štev. 143. Velja po poŠti: u celo leto naprej K 26 — M pol leta „ „ 13'— sa tetrt leta „ „ 6-50 sa en mesec „ „ 2*20 V upravniJtvu: *a celo leto naprej K 22-40 xa pol leta „ „ 11-20 sa četrt leta „ „ 5-60 u en mesec „ „ 190 /> pošllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. 0 LlnbUcnl, 9 sredo, dne 24. junija 1908. Leto xxxui. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat. . B „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri Večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. (Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah {t. 2 (vhod Jez --dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi sp trt vrata jo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Polili list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah itev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. Upravnlškega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Propad In pomoč kmečkemu stanu. GOVOR državnega poslanca Piška v zbornični seji dne 19. junija 1908. (Po steiiografskem zapisniku.) Slabo stanje kmečkega stanu. Poslan. Pišek prične govoriti slovensko in nadaljuje nemško: Visoka zbornica! Slabo stanje, v katerem sc nahaja poljedelstvo in velik del kmetov, me je napotilo, da sem se oglasil v proračunski razpravi k besedi, da zastopam opravičene zahteve in želje svojih volivcev. Ni potrebno, da posebej dokazujem, kako da trajno nazaduje poljedelstvo, ker to dovolj dokazuje dejstvo, da se kmet skozi desetletja strašno zadolžuje. Sodelovale so razne okolščine, da se izpod rinja kmet s svoje grude, ki mu več nc nudi obstoja, ker se ne izplača obdelovanje. Zadnji čas je že, da sc pričneta vlada in držav, zbor že pečati z vprašanji kmečkega stanu, ki leži na tleh. da se posveti kmečkim vprašanjem večja skrb in se prepreči popolno ubožanje. Ker je zbornica ljudska zbornica, ki je sestavljena malone enako iz vseh stanov, morajo pač imeti kmetje enake pravice. Kmetje imamo popolno pravico, da zahtevamo, naj dela postavodajalna zbornica na to, da se vzdržuje in dvigne naš stan. Vlada kaže sicer dobro voljo, da kaj stori za povzdigo in izboljšanje kmečkega stanu, želim le, da bi kmalu obljubam sledila tudi dejanja. Kmetje imamo pravico, da zahtevamo od vlade, naj postopa z nami tako, kakor postopa z ostalimi stanovi. Zakaj propada kmečki stan. Kmečki stan vedno bolj nazaduje edino in predvsem zato, ker znašajo proizvajalni stroški malone pri vseh stvareh več, kolikor se dobi za nie, kar se lahko dokaže s številkami. Z izgledi lahko dokažem, da daje zemljišče po odbitku gospodarskih stroškov le redkokdf f čisti dobiček. V mnogih slučajih ima kme.acelo izgubo pri nasadu gotovih poljskih pridelkov. Pečam se s kmetijo že 40 let. Imam zato veliko žalostnih izkušenj. Lahko bi navajal zglede, če bi preostajal čas, a žal. mi ne preostaja. Iz navedenih razlogov ni le obstoj kmeta dvomljiv, nasprotno, če se ne urede dovolj cene, je neizogibno, da kmečki stan popolnoma propade. Naj se posestvo še tako racionelno obdeluje, donaša pa le na leto komaj toliko, da preživi kmet sebe in svojo rodbino, sam mora pa delati zastonj. Zalibog, da imam za svojo trditev veliko dokazov. Kako odpomoči kmečkemu stanu. Vlada je dolžna, da se loti z vso odločnostjo strokovne razdolžitve zemljišč, ki jo mora izvesti v doglednem času. Ce se to ne zgodi, bo kmet počasi propadal in popolnoma ubožal. Nasvetujem vladi, naj ustanovi agrarno banko (Pritrjevanje), ki naj prevzame kmetov dolg in ki naj kmetu posojuje za kolikor mogoče nizke obresti, ki ne smejo presegati 3 ali 4 odstotkov, proti zmerni letni amortizaciji. Prezreti ne smem pristojbin o prenosu premoženja v smislu postave z 18. junija 1901, drž. zak. št. 74. Po tej postavi se morajo plačati pri prenosu lasti ali posesti zelo visoke pro-centualne pristojbine po vrednosti posestva, ne glede na to, če je posestvo zadolženo ali ne, ali če sploh prinaša čisti dobiček ali ne. Siccr imajo pač ona kmečka posestva, ki jih obdeluje posestnik sam ali pa njegova rodbina, ugodnost, da so pri prenosih do vrednosti 5000 kron na bližnje sorodnike prosta pristojbine, med tem ko se mora plačati od posestev, ki so vredna 5.000 do 10.000 kron polodstotno pristojbino od vrednosti prenešenega posestva. Prejemalci kmečkih posestev in kmečkih gruntov dobe lc redkokdaj ugodnost, da so oproščeni pristojbine. Vrednost zemljišča se namreč ceni po takozvanem čistem katastialnem dohodku, ki večinoma prekorači omenjeno mejo. Ker srednji posestniki navadno nc uživajo nobene ugodnosti, si dovoljujem, da poživljam vlado, naj izdela predlog, naj se raztegne pristojbin prosti prenos do zemljišč, ki so vredna 10.000 kron. S postavo z dne 24. majnika 1869, drž. zak. šr. 88 in z dne 12. julija 1896, drž. zak. št. 121, se jc izvedla za kmečki stan usodna regulacija zemljiškega davka. Dne 19. julija I. I. sem stavil primeren predlog in pozval vlado, naj predloži zbornici predlog o ureditvi zemljiškega davka tako, da se odmeri zemljiški davek po dejanskem čistem dobičku z ozirom na zemljiške dolgove, na lego zemljišč in glede na obdelovanje. Vlada bo imela na vesti gospodarsko pogubo kmečkega stanu, če ne izvede takoj po načelih pravice preosnovo zemljiškega davka. Posamezne kmečke občine in posamezne kmete zelo obtežuje dolžnost, da se morajo ustanavljati ljudske šole. Prosim, naj se me ne razume napačno, češ, da nasprotujem šoli. Nasprotno! Zelo se zavzemam za splošno izobrazbo. Ravno zato pa ne morem trpeti, da prepušča država splošno ljudsko izobrazbo gospodarsko slabim občinam. Sodim, da sem opravičen, čc zahtevam od vlade in jo poživljam, naj podpira ljudsko šolstvo, kar je zahteval moj tovariš poslanec Roškar v zbornici. Vprašanje, ki se ne more več odlašati, je kmečko zadružništvo. Vsi stanovi so že združeni po zadružnih zvezah, le kmečki stan nima zveze, ki bi mu zagotavljala varstvo in zboljšanje gospodarskega položaja. Dozdaj se niso ozirali na okvirni zakon, ki se je glede na zadružništvo odkazal deželnim zborom. Po mojem mnenju je mogoča odpomoč po postavno ustanovljenih državnih obligatorič-nih kmečkih zadrugah, ki naj se zopet združijo v zadružne zveze. Vlada bi morala sama gledati na to, da po carinskem varstvu brani cene domačih pridelkov. Proizvajalni stroški so se v zadnjih desetletjih malone potrojili, cene poljedelskih izdelkov so sc pa le nekoliko dvignile, pri nekaterih izdelkih so pa zadnji čas celo padle. Zakaj se kmečki pridelki pozneje podraže, ne moremo biti odgovorni kmetje. Vlada je dolžna, da skrbi za kmeta vsaj toliko, kolikor skrbi za industrijo. Saj pripada kmečkemu stanu nad polovico prebivalstva. Vlada pa postopa naravnost narobe. Pred vsem se tu sklicujem na trgovinsko pogodbo s Srbijo in naglašam, da ta pogodba koristi edinole industriji, zelo pa škoduje avstrijski