se je oglasila Francija in je povdarila, da bi pojava italijanskih vojaških oddelkov na Pirenejih primorala Francijo, da takoj z oboroženo silo nastopi v Španiji. — Zahtevi Francije je bilo ugodeno.
Pa ne samo to, obe državi zahtevata, da se italijanske čete umaknejo z Ba-
learov in napovedujeta že danes, da bi vsako zadržanje italijanskih čet v Španiji po zaključku vojne primoralo Francijo in Anglijo, da to preprečita in če ne drugače, tudi s silo.
Kako močni se čutita Anglija in Francija, je razvidno ne samo iz njiju zadržanja v španskem vprašanju, ampak tudi iz njunega obravnavanja italijanskih zahtev po Tunisu, Džibutiju in Korziki. Izostale so odločilne besede iz Italije. Da pa se zabriše pravi vzrok, čitamo te dni, da je Berlin nasvetoval zmernost.
Tako se razvijajo mednarodni dogodki v zvezi s španskim vprašanjem.
PapeZ Pl) XI. in njegovo delo
Poglavar katoliške cerkve in delavstvo.
jih vzdržujeta tudi še sedaj
i V6UI6U cia. iuui ac ocuai,	1	i*	•
Anglija, ki vodi špansko politiko tudi a p1'11/5 V
v Italiji in pozneje v Nemčiji posegel j je objavil znano encikliko »Quadrage-
v imenu Francoske, se trudi, da bi zaključila vojno s kompromisom, brez zmagovalcev in premagancev. Franco gotovo ni za to dovzeten, ako bi ne bilo treba računati s tem, da je vojna uničila Španijo in da jo bo treba takorekoč graditi iznova ter da bo v to svrho po
’	j	simo	anno«.	V	duhu	te	enciklike je po-
Cerkev bi bila z razvojem v tem litični katolicizem v tedanji Avstriji,
pravcu docela sporazumna, ako bi bil fašizem, ki je postal nova državna oblika, pripravljen deliti moč in vpliv z njo.
Italijanski fašizem je do neke mere priznal cerkvi večje pravice, kot pa jih
? t i	.	c	,	,	, ji je uživala dotedaj v liberalni državi. V
treben denar m se enkrat denar. De-i kr	•it	,
narja se pa Španija ne more nadejati od nikogar drugega kot od Anglije in Francije. Zato je Franco prisiljen, da se počasi oprijemlje angleške in francoske teze o zaključku španske državljanske vojne.
Mednarodni fašizem je poznal slabost Anglije in Francije, zato se je od 1. 1936. dalje trudil, da bi izzval m.ed-
Nemčiji pa je krenil na druga pota in jo sploh izrinil iz javnega življenja.
V konkurenci s fašističnim gibanjem, ki odklanja delitev oblasti med posvet-
podpiran od italijanskega fašizma, z orožjem nastopil proti delavstvu in si podjarmil Avstrijo. Poskus s katoliškim fašizmom pa se je ponesrečil.
Papež svoje enciklike ni nikdar preklical, pač pa je v zadnjih dveh letih ponovno dal razumeti, da bi mu bil pre-okret v pravcu demokracije ljubši od vsake totalitarnosti, ker poieg kapitalizma gre pa v prvi vrsti vendarle za obstoj in razvoj katoliške cerkve. .
Pred sestankom parlamenta
Predvsem proračun za 1939 40
narodni konflikt v zvezi s španskim morata sprejeti narodna skupščina in vprašanjem. Anglija in Francija sta sej senat. Druga vprašanja programa se-takemu konfliktu spretno izogibali s j danje vlade pridejo takoj potem na vr-popuščanjem, ki je zelo slabilo njun sto. Proračunska razprava v skupščini ugled v svetu, fašizem pa tiralo v brez- mora biti končana do 15. marca, da reši senat proračun pred 1. aprilom, ko nastopi nova proračunska doba, ki začenja s 1. aprilom.
krajnost.
Nenadoma se je stvar preokrenila Anglija in Francija sta začeli z vmeša-
tike, ako naj bo to politika, ki bi naj bila v prospeh vsega delavstva.
Radi tega Češkoslovaško strokovno združenje, centrala svobodnih strokovnih organizacij, na čelu s poslancem
Polltlina preganjanja prepovedana
Zadoščenje preganjanim.
V zvezi z volitvami v parlament je
Rudolfom Tayerlom, odločno odklanja! kilo odpuščenih in premeščenih v Sr vse težnje po totalitarnosti na strokov- j biii in Bosni veliko število delavcev in nem polju in se bori za ohranitev svo- uradnikov v javnih službah, ki so volili
hodnih strokovnih organizacij. Da pa
se vseeno zagotovi njihovo enotno nastopanje, priporoča naj se pri ministrstvu za socialno politiko in zdravstvo, ustanovi skupen odbor strokovnih central, ki bi predstavljal ves strokovni pokret v ČSR in omogočal hiter sporazum v skupnih gospodarskih in socialno političnih vprašanjih.
Kako se bodo razmere razvijale, je seveda zaenkrat težko reči. Delavstvo upravičeno trdi, da je ne samo obstoj političnih strank, ampak tudi obstoj svobodnih strokovnih organizacij znak demokratičnih razmer v državi in se s tega vidika upira totalitarnim težnjam. Pričakovati je, da se bo vlada Češkoslovaške republike namesto nasilnega poseganja v strokovni pokret, ki ga priporočajo gotove reakcijonarne skupine, oprla na avtonomne in samoupravne strokovne organizacije ter izkoristila
listo dr. Mačka. Po odstopu vlade dr. Stojadinoviča in proglasu dr. Cvetkoviča, da je treba doseči notranji sporazum, je nova vlada izdala odlok, da se morajo ustaviti vsa preganjanja, premeščeni se morejo vrniti na svoja stara mesta, odpuščeni pa zopet sprejeti v službo. V senjskem rudniku v Srbiji so n. pr. odpustili 50 rudarjev in jih vrgli z družinami vred iz stanovanj. V tej zadevi so sedaj intervenirali predstavniki združene opozicije v ministrstvu za šume in rude, ki je ukazalo upravi-teljstvu rudnika, da odpuščene rudarje zopet sprejme.
njihove kolektivne sile in tvorno energijo za ureditev družabnega življenja, posebno gospodarskega in socialnega v novi Češkoslovaški republiki.
To je trdno prepričanje češkoslovaškega delavstva, ki je bilo, je in bo ostalo zvesto demokratičnim načelom.
Kako sodijo o totalitarnih državah v Ameriki
Državni tajnik kmetijstva Wallace je govoril v »Lincolnovem odboru za demokracijo in svobodo« v totalitarnih državah, povdarjajoč, da so velike demokratične države sedaj spravljene v položaj posredne vloge, ker so takorekoč vržene iz sedla. »Nikdar doslej«, je rekel Wallace, »niso bili napravljeni toliki napori na mladino posameznih dežel, v tem smislu, da se ji z one druge strani naglaša vedno plemensko nad-vrednost. — Totalitarne države pod pseudopoučno formo širijo ideje diktature, izpovedujoč, da so njih plemena tudi preveč vzvišena nad drugimi.« •
Podkarpatska Rusija je volila
Volitve po vzorcu diktatur.
Iz Chusta poročajo o izidu volitev v karpatsko-ruski deželni zbor.
Dežela ima 284.365 volilcev. Oddanih je bilo 263.202 glasov. Vladna lista je dobila 243.557 glasov, proti vladni listi je glasovalo 19.645 volilcev. Za vladno listo je glasovalo 93 odst. glasovalcev. Povprečna volilna udeležba je znašala 92.5 odst.
Volitve so bile v znaku totalitarnosti. Razen vladine stranke so vse druge razpuščene. L.-, t.* «. ..k.i ,,iv i,.*H
7000 lesnih delavcev brez kruha
Odpuščanje delavcev in nameščencev
Znana podjetja Šipad odpuste okoli 7000 delavcev in nameščencev zaradi zmanjšanja svojih obratov.
