Leto XLVH - št. 1 - CENA 80 SIT I 8 H GLAS Kranj, torek, 4. januarja 1994 Zimska idila v Zgornjesavski dolini Italijanski gostje nočejo iz Kranjske Gore Kranjska Gora, 3. januarja - Že štirinajst dni je v Zgornjesavski dolini, predvsem pa v Kranjski Gori, kot v zimski pravljici. Debela snežna odeja in domala vsak dan sonce -zimska idila, ki si jo gostje samo želijo. Številni domači in tuji gostje, ki so pred božičem rezervirali sobe v hotelih ali pri zasebnikih, Želijo kar ostati. A tu so priprave na Pokal Vitranc in pričakovani obisk domačih in tujih smučarskih navijačev in ljubiteljev alpskega smučanja. Kako rešiti zadrego: stalni gostje bi podaljšali bivanje po hotelih in pri zasebnikih, saj take smuke na naravnem snegu v Kranjski Gori že nekaj let ni bilo, prihajajo pa novi, ki so tudi rezervirali. Predvsem številni italijanski gostje, ki nestrpno čakajo in goreče navijajo za svojega Tombo, kar nočejo iz kranjskogorskih hotelov in sob, ki so jih za 6. januarja rezervirali že drugi. Ne ostane nič drugega kot dogovor z bližnjimi blejskimi hotelirji, da se gostje, ki jim »poteče« čas bivanja v Kranjski Gori, preselijo na Bled in odtod vozijo na kranjskogorsko smučišča. Kranjska Gora bo torej v tem tednu po obisku dosegla tisti rekord, ki ga je beležila v najboljših zimah preteklih let. • D. Scdej Včeraj okrog desete ure dopoldne so kokrški most v Kranju zaprli za motorni promet. Med gradbenimi deli, ki naj bi bila končana do avgusta, bodo po njem lahko hodili le pešci. Prvi dan je bilo na mestnih obvoznicah precej gneče in slabe volje. Vozniki bolj ali manj uspešno iščejo bližnjice, Alpetourovi šoferji pa so ie zjutraj začeli voziti po novem voznem redu mestnega prometa. Več o tem na 24. strani. - Foto: J. Pelko Jure, Alenka, Iztok, Denis in hokejisti v Škofji Loki Priznanja najboljšim gorenjskim športnikom S četrtkovo podelitvijo pokalov najboljšim gorenjskim športnikom minulega leta bomo zaključili letošnjo akcijo IZBOR 1993 - V OŠ Ivana Groharja v Skofji Loki bomo lahko pozdravili vse najboljše, pa tudi zabave ne bo manjkalo. Kranj, 4. januarja • V četrtek ob 18. uri se bo v Osnovni šoli Ivana Groharja zgodilo sklepno dejanje letošnjega izbora najboljšega gorenjskega športnika, ki j»a je organiziral naš časopis v sodelovanju z gorenjskimi radijskimi postajami. Glavna sponzorja prireditve sta Gorenjska banka in zavarovalnica Adriatic. Športni novinarji in dopisniki niki izbrali alpskega smučarja Glasove Stotinke so za gorenjs- Jureta Koširja iz Mojstrane in ka športnika leta med posamez- mlado radovljiško plavalno re- Dokaj mirno v novo leto Kranj, 4. januarja - Najdaljša in najbolj nora noč v letu je za nami. Kot pravijo policisti, smo v novo leto zakorakali razmeroma mirno, ce seveda odmislimo petarde, katerih gromovitega plazu ni bilo mogoče zadržati. Ena od petard je v četrtek oglušila 11-letnega dečka s Planine. Istega dne je na Kokrici zagorel R 19, dan prej ie požar pustošd po enem od počitniških apartmajev v Kranjski Gori, hujši prometni nezgodi pa sta bili ob prehodu s starega v novo leto dve; med Radovljico in Podvinom v petek popoldne, pri Zvirčah v soboto zgodaj zjutraj. Torej smo bili na Gorenjskem v tem času varnejša kot drugje v Sloveniji, kjer je v prvih dneh novega leta v treh prometnih nezgodah umrlo pet ljudi. H. J. korderko Alenko Kejžar. Med ekipami v posamičnih športih je zmagal bronasti blejski dvojec brez krmarja v postavi Iztok Čop in Denis Žvegelj, med ekipami v igrah pa si je naslov najboljšega gorenjskega moštva prislužil jeseniški hokejski klub Acroni. Vsi najboljši gorenjski športniki so bili ob prvih čestitkah veseli priznanja za njihov trud in uspehe v minulem letu, vsi pa so tudi obljubili, da zagotovo pridejo po zaslužene pokale. Tako jih bomo lahko v četrtek pozdravih in z njimi poklepetali v Skofji Loki, poleg njih pa bomo predstavili tudi nekdaj uspešne škofjeloške športnike m se zabavali ob glasbi in plesu. Prireditev organiziramo skupaj z ženskim rokometnim klubom Lokastar, simbolična vstopnina (100 tolarjev za učence in dijake ter 200 za odrasle) pa bo zagnanim škofjeloškim rokometašicam omogočila še večje uspehe. • V.Stanovnik Mercedes iz novoletnega 3x3 v Kranj Zadnji dan praznikov, v nedeljo zvečer, je bilo tudi žrebanje igre Novoletni 3x3, ki je nekaterim Slovencem prinesla še dodatna bogata novoletna darila. Med bogatimi nagradami, kot so 40 milijonov in 10 milijonov tolarjev gotovine, je bilo tudi 15 mercedesov razreda C, ki jih je prispeval ljubljanski AC Intercar. Eden od lepotcev s trikrako zvezdo je pristal tudi na Gorenjskem in sicer v Prebačevem pri Kranju, dobila pa ga je gospa Tončka Vodnik. Kot nam je uspelo izvedeti, se Vodnikovi z njim ne bodo vozili, pač pa ga bodo pretopili v denar, ki ga pač nikoli ni dovolj. • M. G. Gorenjska^ Banka * d.d. Kranj VARNOST ZA ZAUPANJE Veselje pri Potočnikovih v Sopotnici Prvi dojenček, ki je na novega leta dan zavekal v jeseniški porodnišnici, je bil krepak in zdrav deček Jasmine Galijaševič z Jesenic. V kranjski porodnišnici je poleg Majde Repnik iz Šenčurja, ki je 1. januarja ob drugi uri povila deklico, rodila tudi Marija Potočnik iz Sopotnice 9. Mamica Marija je z dojenčkom, deklico, (na sliki) doma razveselila moža in svojih pet otrok: Jano, Majdo, Simono, Matejo in fantka Boštjana. Marijin najmlajši otrok je star 16 mesecev, ostali Potočnikovi korenjaki in korenjakinje pa so stari: devet let, enajst let, trinajst in petnajst let. Sesti otrok Marije Potočnik, nekaj dni stara deklica, še nima imena. Ko smo simpatično in veselo mamico Marijo, ki je zaposlena v Ljubljanski banki v Škofji Loki, obiskali v porodnišnici, nam je dejala, da je sicer njenih pet otrok doma zelo pridnih in ubogljivih, le okoli tega, kako bi bilo ime sestrici, ki jo bo mama prinesla iz porodnišnice, so si hudo v laseh. Vsak ima v rokavu svoje ime, nihče ne popusti niti za ped - bitka bo huda... A mamica vendarle upa, da bodo ob naslednjem obisku povedali, kako naj bo ime dojenčku. Potočnikovi družini je prej pomagala mama, zdaj bo doma ostal njen mož. Srečni družinici iz Sopotnice iskreno čestitamo, Gorenjski glas pa jih bo v prihodnjih dneh razveselil z lepim darilom. - D.S. - Foto: Janez Pelko- Na srednjih straneh Gorenjskega glasa Krajevna telefonska imenika Blejske Dobrave in Lesc GLAS UREDNIŠTVO, NAROČNINE, KOMERCIALA 064/223 111 . ^ TELEFAK: 064/222 917 NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE wmm SLOVENIJA IN SVET Dr. Marjan Sturm, predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Seje tudi na Koroškem "Zelo sem zadovoljen, da je Narodni svet koroških Slovencev le imenoval svoje člane v sosvet, s čimer je zagotovljeno, da bo sosvet deloval v polni zasedbi," je pred začetkom dela v novem mandatu dejal predsednik sosveta dr. Marjan Sturm, sicer predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. "Zaenkrat je pač sosvet tisti forum, kjer so zastopani vsi politični faktorji večine in manjšine. Dokler nimamo alternative k sosvetu, ne vidim razloga, da bi ta forum negirali. Sicer pa bi moral sosvet delovati na treh vsebinskih sklopih. Delo sosveta mora postati bolj transparentno. Zato bom januarja povabil slovenska društva, ki so zaprosila pri uradu zveznega Kanclerja za finančno pomoč, na posvet, na katerem bomo skušali skupaj uskaladiti predlog za razdelitev finančnih podpor Eosameznim društvom. Lepo i bili, če bi tedaj že vedeli za višino podpor, ki jih bo dala Republika Slovenija, tako da bi to lahko upoštevali pri predlogu, ki ga bomo predložili sosvetu februarja. Na tej seji, in to je drugi sklop, bom predlagal, da bi imel sosvet letno dve seji na Koroškem in sicer v dvojezičnih občinah. Na seje bi povabili tudi Eredstavnike lokalnih političnih strank in kulturnih društev. Tako i na kraju samem videli, kako deluje sožitje in kaj bi bilo potrebno še urediti. Tretjič. Smiselno se mi zdi, da intenziviramo sodelovanje s predsedniki deželnozborskih strank, da že pred formalnim sklepanjem sosveta dobimo njihovo soglasje. Iz preteklosti vemo, da je tak pristanek potreben. Ni pametno, da sosvet sprejema sklepe, o katerih predsedniki strank nič ne vedo. Zato upam, da bodo predstavniki strank v sosvetu intenzivirali kontakt s svojimi strankarskimi vrhovi. Enako velja tudi za predstavnike parlamentarnih strank na Dunaju," je dejal v pogovoru za Slovenski vestnik novi predsednik sosveta dr. Marjan Sturm. Jubilej Janeza VVutteja • Luca Na Štefanovo, 26. decembra lani, je praznoval 75. obletnico življenja znani koroški borec za slovenske pravice, partizan in povojni aktivist slovenskih organizacij, dolgoletni funkcionar Zveze slovenskih organi-JŠtev « zacij in predsednik Zveze ' koroških partizanov Janez Wutte - Luc iz VeseL Njegov % oče je bil oficir v prvi svetovni vojni in zato zelo strog. Osnovno šolo je obiskoval v Sentprimožu. Ker je oče leta 1938. leta umrl, je moral Luc prevzeti kmetijo. Nato ga je zajela druga vojna. V Zagrebu, kjer je bil aviatičar, je navezal stike s partizani. Leta 1944 je pobegnil, ker bi moral pred vojaško sodišče. Odšel je v partizane in ker je ostal tudi po vojni takega prepričanja, so ga tožili, preganjali, zapirali, vendar je vse prestal, danes pa ima končno mir. Se vedno je aktiven, njegovo domačijo, ki je postala kmečki hotel, pa vodi njegov sin. "Vedno sem opozarjal na nevarnosti neonacizma, pa so me zavračali, da so to samo pobalinske potegavščine, govorih so o prenapeti mladini. Upam, da so vsaj zdaj končno spregledali in da je to mednarodno organiziran neonacizem. Oblasti se sedaj bolj resno ukvarjajo s temi pojavi. Pa še to se verjetno ne bi zgoddo, če ne bi bilo teh bombnih atentatov," je povedal ob jubileju Luc, kot ga kličejo prijatelji in znanci. "Ob iubdeju želim predvsem .zdravja še naprej. Potem pa seveda, da bi se na Koroškem znali bolje pogovarjati in da ljudje ne bi nasedali tistim, ki sejejo razdor. Niti v zakonu ne moreta imeti dva istih misli, ampak, zmeniti se je vendarle treba..." • J.Košnjek Vaša hišna številka in Gorenjski glas VSAK TEDEN: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ Tudi v današnjem Gorenjskem glasu sta na različnih straneh (česar ne bo težko najti) ločeno objavljena dva podatka; ime ulice in naselja, ali zgolj naselja, Če v njem ni uličnega sistema + številka. Oboje