živino- in prešičo-reji. Vlada bi storila bolje, da bi rajše po možnosti podpirala kmečko proizvajanje, kakor pa da sklepa take pogodbe, in bi delala na to, da se izboljša umno domače go- spodarstvo, po katerem bi se zmanjšali proizvajalni stroški in bi se pridelki prodajali za primerno ceno. (Pritrjevanje.) Pomanjkanje slovenskih izobraževalnih zavodov na Spodnjem Štajerskem in na Koroškem. Govoriti hočem še o svoji ožji domovini. Spodnještajerski in koroški Slovenci nismo mogli kulturno v nikakem oziru napredovati. Manjkajo namreč poljedelske in druge šole. Noben pameten in pravičen človek ne more ugovarjati, da je kulturen razvoj, napredek in blagostanje nemogoče brez zadostne izobrazbe, ki se nam mora samoobsebi umevno uspešno dati le v maternem jeziku. Z nobenim avstrijskim narodom se dozdaj ni postopalo tako mačehovsko, kakor s spodnještajer-skimi in koroškimi Slovenci. Vlada naj upošteva, da je bil Slovenec vedno zvest državljan, ki se je vedno izkazal, da je neustrašeno branil domovino in da zasluži zato enakopravnost ne le po paragrafih na papirju, marveč tudi v dejanju. Predvsem skrbi vlada za to, da dobimo na Spodnjem Štajerskem in Koroškem poljedelske in obrtne šole. Povišanje davka na žganje. Glede na nameravano zvišanje davka na žganje pripomnim, da zvišanje nasproti kmetu ni nikakor opravičeno. Kmet mora dati mnogokrat visoko obdačeno žganje v velikih množinah zastonj svojim delavcem. Davka prosta množina nikakor ne zadošča za splošno potrebo. Predvsem se mora gledati, da sme kmet žgati primerno množino davka prostega zdravega žganja, ki ga rabi za svoje delavce. Vladni predlog naglaša, da se porabijo dohodki iz povišanega davka na žganje za saniranje deželnih financ. Obžalujem, da pritegnejo zopet najubožnejše sloje prebivalstva za saniranje deželnih financ, medtem ko še vedno ni dovolj izpopolnjen na zgoraj osebni davek. (Pritrjevanje.) Vsaka vlada, ki čuti z ljudstvom, naj bo prepričana, da če pridejo na domovino še tako slabi dnevi, bo sočustvovalo ljudstvo ž njo. Končno ponovno opozarjam na splošno slabo stanje kmečkega stanu in naglašam, če ne pride pravočasno državna pomoč, je neizogiben propad države! Končam in upam, da so našla moja izvajanja pri vladi ugoden odmev. (Pritrjevanje.) LISTEK. Skrivnost prelaza Gemml. ) Iz Francoščine prevel Fužinski. Z visoke terase nekega hotela v Loueche (Leukerba), sem sledil z daljnogledom turiste, ki so se vspenjali proti vrhuncu Gemmi-ja. Kar se mi približa neka dama in jaz ji ponudim svoj sedež. Navidezno sem jo poznal. Bila ie vže zelo stara, vedno in vedno se jc sprehajala sama samcata in z živo dušo se ni spustila v pogovor. Nasmehne se mi in z ljubeznjivo kretnjo odkloni povabilo. Vprašani jo, samo zato, da le kaj izpregovorim: »Madatne, ste bili kedaj tam gori?« »Ha! Šestdeset let je vže preteklo, odkar sem poznala vsak kamenček in kotiček Gemtni-ja.« »Šestdeset let!« ponovim jaz, silo radoveden. »Gotovo so sc tekom tega časa stvari zelo izprenieuile?« »Cisto tnalo. Stvari se v teh krajih nič kaj ne izpreminjajo. Pot se je na gotovih mestih razširila in utrdila. Na bolj izpostavljenih točkah so postavili železne dro- ') Getnnii, prelaz v bernskih alpah v Švici, med Wildhorti in Zinstcraarhorn-gruppe. ge. To pa je tudi vse! Ko sem bila jaz še mlada, se še ni videl tam gori v oni zaseki križ, ki spominja na padec gospe d' Her-laincourt. Vas sama »les Bains« pa tudi ni izgubila skoraj nič na prejšnjem značaju. Lepa cesta, ki teče skozi Loučcheville še ni bila izpeljana. Federalna pošta še n: vozila sem gor. Izletniki so prihajali od mesteca Sierre sem po tovorni poti, ki se vije okolu rebra gorovja Varone. Bržkone se vam posreči priti na sled ostankom te stare poti na obširnih travnikih, sredi klanca, na drugi strani Dale.« Spustila se je na stolec, ki je bil spleten iz vrbovih šib, jaz pa sem se vsedel ua bližnji stol. Samotnim ljudem se tu pa tam zahoče po družabnosti; dogaja se kaj često, da se molčečih naenkrat poprime neka neodoljiva sla do kramljanja. Dama se je očividno nahajala v takem položaju in sklenil sem jo še obodriti k temu. kajti ljudje, ki so sc vže preživeli, imajo večkrat marsikaj zanimivega za pripovedovati. »Torej Vi ste bili še zelo mladi, ko ste dospeli semkaj z vašimi stariši?« Z mojimi starši? Vsaj jili niti poznala nisem. Pripeljala sta me semkaj stric in teta, ki sta bila moja vzgojitelja ali vsaj delala sta se, kakor da bi jima bila moja vzgoja pri srcu. Bila sta oba meščanskega stanu, rojena v Vevey. Ni mi ravno znano, kaj sta nameravala s tem. ampak njuno poslopje je bilo tako sestavljeno in zidano, da nismo mogli vživati niti trohice one rajsko-lepe okolice, v kateri smo živeli: jezero, planine, da, celo nebo je bilo prikrito našim pogledom. Skozi celo leto sta bivala tam, a mesec avgust jima je vsikdar potekel v tem letovišču. Sani Bog vedi .počemu? Njih celodnevna zabava je obstajala v igri domino, kojo sta spretno igrala v kakšnem kotičku salona ali pa sta sc sprehajala v enakomerni črti med Grand - Bain in pa prvo klopjo na cesti des Echellas. »Vaša ljubezen do njih ni bila bogve kako iskrena?« »Bila sta mi naravnost odurna.« »Vzrasla sem takorekoč v njuni senci, a ta senca je bila zelo mrka in hladna. Teta se ie kar cedila same sladkosti, stric pa je bil utelešena strogost: a to vem, da mi je bila ljubša stričeva strogost, nego Ii tetina sladkost. Na koncu koncev menda nista bila napačnih misli. Moja otroška domišljavost ic povečala njune napake. Dozdevala sta se mi trinoška, zverinska, v istini pa nista bila nič drugega kakor smešna prismojenca. A počemu vam kla-fariiti na dolgo in široko o njih, ki nimata pač nič opraviti z dogodbo, ki vam jo nameravam navesti.« »No, torej dogodek? ... Dozdevalo se mi je nekaj tacega?« Ona se nasmehne. »Ce besedičite s starimi ženicami, preže vedno na vas take nevarnosti. Vsekakor pa mislim, da vam ne bodo brez haska te moje podrobnosti. Izvajali boste lahko iz tega, zakaj da sem bila jaz med svojimi družicami najbolj divja.