Organiziranje odpora republikancev
Negrin in del Vayo v Madridu in Valenciji
Španska republikanska vlada je že začela poslovati v Madridu, kjer bo odslej njen sedež. Vlada je odločena, da nadaljuje vojno dokler bo mogoče. Pripravljena je pa tudi skleniti mir, ako se zajamči neodvisnost Španije in zagotovi ljudstvu, da bo lahko svobodno odločalo o režimu v državi.
Boji v Kataloniji še niso zaključeni
Dve republikanski diviziji, ki se umikata severno od Kampredone in po do-
lini reke Tera proti francoski meji, sta še v stalnem boju z nacisti. Nacisti tema divizijama niso poklanjali pažnje, mislili so, da se bosta morali udati. Zgodilo se je pa obratno. Diviziji krijeta svoj umik, ki se vrši v popolnem redu in poveljniki zagotavljajo, da bodo prestopili francosko mejo šele. ko bodo vojaki postrelili vso municijo. V boju s tema dvema divizijama so nacisti utrpeli precejšnje izgube.
Datna ih,
Ob petletnici februarske vstaje v bivši Avstriji
Pred petimi leti, dne 11. februarja, je avstrijsko delavstvo v obrambo svojih ogroženih pravic proglasilo vstajo, ki je pričela v Linču in se razširila po vseh večjih mestih. Odločilni boji so se odigrali na Dunaju in v Brucku ob Muri. Delavstvo je podleglo v boju s Starhembergovimi in Feyevimi fašisti, katere je podpiral ves državni aparat. Na stotine delavskih brambovcev je
padlo v bojih, na tisoče jih je moralo pobegniti, na tisoče pa jih je romalo v koncentracijska taborišča. 18 najvidnejših predstavnikov delavstva, med njimi Wallisch, težko ranjeni Miinich- j reiter, Stanek, inž. Weissel so bili obe-1 šeni. — Slika nam kaže ustreljenega1 delavskega brambovca, 18 letnega Josipa Linharta iz Brucka ob Muri.
. v*. •' .
Kongres madžarske sodalne demokracije
V prvih dneh februarja se je vršil v Budimpešti kongres madžarske socialne demokracije. Poslanec Karl Peyer je poročal o notranjem, mednarodnem in gospodarskem položaju. V svojih izvajanjih je Peyer izjavil, da se je stranka vedno borila za neodvisnost in svobodo države in v državi. Stranka se bo tudi za naprej odločno borila za socialne reforme.
Obenem je kongres sprejel spremembo strankinega imena, ki se odslej ne imenuje več Madžarska socialna de-
mokracija, ampak socialno demokratična stranka Madžarske. Ta sklep je bil napravljen radi tega, ker je treba omogočiti pristop v stranko tudi vsem onim državljanom, ki niso Madžari. Zlasti je to potrebno po priključitvi novih ozemelj na severu. Iz strankinega vodstva je izstopilo pet dosedanjih članov, ki so bili Židje. To se je zgodilo pod pritiskom protižidovskih ukrepov madžarske vlade.
Ali sl te poravnal naročnino? Ako te no, Izpolni tvojo dolžnost!
Izjavo vlade utegne podati predsednik vlade Dragiša Cvetkovič najbrže šele ob predložitvi proračuna 1939/40 narodni skupščini, da utemelji novo politiko vlade.
Klub JRZ je sklenil, da bo v celoti podpiral Cvetkovičevo vlado. Ta sklep dokazuje, da je politično in moralno večinska stranka za novo politiko, k j id' * . * i .-I ■ i-liUi.jat
Izpremembe zunanje politike ne bo. V ru-munskih političnih krofih izjavljajo, da balkanska zveza ne bo izpremenila dosedanje zunanje politike, čeprav so se v zadnjih dvanajstih mesecih izpremenile vlade dvakrat v j Romuniji in po enkrat v Turčiji in Jugoslaviji.
Dr. Korošec Anton je odstopil svoja mandata v Ljubljani in okraju ljubljanska okolica svo- j jima namestnikoma. Dr. Korošec je senator in predsednik senata.
Senator dr. Fran Kulovec je odložil poslanski mandat ter ostane senator.
Minister Snoj je bil izvoljen za starešino vsedržavne gasilske zveze. Seje v Beogradu so se udeležili tudi hrvaški zastopniki gasilske zveze in predlagali popolno avtonomijo za pokrajinske zveze. Državni gasilski kongres bo letos v Ljubljani od 13. do 15. avgusta.
Koliko je kmečkih dolžnikov? Zaščitenih kmečkih dolžnikov, čijih dolgov' so prijavljeni Privilegirani agrarni banki je 774.782. Zaščitenim kmetom so se dolgovi avtomatično znižali za polovico. Na račun dolžnih obrc- j kov, ki jih bodo plačevali dvanajst let. pa so! kmetje odplačali do 28. januarja 278,4 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da je Privilegira-; na agrarna banka prevzela doslej komaj po-1 lovico prijavljenih dolžnikov. Preizkušanje prijav in izvršitev cele vrste drugili formalnosti, ki jih predvideva uredba, povzroča, da gre delo zelo počasi od rok. .a*.	• •
Zvišanje dnevnic v skopljanski delavski zbornici. Beograjsko »Vreme« poroča dne 14. t. m., da je skopljanska zbornica, ki je nedavno dobila novo upravo, zvišala dnevnice aU potnine za potovanja za predsednika, tajnika in inšpektorja od din 160 na din 200 na dan, za uradnike zbornice pa od din 120 na din 160. Vozarina se plača za drugi razred za delegate in uradnike. Dnevnice za delegate iz Skoplja se zvišajo od din 80 na din 120, zunanjim pa od din 150 na din 200. Predlog je nova zbornica sprejela z aklamacijo soglasno. — Novi proračun delavske zbornice znaša din 1,395.000. Sicer je skupščina razpravljala o raznih socialnopolitičnih vprašanjih.
Trgovinska pogajanja s Češkoslovaško se bodo v kratkem pričela. Dosedanja pogodba ie potekla, zato se vršijo predpriprave za sklenitev nove trgovinske pogodbe.
Konferenca balkanske zveze odgodena. Konferenca balkanske zveze je bila že sklicana na 16. februarja, pa so jo morali odjfoditi zaradi nepričakovane spremembe v jugoslovanski vladi.
S. Leon Bitim pri Daladieru. Francoski ministrski predsednik Daladier je razpravljal s politiki o položaju v Španiji in notranjih političnih stvareh. Sprejet je bil tudi Leon Blum kot predstavnik najjačje politične stranke ter opo-
zoril predsednika na zle mednarodne posledice francoske neaktivnosti v španskem vprašanju.
Volitev predsednika francoske republike bo
v parlamentu dne 15. aprila t. 1. Lebrun po sedemletni dobi predsedništva menda ne bo več kandidat.
115 lahkih vojaških letal je naročila francoska vlada v Ameriki.
Švicarski časnikarji za svobodo in neodvisnost tiska. Švicarska organizacija tiska je izdala ostro resolucijo, v kateri protestira proti napadu na svobodo tiska v Švici in vmešavanju Nemčije v švicarske notranje zadeve. V nekaterih mestih Švice je prišlo do protifašističnih demonstracij.
Stoletnico obstoja velike vojvodini; Luksemburške. Mala državica Luksemburška, ki leži med Nemčijo in Francijo, slavi letos 100 letnico svoje neodvisnosti. Državica šteje 300.000 prebivalcev in v rajhu trdijo, da je 290.000 Nemcev. Luksemburžani pa so na svojo državico in neodvisnost silno ponosni. O kakšni priključitvi k Nemčiji nočejo ničesar slišati. Baš sedaj prirejajo velike proslave v .počast Stoletnice obstoja države, ki bodo v aprilu dosegle svoj višek. Pri prvi taki proslavi je mladina demonstrirala z geslom »Mi hočemo ostati to kar smo« (t. j. neodvisni op. ur.) — Luksemburška ima koalicijsko vlado, ki jo sestavljajo liberalci in socialisti. Justični minister je socialist Blum. Luksemburška je v teh časih mnogo storila za emigrante vseh mogočih dežel. Sprejela jih je v svoje varstvo, dokler niso dobili zavetja v drugih državah in jim izdajala celo potne liste, da so kot brezdomovinci mogli dalje.