skupaj pomeni hišna številko, ki stanujoči družini na tem naslovu prinaša srečo, vredno 20.000,00 tolarjev. Če je srečna hišna Številka npr. na stanovanjskem bloku, kjer stanuje več družin, odloča "hitrost tisti, ki prvi najde svojo hišno številko po pogojih te nagradne igre In prvi pokliče v uredništvo Gorenjskega glasa, prejme nagrado. Enako velja, če je v ulici oz. naselju več enakih hišnih številk z "dodatki" (a, b, c ...). Skrajni rok za Vaš telefonski klic ali osebni obisk v uredništvu Gorenjskega glasa je jutri (sreda) do 14. ure. Naš telefon je še vedno: (064)211-860 ali 2U-83S. S pomočjo hišnih številk srečo delimo vsak torek in o tem, kako je v posameznem tednu potekala akcija, v sliki in besedi pišemo v petkovi Številki IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Potrošnik je sedaj premalo zaščiten Za izdelek je odgovoren izdelovalec V državni zbor prihaja predlog zakona o varstvu potrošnikov. Sedaj je potrošnik premalo zaščiten ali skoraj nezaščiten, za uveljavitev svojih pravic in zaščite oa je potrebna obsežna pravna procedura, v kateri je ponavadi potrošnik v podrejenem položaju. Ljubljana, 4. januarja - Vse, kar je doslej storila država za varstvo potrošnikov, je bilo oblikovanje potrošniških svetov. Ti organi so bih najprej ustanovljeni pri posameznih trgovinah, kasneje pa po krajevnih skupnostih, vendar stvari niso delovale tako, kot bi morale. Tudi takratno samoupravno dogovarjanje med potrošniki, trgovci in drugimi subjekti v prometu blaga in storitev ni bilo kaj dosti boljše. Leta 1989 je bil ustanovljen poseben skupščinski odbor za varstvo potrošnikov. Učinkov nobena od teh rešitev ni dala. Razlogov je več. Potrošniki za uveljavitev svojih pravic nimajo dovolj pravnega znanja. Imajo občutek podrejenosti proizvajalcem dobrin in ponudnikom, zato se težko odločajo za uveljavljanje zahtevkov pred pristojnimi upravnimi, sodnimi in drugimi organi, večina pa nima volje, niti časa in denarja, da bi uveljavila svoje pravice. Slovenija se loteva reševanja tega področja po vzoru razvitih evropskih držav. Večina držav ima vladne resori e, Id so zadolženi za varovanje potrošnikov. Ponekod imajo potrošniki v vladnih telesih tudi svoje predstavnike. Potrošniki so varovani s primerjalnimi testi, s katerimi so ocenjeni enaki Izdelki različnih proizvajalcev. Večina razvitih držav ima svetovalna mesta, ki potrošniku pomagajo z informa- cijami in nasveti. Ponekod pa poznajo tudi tako imenovana "sodišča majhnih zadev", pri katerih iščejo svoje pravice potrošniki, Id se čutijo ogoljufane. Varstvo potrošnikov ima v svojih dokumentih urejeno tudi Evropska skupnost oziroma Evropska unija po novem. Varuh potrošnikovih pravic Novi zakon o varstvu potrošnikov je obsežen, saj ima predlog zanj kar 71 členov. Ena od novosti je imenovanje varuha oziroma varuhinje potrošnikovih pravic Izvolil ga bo državni zbor na predlog vlade. Za njegov izbor bo razpisan javni razpis. Varuh začne lahko določene postopke na lastno pest, sicer pa bodo morala podjetja, državni organi in organi lokalnih skupnosti na njegovo zahtevo zagotoviti vse podatke in informacije ne glede na stopnjo zaupnosti. Varuh obvešča o svojih ugotovitvah javnost in državni zbor. Ko bo zakon Brejet, bomo dobili tudi poseben rad za varstvo potrošnikov. Posebej je poudarjena odgovornost proizvajalca in prodajalca zakakovost in neoporečnost izdelka. Kadar napaka na izdelku povzroči smrt, telesno poškodbo ali okvaro zdravja človeka, je proizvajalec dolžan povrniti škodo. Za proizvajalca se po predlogu tega zakona šteje tudi uvoznik blaga. Če proizvajalca izdelka ah uvoznika ni mogoče ugotoviti, se vsak dobavitelj izdelka šteje za proizvajalca, razen če v določenem roku sporoči, kdo je resnični proizvajalec. Proizvajalec je odgovoren za škodo, ki jo je povzročil izdelek z napako, 10 let od dneva, ko je dal izdelek v promet Predlagani zakon daje posebno pozornost garanciji za brezhibno delovanje stvari. Vsi dokumenti morajo biti v slovenščini. Garant je dolžan zagotoviti popravilo in vzdrževanje sam ali ima sklenjeno pogodbo o servisiranju z drugo osebo. Tudi po prenehanju proizvodnje določenega blaga je podjetje končnemu kupcu dolžno zagotoviti vzdrževanje, nadomestne dele in priklopne aparate. Blago, za katerega so obvezne garancije, določi minister, zadolžen za standardizacijo, istočasno pa določi najkrajši garancijski rok in druge obveznosti s tem v zvezi. Če izdelek ni bil popravljen v roku, ki je določen, je garant kupcu dolžan na njegovi zahtevo izor-očiti v uporabo podoben izdelek, dokler napaka na prvem ni popravljena. Predlagani zakon določa ravnanje pri pogodbah in pogodbenih pogojih. Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z nižano ceno. Podjetje, ki prodaja blago z napako, mora tako blago fizično ločiti od redne prodaje brezhibnega blaga ter vidno opozoriti, da gre za prodajo blaga z napako. Če je za blago predpisan rok uporabnosti, mora biti to vidno in čitljivo označeno. Tudi embalaža mora biti zdravju neškodljiva. Če podjetje pošlje naročniku blago, ki ga ta ni naročil, se takšna pošiljka blaga šteje za reklamno darilo. Odgovornost tržne inšpekcije Za nadzor uresničevanja tega zakona bo zadolžena tržna inšpekcija. Le-ta lahko, če podjetje neupravičeno zavrne potrošniko-vo zahtevo, naj mu blago zamenja, vrne denar ali odstrani napako, z odločbo to izsili. To velja v primeru, če je bila napaka nesporno dokazana. Višje so tudi kazni. Najmanj poldrugi milijon tolarjev bo na primer kazen, če kupcu ob prodaji blaga ne bo izdana ustrezna dokumentacija, če ne bo zagotovljeno vzdrževanje itd. Polovico manjša pa je najnižja kazen za prekrške za posameznike, ki samostojno opravljajo trgovsko ali storitveno dejavnost. Takoj, na kraju samem, pa bo pravna oseba ali posameznik morala plačati najmanj 20.000 tolarjev, če blago ne bo vidno označeno s ceno, če cena blaga ne bo označena v tolarjih, če prodajalec ne bo izdal računa m podobno. Kazen je zagrožena tudi v primerih, če prizadeti ne bodo odgovarjali na zahteve varuha potrošnikovih pravic. • J.Košnjek POSLANCI Nova Jugoslavija za Slovenijo odpisana S P R A Š U JEJO Brane Eržen je v imenu Samostojne poslanske skupine vprašal zunanje ministrstvo glede pisanja in govoric o oblikovanju neke nove jugoslovanske skupnosti, v kateri naj bi imela tudi Slovenija vidno vlogo. Znanje ministrstvo je odgovorilo, da v dosedanjih stikih med Evropsko skupnostjo in Slovenijo ni bilo pogojevanja članstva Republike Slovenije v Evropski skupnosti z oblikovanjem nekega novega jugoslovanskega prostora. V vseh pogovorih je bila poudarjena posebnost Slovenije in njena drugačnost v primerjavi z novimi državami na območju bivše Jugoslavije. Izraženo pa je bilo mnenje, da pa bi bila Slovenija lahko zgled za ostale balkanske države. Slovenija je podpisala z Evropsko skupnostjo sporazum o sodelovanju, ki vsebuje klavzulo z možnostjo nadaljnjega sodelovanja s skupnostjo. Slovenija izvaža od 60 do 65 odstotkov v države Evropske skupnosti, kar je znak čvrste navezanosti na te države. Slovenija se intenzivno povezuje z državami Efte in članicami Višegrajske skupine. Z državami na Balkanu je Slovenija pripravljena sodelovati tako kot z vsemi drugimi državami. Zato so teze o pogojevanju statusa Slovenije kot pridružene članice Evropske skupnosti z obnovitvijo jugoslovanske skupnosti neosnovane in nerealne, pravi zunanje ministrstvo. Usoda funkcionarjih stanovanj Miroslav Geržina, poslanec Slovenskih krščanskih demokratov je vlado vprašal, na kakšni osnovi so dobili funkcionarji bivše Zveze komunistov Slovenije funkcionarska stanovanja, če Zveza komunistov Slovenije ni bila legalna in nikdar registrirana organizacija. Vlada je odgovorila, da je takrat z določenim fondom družbenih stanovanj za stanodajalca Republiko Slovenijo upravljala komisija za dodeljevanje stanovanj in posojil nosilcem družbenih funkcij v SR Sloveniji. Komisija je v skladu s takrat vejavno stanovanjsko zakonodajo in v skladu s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih ter načinu dodeljevanja stanovanj in stanovanjskih posojil nosilcem družbenih funkcij v SRS dodeljevala upravičencem stanovanja v družbeni lastnini v začasno uporabo (nosilcem funkcij, ki so se preselili iz kraja prebivanja za čas opravljanja funkcij) in v trajno uporabo tistim, ki so funkcijo opravljali več let zapored. Z dodelitvijo stanovanja v trajno uporabo je upravičenec pridobil stanovanjsko pravico na tem stanovanju in so zanj veljala določila zakona o stanovanjskih razmerjih tako kot za vse imetnike stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini. Na ta način so pridobili stanovanjsko pravico tudi funkcionarji družbenopolitičnih organizacij, med drugim tudi funkcionarji Zveze komunistov Slovenije. Vsi imetniki stanovanjske pravice so imeli do 20. oktobra lani pravico odkupiti stanovanje s popustom ne glede na to, kateri organ jim je, tudi na osnovi takrat veljavne zakonodaje, to pravico dode-lil.Glede vrnitve stanovanj oa bivših funkcionarjev Zveze komunistov Slovenije odgovarjamo, da so bih stanovanja dolžni vrniti samo tisti funkcionarji, ki so imeli stanovanja v začasni uporabi, vsa takšna stanovanja so bila s strani teh funkcionarjev tudi vrnjena, pravi v odgovoru vlada. • J. K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Stranke politične sredine Pred lokalnimi volitvami skupaj Ljubljana, 4. januarja -Še pred lokalnimi volitvami, to je čez približno dva meseca, lahko pričakujemo kongrese štirih strank politične sredine, Socialistične stranke Slovenije, Demokratske stranke, Zeleni - ekološkosocialne stranke in Liberalno-demokratske stranke, na katerih naj bi se odločili za novo skupno stranko politične sredine. Predsednik naj bi, vsaj tako kaže, postal ali ostal dr. Janez Drnovšek, o imenu pa še ni podatkov, nedvomno pa bo v njem ohranjena blagovna znamka Liberalno-demokratske stranke kot najmočnejše parlamentarne stranke v Sloveniji. Projekt združevanja sredine ima pogoje za uspeh. Pogajalske skupine pripravljajo "listino o namerah", ki naj bi jo januarja podpisali predsedniki strank Viktor Žakelj, Igor Bavčar, dr. Peter Tancig in dr. Janez Drnovšek. Pričakovati je, da utegne biti največ težav glede razdelitve funkcij, saj bo težko dobiti sorazmerno ravnotežje med