MNENJE OBČANOV OB JAVNI RAZPRAVI O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Vsak vidi problem po svoje O tem, kako tečejo priprave na Javno razpravo o atanovanlakl Izgradnjl smo povprašall tov. Staša Olupa, aekretarja aamoupravne atanovanjake skup-nosM občlne Ljubljana Conter. »Gradivo je že porazdeljeno po krajevnih skupnostih. Raz-prave bodo tekle v glavnem v tednu pred 17. 9., ko mora biti ta faza zaključena. Nosilci raz-prave so zlasti delegati hišnih svetov, posamezne delegacije za stanovanjsko skupnost v posameznih KS, delegati v družbenopolitičniih organiza-cijah in različnih drugih ko-misijah in svetih krajevnih skupnosti. Na nivoju krajevnih skup-nosti se bodo pripombe in predlogi občanov kot stano-valcev in delavcev zbrale, de-legati v republiški skupščini pa jih bodo seveda upoštevali pri oblikovanju novega zako-na o stanovanjski izgradnji.« »Treba bo vse potrebe in za-hteve uskladiti tako znotraj krajevnih skupnosti kot tudi med samimi KS, nato pa seve-da tudi v širšem merilu. Veli-ko pomanjkljivosti je na vseh področjih stanovanjske pro-blematike. Težave so tako z izvajalci, ki imajo še vedno le tržni odnos do same graditve, kot tudi s stanovalci, ki so po-gosto neodgovomi in samo-svoji v razpolaganju in uprav-ljanju s stanovanji. Potrebna bo tudi večja solidarnost med krajevnimi skupnostmi in ob-činarni na ljubljanskem ob-močju tako glede investiranja oziroma novogradenj kot tudi prenove in investicijskega vzdrževanja. To pa po drugi strani tudi pomeni, da bodo stanarine morale postati eko-nomske, torej se bodo povi-šale. Skratka, od javne razprave pričakujemo kvalitetne pri-pombe, izpolnitve in pred-loge.« Tako je stanovanjsko pro-blematiko orisal tovariš Olup. Po pogovoru z njim smo se podali na potep po ulicah. Na-še naključne sogovornike smo vprašali, kaj menijo o javni razpravi in kaj pravza-prav pričakujejo od novega zakona o stanovanjski politi-ki, ki naj bi bil rezultat te raz-prave. Zanimali so nas tudi stanovanjski problemi, s kate-rimi se spoprijemajo prebival-ci krajevnih skupnosti v okvi-ru občine Center. Zabeležili smo njihove pripombe in konkretne predloge v zvezi s stanovanjsko izgradnjo, pri vsem tem pa smo mnogokrat naleteli na ostro kritiko. - Če je utemeljena ali ne -to prepuščamo bralcu... Takole so nam povedali: »Vsekakor so problemi v zvezi s stanovanjsko izgrad-njo, ki bi jih bilo potrebno kmalu rešiti,« pravi tovarišica PAVUNC iz krajevne skupno-sti Stara Ljubljana. »Tudi sa-ma sem že imela določene te-žave. Čudne stvari se včasih pojavijo že pri samem ocenje-vanju vrednosti stanovanj: enkrat ga na primer ocenijo s 600 točkami, drugič pa z manj. Med obema točkovanje ma se stanovanje seveda ure- juje, in to z lastnimi sredstvi! Takšne prenove pa precej sta-nejo in so večkrat neobhodno potrebne, in niso kaka »mu-ha« najemnika oziroma lastni-ka stanovanja. Tudi pri delitvi stanovanj še vedno ni vse ta-ko, kot naj bi bilo. Poglejte: nekateri kaj kmalu in lahko dobijo stanovanje, medtem ko morajo mnogi na vselitev čakati dolge mesece, če že ne kar leto dni ali celo dlje časa, tudi po več let! No, kriteriji za pridobitev stanovanjske pra-vice mi žal niso dovolj znani, mislim pa,« je končala sogo-vornica,« da bi bilo treba mar-sikaj spremeniti, izboljšati in popraviti, da bi postali bolj enaki za vse...