Kancler Hitler pravi, da cerkvam v Nemčiji ni sile. P,o izjavi kanclerja, daje Nemčija na leto katoliški in evangelski cerkvi 500 .milijonov mark davščin. Iz posestev, ki so vredna nad 10 milijard mark, pa dobivata obe cerkvi najmanj 300 milijonov mark dohodkov. V Nemčiji imata obe cerkvi po teh navedbah okoli 800 milijonov mark dohodkov od države in posesti, kar znaša v dinarjih okoli 11 in pol milijarde dinarjev. Prepovedano pa je cerkvam vmešavanje v politiko, i i.a_ ■ if d:-, nacizem ne preganja cerkva, a. jw ■" i ---' - *	■	.*•»••• *	T'~ ampak
le vmešavanje v politiko, dokler se ne vjema popolnoma z nacizmom.
Pogajanja o ureditvi manjšinskega vprašanja med Nemčijo in Poljsko, ki so se vršila dva dni v Berlinu, so prekinjena in se bodo nadaljevala pozneje.
Kako so pokopali papuža? Papeževo truplo, so balzamirali in ga nato položili v cipresno krsto, nato v svinčeno in še v hrastovo. Samo svinčena krsta je tehtala 580 kg. V krsto, so položili dve svileni vrečici z 51 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kovanci.
Kdo bo 262. naslednik papeža? Italijanski listi napovedujejo, da bo novi papež Italijan, ker imajo tudi italijanski kardinali večino. Od 1523. leta dalje so bili doslej še vsi papeži Italijani. Gre samo za to ali bo, novi papež jezuit ali ne. Jezuitom je namreč mnogo do tega, da bi njihov človek zasedel prestol rimskega škofa.
C. Nordhoff in J. N. Hall:	20
HURIKAN
Terangi je z ugodjem vdihaval prijeten vonj, ki se je širil iz kotla. »Kako to diši!« je rekel. Toda ko je bila jed pripravljena, jo je Marama kljub temu, da so bili lačni, postavila na stran, da se ohladi, ker so vroča jedila Polinezijcem silno odvratna. Ko so nato sedli h kosilu, so jedli počasi, použivajoč sleherni grižljaj z užitkom, govorili so le malo dokler ni bilo zadoščeno potrebam želodca. Četudi je jedilni list Polinezijcev zelo enostaven in nudi malo sprememb — ali mogoče prav radi tega — znajo ceniti vrednost jedi.
Šele ko so se nasitili, je začela Marama pripovedovati svojemu možu o vsem kar se je v teku zadnjih šestih let zgodilo v njunih družinah in na vasi: kdo je umrl, kdo se poročil in kdo dobil otroke; potem pa tudi imena teh otrok.
Nazadnje je Terangi pripovedoval o svojem potovanju, toda prav tako na kratko kakor očetu Pavlu in je nato opisal, kako sta ga rešila duhovnik in Mako. Marama ga je živahno izpraševala o vseli mogočih podrobnostih, kmalu pa je s tem prenehala, ker je opazila, da mu je težko govoriti o težavni in nevarni vožnji, ki jo je bil prestal. Še bolj redkobeseden je bil kar se tiče njegovih doživljajev na Tahitiju, pa tudi o bodočnosti ni mnogo govoril. Kakor vsi možje njegove rase je imel dragoceno lastnost, da je znal uživati srečo, ki se mu je nudila in bil dovolj moder, da si ni s spomini na preteklost ali z razglabljanjem o bodočnosti grenil svojega veselja. Žene pa naj si bo katerekoli rase mislijo o takih stvareh mnogo praktičneje ali kakor že hočete temu reči; četudi se je v Marami že sedaj po-
rajala skrb, kako in kaj bo za naprej, pa vendar zaenkrat ni še ničesar omenila o svojih načrtih.
Med tem je minil dan; otrok je spal; Terangi in Marama pa ste ležala na pletenjači pod svetlikajočim se zvezdnatim nebom.
»Sedaj pa morava govoriti o tem, kaj dalje«, je začela Marama. »Ali si o tem že kaj razmišljal?«
Preteklo je nekaj časa predno je Terangi odgovoril. Nazadnje je rekel:
»Vrnil sem se. Videl sem tebe in Tito, videi bom tudi še enkrat svojo mater. Kolikor časa bom mogel bom ostal...«
»In potem ...?«
»Ti veš prav tako dobro kot jaz«, je rekel zamolklo. »Našli me bodo.«
Marama se je zravnala pokonci, vzela njegovo roko v svojo in jo stisnila, kakor da bi je ne hotela nikdar več izpustiti.
»Da bi te dobili? Nikdar! Veruj v to tako trdno kakor jaz! Veruj v to, ako ne meni, pa vsaj Titi na ljubo!«
Terangi je odkimal z glavo.
»Že v naprej vidim, kaj bo prinesla bodočnost. Zopet me bodo vlovili. Prej ali slej bodo prišli tu sem. Predobro jih poznam!«
Njegov glas je zvenel tako brezupno, da je moralo do dna pretresti mlado ženo. Iz njegovih oči je morala razbrati kako neizprosen' je skrivnostni sovražnik, ki se mu pravi zakon, kateremu ni mogoče izbeči. Naenkrat je videla zakon v osebi gospodu de Laagcja pred seboj: mrzel, vljuden, brezoseben.
Zgrozila se je. ako je pomislila na pogled njegovih modrih oči, ki so toliko videle, da se je zdelo kot da gledajo človeku naravnost v srce. Bala se je, da bo njeno zadržanje in obnašanje izdalo Teran-gijevo navzočnost guvernerju, in naj bi si še toliko
prizadevala, da bi mu jo prikrila. Eno je bilo gotovo. Preprečiti je morala ... kolikor dolgo se bo pač dalo, da bi mu prišla pred obličje!
»Kako misliš o načrtu, ki sem si ga izmislila?« je vprašala po dolgem molku. »Katopua se bo kmalu vrnila na Manukuro. Kapitan Nagle bo to pot odrinil proti jugu in potem proti vzhodu, do Mauga-reve. Mi trije bi sc lahko skrili v notranjosti ladje, dokler ne bi odplula. Mornarji so vsi z Manukure. Kapitan bi nas na nekem neobljudenem otoku lahko izkrcal: na Tematangi ali mogoče na Mariji.«
»On ne sme ničesar izvedeti!«
»Zakaj ne? Gotovo nam bo pomagal. Ima te rad kot lastnega sina. Moj lastni oče ne bi mogel biti boljši z menoj kot je bil kapitan vsa ta leta.«
»Pomisli, v kakšno nevarnost bi ga to spravilo! On ima vpliv in uživa ugled pri belih veljakih. Ako bi ti o tem izvedeli, bi prišel v veliko zadrego. Njega ne moremo prositi, da bi nam pomagal. On bi to gotovo storil ali pri tem sam trpel radi tega.«
»Saj ni treba, da izvedo!«
»Marama ti se varaš. Tudi na Tematangi ali Mariji ne bi bili dolgo časa varni. Od časa do časa pristajajo ladje na teh otokih radi ribolova ali da se preskrbe z drvmi. Našli bi nas... prej ali slej. Na večini ladij so mornarji s Tahitija. To so zahrbtni ljudje bilo bi jim samo v veselje, ako bi me mogli izdati. Vsakokrat kadar so me vjeli, je bil kakšen domačin s Tahitija, ki jc izdal moje skrivališče policiji. Na mojo glavo je razpisanih pet tisoč frankov... V Tautiri sem videl nabit razglas na nekem drevesu.« Prenehal je in molčal nekaj časa. »O tem ne govoriva več«, je rekel hip nato: »Samo kratek čas moreva biti skupaj. Tega časa pa si nočeva pokvariti s tem, da bi govorila p tem. kaj bo prišlo.«
(Dalje prihodnjič.)