strankami. Slovenska ljudska stranka Lažni optimizem Ljubljana, 30. decembra • Lažni optimizem je nevarnejši od poštene besede, ie v oceni preteklega leta dejal predsednik Slovenske ljudske stranke dr. Janez Drnovšek in pri tem grajal hvalisave besede predsednika vlade dr. Janeza Drnovška in ministrov ter predsednikov strank vladajoče koalicije. Slovenska ljudska stranka priznava vladi, da ji je uspelo skupaj z Banko Slovenije zajeziti inflacijo, prav tako pa se je trudila oživiti gospodarstvo in preprečiti nepravilnosti pri lastninjenju, vendar je bila pri tem prepozna in premalo učinkovita. Stranka pripravlja alternativni program, s katerim bo dokazala, da je liberalizem uničujoč za gospodarstvo, njen program pa temelji na preprečevanju odliva kapitala v tujino, na ustreznem lastninjenju in na cenejši državi. SLS je zaradi svojega načelnega delovanja stranka, ki bi lahko povezala vse desne in desnosredinske stranke v Sloveniji. To bo še posebej pomembno pred lokalnimi volitvami. Stranka si bo razen tega v prihodnje zavzemala za poštenost, boj proti korupciji, avtentične sindikate in za uresničevanje sprejete strategije razvoja slovenskega kmetijstva. Slovenska desnica Slovensko sodstvo še jugoslovansko Ljubljana, 30. decembra - Slovenska desnica (Liberalna stranka, Narodna stranka Slovenije, Slovenska nacionalna desnica) ugotavlja, da v Sloveniji obstaja še vedno jugoslovanski pravni red, ki ga skušajo s sprejetjem ustavnega zakona še podaljšati. To bi pomenilo priznavanje odgovornosti za plačevanje dolgov bivše Jugoslavije, ohranjanje nezakonitih lastninskih odnosov, priznavanje pravnih temeljev za vse prisege,na primer vojaške, sodniške itd., ter s tem možnost represije jugoslovanskih organov zoper slovenske državljane. Vrhunec absurdnosti tega položaja pa je ravnanje našega pravosodja (mariborska orožarska afera), ki priznava pooblastila tujih držav za posle, kot je tihotapljenje in črna trgovina z orožjem na našem ozemlju. Tako torej pravo ene od republik nekdanje Jugoslavije dominira nad Slovenskim, pravi izjava Slovenske desnice. • Zbral J. Košnjek Pn Pr< ok< sesi Lesi glasi ned< nedt kraji refei \e21 je r< prav celol Zi nega Jani zbor so, c prisp zbral za sk obne Pode pa v L< pode za ot niča ceste ter ceste odloi okoli skon terih dobr: naj t treh jonoA Ko Gore gram ocen enoti kraja izhaj; osebi in ki znani enoti kraja lih c izrači dehT leto neto kojer Kra Pi Nal< pa s Besni skupr ugota letošr balini Besni Glavn nosti i gradnj Vežica pokop Uradoi dih so h bila Kra avt< reci zači ali krai Z D.^ ne Cel odp sta je i zak; Ker pre< bo vpn odg najr GORENJSKI GLAS Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-infonnativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Vblčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štetan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana Ustanovitelj m izdajatelj: / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, teleta* 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. Pred nedeljskim referendumom v KS Gorenja vas Brez lastne udeležbe ne bo šlo Pred referendumom o krajevnem samoprispevku, ki bo v nedeljo, 9. januarja, v Leskovici in okoliških krajih ter v delu Volake in Čabracah, so se to nedeljo v Leskovici krajani še enkrat sestali. I Leskovica, 2. januarja - "Ne bom rekla glasujete ZA in tudi ne glasujte PROTI. Vsak naj sam dobro premisli in se odloči," je v 1 nedeljo na koncu zboru krajanov, ki so se še enkrat zbrali pred nedeljskim referendumom, na katerem se bodo odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka, rekla predsednica odbora za izvedbo k referenduma in opredeljenega programa Marinka Biček. Sicer pa o je 27 krajanov Leskovice v nedeljo na zboru ponovno potrdilo, da i- je referendumska "ponudba" za lastni delež pri gradnji ceste i- pravilna, kljub pomislekom o višini lastnega deleža za uresničitev u celotnega programa, e Za razpis za uvedbo krajevnega samoprispevka so se krajani dela Volake odločili na zboru že septembra. Ocenili so, da bi na ta način s samoprispevkom v poldrugem letu zbrali poltretji milijon tolarjev za skoraj 8,7 milijona ocenjeno obnovo ceste Volaka - ČabraČe. Podoben zbor krajanov pa je bil konec novembra tudi v Leskovici, kjer so se za podoben razpis referenduma za obnovo lokalne ceste Kopač-nica - Leskovica in krajevne ceste Leskovica - Robidnica ter delo ureditev krajevne ceste v Krnice v makadamu, odločili krajani Leskovice in okoliških krajev. Za ureditev skoraj štiri kilometre cest, katerih obnova je ocenjena na dobrih 20 milijonov tolarjev, naj bi krajani tega območja v treh letih zbrali dobrih 7 milijonov tolarjev. Ko so v krajevni skupnosti Gorenja vas pripravljali programe obnove in na podlagi ocen opredeljevali pogoje za enotretjinsko lastno udeležbo krajanov za ureditev cest, so izhajali iz poznanih povprečij o osebnih dohodkih, pokojninah in katastrskem dohodku. Ob znanih in veljavnih merilih o enotretinjski lastni udeležbi krajanov za pridobitev preostalih dveh tretinj sredstev je izračun pokazal, da bi krajani dela Volake in Čabrač poldrugo leto plačevali 7 odstotkov od neto osebnih dohodkov in upokojenci od pokojnin (kmetje pa 40 odstotkov od letnega katastrskega dohodka), krajani Leskovice, Robidnice, Laz, Lajš, Krnic in dela vasi Studor pa tri leta po 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov, upokojenci 3 odstotke od pokojnin, kmetje pa 50 odstotkov od letnega katastrskega dohodka. Po odločitvi za razpis obeh referendumov, ko se bodo krajani v nedeljo, 9. januarja, odločali o uvedbi tako opredeljenih samoprispevkov za ceste, so predvsem na območju Leskovice opredelitve o lastni udeležbi sprožile razmišljanja, mnenja in tudi nekatera vprašanja. Zato so se v nedeljo v Leskovici ponovno sestah na zboru krajanov, kjer so ocenili, da ni razlogov, da bi zadnji hip pred razpisanim glasovanjem o samoprispevku svet krajevne skupnosti sklep preklical. Ocena je bila, da so pogoji za uresničitev programa sicer precej zahtevni, da pa brez lastne udeležbe, s katero bi doavgusta prihodnje leto (1995) dobili urejene ceste, ne bo šlo. Zato se bo v Leskovici in okoliških krajih, kot je poudarila predsednica gradbenega odbora Marinka Biček, pač vsak sam odločil, ali bo prispeval opredeljeni del, ali ne. Vsekakor pa samoprispevek ne pomeni le obvezo o lastni udeležbi, pač pa tudi zagotovilo, da bo krajevna skupnost s sredstvi širše skupnosti zagotovila razliko. Ta pa je, kot so razlagali na sestanku v nedeljo, lahko tudi Če se bodo na referendumu odločili za samoprispevek, bodo prispevek od katastrskega dohodka zavezanci lahko plačah vsake tri mesece ne pa naenkrat za celo leto. - Kar pa zadeva preračunavanje in razmišljanja o obračunavanju od bruto oziroma neto osebnih dohodkov, so pojasnili, da se praviloma povsod opredeljujejo za prispevek od bruto OD. Ta pa v primeru Leskovice pomeni io odstotkov od neto osebnega dohodka. - Na vprašanje, kako bo z načrtovanim urejanjem cest na območju Leskovice, če se na referendumu v nedeljo ne bodo odločili za samoprispevek, so predstavniki KS (predsednik sveta Jože Bogataj, tajnik Ivo Petrovčič in član Miha Bizjak) pojasnili, da je referendumski samoprispevek v primerjavi s pogodbenim zbiranjem denarja veliko večje zagotovilo za uresničitev programa. Če pa se krajani ne bodo odločili zanj, ostaja vprašanje načrtovane obnove in ureditve štirih kilometrov odprto... precej večja od sedaj opredeljene. Vendar ob odločitvi za samoprispevek bo delež obvezen za "one strani"; s to razliko, da bodo krajani, ko bodo opredeljeni del zbrali, zbiranje lahko končali. Po mnenju nekaterih, ki so menili, da so sedanji pogoji morda preveč zahtevni, se bo to tudi zgodilo. Razmišljanja in mnenja v nedeljo so na trenutke kazala dvom, negotovost, pa tudi kritiko, zakaj morajo krajani v demografsko ogroženih krajih v občini na ta način sami reševati probleme in boljše pogoje. Vendar pa bo presoja o tem, da cilj in željo uresničijo do avgusta prihodnje leto, ali pa enkrat v prihodnosti, pač njihova odločitev. • A. Zalar Občinski stanovanji v Podljubelju 287 Tudi pritličje gre v prodajo Tržič, 4. januarja - Med zadnjo sejo izvršnega sveta konec decembra lani so obravnavali predlog komisije' za stanovanjsko gospodarstvo za prodajo pritličja stanovanjske hiše Podljubelj 287 in pripadajočega zemljišča. Kljub nekaterim pomislekom so tak predlog sprejeli. Gre za hišo, ki stoji v neposredni bližini objekta TGT v Podljubelju. Dve stanovanji v nadstropju so odprodali imetnikoma stanovanjske pravice, stanovanji v pritličju pa sta ostali v lasti občine. Ker je zasedeno le eno, bodo ponudili možnost nakupa tamkajšnji stanovalki. Če ne bo izkoristila predkupne pravice, bodo razpisali javno dražbo za prodajo pritličja in dobrih tisoč kvadratnih metrov zemljišča v skupni vrednosti 25.614 DEM. Prav glede prodaje zemljišča so se člani izvršnega sveta spraševali, ali bi ga kazalo prodati v celoti. Ker je večidel parcele funkcionalno zemljišče k stavbi, se niso odločili za drobitev. Obenem so zahtevali, da v primeru odprodaje kupec prevzema tudi obveznosti do stanovalke, denar od odprodaje pa se nameni za nakup socialnih stanovanj. Strinjali pa so se, da je odprodaja stanovanj zaradi starosti stavbe in njene neurejenosti upravičena. • S. Saje Krajevna skupnost Besnica Pred pomembno odločitvijo Naloge, ki so si jih začrtali v minulem letu, so skoraj v celoti uresničili. Zdaj pa so pred pomembno odločitvijo. Besnica, 3. januarja - Pravkar končano leto je bilo za krajevno skupnost Besnica uspešno. Predsednik sveta KS Matevž Kleč ugotavlja, da so program uresničili domala 100-odstotno. V letošnje leto "prenašajo" le izdelavo otroškega igrišča in dveh balinišč na območju novega športnega teniškega centra v Spodnji Besnici na Pesnici. ka, lja, ajo lilo ije, nib em ivl-;ga lila na nje ske irko nik Jana ure^ :pol Glavne akcije v krajevni skupnosti minulo leto so potekale pri gradnji nadstrešnice pri mrliških vežicah in urejanju žarnega dela pokopališča. Skupaj z župnijskim Uradom so obnovili zvonik. Zgradili so pet avtobusnih postajališč oziroma čakalnic in obnovili dvorano v Domu krajanov (razsvetljava in pleskanje). V skupno akcijo in pndobitev pa sodi tudi nabava računalnika za osnovno šolo. "Na začetku leta 1994 