« Tovariš STOVTČEK (prav tako iz krajevne skupnosti Stara Ljubljana) je na vpraša-nje, kaj naj bi se spremenilo oziroma izboljšalo z novim za-konom o stanovanjski izgrad-nji, odgovoril: »Najprej: stanovanjska iz-gradnja bi morala postati bolj organizirana. Morali bi graditi cenejša stanovanja, pa tudi sama gradnja bi morala hitre-je potekati, saj so potrebe po najemniških stanovanjih vse večje - gradnja pa kar nekako zaostaja. Vse gre veliko pre-počasi; kje so ovire, da je ta-ko, kot pač je, to je pa že dru-go vprašanje! Seveda so tu še stara stanovanja, toda vsa - ali pa skoraj vsa - potrebujejo te-meljito adaptacijo. Za kaj ta-kega pa mora človek imeti ve-liko denarja - a kje ga dobiti?! Prav tako se zatakne pri na-kupu starih stanovanj, saj v ta namen ne gre veliko denarja (banka ne daje kreditov). In ker so potrebe po stanovanjih danjega položaja in kar naj bi vseboval tudi nov zakon o sta-novanjski izgradnji je, naj bi gradbena podjetja gradila čim zelo velike, nekateri to znajo lepo izkoristiti sebi v prid.« V krajevni skupnosti Gradi-šče smo za kratek razgovor poprosili tovarišico CEH. Njen predlog za izboljšavo se- več standardnih stanovanj. »Ljudje že sedaj bolj ali manj težko kupijo streho nad glavo. Zdaj se bodo stanarine prav gotovo povečale - kdove za koliko... Težko bo pred-vsem za tiste, ki imajo nizke , osebne dohodke, pa številno I družino...« je razmišljala to- ' varišica Čehova. Prvič v naši anketi pa smo lahko zabeležili tudi pohvalne besede. Te se nanašajo pred-vsem na veliko medsebojno pomoč sostanovalcev. Tudi z delom hišnega sveta je bila ze-lo zadovoljna. Povedala je, da vsa dela, ki lahko veliko izboljšajo njihove stanovanj-ske pogoje, navadno opravijo sami stanovalci s pomočjo Staninvesta. V pojasnilo je navedla: »Prej smo imeli na primer zelo nekomfortno stanovanje. Kasneje smo sami uredili ko-palnico in takoj je bilo bolje.« Podali smo se v krajevno skupnost Poljane. Na ulici smo ustavili tovarišico KLE-MENČIČ. Kaj pričakuje od novega, kmalu sprejetega za-kona in kaj se bo izboljSalo z njegovo uveljavitvijo? Navedla je veliko stvari, ki se ji ne zdijo pravilne in bi jih bilo treba čimprej odpraviti. K temu naj bi največ doprine-sel prav novi zakon, kajti se-danje stanje po njenem mne-nju še zdaleč ni zadovoljivo. Takole je pojasnila svoje ne-zadovoljstvo: »V naši stanovanjski politi-ki je nekaj, kar hromi nadalj-nji razvoj. Težave se začnejo že kar na začetku - pri sami izgradnji. Morali bi nuditi vsem ljudem vsaj približno enake stanovanjske pogoje. Tako pa pri nas gradimo zelo draga, kar razkošna stanova-nja, ki pa jim ,mali človek' po finančni plati mnogokrat ni kos. Notranja oprema stano-vanj bi morala postati stvar najemnika stanovanja: uredil bi prostore pač v skladu s svo-jo zmogljivostjo, saj marsiko-mu bogata notranja opremlje-nost zapre vrata takega stano-vanja...« Vprašali smo, kaj velja poh-> valiti in kaj grajati v zvezi s stanovanjsko problematiko. Zelo pohvalno se je izrazila o medsebojni sosedski pomoči in meni, naj bi oživeli hišni sveti, kajti mnogokie še ve-dno vlada mrtvilo na tem po-dročju. Nezadovoljna pa je s poslovanjem Staninvesta, Mnenja je, da je prav tu tisto »nekaj«, kar povzroča vse te zaplete, ko gre recimo za adaptacijo dotrajanih stano-vanjskih prostorov. »Sredstev za taka dela ni, ali pa so zelo borna,« potoži sogovornica, »toda kam potem gre ves ta denar, ki ga Staninvest dobi od stanarin!? Ljudje sploh ni-majo nobene kontrole nad sredstvi, ki naj bi bila name-njena za adaptacijo. Vprašam se, če ne gredo ta sredstva predvsem za osebne dohodke lastnikov naših stanovanj?