ZAGORJE OB SAVI
Javno rudarsko zborovanje bo v nedeljo, dne 19. t. m. s pričetkom ob 9. uri dopoldne v kino-dvorani. Zborovanje sklicuje podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije. Dnevni red: 1. Tolmačenje novega službenega reda; 2. obratne razmere na rudniku; 3. organizacija, Ker je dnevni red zelo važen, je dolžnost vseh rudarjev in ostalega delavstva, da se zborovanja udeleže.	______
Socijalna politika v teoriji in praksi. Pred leti je pred občinsko hišo stal napis: Kdor je za krščansko socijalno pravičnost, naj glasuje za listo krščanskih mož. Danes pa prihajajo k tistim lačni brezposelni, pa se jih odpravi, češ, ne moremo vam nič dati. Ker je nekaj takšnih revežev, da bodo od gladu počepali, bomo morali napraviti javno zbirko po vsej Sloveniji, da jih rešimo propada.
HRASTNIK
Sam j; lahko bolan, le drugi bi ne smeli bili.
Ni dolgo tega, kar je neki gospod klical gotove rudarje in to starejše na zaslišanje kako to, da se vzeli v preteklem letu večkrat bolniški list. Smatramo, da ni potrebno, da bi temu gospodu to podrobneje pojasnjevali Imenovani gospod naj bi pogledal najpreje okoli sebe, potem pa naj pride k sosedu, zakaj, ko to poročamo, je ta gospod v bolniškem stanju in ni še dolgo, odkar je bil. Kljub temu, da ta gospod ne trpi, ne dela v slabem zraku, ne v vodi, kakor njegovi rudarji, mu vseeno bolezen ne prizanaša. Zato bi pričakovali, da bi prav on imel več razumevanja za to, koliko bolj je rudar pri njegovem delu izpostavljen nevarnosti, da oboli ali se poškoduje. Zaenkrat nismo imenovali gospoda s Polnim imenom,’ kar pa bomo storili, ako bo ta bolni gospod zopet iskal in nadlegoval druge bolnike-rudarje in jim grozil, da TPD ne Potrebuje bolnikov pri rudniku, kar bi končno veljalo tudi zanj.
Veliko pustno rajanje priredi »Vzajemnost«
na pustno nedeljo, dne 19. februarja v dvorani Konzumnega društva rudarjev. Prosta zabava, ples, šaljiva pošta itd. Trt najlepše maske bodo nagrajene. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnine prosto. Igra društveni Šramel. K obilni udeležbi vabi — odbor.	2
MEŽICA
Pustno rajanje priredi »Vzajemnost« na pustni torek dne 21. februarja t. 1. v dvorani g. Toffa s pričetkom ob 4. uri popoldan. T ri najlepše maske dobijo lepe nagrade. Za vse-stransko razvedrilo bo preskrbljeno. Osebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Maske dobrodošle! Za obilno udeležbo se priporoča — Odbor.	3
LESCE
Poročila sta se s. Podobnik Joško in gdč. Marica Šarcova. Vse članstvo »Vzajemnosti« in člani strokovne organizacije SMRJ ter naročniki »Delavske Politike« čestitamo tiovepo-ročencema in želimo, da bi s. Podobnik bil še mnoga leta poverjenik »Delavske Politike« in imel mnogo naročnikov za naš list ter ostal zvest član »Vzajemnosti« in strokovne organizacije. Pričakujemo, da ostaneš s Tvojo družico v naših vrstah, kakor doslej, da bomo branili naše delavske pravice! — Družnost! — Meščanski sodrugi.
ČRNA PRI PREVALJAH
Pustno veselico priredi v nedeljo, dne 19, februarja »Vzajemnost« v prostorih gostilne Knei-Krulec. Vabimo vse okoličane, kakor tudi delavstvo, da se pride pozabavat in razvedrit. Vstopnina za osebo din 3. Ker je vstop* runa zelo nizka, pričakujemo obilnega poseta. "ričetek ob 4. uri popoldne. — Odlbor.
STUDENCI PRI MARIBORU
Ljudska univerza. V četrtek, dne 16. t. m. ob ‘9- uri bo predavanje g. nadz. Petra Močnika °_ »Kultiviranju domačega vrta« — s skioptič-nimi slikami. Predavanje bo prirejeno s posebnim ozirom na studenške razmere, kjer ima skoraj vsaka hiša kos vrtička, zato se vsi posestniki vrtov posebno vabijo! Sledijo tudi tedenske slike za pustno razpoloženje! Vstopnine ni.
LJUBI
Čevljarski obrtniki so spregovorili jasna' besedo o obveznem obrtniškem zavarovanju. Čevljarski mojstri so imeli svoje zborovanje, na katerem so razpravljali o šušmarstvu in o obveznem zavarovanju obrtnikov, kakor ga je predložil bivši minister za trgovino in industrijo. Zhorovanje je vodil sodrug Jernej Perdan, ki je med drugim povedal, da je danes v državi 170.000 zakonitih obrtnikov, šušmar-jev pa že nad 75.000. Tako popravljajo danes čevlje Batine in druge trgovine, proti katerim vsi protesti nič ne zaležejo. Razvoj čevljarske iti vsake obrti sploh zavirajo močno tudi visoke takse in druge dajatve. Pomočnik mora plačati 1600 din takse, ako hoče postati mojster. Težav se rešijo s šušmarskim delom. Pa tudi med mojstri ni prave solidarnosti. Naj-živahnejša debata se je pa razvila o nameravanem obveznem bolniškem, nezgodnem in starostnem zavarovanju obrtnikov. Posamezni govorniki1 so naštevali razne hibe načrta. Starostno rento' bi dobil zavarovanec, ko bi izpolnil 65. leto. Statistika pa priča, da je v zadnjih 10 letih umrlo 24 članov čevljarske zadruge, a od teh 24 jih je bilo starih 65 let samo šest. [A prispevki, ki bi jih morali vsi plačevati skozi 30 in 40 let, so zelo visoko predvideni. Ugotovili so. da vsaka zasebna zavarovalnica ceneje in ugodneje zavaruje obrtnike, kakor bi bili zavarovani po načrtu, ki ga je dobila zbornica TOf. Čevljarski mojstri niso načelno proti obveznemu zavarovanju, toda zahtevajo pravičnejše in ugodnejše pogoje. Predvsem
MAR
Prisilno praznovanje
spravlja domala v obup številne družinske očete, ki že doslej niso rnogli z zaslužkom izhajati, sedaj pa bodo zašli v no.ve dolgove, katerih se bodo le težko zopet otresli. Kljub temu, da je bilo vsem znano, da je zmanjkalo potrebnega kredita, so železničarji na tihem ves čas upali, da bodo. merodajni končno vendarle uvideli, da so s tem praznovanjem hudo udarjeni vsi železniški delavci, ki so zaposleni v delavnici in preskrbeli naknadno potrebni kredit, ki ga vodstvo delavnice potrebuje, da bo lahko zepet odredilo polno obra> tovanje. Očividno pa so bile zaman vse pri-
Par poglavij iz češke zgodovine. Pod okriljem »Vzajemnosti« bo v sredo, dne 15. t. m. s pričetkom ob 8. uri zvečer v dvorani »Delavske zbornice« prof. T e p 1 y nadaljeval svoje zanimivo predavanje o zgodovini Cehov. Vabimo vse delavce in nameščence, da se predavanja udeleže.
Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev ima svoj redni letni občni zbor v nedelj«, dne 5. marca ob 14. Uri 30 min. v spodnji dvorani hotela »Orel«. (Vhod Slovenska ulica.) Po občnem zboru prosta zabava. Člani društva in lijih svojci vljudno vabljeni. —- Odbor.	2
RUSE
Zamotana reč z občinsko deložacijo. Zadeva deložacije delavke Terezije Vigec, ki jo je občina brez sodnega naloga deložirala in ji odpeljala pohišvo kar v Št. Vid pri' Ptuju, se vedno bolj zapleta. Take reči1 namreč tudi stanejo in se sedaj pritožuje trgovec, g. Požar, da mu občina noče plačati računa v znesku din 400, ki ji ga je predložil za vožnjo' Vige-činega pohištva v Št. Vid. Pa tudi delavka Vigec Terezija uveljavlja svoje upravičene zahtevke napram občini, ker je sedaj že 4. teden brez pohištva in se nikakor noče pustiti kar tako otresti ter se je pritožila pri sreskem načelstvu, da ji občina noče izstaviti ubožnega spričevala za tožbo proti občini na vrnitev pohištva. Sresko načelstvo je na njeno pritožbo odredilo občini, da ji ubožno spričevalo mora potrditi. In tako se lahko zgodi občini, da bo imela sedaj radi te deložacjie kar dve tožbi na vratu, sospoda Požarja za voznino, delavke Vigec na vrnitev pohištva in najbrž še tretjo radi plačila odškodnine, ker občina nikakor ni bila upravičena prevažati pohištva v Št. Vid in tako spraviti delavko ob potreb-1 no pohištvo. IN«, !•»«■	<*«.	tu	I
JANA
naj se pa domač obrtnik zaščiti pred tujo industrijsko konkurenco in šušmarstvom.