pa je pred nami težka odločitev. Sku- Eaj z organizatorjem tekmovanja armomkarjev se bomo morali odločiti o zamisli, da bi denar od [»rireditve namenili za začetek zgradnje večnamenske dvorane na območju pri osnovni šoli. Strinjam se, da prvi hip to zveni nekako utopično, vendar osebno sem prepričan, da je sreča na strani tistih, ki tvegajo. Če si bomo zastavili na primer nalogo, da dvorano zgradimo v prihodnjih desetih letih, torej postopo- ma, potem jo bomo imeli in bo pomenila pridobitev za vso dolino. Zato mislim, da bi lahko tudi izgradnja potekala s takšno opredelitvijo," razmišlja predsednik sveta KS Matevž Kleč. Razmišljanja v krajevni skupnosti so torej vse bolj usmerjena v turistični razvoj. S Turističnim društvom že tudi zdaj vodstvo krajevne skupnosti zelo dobro sodeluje. Za naprej so izgledi še toliko bolj vabljivi, saj bi na primer izgradnja 95-metrske skakalnice na Gorenji Savi in uresničitev možnosti, ki jo skriva topli vrelec v Besnici, celotni dolini zagotovila nesluten in osebni ter skupni razvoj v dolini. PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM (Ne)popolne avtobusne informacije Kranj - Glede na to, kako "zadovoljna" sta bila 29. decembra zjutraj D. V. in A. V. iz Kranja nad službo Informacije na kranjski avtobusni postaji, bi sklepali, da služba deluje recimo tako, kot kranjska avtobusna postaja: začasno (in občasno), kot je začasna, zasilna ali kakršnakoli že bodi sedanja lokacija kranjske avtobusne postaje. Za kaj gre? Tega dne, sta kasneje ugotovila D. V. in A. V. iz Kranja, bi bilo čisto vseeno, če ne bi načrtovala odhoda z avtobusom v Celovec. Avtobusa, ki sicer po voznem redu odpelje iz Kranja v Celovec od 6.55, ni bilo. Pa sta vprašala zaposlenega v Informacijah (ki se je takrat "ubadal z reševanjem križanke), zakaj ni avtobusa. Odgovor je bil: Zamuda. Ker je bila zamuda očitno le predolga, Eredvsem pa zaradi negotovosti, koliko časa o trajala, sta "nestrpneža" potem še trikrat vprašala, kaj je novega o odhodu. Ker pravega odgovora, razen Zamuda, nista dobila, sta najprej prosila za telefonsko številko ljubl- janske avtobusne postaje, ki pa je zaposleni, ki je reševal kiržanko, ni vedel, ker je spremenjena. . Zadeva se je potem (brez službe informacij m reševalca križanke v njej) razpletla tako, da sta kupila žetone in sama poklicala s kranjske avtobusne postaje 988, da sta izvedela za telefonsko številko ljubljanske avtobusne postaje tam pa so jima potem povedali, da je imel avtobus za Celovec okvaro in da potnike za to smer sproti pobira do Tržiča redni avtobus za Tržič. Iz Tržiča pa da bo odpeljal posebni avtobus za Celovec No, ta je med tem časom tudi iz Tržiča že odpeljal. Edina sreča pri vsej slabi volji obeh Kranjčanov, ki sta se oglasda v Uredništvu pa je bila, da sta na ta način prihranila nekaj tolarjev ali Šilingov in da je zaposleni v Informacijah morda pravočasno rešd (če tudi ta ni bila pretežka) križanko Recimo, da bo, če ne prej, marsikaj drugače, ko bo Kranj imel tudi novo avtobusno postajo... Lani so zgradili kar pet avtobusnih čakalnic "Kmetje bi lahko prodali svoje viške, ne bi bilo bojazni za prodajo obrtnih izdelkov in mladi bi imeli nenazadnje zaposlitev. Ob tem pa za prihodnje leto načrtujemo tudi še dve povsem konkretni zadevi. Če bi se recimo odločili za projekte za večnamensko dvorano, bi morali postopoma začeti obnavljati tudi ponekod že dotrajani asfalt in javno razsvetljavo. Župnijski urad pa bo nadaljeval za obnovo na cerkvi. • A. Zalar Tako in drugače Za nami je leto, ki se je v marsikateri sedanji krajevni skupnosti na Gorenjskem potrdilo v lanskih začetnih načrtih in pričakovanjih. Bilo je ponekod celo uspešnejše, kot so si v širšem programu na začetku zastavili cilje. Bilo pa je nenazadnje tudi izkušnja, ki bo, če ne drugega, vredna ponovitve, kadar bo šlo za pomembne in na pogled težavne odločitve. In teh nam letos na področju krajevne oziroma lokalne samouprave res ne bo manjkalo. Kljub mnenju, da bi bili nasploh lahko vsaj pri nekaterih razvojnih odločitvah bolj enotni, manj obarvano zavzeti in predvsem neaferaško spodbudni, nam nasploh strankarska demokracija kar ugodno pritiče. Nenazadnje tudi v krajevnih skupnostih, ko gre za ustvarjalno razmišljanje. Vendar pa po večini pri uresničevanju načrtov in skupno opredeljenih ciljev v krajih in krajevnih skupnostih strankarske politike še niso vzeli in niso redki, ki v sedanjih vodstvih ob uspehih, ki jih beležijo, svetujejo, da mešanje politike v uresničevanje krajevnih problemov ni ravno najboljši in glavni porok za čimboljši ustvarjalni impulz- Pa vendar je vsak dan, ki ga živimo in želimo, vse bolj odraz doganja tudi na tem področju demokracije. Zato bi bilo najbrž kakršnokoli zanikanje prej podobno lažnemu sprenevedanju kot odraz realnosti In prav zato velja na startu v leto: kjer so bili vsi zadovoljni z lanskim delom, naj bo tudi s politiko tako, kot je bilo lani. Tam pa, kjer ocene niso ravno najbolj ugodno sporazumne, velja morda zastaviti tudi drugače. • A. Zalar SKUPNA ŽELJA TUDI ZA LETOS - Konec minulega leta so se po nekaterih občinah na Gorenjskem na zaključnem predpraznič-nem posvetu sestali z vodstvi občinskih vlad in s strokovnimi službami predsedniki krajevnih skupnosti in delegati zbora krajevnih skupnosti. V Kranju so na primer ugotovili, da je bilo minulo leto po zaslugi krajevnih skupnosti uspešno. Podobna je bila tudi ugotovitev na srečanju škofjeloškega predsednika izvršnega sveta s predsedniki krajevnih skupnosti na srečanju, ki je bilo pred novim letom v Poljanah (na sliki). Povsod, in najbrž drži za vse na Gorenjskem, na je bila skupna želja, da bi bilo recimo tako kot lani na področju uresničevanja načrtov v sedanjih krajevnih skupnosti tudi letos; ne glede na to, da nas prav na tem področju čakajo precejšnje spremembe. - A. Ž. KRATKE GORENJSKE Gorenjevaščan in Vaščan Gorenja vas, Poljane - Pred novim letom sta krajevni skupnosti Gorenja vas in Poljane vsaka zase izdali dve glasili oziroma krajevna časopisa. V krajevni skupnosti Gorenja vas so v tiskani izdaji na osmih straneh, kjer je sodeloval tudi Gorenjski glas, predstavili delo in dogajanja v obdobju zadnjih nekaj let oziroma v tem mandatu. Precejšen poudarek pa so namenili tudi načrtom in še posebej bližnjemu referendumu o krajevnem samoprispevku za ceste. V Vaščanu, glasilu krajevne skupnosti Poljane pa so v tradicionalnem pregledu celoletnega doganaja predstavih dela na komunalnem in drugih (družbenih oziroma društvenih) področjih. V načrtih za letos je predsednik KS Roman Dolenc med drugim zapisal, da krajevna skupnost Poljane še naprej ostaja krajevna skupnost in ne bo občina, kar pa zadeva izvolitev novega vodstva, napoveduje, da se bo ob poteku mandata poslanca občinske skupščine in predsednika sveta KS poslovil od teh funkcij. Zato bodo morali letos tudi o tem razmisliti v krajevni skupnosti Poljane. • A. Z. Da bi letos ... Kranj - Naš zvesti dopisnik in gasilski veteran Ivan Petrič nam je ob koncu leta poslal prispevek z naslovom Želje gorenjskih gasilcev. V njem piše, da si gorenjski gasilci v letu, ki se je začelo, želijo, da ne bi bilo takšne katastrofalne suše, kot je bila lani, ko so morali v prenekatero vas voziti vodo. Želijo si, da bi imeli čimmanj opravka z ognjem in drugimi nesrečami in da na primer ne bi pogorelo toliko gozdov. In nenazadnje naj bi se tudi v slovenskem parlamentu čimbolj razumeli; še posebno takrat, ko bodo odločali na primer o denarju, ki ga potem dobivajo tudi gasilska društva. Jana Strajnar Pred petimi leti se je preselila v Šenčur. Bila je članica upravnega odbora AMD Šenčur in tudi zavzeta inštruktorica mladih voznikov. Znanje, ki si ga je pridobila in ga kazala včasih kot aranlerka pri Trgovskem podjetju Kokra v Kranju, v Špeceriji Bled, Murki Lesce, v Mesoizdelkih škofja Loka, je nazadnje usmerila v lastno podjetje; pa tudi v sodelovanje in pomoč v Turističnem društvu Šenčur, kjer so po njeni zamisli in delu nastale zadnje tri razstave, s katerimi se je predstavilo društvo. Ko je konec poletja lani zbolela, v društvu niti pomislili niso na najhuje. Pa se je ob koncu leta upanje na vse najboljše, na ponovna srečanja, na snovanja in uresničevanje skupnih ciljev v Turističnem društvu, tragično, žalostno izšlo drugače. Jano Strajnar bodo, tako kot še kje, in predvsem družina, zelo pogrešali tudi v Turističnem društvu Šenčur. Hvaležni za njen trud in neštete brezplačne ure pri uresničevanju njihovih načrtov se je bodo spominjali ob praznini, ker je ne bo več med njimi, z uresničevanjem njenih idej, ki jih ji ni nikdar zmanjkalo in ki jih tudi ni nikdar prikrivala. • A. Ž. KULTURA T GORENJSKI GLAS • 4. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Torek, 4. janaarja 1994 _ KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava 160 let Sonetnega venca. V galeriji Mestne hiše ie na ogled fotografska razstava Pokrajina 93. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta prodajna razstava članov Likovnega društva Kranj. V Kafe galeriji Pungert je na ogled razstava gorenjskih likovnikov. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled praznična prodajna razstava. V Ruardovi graščini na Stari Savi je odprta razstava Stara Sava včeraj, danes in jutri. BLED - V belem salonu Grand Hotela Toplice so na ogled likovna dela akad. slikarja Jožeta Ciuhe. BEGUNJE- V galenji Avsenik razstavlja akad. slikarka Mirna Pavlovec slike na temo Sprehodi po Go raj t ah. Na ogled so tudi jaslice akad. kiparja Viktorja Konjedica. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža je na ogled 1. del društvene razstave črno belih fotografij fotografskega društva Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavlja slike Meta Adamič - Bahl. V galeriji Ivana Groharja so na stenah na ogled slikarije škofjeloških umetnikov. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: KOMEDIJA - V Prešernovem gledališču Kranj bodo v četrtek, 6. januarja, in v petek, 7. januarja, ponovili komedijo Ravja Coonevja Zbeži od žene - za izven in konto. RADOVLJICA: MODROSTI PIRAMID - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Erika Cepile F. Z Inštituta gnostične antropologije predstavila antične modrosti piramid. KAMNIK: SILVO TERŠEK - SLIKAR - V razstavišču Veronika bo v četrtek, 6. januarja, ob 19. uri otvoritev likovnih del Silva Terška. Razstava bo odprta do 16. januarja. GODALNI KVARTET IZ KOELNA Kranj - V dvorani glasbene šole Kranj bo v četrtek, 6. januarja, ob 19. uri nastopil Godalni kvartet Visoke šole za glasbo iz Koelna. Študenti so iz mojstrskega razreda profesorja Primoža Novšaka. Vprogramu koncerta je Godalni kvartet op. 80 Ludvika van Beethovna ter znameniti Kvartet Franza Schuberta - imenovan Smrt in deklica. VEDUTNE PODOBE KAMNIKA Kamnik • V nizu predstavitev Kamničanov, ki se tako ali drugače ukvarjajo z likovno umetnostjo, se januarja v kavarni ««'.,'.„ ,.i d*ui*lja slikar MIRO \. '....., Avtor, ki je ljubiteljski likovnik in pravzaprav samouk, se je začel ukvarjati s slikarstvom razmeroma zgodaj. V letih 1973 m 1978 je bil član likovnega društva Petra Lobode v Domžalah. S člani društva je v teh letih tudi nekajkrat razstavljal. Po nekajletni prekinitvi se je v zadnjem letu zopet intenzivno posvetil slikanju in ustvaril podobe v oljni tehniki, ki jih vidimo na tej razstavi. Novakova glavna tema je krajina in to predvsem rodni Kamnik in bližnja okolica. Tako se Novakovo slikarstvo navezuje na bogato tradicijo slikanja kamniških vedut, ki jo poznamo iz slikarstva kamniških akademskih slikarjev Ferda Maverja, Tomaža Perka, Alojza Berleca in Dušana Lipovca in slikarjev samoukov, ki so klasični amaterizem že krepko presegli, to so Bogdan Potnik, Peter Pečevnik in Silvo Teršek, Če omenimo le najuglednejše sodobne avtorje. Poleg teh imamo v Kamniku še celo vrsto ljubiteljskih likovnikov, ki v boli ali manj vešče, največkrat v neproblematičnem realizmu, upodabljajo naše mesto. Eden izmed njih je tudi slikar Miro Novak. V svojih kamniških pogledih ie prišel avtor, skozi marljivo delo v upodabljanju značilnih uličnih motivov, do stopnje, ki klasični amaterizem vsekakor zadovoljuje, če ne celo presega, saj vidimo v njegovih najnovejših slikah, ki so nastale v tem letu, občuten napredek. V teh delih je viden tudi slikarjev izostren občutek za barvne odnose in trdnost kompozicije. Avtor bo z doslednim delom verjetno še izostril barvno harmonijo in nadaljeval svoje slikarsko delo v smislu likovnih poenostavitev. Smiselno barvo, snovno in oblikotvorno poenostavljanje danega motiva, pa je morda najtežja domena slikarstva, kajti najbolj se lahko slikarska kompozicija izgubi v kopičenju detajlov. Zgoščevanje v smislu slikarskega poenostavljanja, je pri našem avtorju že deloma prisotno, kako pa bo nadaljeval svojo začrtano slikarsko pot pa bomo lahko ugotovili v prihodnosti. * Dušan Lipovec, akademski slikar in likovni kritik Ljubljana - V prostorih Muzeja novejše zgodovine, v Cekinovem gradu, je na ogled zanimiva razstava Mladost in fotografija. Predstavljen je izbor izdelkov, ki so nastajali v dveh desetletjih obstoja prve otorške fotografkse šole v Gorenji vasi. Mentor, predavatelj, pedagog in fotograf Vlastja Simoncič je v tej šoli razvil tehniko fotografiranja brez fotoaparata • starogram imenovano. Na sliki: Sadje, starogram, Mojca Jereb, 11 let. Komorni moški pevski zbor Davorin Jenko Cerklje DOBER PEVSKI ZBOR MORA IMETIJ NADPOVPREČEN PROGRAM < Zbor, Id je lani decembra prejel veliko Prešernovo plaketo občine Kranj, bo letos praznoval že petintrideseto obletnico Pr delovanja, ki jo bodo počastili z jubilejnim koncertom, najverjetneje pa tudi z izidom kasete. "Zbor bi moral dobiti veliko Prešernovo plaketo že mnogo prej. Na vrhuncu razcveta je bil leta 1986. Pa takrat doma ni bilo nikogar, ki bi znal ceniti dobro opravljeno delo. Do danes se je v njem zvrstilo že sto pevcev. Vse smo povabili na podelitev. Bolje zdaj, kot nikoli..." je prepričan dolgoletni zborovodja Komornega pevskega zbora Davorin Jenko Cerklje Jožef Močnik. "Ko smo znova začeti, ni bilo želje po uspehih iz zlatih let Vendar v zadnjem času naš zbor tako lepo napreduje, da mislimo tudi na udeležbo na tekmovanju Naša pesem. Ne takoj, za vsako ceno, pustimo času čas___ Zborovska tradicija v Cerkljah je že dolga, z moškim pevskim zborom Davorin Jenko pa sodelujete že tako rekoč vse od njegovega nastanka. Tudi začetke delovanja zbora prav dobro poznam, saj sem med drugim o njem napisal svojo diplomsko nalogo. Prvi dirigent je bil moj starejši brat Janez Močnik, zaceli pa so tako kot skoraj vsi zbori takrat: leta 1959 se je zbrala peščica navdušencev, ki so želeli peti. Dvanajst pevcev je ustanovilo zbor pri takratnem KUD Davorin Jenko v Cerkljah, vendar se je pravo, intenzivno delo začelo šele deset let kasneje. Vodil jih je Gabrijel Selan, organist iz Velesovega, ki sicer ni bil profesionalni glasbenik, bil pa je dostojno glasbeno izobražen. Po dveh letih je zbor prevzel Milko Škoberne in takrat so prvič segli ven iz območja Cerkelj. Zbor se je začel ukvarjati s težjim in resnejšim programom, leta 1973 so se prvič udeležili tekmovanja Naša pesem v Mariboru. Naslednje leto je Milko Škoberne zbor zapustil m pregovoril mene, da sem prevzel njegovo delo. Redno smo se udeleževali tekmovanj Naša pesem, trikrat prejeli bronasto plaketo, leta 1986 pa srebrno, kar je za podeželski zbor zelo lep uspeh. Tudi število pevcev se je v teh letih z dvanajst povečalo na šestintrideset. Kvaliteta petja je rasla in verjetno smo bili edini podeželski zbor v Sloveniji, ki je tako daleč prišel. Tudi s pomočjo gorenjske trme, najbrž. Žal je takrat vse skupaj za pevce postalo preveč obremenjujoče. Iluzorno je bilo misliti, da bi lahko dosegli še kaj več. Tako smo se odločili, da se raziđemo. Polovica pevcev se je sicer enkrat tedensko še srečevala, leta 1988 so imeli v tej zasedbi zadnji nastop. A že leta 1990 je bila želja po petju v Cerkljah tako velika, da smo pevski zbor ponovno oživili. Jožef Močnik, dirigent Je to isti zbor kot tisti, ki je doživel svoj vzpon v osemdesetih letih? Ne povsem. Le nekaj starih pevcev je v njem, ostali so se razkropili po okoliških zborih, ki jih v kranjski občini ni malo. Zbor šestintridesetih pevcev je bil za Cerklje prevelik. Organizacijsko je bilo vse skupaj težko izvedljivo, saj so se nekateri na vaje vozili kar od daleč. Zdaj nas je le šestnajst; dvojni oktet smo, redno vadimo dvakrat tedensko. Vendar smo na novo začeli z zavestjo, da je skorajda nemogoče ponoviti cilje in uspehe iz preteklosti. Vsi se dobro zveda-mo, koliko trdega dela bi bilo potrebno za to. Pa vendar pojemo kvaliteten program na dostojen način. Tako imamo v tej prvi fazi kar precej uspeha, Čeprav nismo opustih misli na promocijo zunaj ustaljenih okvirov in na višji ravni. Se posebej sedaj, ko je Naša pesem spet nacionalno, nič več mednarodno tekmovanje. Med spremembami, ki so jih uvedli, pa je tudi ta, da imajo možnost konkuriranja še komorni zbori, tako da je omenjena prireditev za nas spet zanimiva. Kaj zboru, kakršen je vaš, pomenijo tovrstna tekmovanja? Niso le koncertni nastopi tisto, kar vam daje motivacijo za delo? Lahko je biti zbor, imeti koncerte in si govoriti, da si dober, če se primerjaš le sam s seboj oziroma enkrat letno na reviji z drugimi. Ob spodrsljaju pa si govoriš, da imaš pač le slab dan, nemogoče pogoje dela in tako naprej... Na tekmovanjih je drugače. Nihče te ne sprašuje o subjektivnih stvareh. Samo primerjajo to, kar si tisti trenutek dal od sebe, z ostalimi. Pogoji so za vse enaki. Takrat se pokaže, koliko je zbor vreden. Res je, obstajajo nihanja, vendar so malenkostna. Zato se mi zdijo tekmovanja najbolj ustrezna oblika primerjanja. Vsekakor pa tudi spodbujajo resen zbor k delu. Celo programsko usmeritev smo včasih vezah na tekmovanje. Tako nastanejo dobri koncertni programi, interesi pevcev pa so usmerjeni v to, da se nekaj doseže. Tekmovanja so resnično velika spodbuda za zbore, posebej, če dosežejo priznanja kot potrdilo uspeha. Na vsakoletni reviji v Kranju se vsako leto zbere precejšnje število pevskih zborov. Kakšna so razmerja med njimi, koliko so si konkurenčni, če je konkurenčnost med njimi sploh možno določiti? Vsekakor je kranjska vsakoletna revija tudi tekmovalnega zna-čaja^pa če to hočemo priznati ali ne. Takoj ko se na enem mestu pojavi več zborov, logično sledi primerjava. Če že ni komisije, si pa vsak poslušalec po svoje uredi vtise. Mislim, da je v Kranju kar nekaj pevskih zborov, ki bi se, ob fmmerno resnem delu seveda, ako udeleževali tekmovanj. Ne vem, zakaj se ne odločijo za to. Morda, ker jih je strah soočenja s konkurenco? Kranjski akademski pevski zbor, ki je seveda ves čas najboljši, ve, da so tekmovanja zanj nuja. Obdržati mora doseženi nivo in tega se zaveda vsak dirigent, ki ta zbor prevzame. Tekmovanja pač moraš vzeti v zakup. In s tem primerjavo. Očitno se tega nekateri kranjski zbori bojijo. Pa jih je kar nekaj takšnih, ki so zelo dobri. Morda le še niso čisto dozoreli za nastop na tekmovanju. Vsekakor bi si osebno zelo želel, da se poleg akademskega na prireditvi Naša pesem preizkusi še kakšen kranjski pevski zbor. Od leta 1986 vodite tudi zbor PEKO. Poleg dela v šoli je vodenje kar dveh pevskih zborov verjetno zelo naporno? Tako je. Poleg tega je za oba zbora potrebno pripraviti program. To je delo, ki se ga ne vidi, vzame pa ogromno časa. Če hočeš najti nekaj, kar ni peto za vsakim vogalom, je potrebno prelistati precej literature. In ker oba zbora uvrščajo med boljše, mora tudi program odstopati od povprečja. Enako velja tudi za otroške in mladinske šole, ki jih vodim v osnovni šoli. Zanje je potrebno program še posebej pazljivo izbrati. Pa tudi praktično spremljanje vaj je velik fizični napor. K sreči pri tem, ker sem študiral solo petje, nimam večjih težav. Sicer pa program Komornega moškega zbora Davorin Jenko pazljivo izbiram. Pesmim, ki so železni repertoar vsakega zbora, se seveda ne morem izogniti. Veliko dobrih skladb je v njem. Pevci jih radi pojejo, poslušalci pa poslušajo. Skrbim pa, da poišcem tudi skladbe, ki v našem okolju še niso bile izvajanje. Ali pa izbrskam takšne, ki jih še nikjer nisem slišal. Seveda je od časa do časa potrebno ?redstaviti tudi kakšno noviteto, ri vsem tem imam srečo, ker je brat skladatelj, ki ima izredno veselje brskati po zapuščinah starejših skladateljev. Napisanih je namreč veliko samospevov, ki so se pri nas komajda izvajali. Da bi rešili te lepe melodije in besedila, jih spravi v zborovsko obliko in veliko jih izvajamo. Tako imamo pester in zanimiv program, in še