« Povedala je tudi, da se ji zdi stanovanjska izgradnja zelo neorganizirana ter da odloča-nje o stanovanjski politiki gre mimo delovnih ljudi in obča-nov. »Govori se eno - naredi pa nekaj čisto drugega, mimo želja in potreb vseh nas! Ob-čani nimajo dovolj možnosti spodločanja; zdi se, da stvari gredo kar nekam preveč biro-kratsko mimo nas...« Tovarišica Klemenčičeva je tudi mnenja, da bi morali ur-banisti in izvajalci gradenj več prostora nameniti zele-nim površinam - torej par-kom, zelenicam in površinam za igro otrok. Vprašali smo za mnenje tu-di predstavnika »mlajše gene-racije« - študenta. KOŽELJ Vito pravi, da je še vedno pre-malo cenejših stanovanj, ki bi bila dostopna plitvemu štu-dentskemu žepu. »Vemo, ka-ko lastniki stanovanj znajo iz-koristiti stisko mladih ljudi, ki jim je potrebna vsa] skto-mna streha nad glavo. Kaj vse morajo prestati študenti, ki so prisiljeni sprejeti vse pogoje, ki jim jih postavi stanodaja-lec! Mislim, da je pri nas m2 stanovanjske površine še ve-dno najdražji v Evropi. Zakaj imamo vodilno mesto v tako neugodni zadevi, kot je stano-vanjska problematika?« Vprašali smo ga, če ima sam urejene stanovanjske pogoje. »Tudi sam iščem sobo -upam, da jo bom lahko dobil preko oglasa. Ne vem pa še, na kaj vse bom naletel pri tem mojem iskanju...« Tovarišica MARUŠIČ iz krajevne skupnosti Kolodvor je potožila, da želi zavaroval-na skupnost Triglav nameiv ško preurediti njihova stano-vania v polovne prostore, sta-novalci pa se seveda večino-ma ne strinjajo. Hišni svet je nepopustljiv, najbrž vse dot-lej, dokler nam ne ponudijo bolj ugodnih pogojev za seli-tev. Zdi se mi neprimerno, da stara stanovanja v centru me-sta preurejajo v poslovne na-mene, saj bo tako center brez ljudi izumrl, kot je že veliko primerov po zahodnih vele-mestih.« Tovarišica BOŽICEVA iz KS Tabor je potožila, da je na-jemnica stanovanja, ki je sta-ro in streha ves čas zamaka, toda kljub temu je optimistič-na do politike Staninvesta. Prejšnja lastnica hiše se je od-selila v Švico in do letošnjega leta so stanarino plačevali nje-ni sestri. »Sedanji lastnik hiše je Sta-ninvest. Zaenkrat so pokazali samo dobro voljo, vendar upamo, da bo tudi kaj storje-nega.« Na Ajdovščini smo srečali tovariša ŠTUHCA. Povedal natn je naslednje: »Sedanja stanovanjska poli-tika je zelo slaba. Cene stano-vanj so pretirano visoke, pravzaprav je cena m2 najviš-ja v Evropi. Gradnja se nikoli ne zaključi v dogovorjenem roku, o vzrokih pa bi bilo tre-ba več razmišljati. Občan, ki hoče dobiti stanovanje ali sta-novanjsko pravico, naleti na velike težave: nekatera večja podjetja imajo dovolj solidar-nostnih stanovanj za svoje de- lavce, medtem ko nekatere ustanove, npr. šole, ne morejo nuditi takšnih ugodnosti. Ve-a likokrat so že nedograjena;/7 stanovanja zdavnaj oddana, druga pa so prazna. Potrebno bi bilo več, hitreje in bolj eko-nomično graditi. Zakaj raste-jo črnogradnje? Zaradi preve-• likih birokratskih ovir, zaradi lokacijskih načrtov, napake pa so tudi v ravnanju občin-skih forumov. Sam sem si sta-novanjske razmere popravil z lastnimi vlaganji, krediti in delom.« Vito Komac Oora Vodoplvec