Večjo zdravstveno oskrbstvo za vajence obeta OUZD s tem, da bi vodil reden zdravstveni pregled o vseh vajencih, ki jih bodo zdravniki vsako leto pregledovali, in da bi pošiljal okrepčila potrebne vajence v počitniške kolonije itd. Stvar je prav nujna zaj ves delavski naraščaj in želimo, da ne ostane samo pri sejnih sklepih.
Predavanje o gibanju prebivalstva v Sloveniji. S. Filip Uratnik, tajnik Delavske zbornice je v četrtek imel v Delavski zbornici zanimivo predavanje o gibanju prebivalstva v Sloveniji. Ob priliki poročamo nekaj o tem predavanju.
Srednješolska mladina ne nazaduje več. —
Pred petdesetimi leti je na ljubljanskih srednjih šolah ob semestru padlo povprečno okrog 30 odst. dijakov, po vojni pa se je to število povzpelo tudi nad 50 odst. Zdaj pa poročajo šole, da je že nekaj let okrog 40 odst. tistih, ki ne izdelajo. Letos jih je padlo na klasični gimnaziji 39 odst., na prvi realni .gimnaziji jih je padlo 46 odst. (Na realni gimnaziji so skoro vsi dijaki Ljubljančani, dočim jih je na klasični mnogo z dežele.) Radi preveč slabih redov jih je bilo izključenih na klasični 20, na realni pa 64. Vsekakor je število padlih še vedno impozantno.	I
»Vzajemnost« bo imela svoj redni občni zbor v četrtek 23. februarja ob osmih zvečer v Delavski zbornici.
I BOR
v železniški delavnici
tožbe in prošnje. Prejšnji teden se je sicer j raznesla po delavnici vest, da je brzojavno ; odrejeno zopet polno obratovanje, toda ta j vest se je izkazala kot neresnična, zato je bilo razočaranje v petek še večje, ko je bilo raz-j glašeno, da bo v pondeljek delo zopet počivalo. — Ob priliki volitev so železniški delavci | bili deležni velike pozornosti t 1	i.n
....................................    zat0
j še vedno upajo, da bo stvar ugodno rešena in i da bodo lahko zopet normalno delali ter na ta j način zaslužili potrebna sredstva za svoje I skromno preživljanje.
20 kaznjencev je bilo minuli torek izpuščenih pogojno iz mariborske kaznilnice. Med1 njimi tudi nek kaznjenec, ki je bil I. 1923 obsojen na sir.rt, pa je presedel samo 16 let.
Sklad za zgradbo azila za jetične bolnike j v Mariboru je narastel na din 477.412.
Na občnem zboru »Rdečega križa«, ki se je j vršil minulo nedeljo v lovski sobi hotela »Orel«, i so društveni funkciionarji podrobno poročali o delovanju društva. Novi odbor tvorijo po večini dosedanji odborniki s predsednikom g. dr. Jančičem na čelu.
I Mariborsko gledališče. V sredo: zaprto. Četrtek ob 20. uri: »Automelody«, red D.
CELJE
Predavanje o zaščiti delovnega časa in mezde. V soboto, dne 18. t. m. s pričetkom ob 20. ri v dvorani Delavske zbornice predava s. dr. R e i s m a n o zaščiti delovnega časa in mezde. Vabimo vse sodružice in sodruge, da se predavanja polnoštevilno udeleže.
ŠTORE
Predavanje o socialni zakonodaji, pomenu 1 strokovne organizacije in delavskega tiska
I se bo vršilo v nedeljo, dne 19. t. m. s pričetkom ob 9. uri v gostilni Inkret (prej Adrinek). Govorili bodo ss. dr. Reisman, Eržen in Jelen. Delavke in delavci pridite vsi! — SMRJ.
Tiskovni sklad. Za tiskovni sklad so daro-] vali: Ruše: Zetovič Mirko din 5, Fric Angela din 23.50; Novo mesto: Moretti Jos. din 5; Zagorje:	Krajšek-Rostohar	din	10; Mežica:
Par sodrugov je darovalo v prijateljskem krogu din 10, Š. Fr. din 10. Vsem darovalcem iskrena hvala! Posnemajte!
Proračun dravske banovine
Proračun za 1939 40 je višji za din 6,296.000 kakor lanski.
V pondeljek, dne 13. t. m. se je vršilo deseto zasedanje banskega sveta dravske banovine. Po oficijelnih otvoritvenih formalnostih in pozdravih je ban dr. Natlačen čital svoj nad 80 strani ob-sezajoči proračunski ekspoze, ki navaja postavke in utemeljevanje zvišanega proračuna.
Iz poročila posnemamo le nekaj podatkov.
Proračun za 1939 40 znaša okroglo din 136.3 milijone dinarjev ali 6,296.000 din več kakor lani. V letu 1935/36 pa je še znašal 44.3 milijone dinarjev manj kakor letošnji.
KRANJ
Delavci, posečajte javne 'lokale, v katerih imajo naročen naš list. Predvsem delavci^na-ročniki pokažite v polni meri to zavednost. Zahtevajte list in se prepričajte, kdo je naročnik. Informirate se pa tudi lahko pri poverjeniku.
Vožnja s kolesi po Cojzovi in Tyrševl cesti je prepovedana. Opozarjamo kolesarje, da zlasti sedaj, ko so te ceste polne otrok, ki gredo v šolo in iz šole, to prepoved upoštevajo. Razglas pravi, da se bo prav iz teh ozirov cesto strožje nadzorovalo.
Ljudska univerza. V četrtek, dne 16. t. m. ob 20. uri predava v gimnaziji dr. Murko o temi: Kaj mora vsakdo vedeti o vrednostnih papirjih. Pred predavanjem običajni tednik v besedi in sliki. Vstopnina din 1.
Predpustno rajanje priredi »Zveza stavbin-skih delavcev« v nedeljo, dne 19. t. m. v »Cankarjevem domu«. Igra orkester Kranjskega glasbenega društva. Vstopnina din 6. Ples prost! Začetek ob 16. uri.
ZA DEŽEVNE DNI nepremočljive jopiče in hlače stalno v zalogi pri ALBINU JAZBECU, trgovina z manufakturnim blagom in oblekami v Kranju.
LAŠKO
Laški vodovod. Naš občinski vodovod je bil zgrajen pred desetimi leti iz Rimskih Toplic na dolg, ki je znašal 2 in ppl milijona dinarjev. Od začetka pa do danes imajo občinski očetje s tem vodovodom silne neprilike, izdatke za popravila in razen tega primanjkuje vode. Sed&j so šele ugotovili, da vodovod sploh ni bil pravilno zgrajen in je celo dvomljivo, če bo mogoče kdaj odpraviti napake in motnje v napeljavi. Koga zadene krivda, še danes ne vemo. Gradila ga je beograjska tvrdka Rumpl. Dejstvo pa je, da plačujejo občani v Laškem najvišjo vodarino v vsej dravski banovini: prva kategorija po 5 din na osebo in mesec, druga po. 4 din, tretja po 3 din, vsi brez izjeme pa še letno po 50 din za vsako izlivko, za izlivke v klozetih, pri prhah in v kopalnicah pa še posebno takso, kar da občini letno din 80.000. Le nekaj silno revnih in brezposelnih je oproščenih vodarine. Priznamo in razumemo, da je bil vodovod silno potreben, da je treba redno odplačevati dolg, da so nujno potrebna popravila vodovoda, toda mnenja smo: če se je vodovod zgradil na račun davkoplačevalcev, delavcev in nameščencev s takimi milijonskimi vsotami in naravnost .rekordno visokimi vodarinskimi taksami, potem smemo od poklicanih činiteljev pričakovati, da bomo imeli ob vsaki priliki vsaj dovoljno množino vode. Nad deset let se že dogaja, da ni po več tednov dovolj vode, za kak dan ali dva sploh prestane itd. Sedaj v januarju in februarju jo je vsak dan stalno primanjkovalo. Na dnevnem redu so slučaji, ko mora delavec umazan h kosilu, k večerji ali v posteljo. Šele zdaj vidimo, kako pogrešen je bil ukaz stare uprave, ki je dala oo zgraditvi vodovoda zasuti vse stare vodnjaice z namenom, da pride uprava do občinskih vodovodnih taks, oziroma pospešenega odplačevanja dolga. Vsi občani apeliramo na srezko načelstvo, odnosno bansko upravo, da izda upravi občine odlok, da najame strokovnjaka, ki bo spravi! naš vodovod v red.