< Sijala mi jc baš takrat dvanajsta pomlad. Ves čas, ki smo ga preživeli v kopališčnem letovišču, sem se odtegovala družbi odličnih gostov in celo otrok, kajti nisem poznala niti ene igre. Tavala sem celi dan po gorovju s košarico, privezano na vrat z rudečim trakom. V desetem letu sem bila že splezala na Cchelles. Da, verjemite gospod, do Fchelles. Počutila sem se tam gori ravno tako dobro, kakor na obrežju Vevey.se. Skoraj vsaki dan sem delala ture in se vselej ustavljala na nekem kraju, ki je zelo prijal mojemu okusu. Nemara da ste ga Vi sami opazili. Ravno tam, kjer se steza zavije, se nahaja tnala golina, obrnjena proti osrčju hribovja. Ko se prične sezona, se belijo vže tam gori prve planinke, ki jih zazre oko v oni visočini. Pa jc bila poleg tega nori tudi mala jelka, če .ie še danes, mi ni znano, vsa mršava rcvica in slabotna. Vzlic temu je bila moja ljubimka, in boli se je zasmejalo srce. ko je videlo to revi-co kakor pa njene sestre, ki so košate in velike rasle v dolini. Životarila je tam gori. zgubljen spomenik iu znak življenja v BdJ u Teheranu. Bombardiran parlament. Dne 23. t. m. zjutraj so obkoliii kazaki v Teheranu parlament in mošejo poleg zbornice. Zahtevali so. naj izroči zbornica nekaj oseb po šahovi zahtevi. Zbornica je odklonila zahtevo. Člani politiških klubov so streljali na vojake iu jih več usmrtil'. Ob 9. je došlo iz šahovega tabora ojačenje s topovi. Teheranske vhode in ceste so zasedli oddelki strojnih pušk. Ob 8. so začeli vojaki streljati na parlament iz pušk, ob •). pa s topovi. Vojaki so navalili na parlament, ga osvojili, zasedli in opleirli. Veliko poslancev je ubitih in ranjenih. Trg pred parlamentom je pokrit z mrtvimi vojaki, poslanci in konji. Za šaha so se izjavili v Tebrisu plemiči, mo-hamedansko svečeništvo in osebe, ki so pripadale prekucijski stranki. Brzojavili so šahu, da mu hočejo služiti. Izjavljajo, da je povzročilo vstajo nekaj oseb. med njimi generalni gubernator. AVSTRO-OGRSKA. Premirje na vseučiliščih. Zastopniki svobodomiselnega dijaštva z Dunaja, Inomosta in iz Prage so se posvetovali o položaju. Izjavili so, da če moti jeseni katoliško dijaštvo VVahrrnun-dova predavanja, so pripravljeni na nov štrajk. Sedanje stanje smatrajo le za premirje. Na inomoškem vseučilišču prično predavati 24. t. m. lilas« poroča, da VVahrmund ne bo predaval v Pragi, marveč da dobi enoletni dopust, ob katerem bo bival v Parizu. Na to bo pa pozvan na dunajsko vseučilišče za profesorja pravne filozofije. Slovaščina v ostrogonskem semenišču. Primas Vaszary je ukazal, da se uvede slovaščina obligatorično v semenišče tudi za mažarske semeniščnike. Električna železnica Požun-Dunaj. Prometni odsek ogrskega državnega zbora se je pečal o predlogu poslanca Szi-klaya o nameravani clektriški železnici Požun-Dunaj. Poslanec Simegy je odločno protestiral proti nameravani progi, češ, da je nevarna ogrskemu narodu. Državni tajnik Szterenyi sodi, da mora odsek izvoliti poročevalca. Odsek je izvolil za poročevalca poslanca Kubika. Pretep med anarhisti in socialnimi demokrati. Češki in nemški anarhisti so napovedali 21. t. m. v dunajskem XX. okraju ^hod, na katerem je bilo navzočih tudi veliko socialnih demokratov. Anarhisti in socialni demokrati so se pa tako prepirali, da se je shod razpustil. Anarhisti in socialni demokrati so se tako pretepali, da je bilo več ranjencev. Shod nemških zdravnikov in naravoslovcev. Kolin, 24. junija. Na shodu nemških zdravnikov in naravoslovcev se bo predlagalo. naj se vrši prihodnji shod v Solno-gradu. »Narodni Listy« se ne prodajo dr. Kramaru. Praga, 24. junija. »Narodni Listy-dementirajo poročilo »Cecha«. da kupi list dr. Kramar. Tožba proti poslancu Onciulu. Punaj, 24. junija. Onciula toži poslanec Wassilko zaradi nekega članka, in pa poslanec Spenul, ker mu je rekel On-ciul na zborničnem hodniku, da bo pljunil vanj, in bi bil to tudi storil, da nista to preprečila poslanca Skedl in Hormouzak. onem kamenitem in zasneženem svetu. Seveda jaz mala deklica s; nisem mogla predstavljati teli misli, kakor se jih sedaj predstavljam, ampak čutila sem globoko. Prva planinka, zadnja jelka. Le-to je povzročalo, da mi jc bil oni kraj nad vse drag in mil. Pa še nekaj drugega jc bilo na oni golini: nekaka naravna votlinica, skrivališče, kakor nalašč prilagodeno moji postavi. Ondi seru se skrivala, ondi počepala ure in ure, neopažena od obiskovavcev gore, ki so hodili gor iu dol. Ko so bili prav blizu mene, sem prisluškovala njihovim glasovom ter kovala nato pisane romane na njihov račun. Ko je bilo gorovje pogreznjeno v samoto iu tihoto, so me obletavale drugačne misli. Domišljija me je slikala sedaj kakor lovca, ki preži na plen, sedaj kakor indijanskega divjaka, ki pričakuje svojo žrtev in zopet, kakor po-ščavnika v svoji votlini. Ali pa sem sc zibala v prelestnem razkošju tisočerih in tisočerih zvokov in odmevov vodovja, vetra in listja, ki so skupaj tvorili neko čudovito. nerazločljivo šumenje. (Dalje prih.). Ceikl deželni zbor. Nemški poslanci izjavljajo, da vlada ne misli na zasedanje češkega deželnega zbora mesca julija. Sklicati ga namerava marveč šele jeseni. Morilec gafskega namestnika. Zogovorništvo Siczynskega sta prevzela poslanca Lewicki in Okunieuski iu odvetnik Starosolski. Poslanec dr. Le- ! \vicki se je posvetoval s senatovim predsednikom Przyluskim, ki bo vodil razpravo. Razprava bo trajala dva dni, dasi je povabljenih le malo prič. Dunajski nuncij postane kardinal. D e v i n , 24. junija. »Magdeburger Zeitung« poroča, da postane dunajski nuncij knez Oranito di Belmonte meseca septembra kardinal. Novi baron. B r n o , 24. junija. Lastnik \vitkovi-škili rudnikov vitez pl. Guttmann bo povišan IS. avgusta v barona. HRVAŠKA. Rauch in Josipovich. Minister za Hrvaško pl. Josipovich je razjarjen, ker ban Rauch neprestano potuje v Budimpešto in na Dunaj, ne da bi o tem poprej kaj povedal njemu. Nasprot-stvo med banom in ministrom je od dne do dne ostrejše in pl. Josipovich napada bana v ogrskem tisku. To »Obzorovo« vest potrjuje tudi »Agramer Tagblatt« na podlagi informacij v krogih, ki so z ministrom za Hrvaško v ozki dotiki. Pogajanje med Madžari in Hrvati. V ponedeljek je konferiral poslanec Harambašič s poslancem Nagyem o dr-žavnopravnih vprašanjih in železničarski pragmatiki. Razun teh so se docela neobvezno pogovarjali grof Zichy, pl. Rakov-sky, Sinimi - Semadam z Zagorcem in Bauerjem. Madžarski listi pišejo, da se je ogrska ljudska stranka začela s Hrvati pogajati vsled migljaja z Dunaja. Zato mislijo sedaj pogajanja za nekaj časa pretrgati. Ako pokažejo pogovori med posameznimi parlamentarci možnost kakega uspeha, bo se bavila tudi hrvaško-srbska koalicija kot taka z vprašanjem o kompromisu. Rauch v Budimpešti. V Budimpešto je došel Rauch, ki se je posvetoval s hrvaškim ministrom Josipo-vicliem. Poroča se, da hoče doseči prepoved o izvozu krme s Hrvaškega z ozirom na sušo. Ogrski ministrski predsednik in Hrvati. V seji ogrsko-hrvaškega državnega zbora dne 23. t. m. je govoril ogrski ministrski predsednik dr. VVekerle v razpravi o davku na špirit tudi o hrvaških razmerah. Naglaša, da je vedno in da bo spoštoval zakonito določene banove pravice. Neki hrvaški poslanec je izjavil, da vodijo vlado pri razdelitvi kontingenta politiški nagibi. Hrvaška avtonomna vlada ima zagotovljen svoj vpliv tudi v tem oziru. Ban-janin: »Rauchova vlada je žganjarska vlada.