drugačen od ostalih. • M. Ahačič GALA NOVOLETNI OPERNI STARE, DOBRE PRAVLJICE KONCERT Bled - V Festivalni dvorani so na novega leta dan na tretjem tradicionalnem novoletnem koncertu nastopili Orkester Slovenskega narodnega gledališča Opere in baleta iz Ljubljane z dirigentom IGORJEM ŠVARO in pevski solisti: sopranistka OLGA G RACE I J, tenorist JANEZ LOTRIČ in baritonist _VALENTIN ENĆEV._ V organizaciji blejske kongresno-turistične agencije Albatros je bil letošnji tradicionalni tretji novoletni gala operni koncert v blejski Festivalni dvorani zaseden skoraj polno. V vseh teh letih tega še nismo doživeli in čeprav je bil omenjeni novoletni koncert na relaciji od Ljubljane do Gorenjske veliko bolj v senci znamenitih koncertov na Dunaju in v Ljubljani, pa še v Portorožu in Mariboru, je na Bled privabil tako našo slovensko kot tujo publiko. Specifika tega koncerta niso Straussovi valčki in polke, pa čeprav tudi teh tokrat na Bledu ni manjkalo, temveč operne arije, dueti, uverture in medigre. Odlično disponirani pevski solisti sopranistka Olga Gracelj, tenorist Janez Lotrič in Valentin Enčev so imeli skupaj z Orkestrom ljubljanske Opere in baleta ter dirigentom Igorjem Svaro na sporedu dvoje uvertur Verdija in Foersteja (Nabucco in Gorenjski slavček), arije in duete (Verdi: Trubadur, Rigoletto, Don Carlos in Traviata; Bizet-Carmen; Foerster-Gorenjski slavček; Loewe-My Fair Lady) in Cajkovskega dvoje mediger iz baleta Hrestač, dvoje polk-maršev J. Straussa in popularno italijansko canzono O sole mio. Če se orkestralni del ljubljanske Opere ni izkazal s povsem dovršeno simfonično igro, pa je bilo pohvaliti programske delavce tokratnega koncerta, da so v program uvrstili tudi slovenska (operna) dela. Edina redna članica ljubljanske Opere in baleta izmed pevskih solistov sopranistka Olga Gracelj, pa tudi gonilna sila vseh dosedanjih blejskih opernih gala novoletnih koncertov, je vsekakor briljirala tudi pevsko. Še več, skupaj s stalnim gostom ljubljanske Opere in baleta, tenoristom Janezom Lotričem, sta sooblikovala sopransko-tenorski del tega večera v skoraj popolnem obvladovanju. Tega ne moremo zapisati za preeje indisponiranoga baritonista Enčeva, za katerega bo verjetno tudi na Bledu potrebno najti zamenjavo. Kljub operno uglašenemu novoletnemu gala koncertu, pa na njem ni manjkalo popularnih Straussovih polk in valčkov, ki so ves čas opozarjali, da smo vendarle na veliko bolj priložnostno ubrani prireditvi kot pa na eni od povsem resnih predstav opemo-baletnega glasbenega gledališča. • F. K. V zajetnem paketu knjig za otroke in mladino, ki jih je konec decembra lam predstavila založba Mladinska knjiga, prevladujejo pravljice, tako klasične, kot so Grimmove ali pa malo mlajše, kot so znane pravljice angleške pisateljice za otroke Beatrbc Potter. Med to klasiko se najde tudi kaj iz domačih logov. Razbojnik z Marsa Gregorja Strniše je med to pravljično bero vsekakor novost, vendar pa bi to fantastično zgodbo o vesoljskih prebivalcih težje uvrstili v pravljičarstvo, saj je Strniša svojo zgodbo pisal kot podlistek z ilustracijami za Pionirski list. Tokratna knjižna izdaja s povsem novimi ilustracijami, prispeval jih je Igor Ribič, je ohranila delno obliko desetvrstičnega teksta pod ilustracijo. Zbrane povesti angleške pisateljice Beatrbc Potter prihajajo na naš knjižni trg v izjemni opremi in z originalnimi ilustracijami same avtorice, tako kot so knjige na prelomu stoletja tudi izhajale pri angleški založbi Warne. V knjigi je zbranih triindvajset povesti, v katerih praviloma nastopajo živali, zgodbice pa so ob svoji enostavnosti neskončno senzibilne, z malce angleškega humorja in obilo očarljive preprostosti, s katero so osvojile otroke po vsem svetu. Neprisiljeno pripovedujejo otrokom, 'da je svet živali tudi naš svet, skupen svet, ki ga moramo ohranjati, kakršen ie. Potterjeva, gospa, ki je živela še v viktorjanskih časih (1866 - 1943), je ne le z zgodbicami pač tudi dejansko mnogo naredila, da so ljudje prepoznali njeno naravovarstveno sporočilo - tako z zgodbicami o Petru Zajcu kot tudi z varovanjem Jezerske pokrajine (Lake District). Grimmove pravljice so klasika, brez katere niso zrasli le redki otroci. Zdaj so te pravljice izšle v kompletu dveh knjig in novem prevodu Polonce Kovač. Pavle Učakar, likovni urednik, pa ie za opremo pravljic izbral vinjete in ilustracije iz starih nemških knjig. Imenitna oprema, zajetna naklada 5000 izvodov in sodoben prevod. Pravljice za leto in dan je komplet v štiri knjige s kaseto zajetih ljudskih in umetnih pravljic, pesmi in pregovorov. Urednik Niko Grafenauer je pravljice razvrstil po letnih časih s pregovori k vsakem mesecu v letu. Pravljice so razvrščene tako, da jih starši lahko berejo otrokom šest dni zapored, nedeljska pravljica pa je pesmica; v tem tedenskem pravljičnem sklopu je pet pravljic iz vsega sveta, ena med njimi je tudi basen, šesta je umetna pravljica, sedma je pesem. Gre za pravcato antologijo pravljic, pri katerih je izbiralec tudi pazil na to, da niso predolge. Na dodani kaseti v kompletu je petnajst uglasbenih pesmi iz knjige, pojeta jih Anja Rupel in Janko Ropret, glasbena spremljava Borut Lesjak in Tomaž Fatur. • L.M. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Lek prodira na ameriški trg Lekova javna prodaja delnic bo verjetno prva Pri reviziji je šlo le za uskladitve, nikakor pa za odtekanje kapitala v tujino. Kranj, 3. januarja - Ljubljanski Lek bo verjetno prvo slovensko podjetje, ki bo razpisalo javno prodajo delnic, kar nameravajo storiti že v začetku februarja. Agencija za privatizacijo naj bi program lastninjenja potrdila te dni, skupščina Leka pa sprejela konec januarja, je na prednovo-letni tiskovni konferenci povedal generalni direktor Leka METOD DRAGONJA. Lani so končali nekaj pomembnih naložb, prodaja je bila manjša od načrtovane, vendar 6 odstotkov večja kot leto poprej, letos pa računajo na vsaj 10 odstotkov večjo prodajo, saj bodo prve sadove dolgotrajnih priprav začeli pobirati na ameriškem trgu. Lek se je že leta 1991 preoblikoval v delniško družbo z mešano lastnino, saj so tedaj zaradi izgradnje obrata v Lendavi avgusta izvedli dokapitali-zacijo v višini 20 milijonov mark. Ob koncu leta 1992 je bilo 17,2 odstotka privatnega kapitala, od tega približno polovico poslovnih partnerjev in približno polovico zaposlenih. Po reviziji (za vsa podjetja v mešani lasti jo je predlagala agencija za privatizacijo in državna komisija) so morali razmerja uskladiti (zaradi obrestovanja plač) in zdaj je v privatni lasti 10,3 odstotke Leka. Ob koncu leta 1992 je imel Lek 13,5 milijarde dolarjev kapitala, popravki pa so znašali 44 milijonov tolarjev. Delničarji so lahko zadovoljni Nikakor pa ni šlo za odtekanje kapitala iz podjetja, je poudaril generalni direktor Metod Dragonja, od leta 1991 do 1993 so kapital s 130 povečali na 220 milijonov švicarskih frankov (v Leku vse pomemben bilančne postavke prikazujejo v tej valuti) oziroma v dveh letih kapital povečali za 40 odstotkov, deloma seveda z dokapitalizacijo. Družbeni in privatni kapital sta imela enake donose. Lekova delnica (za sto mark) je bila na začetku lanskega leta vredna 8.800 tolarjev, avgusta se je povzpela celo na 20 tisoč tolarjev, saj ie tedaj vsem delnicam na Ljubljanski borzi vrednost zelo porasla, zato je bil novembrski padec na 12 tisoč tolarjev seveda pričakovan. Toliko bolj, ker Lekova delnica ne more biti več v drugi uvrščeni kotaciji, dokler podjetje ni olastninjeno. Tečaj Lekove delnice se je torej lani povečal za več kot 35 odstotkov, k temu pa bodo delničarji seveda prišteli še donos, zato so Lekovo delnico lahko zadovoljni. Certifikate boste lahko zamenjali za Lekove delnice Lek se s program lastninjena odloča za kombinacijo metod lastninskega preoblikovanja in verjetno bo prvo slovensko podjetje, ki bo objavilo javno Erodajo delnic, kar pomeni, da odo zanje svoje lastninske certifikate zamenjali vsi državljani, ki se bodo tako odločili. Vse delnice bodo navadne, imenske, vsaka bo imela en glas, predvidoma čez dve leti §a bodo kotirala na Ljubljanski orzi. Med zaposlenimi v Leku je veliko zanimanja za vlaganje lastninskih certifikatov, tudi med njihovimi sorodniki in prijatelji, Lek pa računa zlasti za delavce v zdravstvu, v znanstvenih in državnih institucijah. Javna prodaja bo potekala Erek Ljubljanske banke, zato o certifikate moč zamenjati v vseh njenih poslovanicah, Lek pa bo seveda poskrbel za promocijo v medijih. Lek je vreden 270 milijonov mark V Leku so za oceno vrednosti podjetja potrebovali kar štiri mesece, saj imajo pri osnovnih sredstvih kar približno 40 tisoč postavk. Knjigovodsko je bilo podjetje ob koncu lanskega leta vredno 16 milijard tolarjev, vendar so se odločili za ocenjeno vrednosti, ki je precej večja. Dinamična vrednost je ocenjena na 239 milijonov švicarskih frankov oziroma 270 milijonov mark, izhaja iz ocen dobička, ki naj bi 14 odstotkov znašal leta 1997, obljubljajo pa, da bodo donosi stabilni. Ker je Lek deloma že v f>rivatni lasti, se bo olastnini-o za 233 milijonov mark družbene lastnine. Odločili so se za kombinacijo metod lastninskega preoblikovanja in tako bo 20 odstotkov družbenega kapitala namenjenega interni razdelitvi, 3 odstotkov notranjemu odkupu in 35 odstotkov javni prodaji. Nominalna vrednost delnice bo znašala 6 tisoč tolarjev, v interni razdelitvi in pn javni prodaji naj bi znašala 8.306 tolarjev in pri notranjem odkupu zaradi polovičnega popusta 4.153 tolarjev. Zaradi razpada jugoslovanskega trga prodaja lani manjša od načrtovane V Leku so lani načrtovali prodajo v vrednosti 288 milijonov švicarskih frankov, vendar pa je zaostala za planom, saj je znašala 260 milijonov švicarskih fankov, s tem pa je bila 6 odstotkov večja kot leta 1992. Lanskega načrta niso uspeli uresničiti predvsem zaradi razpada jugoslovanskega trga, saj niso pričakovali embarga ZRJ in nadaljevanja vojne v Bosni in Hercegovini. Nekoliko skrčen je bil tudi klasični izvoz, ker v Skupnosti neodvisnih držav niso uspeli uresničiti že podpisanih pogodb, zaradi težav na ruski strani. Lek je lani 33 odstotkov izdelkov prodal doma, 12,4 odstotka na Hrvaško, ostalo pa na tuje, izvaža v 50 držav po svetu, kjer ima deset svojih podjetij in predstavništev. Lekovo podjetje na Poljskem