A. T.
Knjige Cankarjeve družbe za leto 1939
Desetič je letos Cankarjeva družba razdelila *^"oi knjižni dar. Ustanovljena ob desetletnici Cankarjeve smrti, ie v <teh lotih izvršila med slovenskim delavstvom veliko kulturno delo: ^ lepih knjig v 210.000 izvodih je v tem času ,razt>oslala našim delavcem po vsej Sloveniji '2Seljencem po raznih krajih Evrope in Aane-rike. Dopisi izseljencev pričajo, kako težko ®r:|čakujeio vsako leto teh knjig in kako velik Praznik je med njimi kadar prispejo.
delavce ni lahko izdajati knjig, >p,osebno v današnjih časih. Družba se je morala bo* r>W z velikimi težavami, večkrat je morala iz-Dreminjati program in iskati nadomestila, a Priznati ji moramo, da se ji je do/daj posrečilo, 'zdajati res kvalitetna dela. Za svojo deseto Obletnico se je še posebno potrudila in se ^iene letošnje knjige .odlikujejo tako po vsebini kakor po obsegu.
KOLEDAR
Prinaša letos gradivo, ki je upravičeno vzbudilo pozornost v naših kulturnih krogih: na prvem mesta je obširen članek Lojza Kraigher-la »Ivana Cankarja zdravje, bolezen in smrt«,
v katerem nas kot zdravnik seznanja s Cankarjevo telesno konstitucijo in v zvezi s tem z njegovim duševnim nastrojenjem. Tu se učimo Cankarja spoznati z nove strani, kii jo more odkriti le izkušen zdravnik-psibolog, ki ie imel priliko biti z njim v tesnih prijateljskih stiskih. 7inano je, kolikšen vp'iv je imel na genijalnost Nietscheja njegov občutek manjvrednosti, ki ga je navdahnil z nadčlovekom; nekai podobnega je opaziti pri Cankarju, dasiravno pri njem ni bilo izrazitih psihopatoloških komiponenit. S te strani je Cankar še ipremalo raziskan. Kraigherjev članek predstavlja v tem pravcu važen in temeljni prispevek. Marsikaj na Cankarju bomo poslej gledali v drugačni luči; za nas delavce je neprecenljivo ziajdoščenje Kraigherjeva ugotovitev, da niso »Po.doibe iz sanj« Cankarjev labodji spev, s katerim se je spravil z Bogom in cerkvijo, kakor bi nam radi dopovedali krogi, ki so si vzeli Cankaria v zakup, temveč da se je še pozneje, tik pred smrt-to, vzbudil v njem stari protestirajoči uporniški duh, svetlo zažarel in ugasnil. Kraigher ugotavlja: »Hudodelec Janez« je Cankarjev la~ bodji spev. Njegov testament ni bil Te deuim, njegov testament je bil upor.«
Ni'č mani zanimiv in pomemben ie naslednji članek Janeza Kocmurja »Cankar in delavske matere«, ki nam odkriva Cankarjevo globoko socialno čustvovanje in njegov odnos do de-
lavskega gibanja. Njegov mladostni greh, ko je v napačni sramežljivosti pred svojo okolico navidezno zatajil mater, ga je pekel vse življenje in skušal se ji je oddolžiti v krasnih črticah v zbirki »Moje življenje«, o kateri je rekel rajni Ivan Tavčar, da take matere nima noben drug narod. Kocmur zanimivo primerja Gorkega mater s Cankarjevo: »Gorkega mati že stopa s sinom za skupnim cilje:n, Cankarjeva pa še tava v .mraku, troeč le za sina. — Gorki je pridobil mater, pri Cankarju je narobe: .mati je dala velikega sina s svojim trpljenjem.«
V Kocmurjevem (kakor tudi v Kraigherjevem) članku je obilica Cankarjevih črtic, ki nam Cankarja prikažejo mnogo resničnejše in bližje, kakor vsa njegova zbrana dela. Zlasti epizoda z njegovo sestro Nežo je presunljiva in nam pokaže rano v Cankarjevi duši, ki mu je vse življenje krvavela. Ne po njegovi krivdi. Zato ni čudno, če je bil Cankar vse življenje puntar.
Oba ta prispevka sta dragocen doprinos k proučevanju Cankarja kot umetnika in posebno še kot človeka. Gotov tisk ga skuša zagrniti v plašč misticizma, da bi skrili kar je bilo v njem človeškega in napravili iz njega nekakšnega narodnega junaka. PripTosto liud^tvo ga ibo pa ljubilo takega kot je bil: z dobrimi in
slabimi lastnostmi, borečega se z malodušjem in ognjevitega borca, pehajočega se za skorjo kruha in vedno .pripravljenega pomagati z odprtimi rokami kadar je imel; vedno pa kot brezkompromisni kritik in puntar.
Leon Detela nam ie v »Črticah z razvojne poti človeitva« napisal na poljuden način zanimivo antropološko .študijo o postanku zemlje in prvega življenja na njej in o postanku in razvoju človeka, ki jo ponazoruje več slik. Napisana je strogo znanstveno, vendar tako pri-prosto in lahko umljivo, da jo bo razumel vsak delavec. Znanstvenih del v takem slogu bi rabili mnogo.
Ivan Vuk je prispeval posrečeno satiro »Testament Pavla Obrisača«, ki se v njej ponorčuje iz tiste naše dobre žlahte, iki se za življenja ne briga za človeka, ko pa umrje, se pojavi iz vseh kotov in se prepira za zapuščino.
Poleg navedenega krasijo koledar številne sike: tri Pirnatove karikature, slike najagilnei-ših poverjenikov družibe, dve sliki slovenskih delavskih izseljeniških kulturnih društev v Lensu na Francoskem in nad tridteset slik iz bratske Češke, ki iih ie urednik Talpa prinesel s svojega potovanja.
Koledarskih de! krafijo viniete Ljubivoja Ravniharja, ki ie opremil tudi naslovno stran s posrečenim Cankarjevim portretom,
(Dalje prihodnjič.)
Na vzhodu vedno boli napeto in vroie
Japonci zasedli otok Hainan.
Japonska mornarica je izkrcala čete na velikem otoku Hainan, ki leži med francosko Indokino in angleškim mestom Honkong na južnem Kitajskem.
Kaj pravi japonska vlada?
Vlada v Tokiju trdi, da je zasedba tega otoka samo provizorična v svrho, da se prepreči tihotapljenje orožja na Kitajsko.
Toda z zasedbo tega otoka Japonci ne bodo niti najmanj v stanu preprečiti dovoza orožja kitajski armadi. Zato je povsem upravičena domneva, da gre za popolnoma druge cilje: za pripravo ugodnih pozicij za slučaj razširitve konflikta na Daljnjem vzhodu, t. j. ako bi posegle v japonsko-kitajsko vojno tudi velesile, čijih interesi so ogroženi: predvsem Rusija, potem pa tudi Anglija; in Francija ter Zedinjene države. Pa tudi za slučaj zmage japonskega orožja na Kitajskem bi bila posest takega otoka za Japonsko neprecenljive važnosti, ker bi zelo motila obrambne načrte Anglije in Francije ter Zedinjenih držav v Tihem oceanu. Otok sega naravnost v obrambni sistem angleškega imperija in Francije.