« (Velik nemir.) VVekerle: »Take opazke vas ne dovedejo do vašega smotra. Ce še tako napadate bana, ostane le na svojem mestu, dokler se ne uveljavi naša politika. Ban je naš državnopravni dostojanstvenik, ki ima odlično mesto med nami in bo solidarno z nami deloval. Zato smo ga tudi imenovali za svojega eksponenta. Ban je delujoč član vlade na Hrvaškem. Zaman je. čc ga prezirate. Spoštovati hočemo postave nasproti Hrvaški, a hočemo jih tudi na vsak način uveljaviti.« RUSKE VOJNE LADJE V TURŠKEM MORJU. V turško morje je odplulo rusko se-vastopoljsko brodovje, ki mu poveljujeta kontreadmirala Živinski in Sarnav/ski. PERZIJA IN TURČIJA. Carigrajsko perzijsko poslaništvo je vročilo turški vladi oster dopis z ozirom na izgrede Kurdov v Urmiji. Poslanik prosi z ozirom na to in ker Turki zopet prodirajo, za avdijenco v petuc. DEMONSTRACIJA FRANCOSKIH VINIČARJEV. Nar bon ne. 21. junija. Danes je prispelo semkaj iz departementov He-rault, Ande in vztočnih Pirenejev okolu 40.00(1 ljudi na obletnico lanske vstaje vl-ničarjev. Demonstrantje, ki so nosili črne zastave, so korakali mimo občinske hiše, kjer je vihrala črna zastava. Demonstrantje, na čelu jim zastopniki občin, so sc potem podali na pokopališče, kjer so položili več vencev. Mir sc ni kalil. BELO IN ČRNO PLEME V TEKSASU. V Hemphillu (Teksas) so sc vršili veliki boji med belimi in zamorci. Zamorci so zabodli v nekem prepiru dva bela naseljenca. Zamorce so zaprli. Razjarjeni belci so napadli zapor, se polastili morilcev in drugih zamorcev ter obesili pet zamorcev na drevesu. Ušli so štirje zamorci. a dva so ustrelili, dva sta pa skočila v neko mlako in utonila, ker nista mogla na suho. Množica je namreč v salvah streljala na uja. Nato so se zbrali zamorci iz vse okolice, ki so med potjo ustrelili vsakega belca. Boje se nadaljnih bojev. Teksaški guverner je odposlal vojaštvo v Hemphill. Dnevne noulce. + Shod »Kmečke zveze« v Mengšu. Iz Mengša se nam poroča: V nedeljo, 21. t. m., se je vršil v Mengšu shod »Kmečke zveze«. Udeležba je bila kljub vročini in utrujenosti ljudi precejšnja. Govoril je najprvo g. Valentin Benkovič, predsednik K. Z. iz Kamnika o pomenu in namenu K. Z. Ljudje so z zanimanjem poslušali. H Kmetski zvezi jih je precej pristopilo. Drugi govornik je bil g. Vekoslav Ravnikar, c. kr. poštar iz Ljubljane. Sklenili sta se resoluciji: 1. Shod kmečke zveze v Mengšu izraža poslancem S. L. S. popolno zaupanje in zahvalo za izpremembo volivnega reda. 2. Prosi svojega poslanca in deželni odbor, da napravi za kamniški okraj zimsko kmetijsko in gospodinjsko šolo. + Novi dvajsetkronski bankovci in »Slovenska krščansko - socialna zveza«. Danes smo dobili od č. g. Frančiška Zva-na kratko pisemce: »Slovenski krščansko-socialni zvezi 20 K prvo dvajsetačo, Frančišek Zvan.« Pismu je bil priložen novi 20kronski bankovec. Iskreno se zahvaljujoč blagemu darovalcu, opozarjamo somišljenike na ta plemeniti vzgled proseč jih — posnemanja! + Slavnosti na Vrhniki se udeleže: 17. Telovadni odsek slovenskega izobraževalnega društva »Kamnik« z zastavo. — 18. Slovensko katoliško izobraževalno društvo pri Devici Mariji v Polju z zastavo. k Slovensko molitev namerava vreči iz koroških šol nadzornik Palla. Kakor poroča »Mir«, hoče Palla v Vogrčah prisiliti otroke, da bi začeli nemško moliti. Kako je vnet ta ponemčeni Poljak za nemško molitev,pričajo njegovi poskusi,da bi pregovoril slovenske duhovnike, naj tudi oni začno šolarjem vbijati v glavo nemščino in naj opuste razlaganje krščanskega nauka v slovenskem jeziku. Seveda se je Palla zastonj trudil; slovenska duhovščina čuva narodove svetinje. V zahvalo zato jo slovenski liberalci napadajo. + Kranjski odbor za jubilejni izprevod na Dunaju poziva vse, ki mu imajo polagati račune, da mu jih n a j p o z n e j e p o š I j e j o do sobote, dne 5. julija. j- Občni zbor »Slov. kršč. soc. zveze« za Goriško bo dne 2. julija v Gorici. -h Za »Slovensko krščansko socialno zvezo«. Posredovanjem pisarne odvetnika Iv. P. Vencajza v neki pravni zadevi položena globa 6 K. ■+ Domačln-rojak Peter Remškar obhaja danes novo mašo v Ameriki in sicer v Hoven, So. Dak. Castitamo! -j- V Kranju so, kakor smo že včeraj kratko sporočili, dne 22. t. m. vložili temeljni kamen za novi »Ljudski dom«. Navzočih je bilo 24 gospodov, ki so podpisali na pergamen spisano in vloženo spomenico. Med njimi ie bil tudi gospod deželni odbornik dr. C. Lampe. ki se je zaradi novega vodovoda mudil v Kranju. Kaže se, da bode nova stavba obširna in prav lepa. -i Slovenski dijaški zvezi so darovali j)o 2 K kot podporniki čč. gg.: Špendal Franc, župnik v Tržiču, .1. Karliti, župnik v Sorici, Adolf Knol. župnik v Kolovratu, Avg. Šinkovec, župnik v Škofji Loki, Ivan Ažman, župnik v Gorjah, Ivan Kramar, beneficiat na Vačah pri Litiji, Ivan Klav-žar, kaplan v Starem trgu pri Ložu. Hvala iskrena! Naj bi našli ti gg. mnogo posne-mavcev med našo inteligenco, da bi naraslo število podpornih članov »Slov. dijaške zveze« ogromno. Torej pristopite k »Zvezi« kot podpornik in pošljite znesek 2 K na tč. predsednika Ivo Češnika, cand. iur., Gradec, SchillerstraBe 45, I. Grozovit samoumor. V torek, 22. t. m., se je posestnikov sin Anton Oražen na Šujci pri Dobrovi, ko je bil sam doma, na ta način poskusil usmrtiti, da sc je dvakrat v vrat in dvakrat v srčno stran z nožem zabodel, potem preparal trebuh in vsled tega kmalu nato izdihnil. Oražen bi bil moral iti prihodnjo jesen za tri leta k vojakom, kar ga jc pa menda tako ustrašilo, da je zadnje čase kar blaznel in si vzel najbrž radi tega življenje. i — Krasne slike različnih kranjskih skupin iz cesarskega jubilejskega izpre-voda bosta prinesla še ta teden lista »Dom in Svet« in »Promet iu gostilna«.— List »Promet in gostilna« se naroča pri »Deželni zvezi za tujski promet na Kranjskem«, Ljubljana. Celoletna naročnina 5 kron. Godbeno društvo v Idriji priredi dne 28. t. m. takoj po javni tomboli kon- cert na vrtu pri »črnem orlu«. Vstopnina 20 h za osebo. — Ker je na binkoštni ponedeljek zaradi slabega vremena izostal izlet v Koševnik, se isti vrši v nedeljo, dne 5. junija. Odhod ob 12. uri opoldne. Vstopnina prosta. Umrl je v Pragi ces. svetnik gosp. Karol Tichy. — Nova cerkev v Trstu. V petek, dne 20. t. m., ob 8. uri zjutraj polože temeljni kamen za cerkev Srca Jezusovega v ulici Rones, ki jo zgradijo v spomin OOletnice cesarjevega jubileja. Podzemski poštni promet na Dunaju. Trgovskemu ministrstvu je predložila neka elektriška tvrdka načrt, po katerem bi se poštni promet na Dunaju uredil pod zemljo in sicer po velikih predorih električnim potom. G. Verbič ni prodal posestva. Kakor čujemo, ni res, da bi Anton Kobi kupil od Josip Verbiča celo posestvo, res je, da je Kobi kupil od Verbiča ves les v njegovih gozdovih za posekati. Vode primanjkuje v Gorici. Včeraj je bila Gorica brez vode. Mestni vodovod je bil zaprt, le javni vodnjaki so dajali vodo. Tržaški laški trgovci s krompirjem so najeli agente, ki imajo nalogo, pokupiti