Večji vpliv potrošnika
v komunalnem gospodarstvu
Marsikdaj je prav slaba komunalna opremljenost ovira za hitrejšo izgradnjo stanovanjskih in poslovnih objektov. Ne navsezadnje je mimo pomanjkanja fi-nančnih sredstev - to tare komunalno gospodarstvo že dolgo časa - vzrok tudi v premajhni informiranosti občanov.
Zavedati se je treba, da mo-ramo tudi komunalne storitve torej vodo, plin, snago, vzdr-
ževanje ulic in zelenih povr-šin sprejeti ne kot danost, temveč kot ekonomsko kate-
gorijo. Komunalne dobrineso sestavni del družbene repro-dukcije in o tem odločajo vsi delavci v združenem delu in občani v krajevni skupnosti, pri čemer pa se je treba zave-dati, da so zato potrebna tudi precejšnja sredstva. Okrepiti "bi morali vlogo krajevnih skupnosti, tako da bi lahko pomembneje vplivale na izra-bo prostora in na urbanistič-no načrtovanje ter komunal-no urejanje in opremljanje ob-močja. Ob pripravah na sred-njeročni plan 1981-85 bi mo-rali ugotoviti, da je izgradnja komunalne infrastrukture ne-ločjiv dejavnik celotnega ur-banega prostora in eden glav-nih vzvodov za racionalnejšo družbeno usmerjanje urbani-zacije in stanovanjske izgrad-nje. Ce ne želimo ostati brez pitne vode in z onesnaženimi rekami, si moramo vsi priza-devati za tesnejšo povezavo komunalnega gospodarstva z vsemi     ostalimi     dejavniki.
Vzporedno s tem pa bo treba tudi določiti vire in oceniti možnosti pridobivanja sred-stev za reševanje teh vpra-šanj. Da pa bi se lahko natanč-neje pogovarjali o tem, koliko stane kubični meter vode ali odvoz odpakov, bodo morale komunalne organizacije pri-praviti standarde in normati-ve za posamezne komunalne dejavnosti, kajti le na ta način t>o mogoč dogovor med izva-jalci in porabniki v komunal-nih skupnosti. V primeru, če komunalne skupnosti takih standardov ne bi sprejele, bi morali razmišljati, da to stori-jo občinske skupščine.
Ko govorimo o komunalnih dejavnostih posebnega druž-benega pomena, bi morali na-tančneje določiti, katere ko-munalne dejavnosti to so in katere niso. Na podlagi tega bi lahko oblikovali cene ko-munalnih storitev in v večji meri upoštevali družbeni vpliv, saj bi porabniki, tako občani kot delavci, lažje sood-ločali o višini sredstev, ki so potrebna za zagotavljanje ko-munalne infrastrukture.
Zveza komunalnih skupno-sti Slovenije je pripravila ob-širno gradivo pod naslovom »Uresničevanje samouprav-nih družbenih odnosov v ko-munalnem gospodarstvu«, ki analizira sedanji položaj ko-munalnih organizacij in dolo-čiti smernice nadaljnjega ra-zvoja. Ta osnutek bo sedaj v javni razpravi in pričakujemo lahko, da bo v njej danih več koristnih predlogov za reše-vanje nekaterih odprtih vpra-šanj s področja komunalnega gospodarstva.
B. P.