Ti dve državi sta že svoj čas opozorili Japonsko, da bi zasedbo otoka Hainana ne mogli mirno prenesti.
V Londonu in Parizu so še sedaj tega mnenja in so to tudi sporočili v Tokijo.
Kaj bodo storili, ako se Japonci ne umaknejo z otoka, se bo šele videlo.
Kaj piše japonsko časopisje?
Namere Japoncev je mogoče najbolje razbrati iz pisanja japonskih časopisov.
Otok so zasedli Japonci ravno ob 2599 letnici ustanovitve japonske države. Časopisi prekipevajo navdušenja nad zasedbo Hainana in pravijo, da zasedba tega otoka ne pomeni samo u-
darca proti Kitajski, ampak tudi proii zapadnim velesilam.
List »Kokumin Shimbun« piše: »Ne samo, da skoro popolnoma izgine strateški pomen Honkonga, ki je simbol britanske moči na Kitajskem, je prizadejan težak udarec tudi vojaški bazi v Singapuru, čigar posledice ne bodo samo prehodnega pomena, ampak bodo ostale močan adut v rokah japonske diplomacije za v bodoče.«
»Miyako Shimbun« pa je mnenja: »Napad na Hainan zadostuje, da bodo morale Anglija, Francija in Združene države prenehati z grožnjami.«
Kakor je videti, se razprtije na azijskem vzhodu večajo z vsakim dnem. Ako bi angleški, francoski in ameriški državniki ne imeli še drugih možnosti v vidu, ki zmage spreminjajo v poraze, bi morali spričo takega izzivanja, kot je zasedba otoka Hainana, udariti. Zdi se pa, da mislijo, da še ni prišel pravi čas. Predvsem računajo s tem, da bo vojna na Kitajskem dolgotrajna in da bo izčrpala Japonsko še mnogo bolj, kot pa jo je že. Ako se Kitajcem posreči naklestiti Japonce, bo to seveda še bolje. Toda tudi, ako bodo Kitajci za to preslabi, je še vedno računati s tem, da bodo socialni pretresljaji, ki jih povzroči vojna, silno prizadeli Japonsko in omajali njeno moč. Za udarec proti sovražniku je treba izbrati pravi čas, ko je izčrpan, da se ga prisili h kapitulaciji brez velikih žrtev. Velesile Anglija, Francija in Zedinjene države so se očividno odločile za to politiko, ki jim donaša trenutno vsaj na videz ponižanje in jih sili k popuščanju, v resnici pa se pripravljajo na svojo zmago, ki bo tam večjega pomena, ker bodo iz teh bojev izšle docela neoslabljene.
Iz obrtniške statistike
Ljubljanski »Trgovski list« objavlja nekaj podatkov iz obrtniške statistike. Tako navaja:
V Nemčiji je nad 1,400.000 obrtniških podjetij. Le 400.000 jih porablja motorno silo. V obrtih je zaposlenih 4 milijone ljudi, torej živi vsak osmi Nemec od obrti.
Francija ima poldrug milijon takih podjetij, v katerih je zaposlenih 1 milijon pomočnikov. Od obrti živi tam 8 milijonov ljudi ali ena petina francoskega prebivalstva.
Danska ima 79.750 obrtnih podjetij in zaposluje 400.000 ljudi ali 13.8 odst. prebivalstva.
Na Švedskem je 88.300 obrtnih podjetij s 352.000 nameščenci. Od obrti živi 13.2 odst. prebivalstva.
Na Finskem imajo 18.176 obrtnih podjetij z 38.355 pomočniki. V industriji je tam zaposlenih 161.688 delavcev.
Na Norveškem imajo 40.200 obrtniških obratov. Pomočnikov je v teh obratih 98.200. Ena desetina prebivalstva živi od obrta.
V Jugoslaviji imamo 147.780 obrtniških obratov. Po območjih zbornic imajo obrtnih podjetij: Banjaluka 6851» Beograd 28.227, Dubrovnik 1519, Zagreb 19.745, Niš 9602, Novi Sad 22.148, Ljubljana 21.697, Osijek 11.797, Podgorica 2964, Sarajevo 9628, Skoplje 10.992 in Split 4653.
List meni, da je v naši državi tudi okoli 72.000 šušmarjev. Na vsakih 100 obratov je zaposlenih okoli 79 do 80 pomočnikov in vajencev.
Iz pregleda je razvidno, kako velik kontingent prebivalstva so obrtniki in delavci. V Sloveniji prideta na 100 ljudi 2.1 obrtniških obratov. V Nemčiji znaša to število 2.5. Veliki odstotek obrtnikov in njihovih delavcev, ki vsi skupaj žive le prevečkrat v socialni bedi in negotovosti, opominja socialiste in industrij' sko delavstvo, da je treba te sloje pridobiti za delavsko gibanje, katerega naloga je, da se bori za izboljšanje socialnih razmer. Obrtništvo je socialni pojav, ki ima svojo eksistenco v razvoju, nikjer pa ni zapisano, da se obrtništvo ne bi smelo boriti za svoj boljši položaj.
Jeleni
Iz češkoslovaške
»Orel« in »Sokol«. »Narodni Prače« piše: '»Organ bivše ljudske stranke na Češkem, »Li-dove Listy« povdarjajo, da se katoliški »Orel« brani združitve s »Sokolom« in da vzbuja to njegovo stališče odpor ,v Sokolskih vrstah. Ljudska stranka se je sama od sebe prijavila v novo vladno stranko Narodne Zveze, ker je bilo to omogočeno vsled programa nove stranke, ki je bil proglašen še pred njeno ustanovitvijo. Vodilnim sokolskim činiteljem pa baje doslej še ni prišlo na um, da bi vsaj malo prišli naproti »Orlom« in da bi javno proglasili, da bo iz mišljenja programa in prakse »Sokola« zginilo vse. kar je principijelno nesprejemljivo za vse poštene katolike. Po mnenju »L. L.« je iskati glavni vzrok za to v prosvetnem zboru »Sokola«, ki je baje še vedno presičen liberalizma. V »Sokolu« se baje težko uveljavi zaveden katoličan.«
Tako govom slovaški voditelji. Hlinkova garda je imela zborovanje v Bratislavi. Na zborovanju je govoril dr. Tuka, ki je izjavil, da morajo iz služb na Slovaškem Čehi in Židje. Nadalje je zahteval, da mora Češkoslovaška pristopiti k protikomunističnemu paktu.
Šolske knjige cenzurirajo na Češkem. Posebna komisija cenzurira 1020 učnih knjig, da jih očisti nesodobnega duha. Tiskarstvu se obetajo še lepi časi, starišem pa novi izdatki.
Par številk o gradbi velike češkoslovaške avtomobilske ceste, ki bo vezala zapadni z vzhodnim delom republike. Cesta bo dolga 1000 km in bo zavzemala površino 3500 hektarjev. Prvih 56 kilometrom ceste bo zavzelo površino 776.000 kvadratnih metrov. Za ta del ceste bodo rabili 234.000 kubičnih metrov kamenja in 77.300 kubičnih metrov gramoza. Nadaljnjih 69.5 kilometrov ceste bo zavzelo površino 970.000 kvadratnih metrov. Za ta del ceste bodo rabili 200.000 kubičnih metrov gramoza in peska ter 6830 vagonov cementa. Za tlakovanje ceste v dolžini 28 kilometrov s površino 392.000 kvadratnih metrov bo treba 1500 vagonov kock in 20.000 kubičnih metrov peska. V zvezi s cesto bo treba zgraditi (na prvih 300 km razdalje) 300 podvozov in mostov. Ta dela bodo stala 90 milijonov kron. Za nje bodo porabili 500 vagonov cementa, 200 vagonov železa in 30.000 kubičnih metrov lesa, — Te številke nazorno prikazujejo, kakšne ogromne količine materijala požre naprava velike moderne ceste.
Enajst letSpanske republike
Dne 11. februarja letos je preteklo enajst let odkar je bila v Španiji oklicana republika.
Zadnje vesti
Madžarska vlada odstopila.
Kljub nasprotnim trditvam je vendarle prišlo do odstopa madžarske vlade Imredya. Kot vzrok se navaja zaostrenost notranjega političnega položaja v zvezi z rovarjenjem nacistov.