od našega kmeta krompir pod pogoji, katere jim stavijo naprej ter ob enem dajo tudi nekaj denarja na roko, da bi bila kupčija gotova. Opozarjamo kmete, da naj bodo previdni, ker krompir ima in bo imel to leto brez dvoma dobro ceno, ker ga je povsod zelo malo. Letina na Tolminskem. Iz Baške doline: Pri nas v gorah bomo imeli letos kakor kaže, obilo sadja. Posebno pa češ-pelj bode dovolj. Stari ljudje pravijo, da tega nc vedo, da bi ta čas morali podpirati in povezovati drevje, letos pa se hočejo češplje vse lomiti pod težo svojega sadu. Torej letos bode lahko prejel kmet kak krajcar za sadje, seveda, ako prej toča nc poklati. Tatovi na pokopališču. V Solkanu so vdrli neznani uzmoviči v kapelico na pokopališču, razdrli tružico miloščine, kjer pa, kakor se meni, jc bilo malo ali nič notri. V mrtvašnici so pa vse razmetali sem-tertje. Laške sejmarje so pognali. V Tolminu so pognali v nedeljo laške sejmarje iz Gorice. Nobenega štanta niso dobili, nakar so jo morali odkuriti. Samoumor neznanca. V kamnolomu v Selcih pri Ronkili so našli truplo nekega neznanega človeka. Sodijo, da se ie vrgel z višine v kamnolom. Vsled pasje stekline je umrl v tržaški bolnišnici osem let stari Viktor Trava n iz Trsta, ki ga je 7. avgusta 1907'. ugriznil nek pes. Deček je zbolel šele okrog 1. t. m. ter je skušal prva dva dneva. ko je bil v domači negi, ugrizniti mater. 'Tretji dan so ga prepeljali že umirajočega v bolnišnico. Možgane nesrečnega dečka so poslali Pasteurjovemu zavodu na Dunaju, kjer so konstatirali pasjo steklino. Pes, ki ga je ugriznil, se je bil priklatil iz podgrajske občine ter je ugriznil še drugega dečka, Josipa Zerjanca, tudi v Trstu. Tega in pokojnikovo mater, ki jo jc bolni deček z oslinjenimi nohti opraskal, pošljejo v Pasteurjev zavod na Dunaju. — 320 kron so v Zagrebu ukradli za-sebiiici Mariji Vezjak. Angleška eskadra priplove v Trst v 'Trst I. julija. Od 6. do 12. bo križarila po Adriji. Admirali se bodo iz Trsta odpeljali na Dunaj, da se predstavijo cesarju. Novice iz Novega mesta. Dolg o-trajne dijaške počitnice bodo imeli letos dijaki tukajšnje c. kr. realne gimnazije. — Prihodnjo sredo začnejo se male počitnice, ki trajajo pet dni. Te dni bode ustna matura; je pa vmes praznik sv. Petra in Pavla. Prišli bodo gimnazijci le še enkrat v šolo. Počitnic bodo tore.i imeli tnalo manj kot tri mesece. — M e-njava šolskih knjig. Na tukajšnji gimnaziji, sploh na vseli gimnazijah je uveden strog ukaz, da se smejo rabiti le knjige z letnico, ki jo je učiteljska konferenca določila. Tako n. pr. ne sme grške slovnice svojega brata rabiti prihodnji tretješolec; brat je dovršil osmo šolo, — slovnica je pa za nič. To vendar nc gre. Vsaj se stariši ne kopljejo v denarjih. Letošnji tretješolci ne bodo prodali nikake knjige. Prebivalce m črno m e 1 j-s k e g a in m e 11 i š k c g a okraja se toplo priporoča, da ne pošiljajo v četrti razred svoje dece v Kočevje. Tu imamo prebrid-kc izkušnje. Učenci pridejo na tukajšnjo gimnazijo, ne znajo pa ne slovenski ne nemški. C eš n j e so posebno dobro obrodile; škoda je le, da je taka suša, da se niso popolnoma odebelile. Je pa zopet dobro, črvive niso. — T e d e n s k i p r c -š i č j i semenj v Novem mestu jc bil jako živahen. Pritisnili so Kočcvci. Par ie-i pili prešičkov. koji so stali lansko leto 14 ; gld.. dobilo se je za 7 gld. Opomniti pa je šc, da se je prodajalo le žlahtno križano pleme. Veliko delavcev Hrvatov je zapustilo delo pri šentjanški železnici. Obetali so jim dobre plače, a potem so jim pa odtegnili včasih kar celo krono na dan. Kranjska industrijska družba nam piše: Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. V smislu S 19 tiskovnega zakona prosimo sporazumno z našim gospodom ravnateljem Faust-om za sprejem nastopnega popravka glede v Vašem listu z dne II. junija 1908 št. 133 pod naslovom »Bistriški štrajk končan« objavljenega članka. »Ni res. da je povodom štrajka v naši tovarni v Bistrici v Rožnidolini naš ravnatelj gospod Faust gospodu poslancu Grafenauerju glede zahtevkov delavstva napravil kaka zagotovila in ista tudi napram delavcem potrdil. Res ie temveč, da so delavci zopet stopili v delo pod prejšnjimi pogoji in da odpuščeni trije delavci, vsled katerih je nastal štrajk, niso bili nazaj sprejeti.« Spoštovanjem p. pa. Kranjska industrijska družba. C. Noot mp. Trappen mp. Faust mp. Izlet na Triglav priredi cerkljanska podružnica S. P. 1). Dne 27. t. m. odhod iz liudajužne z večernim vlakom ob 8-21 do Dovjega. Velik gozdni požar je nastal v nedeljo 21. junija okrog poldne v gozdu Jat-na, ki je last papirniške družbe Leykam-.losefstlial. Nevarnost je bila velika, ker je močan veter ogenj hitro širil. V Svibnem je bilo plat zvona. Od vseh strani so leteli ljudje z raznim orodjem, da so udušili ogenj. Zgorelo je nad 20 oralov gozda, večinoma samih mecesnov, vmes tudi mnogo že posekanih hlodov. Škode je okrog 30.000 kron. Družba je zavarovana. Moralo je biti nalašč zažgano, ker je na treh krajih začelo goreti. Požar na Vipavskem. V Gornji Branici je sinoči, 23. t. m., zgorelo pohištvo, vsa živina in en deček pri Luki Glazarju. Novice iz Amerike. V Little Falls N. Y. ie umrla Marija Grud e n, doma v Rovtah, okraj Logatec. — V Conemaughu je umrl Slovenec Fran B o b m a n, doma iz Velikega Ostrožnika na Dolenjskem. V South Lorain Ohio je zgorela restavracija Ane .1 u s t i n. —- Ubilo je v rudniku v Franklinu Kansas Gašperja Goved i-č a iz Liboj pri Celju. — V Colorado Springs Colo je ubil voz Rudolfa T o m -š i č a. doma iz Bača pri Ilirski Bistrici. V Ročk Springs Wyo je umrl Josip D e niša r, doma iz Dolenje Dobrave, občina Trata pri Škofji Loki. Istotam je v rovu ubilo Alojzija Kalužo, nevarno pa poškodovalo Josipa Čveka. — Utonil je v Kaysolu Martin M o ž e, po domače Novak iz Prečne. V Crestea Butteju je ubilo Slovenca Fr. U r h a. — Med vožnjo iz Amerike domov jc na morju umrl 38 let stari Jožef Rom iz Ljubljane. Kn^zosKo! u itouem mestu Iz Novega mesta se nam poroča: Dne 19. t. m. se je z večernim vlakom sem pripeljal prevzvišeni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič na kanonično vizitacijo in birmovanje. Na kolodvoru so ga sprejeli gg.: okrajni glavar baron Reclibach, prost dr. Elbert in vikar Za-plotnik, in pa kolegijatni kapitelj. V soboto je obiskal prevzvišeni deško in dekliško šolo, spremljan od gosp. okrajnega glavarja in gosp. okrajnega šolskega nadzornika Turka. V obeh šolah so gosp. knezo-škofa lepo pozdravili učiteijstvo in učenci; v dekliški šoli so mu med prav lepim nagovorom izročile belo oblečene deklice krasen šopek. Otroci so jako dobro odgovarjali na obeh šolah, pohvaljeni so bili otroci in gg. kateheta. Popoldne je g. knezoškof sprejel gg. načelnike in člane c. kr. uradov, odposlanstva raznih družb, druge gospode in Marijansko kongregacijo, katera mu je izročila lep šopek. Obisk bo gospodom zavoljo pomanjkanja časa vrnil 17. julija, ko se bo podal na kanonično vizitacijo in birmovanje v novomeškem dekanatu. Ob 9. uri zvečer jc našemu ljubemu nadpastirju na čast meščanska garda priredila prav lepo serenado. V nedeljo jc bilo birmanih 300 otrok. Popoldne si ie ogledal prevzvišeni pod vostvoni g. načelnika novomeškega zdravstvenega okrožja, Josipa Ogoreutza i" g. stavbenika Oliva stavbo ženske bolnice cesarice Elizabete. Visoki gospod je bil kar očaran od te krasne, moderne stavbe in njene lepe lege. S popoludanskim vlakom nas je pre-Ijubljeni nadpastir zapustil. Na kolodvor so ga spremili gg. okrajni glavar, prošt in vikar; tam je bilo pa že zbrano mnogo občinstva in birmancev, ki so hoteli svojega nadpastirja še enkrat videti in še enkrat pozdraviti. Štajerske miti š Ljudska zmaga. Iz Paineč se nam poroča: Velika radost polastila se je našega ljudstva, ko se je dne 14. t. m. raz-vedelo, da imamo novega župana v osebi g. Ivana Vrhnjaka, ki je dosedaj vedno trdno stal v naših vrstah, čeravno je imel radi tega mnogo prestati. Liberalci napenjali so vse sile, da si priborijo lepo občino ter da šc v prihodnje iz tujine ko-mandirajo našega zavednega kmeta. Naši volivci pa so pokazali, da hočejo v občinski odbor može, ki so samostalni, ki st znajo sami pomagati, ter ne potrebujejo nobenega sveta od slovenjegraških ali drugih liberalcev. Zato je bil zaman ves trud nasprotnikov ob času občinskih volitev, zastonj so bili vsi rekurzi, vse obljube in prošnje, še to ni nič pomagalo, da sta se volila med seboj liberalec in nemškutar. Ljudstvu se odpirajo oči, hoče si pomagati, zato je govorilo pri volitvi in — zmaga je bila naša! š Shodi »Slovenske kmečke zveze«. V Puščavi ima 28. junija popoldne ob eni uri »S. K. Z.« javen shod v gostilni g. Eicli-holcerja. Govori g. drž. posl. Pišek. — Na Petrovo, dne 29. junija, predpoldne ob pol 8. uri se vrši shod pri Sv. Marjeti ob Pesnici, v gostilni g. Cirila Jančar. Govori g. drž. posl. Roškar in drugi. V Zero-vincih se vrši na Petrovo, 29. junija, popoldne ob 4. uri shod pri g. Pihlerju. Govori g. drž. posl. dr. Korošec, Meško, Vraz in drugi. š Slovenska krščansko socialna zveza za Štajersko je založila krasne znake, ki si jih mladeniči iz vseli krajev pridno naročajo. Saj pa so tudi vredni, da postanejo nelc vsemladeniški, ampak vseslovenski znak sploh. Zato, mladeniči in drugi, sežite po teh znakih. Dobivajo se v Mariboru po 80 v komad. Znesek se pošlje lahko tudi v znamkah. š Imenovanje poštnega kontrolorja v Zidanem mostu. Za to mesto je prosil, kot vemo iz najverodostojnejšega vira — samo neki Conrad iz Maribora, kateri je bil tudi imenovan! Kljub temu pa so liberalni listi vsi po vrsti obrekovali poslanca dr. Benkoviča na vse pretege, češ, da je on kriv imenovanja, ker se nič ni brigal. Brez komentara! š Sv. Tomaž pri Ormožu. V nedeljo dne 21. junija se je tukaj vršilo dobro obiskano zborovanje »Kmečke zveze«. Govorili so Meško, dr. Korošec, Vraz, Kor-par. Močnik in Stuhec. Izvolil se je pododbor S. K. Z. za župnijo. Sprejela se je naslednja resolucija: Kmetje zbrani na shodu S. K. Z. pri Sv. Tomažu izrekajo poslancem Slovenskega kluba svoje popolno zaupanje. Dovoli jasna nezaupnica poslancu tega okraja, dr. Ploju. š Svinja požrla otroka. Zakonska J. Schoniger pri Cnuireku sta imela v oskrbi deklico Elizabeto Cerner. Ko sta te dni zakonska šla od doma, zaupala sta otročiča neki deklici. Otrok je ležal v otročjem vozičku na vrtu. Naenkrat prične otrok jokati. Varuhinja leti v kuhinjo, da pogreje za otroka mleko. Neka svinja, ki je letela po vrtu, je prišla do otročjega vozička iu voziček privrnila. Na tleli ležečega otroka je svinja na rokah in na glavi tako ozrla, da je otrok v par urah umrl. š Umrl jc v Gradcu bivši državni poslanec Oton Wilhelm. V Mariboru je umrl odvetniški uradnik Jožef Kreighcr. star 79 let. š Zblaznel je v Mariboru 33 let stari žel. strojevodni substitut Aleksander Lcd-vv inka. š Utopljenec v Dravi. Iz Drave so potegnili utopljenca, pri katerem so našli listek, da je to 20 do 22 let stari rudar Fran Sturm. š Mariborski glavni kolodvor bo znatno preurejen. Danes se vrši komisijo-nelni ogled. š Samomorilec, ki kliče na poinoč. V Mariboru je v noči 22. t. ni. z dravske brvi skočil v Dravo nek mož, ki je takoj, ko jc bil v vodi, pričel kričati za pomoč. A bilo jc prepozno. Mož jc utonil. Kdo je bil samomorilec, sc šc ne ve. Llubllanske nouice. lj Nekaj slik iz cesarskega jubilejnega izprevoda je razstavljenih v oknu našega upravništva. Jutri razstavimo šc nekaj slik. Pripravljalni odbor je dobil nad 150 slik iz kranjske skupine ter bo, kakor čujemo, izdal krasen album skupin iu naj-originelnejših tipov. Ij »Srcdnješkolski gudaiački orkestar« iz Zagreba priredi dne 3. julija v veliki dvorani »Narodnega doma« koncert s sledečim vzporedom: 1. Haydn: Simfonija 4. 1. del. (orkester). 2. G. Pergolesi-Braga: Melodija, cello-solo V. Gaudussi s spremljevalnem klavirja (V. Leustek). 3. A. Ru-binstein: Melodije (orkester). 4. P. Gold-mark: Kvintet op. 30. 1. del, izvajajo A. šmit (klavir), H. Rciter (I. viol.), Z. Notliig (II. viol.), D. Zamečnik (viola), S. Mošič (cello). 5. Beethoven: Adagio iz »Pathe-tique sonate« (orkester). 6. a) H. Vieu.v-temps: Largo; b) H. Ries: Perpetuum mo-bile; violina solo (J. Novak) s spremljevalnem klavirja (Smodck). 7. E. Scliiitt: Parafraza iz »Šišniša«, izvaja na klavirju Adam pl. Kugler. 8. J. Canič: Skica (orkester). Cene sedežem so 2 K 50 vin., 2 K. 1 K. 00 vin. in 1 K; stojišče 60 vin., dijaško 40 vin. Vstopnice prodaja iz prijaznosti trgovec g. Dobrič v Prešernovih ulicah. Poročil se bo jutri gosp. dr. Pavel Indra / gospo Josipino Prokopovo roj. Kalmus. Ij Sinočni kresni večer »Sokolov« se je vršil, ako ga primerjamo s prejšnjimi »sokolovimi« veselicami, v znamenju dekadence. Vsej prireditvi se je poznala naglica. Bilo jc kakor v kakem srednjem vaškem sejmu. Vrtiljnik; strelišče; vino; pivo; slaščice; tobak: hrenovice; »čudežen« možiček, ki vlači loterijske številke in prorokuje srečo; godba; lov »sokolov« in redarjev na preradovedne »mulce«; slaba razsvetljava; par zastav; srednje vrste kres; rajalni nastop 62 »sokolov« z deloma slepimi lampijoni; vaje /. gorečimi kiji, ki jih je 12 »sokolov« še najeksaktnejše izvajalo; trije janjčki na ražnju in plamenu pečeni: dva živa janjčka, ki sta s filozofskim mirom opazovala živahno množico; mnogo nevarnih bengaličnih vžigalic, ki so jih mladi »pirotehniki« metali šetalcem pod noge in čez glave; precej mnogoglasno pokanje raket, iu koncem koncev — še več potenciranih »dobrih volj«, — evo, to je vse. Obisk je bil dober, menda 2000 oseb. Društvena godba je svi-rala neumorno, vendar na odprtem ui mogla priti do