Pogajanja med Francijo in Francom radi beguncev. Francoski odposlanec Berard je zopet odpotoval v Burgos, da se razgovarja z vlado generala Franca radi ureditve vprašanja španskih beguncev. — Glede priznanja vlade generala Franca pa angleška in francoska vlada še vedno nista sklepali. Izgleda, da vztrajata na tem, da morajo^ poprej zapustiti Španijo vsi tuji vojaki.
Proti intelektualcem je govoril dr. Gobbels in rekel, da je samo en odstotek intelektualcev proti nemškemu fašizmu. Polemiziral je tudi izjavo Roosevelta, da so meje Zedinjenih držav na Renu. Rekel je, da je nemška meja znani trdnjavski pas v Porenju.
Rooseveltova politika naletela na splošno odobravanje. Iz Washingtona poročajo, da bo Rooseveltov oboroževalni program prodrl v senatu soglasno. To pomeni tudi soglasno odobritev Rooseveltove zunanje politike. V zunanjem svetu bo to silno odjeknilo.
Novo bombardiranje Madrida. Odkar se ie naselila republikanska vlada v Madridu, so nacisti pričeli zopet z obstreljevanjem mesta.
Orožje iz Rusije? Napovedujejo, da bo pr: spelo te dni v Valencijo več sovjetskih parnikov z orožjem, municijo in letali za republi kansko vlado.
9665 kilometrov v 15 uraJi in 24 minutah
je preletel angleški letalec Alec Henshaw s svojim letalom na progi London—Kapstadt v Južni Afriki. To spot je premeril v obeh prav-cih tja in nazaj. Obakrat je prispel na cilj tako izmučen, da so ga morali dvignit; iz letala, ker sam ni mogel vstati in hoditi. Res čudna je manija rekorderjev, kaj le ima človek od tega?
Tretjina Japonskega proračuna ie določena za izdatke vojske in mornarice.
V »Hrvatskem dnevniku« izhajajo dan na dan podlistki »Satyricusa«, znanega hrvatskega Zoščenka, ki na svojstven način obračunava z različnimi pojavi v naši današnji družbi. Zadnjič je zapisal tole basen:
Za divjad ie nastopila varstvena doba, ko ie lov na njo prepovedan in mlad jelen je brezskrbno priskakljal iz lioste na jaso in je užival lepo božjo naravo.
— Bodi oprezen, paglavec! — ga je opozarjal stari jelen. — mogli bi priti lovči.
— Kakšni lovci! Saj ob tem času je lov prepovedan ...
— Pa vendar bi mogli priti ...
— Ne bojim se! — je rekel mladi jelen in je še naprej brezskrbno skakljal po poseki.
— A kaj ti dajo tolikšno gotovost in drznost?
— Prepoved lova.
— In ti ji toliko zaupaš?
— Saj jo poznam; sam sem jo čitul m znan mi je lovski zakon.
— Vrni se v hosto!
— Ne!
— Ne? Pa dobro; jaz si svoje parkelicc operem — je rekel stari jelen in se umaknil glob j e v grmovje.
Malo pozneje so pa res prišli lovci ..
Mladi jelen je padel...
A predno je poginil, je preklel lovce in lovski zakon. A če jelen prekolne se cit j e do neba.
In ni še minilo mesec dni od tega dogodka, ko ie padel tudi lovec...
Brez puške in krogle in ravno tiste dni, ko ie bil lov prepovedan ...
Zavarovanje odvetntSklh pripravnikov
za onemoglost, starost in smrt pri OUZD
Svoječasno smo že poročali, da je OUZD zavaroval po novi uredbi o zavarovanju delavcev za onemoglost, starost in smrt tud? odvetniške pripravnike, vkljub temu, da odvetniški pripravniki, ki so v službi le neka! let in postanejo potem samostojni odvetniki, ne bodo mogli nikdar uživati1 koristi tega zavarovanja. Zavarovani so tudi prekratko dobo, da bi si z zavarovanjem sploh lahko pridobili kake pravice pri OUZD, odnosno pri SUZOR-ju. Iz teh razlogov določa že zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev, da odvetniških pripravnikov ni treba zavarovati pri Pokojninskem zavodu, ki1 bi sicer edini bil pristojen za njih zavarovanje, ker je SUZOR, odnosno OUZD upravičen zavarovati za onemoglost, starost in smrt le ročne delavce. — Vkljub temu, da je stvar povsem jasna, pa je tudi predsedništvo SUZOR-ja odločilo, da morajo biti odvetniški pripravniki zavarovani pri njem in je to odločbo sedaj' potrdilo še ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje, s kratko rešitvijo, da se odločba predsedništva SUZOR-za potrdi (osnaži), i.'
Delavski pravni svetovalec
Pokojnina od Bratovske skladnice Krapinske toplice)
Vprašanje: Vpokojen sem bil po 14-letnem članstvu pri Bratovski skladnici in prejemam po 309 din pokojnine mesečno. Ali ie ta pokojnina pravilna? Ali bo imela pravico do pokojnine žena, s katero živim, ki pa ni z menoj poročena?
Odgovor:	Ali	Vam je Bratovska skladnica
pokojnina pravilno izračunala ali ne, Vam ne moremo povedati, ker ne vemo, koliko ie znašal v zadnjih petih letih Vaš ipovprečen kate-gorijski zaslužek. Pokojnino namreč Bratovska skladbica odmeri tako, da prizna za prvih 5 let 20 odst. povprečnega kategorijskega zaslužka v zadnjih petih letih službovanja, za vsako nadaljnje leto pa še po 2 oidlst., največ ^ pa 80 odst. povprečnega kategorijskega zaslužka, Vaša žena pa ne bo mogla dobiti za Vami pokojnine, ker imajo pravico do pokojnine samo zakonske žene.
Pogodba, ki jo je sk’enila slaboumna oseba (Črna)
Vprašanje: Mojo taščo ie nekdo pripravil do tega, da mit je prodala svojo hišo. Tašča je zelo stara in slaboumna. Ali je mogoče tako pogodbo razdreti, zlasti še, ker so oškodovani z njo tudi upniki prodajalke?
Odgovor: Ako tašča ni bila pod skrbstvom, po našem mnenju ne bodete mogli pogodbe razdreti z ugovorom, .da ne ve kaj dela. Kupna pogodba je namreč bila gotovo narejena pri notarju ali kakem odvetniku, ki bi na^brže bil opazil, ako je Vaša tašča za dejanja popolnoma neodgovorna in bi v tem sluičaju pogodbe naj-brže ne sestavil. Upniki imajo pravico izpodbijati pogodbo, aiko dokažejo, da je bila skle* niena samo zato, da se nje oškoduje in da je oškodovalna namera bila znana, ali morala biti znana, tudi kupcu.
Prodaja posestva (Mežiška dolina)
Poslali ste nam din 10 za »Delavsko Politiko«, obenem pa kar popis komplicirane Vaše prodaje posestva, da Vam zaidevo rešimo in obljubljate poslati v »prid kako vsioto«, če pro-derete s tem procesom. Kaj si mislite, kako bodo presojali to Vaše vprašanje drugi naročniki, ki že leta in leta ob najtežjih razmerah žrtvujejo mesec za mesecem naročnino za »Delavsko Politiko«, da so io mogli vzdržati kljub ogromnim težavam? Pravite, da imaite zastopnika v tej zadevi, torej veste, koliko Vas je to doslej stalo, a mi Vam naj s^tvar rešimo za din 10, čeprav niste bili nikoli poprej naročnik?
MALI OGLASI
JfaSl eitatel|l kapa« iefo nttfceue|Se pri «iIngerentlhl
front Kormcnnov naši. Kor) Roti
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup.
„FOX“
terpentin-krema le nenadkriljlva
Vazelin in pravigumitranVas varujevsnegu dežju in blatu najbolje pred prehladom.
FRANC REICHE R, MARIBOR
Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava.
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVIINA
Delavski dom i. z.zo.i.
Maribor, Frankopanova ulica 1.
ffljtagjjt petino in murnu! Krnb In palm Iz Deln«Ke neRnrne o Maribora.
Za konzorcij Izdaja In urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska; Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.
Telefon H. 2324