prave veljave. Brez tepeža seve tudi to pot ui bilo. Najbolj so ga pihnili napisi pri krčmah iu »budah«. Bili so tako secesionistiški, da je občinstvo moralo obstati in jih proučevati. lj Na oklicih je Umbert Caleari, lesni trgovec v Škofji Loki, z gdčno. Marijo Štelcer, hčerko monterja pri mestni elektrarni. — Poročil se bo v Opavi tukajšnji trgovec Karol Ranth z gdčno. Julijo Tengler. — Jožef Luckmannova hiša v liranil- ničnih ulicah št. 12. katero je zgradila »Kranjska hranilnica«, je dogotovljena in bo v nedeljo, dne 28. junija, ob 11. uri dopoldne slovesno otvorjena. Ii Javna prosta dražba. Hišna oprava po zamrli učiteljici Olgi Kobau se bo prodajala jutri ob 9. uri dopoldne na prosti javni dražbi. Zatiška ulica št. 1, II. nadstr. Oprava je nova. Ij Silovit berač. Na Starem trgu je predvčerajšnjim prijel policijski stražnik Jakoba Dimnika, rojenega 1853. v Dobru-njah in tja pristojnega dolgoletnega postopača, kateremu je tudi povratek v mesto prepovedan. Dimnik pa sc je zoperstavil in se s stražnikom spoprijel. Stražnik ga je mogel odpeljati šele. ko mu je prihitcl drugi na pomoč. Ij Nesreča. Včeraj je 39-letni zidar Martin Vidergar iz Ribč pri Moravčah na progi v Lazali delal. Ko je pripeljal mimo brzovlak, jc Vidergaja pahnil na stran, da je padci in si zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. Ij Redni občni zbor »Glasbene Matice« se vrši v četrtek, dne 9. julija ob 8. uri zvečer v pevski dvorani »Glasbene Matice« z običajnim dnevnim redom. Ij Pogreša se leta 1864 v Selali pri Kočevju rojeni in tja pristojni oženjeni delavec Matija Kump. Pogrešanec jc bil dosedaj v hiralnici. Ko so mu včeraj dovolili izhod, je odpisal nazaj, da si je kupil revolver in da se bode ustrelil, ker se Je naveličal živeti. Ij Nepošten delavec. Na Glincah je sinoči gostilničar Franc Babnik poslal nekega delavca imenom Mezelleja v Šiško naročit pivo in mu dal 30 K. Gosti so zaman čakali zaželjenega piva, kajti nepošten Mezelle jo je z denarjem popihal in pustil žejne goste čakati zastonj. Znanost in umetnost. * Umrl jc v Rosdaiovicah prot. Jožef Lacina, ki je bil znan češki pisatelj pod imenom Kolda Malinsky. 4 Pisatelja ubili. V Mohilevu so ubili ruskega pisatelja VI. L. Dedlova. z gospo Josipino Prokopovo roj. Kalmus. * Razstava slik v Voloskem. Slikar Ivan Kralo\ ič Janovski na Sušaku je otvoril razstavo slik v Voloskem. Razne stvari. Veliko darilo ruskega industrijca. Kijev, 24. junija. Komerčni svetnik M. M. Kalperin je ob praznovanju svoje 40-letne poroke volil 50.000 rubljev za starostni zavod iu 100.000 rubljev za zgradbo zdravilišča jetičnikov. Tudi de- lavcem je nakazal velike vsote. Otroci Kalperinovih so pa darovali staršem 40 tisoč rubljev za ustanovitev sirotnišnice. Zračni torpedo. Novo orožje, takozvani zračni torpedo, je iznašel orožniški polkovnik Hun-ge v Stokliolmu. Grozna žaloigra. Na Dunaju je prerezal 38-letni steklar vrat svojemu dveletnemu nezakonskemu otroku in svoji 24-letni ljubimki Hausladerjevi. Ranil jc tudi sebe tako, da je že umrl. Tudi dete je umrlo, Hauslader-jeva sc pa bori s smrtjo. Velik dar. Grof Ferd. Chotek, sorodnik prestolo-naslednikove soproge, je kupil pol milijona kron vredno posestvo Wolchovv in ga daroval redu sv. oltarnega zakramenta. Blazen pastor. Nemški protestantski pastor Hermanu v Missouriju je zblaznel iu je usmrtil v blaznosti osem, ranil pa tri osebe. Blazneža je ustrelil neki kovač. Telefonska in Www poročilo. PREDGRADSKA DEKLETA POMILO-ŠCENA. Dunaj, 24. junija. Cesar je vsa dekleta ln žene iz Predgrada v Belikrajini, katere ie okrajno sodišče v Črnomlju obsodilo na zapor, popolnoma pomilostil. PARLAMENT. Dunaj, 24. junija. Hagenhofer in tovariši so vložili interpelacijo zaradi sirovega napada graških študentovskih ni drugih svobodomiselnih pobalinov na katoliško dijaško društvo »Caroiina«. Nadaljuje se podrobna razprava o proračunu. KOALICIJA HRIBAR-NAGELE. Dunaj, 24. junija. Danes jc v zbornici nemškonacionalni poslanec Nagcle strahovito napadel koroške Slovence in sramotil vrlo narodno koroško duhovščino. Skliceval se je pri tem na Hribarjevo okrožnico Butallo-Bill«, znani »Slovenčev« podlistek. katerega je Hribar dal prestaviti v nemščino in dal na razpolago nemško-nacionalnim poslancem. VEST »TAGESPOSTE« O MINISTRU DERSCHATTE. Novo mesto, 24. junija. Tukaj sc sodi, da se je hotel nekdo z vestjo v »Tages-posti« o ministru Derschatti nad novomeškim g. proštom maščevati ter se je zato poslužil podlega orožja mistifikacije. Vse, kar jc bilo v »Tagesposti«, je, kakor je povdarjala že včeraj brzojavka z Dunaja. izmišljeno. POSLANEC MALACHOVVSKI UMRL. Dunaj, 24. junija. Včeraj je umrl drž. poslanec Malachovvski, zastopnik mesta Lvov. HVALOSPEV TURŠKI ARMADI. Dunaj, 24. junija. Tu se zelo komentira zdravica, katero je izrekel nemški general von der Goltz na nekem banketu, ki jc bil prirejen njemu na čast v neki vojaški akademiji in pri katerem je bil na-vzočen tudi Zcki paša, glavni upravitelj vseh turških vojaških zavodov, in mnogi turški generali. Zcki paša ie nazdravil cesarju Viljemu in nemški armadi, o kateri je dejal, da je prva na svetu. General von der Goltz je odgovoril nazdravljajoč sultanu ter najboljši armadi na svetu: turški armadi. Rekel jc. da more trditi, da jc turška armada izborno pripravljena za sprejem kateregakoli neprijatelja: ta armada da je bila vedno zmagovalka in je svoja divna svojstva ohranila do danes. NOVO MINISTRSTVO V SRBIJI. Belgrad, 24. junija. Pri informacijah iz vladne stranke bo novo srbsko ministrstvo sestavljeno tako-le: Velimirovič predsedstvo in zgradbe; Nikolič za zunanje zadeve; general Stefancvič vojno ministrstvo; Trifkovič za pravosodje in notranje zadeve; Pavlovič za nauk; Kosta Stojanovič za narodno gospodarstvo; M. Popovič ali Kukič za finance. ANARHIJA V TEHERANU. London, 24. junija. Pri včerajšnjem spopadu med šahovimi vojaki in pristaši narodne, oziroma parlamentarne stranke je bilo 70 oseb ubitih in ranjenih. Šahovi kozaki so razgrnili branivce parlamenta iu mošeje s topniškim ognjeni, toda tudi kozaki so mnogo izgubili, ker so nasprotniki metali bombe. Boj je trajal do 3. ponoči. Baje so zaprli vse voditelje in odličnejše člane nacionalne stranke, parlamenta in duhovščine. Pri plenjenju so se različni elementi lotili tudi evropskega predmestja. Zdaj je Teheran v lokali generala Lickova, Rusa po rodu, ki poveljuje nad konjeništvom. Poslaništva niso v nevarnosti. Ljudstvo je zelo razburjeno in šah se težko vzdržuje. Za poletno dobo največja izbera damskih pla-ščev za prah, kril, bluz in oblek za deklice. — Obleke za gospode, dečke in otroke iz tenis-blaga in pralnega blaga. — Čudovito nizke cene! »Angleško skladišče oblek" O. BERNATOVIC JCiJ "mm. ■» I 1326 19 HleMtnt trjJ ti MOSKVA- REVAL. Peterburg, 24. junija. Vlada je dovolila koncesijo za železnico iz Moskve v Reval. Dolga bo 150 km. Kapital je večinoma inozemski. ROPI V RUSIJI. Peterburg, 24. junija. Iz Irkutska poročajo, da so blizu Sestenka roparji napadli pošto in odnesli 07.000 rubljev. DAROVI. Za jubilejni izprevod: Gosp. svetnik Saje 4 K. ŽITNE CENE. Budimpešta 23. junija. Pšenica za oktober......1136 Rž za okt..........9-33 Koruza za julij........6.97 Oves za okt.........8*22 Koruza za maj I. 1909 ..........6.72 Efektiv: 10 ceneje. M eteoro logično poročilo. Višina n. morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736-0 mm a Cm op»-tovuja Stu|o barometri T mra Toropo-ratara po Ctliijn Vetrovi No bo Je* ■fs" £ 23 9. frač 733 8 17 8~| sr. zah del. obl. 24 7. rjutr 332 16 3 sl. jug. obl. Ob 2. pop 32 1 25 7 sl. jjvzh. del. obl. Srednja včerajšnja temp. 19 6\ norm 18 6«. Zahvala. Povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda Antona Anžiča gostilničarja, mesarja in hišnega posestnika, nam je došlo toliko iskrenih dokazov sočutja, da se tu javno vsem najiskre-neje zahvaljujemo. Posebno pa se še zahvaljujemo preč. g. župniku Fr. Pav-liču za tolažilne obiske, č. usmiljeni sestri za ljubeznivo postrežbo, g. nadzorniku Ciutmannu, gospodom mesarjem, gostilničarjem ter kavamarjem, gosp. zdravnikoma dr. Jenkotu in dr. Rusu za njuno požrtvovalnost, slavnemu veteranskemu društvu kakor tudi vsem dragim prijateljem in znancem, ki so kakorkoli izkazali pokojniku zadnjo čast. Iskrena zahvala tudi za mnoge krasne darovane vence in sploh vsem, ki so nepozabnega rajnika spremili na njega zadnji poti. Ljubljana, 24. junija 1008. Žalujoča rodbina Aažičera. V* Razpisuje se služba 1546 3-1 organista in cerkovnika a v Mirni peii na Dolenjskem. — Nastop o sv. Mihelu. ****** ***** Pozor! Podpisani priporoča svojo bogato založeno prodajalnico jestvin ter kolonijalnega blaga. Na deželo pošilja poštne pakete po 5 kilo proti povzetju. S. H. Škerl 1549 S*. Ivan pri Trstu. V najem se vzame dobroidoča gostilna ali 1653 1-1 trgovina ali pa oboje skupaj v kakem prometnem kraju bodisi v mestu ali na deželi. Naslov na »Prihodnost 100«, poste restante Gorica, Primorsko. prodaja- Dne 30. Junija t. I. se bode vrfiila PIOTIP UNija v Velikem Kamnu (eno uro od železniške postaje Rajhen-burg) na Štajerskem, in sicer: posestva obstoječega iz enonadstropne hiše, gospodarskega poslopja, mlina, njiv, vinogradov , travnikov, gozdov v izmeri 100 oralov. Prodajalo se bo po parcelah. V hiši je dobro idoča gostilna ter se lahko napravi tudi prodajalna itd. Dražbeni pogoji se razglase kupcem na dan prodaje na licu mesta. 1552 2—1 Poletno stanovanje » Medvodah se odda. Poizve se pri gospej Jožefini Jarc v Ljubljani, Filipov dvorec, Fran-covo nabrežje, I. nadstropje, ali pa v Medvodah hišna štev. 9. 1554 4—1 Izurjeni kamnoseki se takoj sprejmejo za Beljak. Povpraša naj se v tovarni za umetni kamen Seb. Unterhuber, Ljubljana, Dunajska cesta 6t.73. 1551 2—1 Singerievi šivalni stroji kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku.] 693 29 Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših šivalmh strojev ne oddajamo prekupovalcem, marveč jih občinstva naravnost prodajami. Singer Co.f akc. družba za šiv. stroje Ljubljana, Sv. Petra oesta štev. 4. Relifni križevi pot za farno cerkev Homec pri Kamniku. :: Dragotin Hrovat 1648 Stob-Domžale 10—1 se toplo priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in prijateljem ===== umetnosti za izdelovanje altarjev, križevih potov, podob in vseh v to stroko spadajočih del, kakor tudi v prenovi j en je starih altarjev, podob itd. ~J Velika zaloga oblek za gospode in dečke. Stalne, na vsakem predmetu označene = cene. = A. Kune, Ljubljana, Dvorni trg št. 3. Priznano najboljša delavnica za izdelovanje oblek :: po meri. :: Velika zaloga domačega in pristno an-:: gleškega blaga. :: 595 34 12H2 10 Ponudimo vsako poljubno množino: zidarske strojne opeke, portland-cement najboljše vrste, zarezane strešnike (sistem fl\arzola) pcži> štedilniki in dru$i stavb, materijal (za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varne proti nevihti. ** 9 F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana. Podružnica i ir Spljetu« i Oalailk* glavnica I I I K 2,000.000. I I Ljubljanska Kreditna banka * Ljubljani, Sfri,ar,e?t"""šfetf-2 promese na„dun. komunalne srečke promese na kreditne srečke po K 18. po K 15 1/2- Žrebanje I. julija. Glavni Žrebanje dne I. julija. Glavni dobitek dobitek K 400.000. K 300.000. Obe promesi skupno le K 32. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jc obrestuje po ° fodpuinica 5 w Celo?!*«•«*,. <* I Reznrwni foneft e 5 n 1 K 9ftO.OO()c J Cerkvenega molitvemka. To je najpopolnejši molitvenik, ki je tudi sestavljen strogo po novem cerkvenem besedilu. Namenjen je za splošno porabo in ima prav priročno obliko. Cena z rdečo obrezo...................K 1-20 » . zlato „ .................... 1-cO Bogu kar je božjega. Spisal župnik Fr. S. Finžgar. To je najfinejši slovenski molitvenik, po vsebini primeren tako priprostim, kakor najizobraženejšim krogom. Odlikuje se tudi po svoji nežni, zelo priročni obliki. Pri naročilih zadostuje, da se navede številka zaželjene vezave, tudi je dobro, da sc pove ali naj izberemo tanke, pregibljive platnice za gospode ali mehke, vatirane platnice za ženske: Vezava št. 1 : navadne črne platnice, rdeča obreza.........K 1 — „ „2: umetno usnje, vatirane platnice.........., 1-80 „ „3: šagreno usnje, zlata obreza............. 2-20 „ 4: fina teietnina, „ , ...........' 3'- „ „ 5: najnoveja vezava v najfinejšem usnju in raznih barvah, s posebno krasnimi najmodernišimi utisi. Na teh vezavah je neka posebna, rekli bi nedosežna ličnost in finesa. Okoli 20 različnih vezav te vrste je na izbero, vse imajo približno enako, v primeri z ličnostjo zelo nizko ceno „ 4-80 „ „6: nova fina vezava za dame z verižico, listnico in zapono; najmodernejša vezba..............s 4-go Molitvenik. Spisal A. M., duhovnik ljubljanske škofije. Zelo popoln, jako dober molitvenik z novim cerkvenim besedilom. Umetno usnje, mehke vatirane platnice.............K 2 — Šagrin-usnje, upogljive ali mehko vatirane platnice.........„ 2 60 Voditelj v srečno večnost ► ► ► ► ► Katoliška Bukvama v Ljubljani. Njega čistota je zajamčena s 25.000 K. 1. tropinovec kranjski brinjevec Odlikovano v Parizu. se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primarni ceni v zanesljivi kakovosti v veležganjarni in rektifikami sadja M. Rosner & Co., Ljubljana, Spod. Ši&ka, poleg Kosler-jeve pivovarne. Bekiška družba nEORUŽENlH PIVOVIKlir Žalec 1r Laška priporoča svoje Izborno piva«. — Specialiteta: 9Salvatori (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). -5TW* na dom sprejem* rcstay>rot«r »jtarodnego ©orno" g, Ur z i 5»* k (Tctefcn $t 82.)