predstavlja prvo slovensko naložbo v tej državi, posluje pa zelo dobro. Lekova zdravila so se lani podražila dvakrat, februarja za 8,6 odstotka in oktobra za 6,8 odstotka, kar pomeni, da inflacije niso prehiteli. Letos računajo na 10 odstotkov večjo prodajo Lansko leto je bilo v poslovnem smislu eno težjih, saj je preusmerjanje na nove trge za farmacevtske tovarne zapleteno, ker registracijski {>ostopki za zdravila trajajo eto in več. Letos računajo na 10 odstotkov večjo prodajo, nemara celo večjo, saj bodo začeli pobirati sadove dolgotrajnih priprav za prodor na ameriški trg. Z njim je namreč povezana pridobitev registracij za posamezna zdravila in zadostitev strogim predpiso-mo kakovosti. S prodorom na ameriški trg je povezana gradnja nove tabletarne v Ljubljani, naložba je ocenjena na 51 milijonov švicarskih frankov. Septembra je gradnjo novega objekta pregledala ameriška inšpekcija FDA, ki verificira objekte za izvoz na zahtevne trge. Poleg končnih izdelkov in postopka izdelava namreč vselej pregleda tudi gradnjo objektov, ki morajo ustrezati njihovim standardom. Ameriška inšpekcija je pregledala tudi obrata v Mengšu in v Lendavi in brez vsakršnih pripomb odobrila obrat za proizvodnjo cimetidi-na, kar bo glavni Lekov izvozni izdelek v prihodnjem letu na ameriški trg. Več pomembnih naložb Poleg nove tabletarne v Ljubljani, pri kateri je nared prva faza, veljala pa bo 51 milijonov švicarskih frankov, Lek pa bo prispeval 73 odstotkov lastnih sredstev, so v zadnjem času dokončali še nekaj pomembnih naložb. Najpomembnejša je bila izgradnja obrata za pridobivanje klavulanove kisline v Lendavi, ki je tesno povezan tudi z varovanjem okolja. Tam namreč zdaj gradijo še seži-galno napravo za odpadne snovi, ki nastajajo v postopku pridobivanja klavulanove kisline. Naprava bo zgrajena letos. Načrtujejo pa izgradnjo novega obrata za proizvodnjo amoksiklava na Prevaljah. Kakor je povedal pomočni direktorja Simon Oblak Lek v razvoj letno vlaga približno 10 odstotkov prodaje, lani celo 13,7 odstotka, saj so vlaganja znašala 41 milijonov švicarskih frankov, lastni finančni viri pa so imeli kar 96-odstotni delež. • M. Volčjak Alpina je poiskala nove trge in nove izdelke Prednost dali lastnim blagovnim znamkam Lani se je že potrdila pravilnost usmeritve k lastnim blagovnim znamkam, saj je iztržek večji kot pri dodelavnih poslih. Žiri, januarja - Po velikih izgubah trgov nismo niti za hip pomislili na ukinjanje ali zmanjševanje proizvodnje, temveč smo poiskali nove trge in nove proizvode. Nujno je bdo znižanje stroškov na enoto proizvoda, kar je bilo možno le z ogromno racionalizacijo proizvodnega procesa, pravi direktor žirovske Alpine Bojan Starman. Tudi v letih, ko so zaradi izgube jugo trgov bili težak boj za preživetje, v žirovski Alpini niso pozabili na dolgoročno perspektivo. Še povečali so vlaganja v razvoj in trženje ter prednost dali lastnim proizvodom, ki jih tržijo pod lastnimi blagovnimi znamkami. Lani se je pravilnost takšne usmeritve Že potrdila, saj je iztržek večji kot pri dodelavnih poslih. Izboljšalo se je tudi povprečno Pokritje na enoto proizvoda, zato so bile plače lahko višje kot leto poprej oziroma kot v drugih podjetij njihove dejavnosti. Za lastno blagovno znamko so se pred dvema letoma odločili tudi pri modni obutvi in jo na tuje ponudili pod imenom Simona. Kljub recesiji na zahodnih trgih in izredno veliki konkurenci so uspeli prodreti. Na francoskem trgu so denimo prvo sezono prodali le 3.500 parov modne obutve, sedanje naročilo znaš kar 35 tisoč parov, ki jih bodo na francoski trg poslali v sezoni pomlad-pole-tje. Doslej so uspeli prodreti na francoski, belgijski, nemški in švicarski trg, poskušajo tudi na druge, v zadnjem času se obračajo tudi na vzhodne trge, uspehe dosegajo zlasti na ruskem. Pri športnem programu v Alpini slede usmeritvi o 750 tisoč parih proizvedene in prodane obutve letno, od tega 250 tisoč parov pancarjev, 250 tisoč parov tekaške in 250 tisoč parov planinske oziroma trekking obutve. Pri tekaškem programu so lani ta obseg presegli in Alpina je ob Salomonu najpomembnejši proizvajalec čevljev za smučarski tek in uspešna je na ključnem norveškem in ameriškem trgu. Planinski program lepo dopolnjuje izdelavo trekking in tekaške obutve. Letos več naročil pričakujejo v srednjih in višjih cenovnih razredih, saj je konkurenca največja v nižjih, kjer so doslej največ prodajali. Dogovarjajo se tudi za izdelavo specialne obutve za slovensko vojsko in policijo, ki naj bi jo potem delali vsako leto. Pri smučarski obutvi je iskan predvsem čevelj na preklop in sicer v srednjem in višjem cenovnem razredu, pojavlja pa se tudi mešana konstrukcija oziroma kombinacija klasičnega preklopa in vstopa zadaj, medtem ko konstrukcija čevlja z vstopom zadaj izgublja na popularnosti. Pri tekmovalnih čevljih so se odločili za razvoj novega čevlja, ki ga zdaj testirajo, prve ocene so zelo dobre. Trgovci vse bolj zahtevajo barvno in oblikovno usklajenost z Elanovimi smučmi, zato morajo ugoditi tudi tem njihovim zahtevam. K temu jih je dodatno navedel dogovor z japonsko firmo Daivva, saj so po njenih smernicah izdelali celotno kolekcijo petnajstih modelov, saj je na japonskem trgu barvna usklajenost še bolj pomembna. • M. V. Začela se je privatizacijska odštevanka Prispelo 135 privatizacijskih programov Kranj, 3. januarja - SI. januarjem so začeli teči roki za lastninsko preoblikovanje podjetij, ki imajo zdaj na voljo leto dni časa. Na agencijo za privatizacijo je doslej prispelo 135 privatizacijskih programov. Pričakovanja, da se bo lani olastninilo 400 slovenskih podjetij, se torej niso uresničila, kar je bilo glede na zaplete pri sprejemanju lastninske zakonodaje tudi moč pričakovati. Doslej je na agencijo prispelo 135 privaitzacijskih programov, odobrenih jih je bilo 31, kmalu pa bo v sodni register vpisano prvo sprivatizirano podjetje. Preostalih 2.565 podjetij ima za olastninjenje še leto dni časa. Državljanske lastninske certifikate pa bomo lahko uveljavili do junija 1995. Z 31. decembra lani na letošnji 20. marec je bil podaljšan tudi rok za predložitev otvoritvene bilance. • M.V. Visokošolski študij turizma Kranj, 3. januarja • Prihodnje šolsko leto naj bi v Sloveniji dobili visokošolski študij hotelirstva in turizma, obe univerzi sta se že odločili, da vključita nov triletni študij, svoje pa bo seveda moralo reči še ministrstvo za šolsvo. Pobude o uvedbi visokošolskega študija hotelirstva in turizma so stare, saj se strokovno izobraževanje zdaj zaključi na srednji stopnji. Pred leti so se mnogi odločali za Hotelsko fakulteto v Opatiji, zdaj je tega manj, zato so pobude ponovno oživele. Na ljubljanski in mariborski ekonomski fakulteti poteka sicer tudi turistično izobraževanje, toda obe fakulteti izobražujeta seveda predvsem ekonomiste. Gostinsko in turistično gospodarstvo pa poleg ekonomskega potrebuje tudi specifična znanja gostinske in turistične stroke ter določena znanja s področja humanistike, tehnologije, organizacije dela in marketinga. Predlagani visokošolski strokovni študij bo namenjen usposabljanju za vodenje hotelskih oziroma gostinskih obratov in turističnih podjetij, usposobil pa naj bi tudi učitelje strokovnih predmetov v gostinsko-turističnem šolstvu. Letno naj bi vpisali 90 študentov in sicer 60 za smer hotelirstvo in 30 za smer turizem. Potrebe po strokovno izobraženih delavcih so namreč v gostinstvu veliko večje, saj je v gostinstvo zaposlenih 92 odstotkov delavcev, v turističnih podjetij pa 8 odstotkov. Raziskave so pokazale, da bi visoko izobrazbo potrebovalo približno 10 odstotkov zaposlenih v gostinstvu in turizmu, torej približno 2 tisoč ljudi. Poleg rednega študija bi bilo potemtakem Eotrebno organizirati tudi izobraževanje ob delu. Podatki o adrovski sestavi zaposlenih v slovenskem gostinstvu in turizmu kažejo, da ima višjo izobrazbo 3,17 odstotka in visoko izobrazbo 1,72 odstotka zaposlenih, medtem ko ima v slovenskem gospodarstvu višjo izobrazbo 4,78 odstotka in visoko izobrazbo 6,93 odstotka zaposlenih. Izobrazbena sestava je izrazito slaba v gostinstvu, kjer ima višjo izobrazbo le 2,21 odstotka in visoko izobrazbo 1,39 odstotka zaposlenih. Delovna skupina, ki je sestavila predmetnik, je upoštevala primerljivost s tujimi programi v Avstriji, Švici, Nemčiji in Italiji, kar bo omogočilo priznanje diplome diplomiranega hotelirja in diplomiranega turističnega organizatorja tudi v tujini. • M.V. "Sindikalnega" turizma je vse manj Počitniške zmogljivosti na "pultu razprodaj" Slovenskim počitniškim zmogljivostim na Hrvaškem je cena padla na četrtino stvarne vrednosti. Kranj, 3. januarja - Nekdaj smo množično letovali ob morju na Hrvaškem, danes vse mani odhajamo na dopust in še manj na hrvaško morje* S počitniškimi zmogljivostmi na Hrvaškem imajo naša podjetja kup problemov. Tudi v počitniških domovih po Sloveniji obisk zadnja leta upada. Slovenska podjetja so imela leta 1988 na območju nekdanje Jugoslavije v lastnih počitniških domovih, stanovanjih in prikolicah približno 53 tisoč postelj, od tega približno 80 odstotkov na Hrvaškem. Problemi so se najprej pojavili z gospodarsko krizo, saj je bilo vse manj denarja za vzdrževanje teh zmogljivosti, in se zaostrili z osamosvojitvijo Slovenije, ko je po preselitvi večine počitniških prikolic ostalo na Hrvaškem v zidanih počitniških objektih še približno 30 tisoč postelj. Na Hrvaškem je ostalo še približno 300 slovenskih počitniških domov, več kot 1.600 počitniških stanovanj in prav toliko počitniških hišic, bungalovov in drugih počitniških nepremičnin, skupaj so vredne približno 2 milijardi mark, pravi Metod Zalar, direktor Borze sindikalnega turizma Atris. Obstaja bojazen, da bodo slovenska podjetja zaradi neurejenega statusa lastnine, visokih davkov, beguncev, ki so jih naselili v počitniške domove, ropanja premoženja, otežene uporabe počitniških zmogljivosti, onemogočenega zaposlovanja slovenskih sezonskih delavcev prisiljena razprodati počitniške zmogljivosti po ceni, ki bo dosegla le četrtino njihove stvarne vrednosti. Kupci namreč zdaj za kvadratni meter ponujajo le 300 mark, čeprav je stvarna vrednost ocenjena na 1.200 mark. Problem seveda ni samo turistične, temveč tudi politične narave. V zadnjih treh letih je bila večina slovenskih počitniških domov na Hrvaškem zaprta, zasedena, poškodovana ah pa so poslovali na meji legalnosti, saj so upravitelji in lastniki dobivali na svoje vloge za ustanovitev lastnih podjetij od pristojnih ministrstev v glavnem negativne odgovore, lokalne oblasti pa so poslovanje tolerirale. Tretji problem sindikalnih počitniških zmogljivosti pa je povezan z lastninjenjem naših podjetij, saj naj bi bilo premoženje, ki je bilo ustvarjeno v glavnem z odpovedovanjem regresu in pogosto tudi s prostovoljnim delom zaposlenih, brezplačno preneseno v stanovanjski sklad ali del otvoritvene bilance. Število sindikalnih počitniških zmogljivosti pa je izredno zmanjšuje tudi v Sloveniji. Delavski počitniški domovi so imeli leta 1990 v skupnem številu turističnih postelj 11,1-odstotni delež,lani pa le še 8,6-odstotnega. Pri domačih prenočitvah pa so imeli leta 1990 počitniški domovi 18-odstotni delež, leta 1992 pa le še 11,7 odstotka. V Sloveniji pa je bilo ob koncu leta 1992 26.994 zasebnih počitniških hišic in stanovanj, koliko jih je na Hrvaškem, je težko ugotoviti, poznavalci pravijo, da vsaj pol toliko kot v Sloveniji. • M.V. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Slovenski avto leta 1994 je postal: Mercedes razreda C Na sliki: Mercedes Benz C 36 AMG. Bralci revij Avto+Šport in Motorevija, poslušalci Vala 202 Radia Slovenija in novinarji vseh treh hiš so letos že drugič izbirali Slovenski avto leta. V konkurenci za Slovenski avto leta 1994 so se potegovali avtomobili, ki so se od 1. decembra 1992 do lanskega 30. novembra preko uradnih prodajalcev prvič pojavili na slovenskem trgu, prodanih pa je moralo biti vsaj deset avtomobilov. V letošnji konkurenci je sodelovalo 14 avtomobilov. Bralci obeh revij in poslušalci Vala 202 so glasovali z glasovnicami in poštnimi glasovnicami, v vsaki redakciji pa so najprej sestavili svojo lestvico. Žirije v vseh treh medijih so nato ocenile prvih pet avtomobilov, ki so jih izglasovali bralci in poslušalci in tako so dobili končne seštevke. Tako je naslov Slovenskega avtomobila leta 1994 osvojil Mercedes razred C s 24 točkami, na drugo mesto pa se je z enakim številom točk uvrstil renault twingo. Vsi trije uredniki so dali prednost mercedesu zato, ker je dobil več glasov pri bralcih in poslušalcih. Na tretje mesto se je s samo dvema točkama zaostanka uvrstil Evropski avto leta ford mondeo, sledijo pa še citroen xantia, peugeot 306 in opel corsa. Slavnostna razglasitev rezultatov bo 18. januarja v Hotelu Lev v Ljubljani. • M. G. Cene najema kmetijske mehanizacije Nekateri kmetje morajo za obdelavo zemljišč najemati traktorje ali posamezne priključke, cene najema pri družbenih posestvih pa so ugodnejše, če najem traja dan ali dva, kot pa nekaj ur. traktorji cena za uro najema 35 do 52 KM 1300 -1500 52 do 75 KM 1600 76 do 90 KM 1800 viličar 2400 nakladalnik 2400 žitni kombajn Z141 6000 silokombajn Z341 6500 hidravlični plug 4 brazdni 600 enoosna prikolica 400 Alpski svet Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp Regijska skupnost za turizem Kranj, 3. januarja - Izvršni sveti občin Tržič, Kranj, Domžale, Mozirje in Kamnik so utanovile regijsko skupnost za turizem, ki bo skrbela za skupni nastop na promocijskih prireditvah, na natečajih in na razpisih državnh in tujih regijskih programov. Pripravljajo dva večja projekta, z njuna bodo sodelovali tudi na mednarodnih natečajih (Alpska mesta, Ecos, Ouverture, Jopp termine). Prvi projekt z naslovom "Alpske ceste" s turistično Novi avtomobili Renault laguna: strast in razum Renault bo sredi januarja v Franciji začel s prodajo naslednika renaulta 21, renault laguno. Prodaja na ostalih evropskih trgih bo stekla v naslednjih treh mesecih, po obljubah novomeškega Revoza pa bodo prve lagune slovenskim kupcem na voljo natanko 15. marca. S predstavitvijo lagune bodo pri Renaultu zaključili celovito prenovo modelov, ki so jo pred skoraj šestimi leti začeli z renaultom 19. V hudi konkurenci na evropskem trgu in ob recesiji, ki ji še ni povsem videti konca, je dejstvo, da ima Renault najmlajšo in hkrati tudi najbogatejšo paleto vozil, zelo pomembno. Laguna sodi v avtomobilski razred, v katerem so zastopane vse avtomobilske znamke, ki kaj dajo na svoje ime. Francozi so se tudi pri tem projektu odločili za svojstven korak, saj želijo kupcem družinskih avtomobilov ponuditi vozilo, ki v sebi združuje po eni strani kakovost in varnost po drugi strani pa lepoto (francoskim avtomobilom bolj pristoja izraz eleganca) in užitek v vožnji. Novinec bo na voljo v treh paketih oprem z že znanimi oznakami RN, RT in RXE, posebej dobro pa bo opremljena izvedba s trilitrskim šestvaij-nikom. Poleg tega motorja bosta na voljo še 1,8- in 2,0-litrski štirivahnik, pridružil pa se jim bo še 2,2-litrski dizel, ki bo imel po tri ventilje na valj. B O R Z N O POSREDNIŠKA HIŠA d.d. NIKA d.d. obvešča cenjene stranke in poslovne partnerje, da smo se s 3.1.1994 preselili na Koroško cesto 2 (Stara pošta) v centru Kranja, tel: 064/211-644 Želimo Vam uspešno 1994! foto bobnar za no u a n>i smim - hran * - JMMO TOCOVIMA iŠUPRES IABOKATOHH SUKE RAZVIJEMO V 30 MIN. Laguna je petvratna limuzina, Eri Renaultu pa so takšen oncept prvič uporabili že davnega leta 1965 s predstavitvijo legendarnega renaulta 16. Geslo la voiture a vivre (avto življenja) so uporabili tudi pri zasnovi lagune. To je avto, ki hoče iz sivine vsakdanjega povprečja, je izrazit, z dinamičnimi in mehkimi oblikovalskimi potezami, z razpoznavnim sprednjim delom in seveda z veliko smisla za drobne podrobnosti. Zato je tudi notranjost narejena tako, da daje občutek udobja, toplote in prijaznosti. Po prostornini potniškega prostora je laguna dostojen dedič upokojenega. Zvočna izolacija ustreza zahtevnim predpisom Euro 96, predvsem na račun odlično zadušenega podvozja, skrbno izbrane debeline in čvrstosti zaobljenih delov karoserije, trdnega ogrodja in prožnega vpetja motorja in menjalnika. Posebna pozornost je namenjena varnosti. Laguna ima serijsko vgrajene pirotehnične zatezalnike prednjih varnostnih pasov, ojačitve v vratih, zračno blazino za voznika in otroški sedež, v kratkem pa bo na voljo tudi tritočkovm varnostni pas za tretjega potnika na zadnji klopi. Laguna je tudi ekološko zasnovan avtomobil. Skoraj 90 odstotkov vseh delov je namenjenih kasnejši predelavi, skoraj povsem pa so se izognili tudi uporabi škodljivih snovi. Če presodimo po dosedanjih Renaultovih avtomobilih, potem tudi laguno še čaka lepa prihodnost, svoje pa bodo seveda povedali prodajni rezultati. • M. G. lps Eonudbo se nanaša na kulturnozgodovinske, športno- rekreacijske, ulinarične in etnološko-naravne znamenitosti v času poletne sezone (redna turistična proga). Pilotni projekt "Ekološki turizem" pa bo vseboval program ekološko naravnanega razvoja turizma, v skladu s program Evropske unije. Načrtujejo pa skupne nastope na sejmih. Regijska skupnost še nima svojega imena, znaka in celotne podobe, kar so zdaj javno razpisali. Obrnete se lahko na Darinko Prešeren na občini Kamnik, kjer ima regijska skupnost trenutno sedež (tel 061/ 817-278, fax 831-176), ah na Turistično informacijski center občine Kamnik (831-470). • M.V. Kmalu blagovna borza Kranj, 3. januarja - V začetku tega meseca bodo v Ljubljani ustanovili(uradno registrirali) Blagovno borzo Ljubljana, ki bo verjetno na območju BTC Ljubljana. Začetek njenega delovanja bo odvisen od ureditve prostorov, saj je projekt ocenjen na 250 milijonov tolarjev. Po vzoru budimpeštanske in načinu trgovanja v Italiji naj bi na ljubljanski blagovni borzi najprej trgovali s prašiči in govedom ter s prašičjim in govejim mesom ter s krmnimi sestavinami. Ocenjujejo, da s sadjem in zelenjavo ne bo smiselno brzno trgovati, saj bi bil zlasti pri jabolkih boljši terminski način trgovanja. Dobre možnosti pa se kažejo za trgovanje z okrasnimi rastlinami in cvetlicami, šele kasneje pa naj bi razmislili tudi o trgovanju s sladkorjem, surovim oljem in drugimi surovinami rastlinskega izvora. R nfrP 00 N 0 T E C \-J$ LL V IL d.o.O. Škofja Loka Družba v večinski lasti avstrijskega partnerja vabi k sodelovanju sodelavca: 1. Višje ali srednje izobrazbe tehnične, ekonomske ali druge primerne smeri Delovno mesto: KOMERCIALIST (prodaja orodij in ulitkov) Posebna znanja: za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom aktivno znanje nemškega jezika - pasivno znanje angleškega jezika ali drugega svetovnega jezika - 5 let delovnih izkušenj na področju zunanjetrgovinskega poslovanja - osnove računalništva Kandidati lahko pošljejo svoje ponudbe z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: UNITECH LTH - ORODJARNA IN LIVARNA d.o.o., Vlncarje 2, 64220 Škofja Loka, Kadrovska služba (za razpis). O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem postopku. Občina Radovljica, Gorenjska c. 19, zanjo pa Komisija za stanovanjske zadeve pri Izvršnem svetu SO Radovljica, na podlagi sklepa 112. in 113. seje IS SO Radovljica z dne 14.12.1993 in 20. 12. 1993 objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo profitnih stanovanj v najem 1. Predmet razpisa so: 3 stanovanjske enote na pare. št. 275/2, 276/3, 276/4, 276/1, 760/1, 277/1 k.o. Radovljica vse v III. nadstropju, v novozgrajenem objektu na Gorenjski cesti 33/c v Radovljici in sicer: a) 3 sobno stanovanje v izmeri 80,56 m2 b) 3 sobno stanovanje v izmeri 80,04 m2 c) 2 1/2 sobno stanovanje v izmeri 73,74 m2 1 obnovljena stanovanjska enota na parc.št. 120/1 k.o. Radovljica v I. nadstropju in sicer: a) 3 sobno stanovanje v izmeri 100,76 m2 2. Vse navedene stanovanjske enote se oddajo v najem s sklenitvijo najemne pogodbe za nedoločen čas za profitno najemnino. Višina profitne najemnine za stanovanja na Gorenjski c. 33/c znaša 5 DEM/m2, za stanovanje na Gorenjski c. 1 pa 4 DEM/m2. Najemnina se lahko mesečno prilagaja prosto oblikovani najemnini na trgu za podobno kategorijo stanovanj. 3. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki: - z najemom profitnoga stanovanja izpraznijo občinsko stanovanjsko enoto, - so državljani Republike Slovenije, - so zmožni plačevati profitno najemnino, - imajo daljšo dobo stalnega prebivališča v Občini Radovljica, - so zaposleni pri pravnih osebah s sedežem v Občini Radovljica. 4. Vlogi je potrebno priložiti še sledečo dokumentacijo: - potrdilo o državljanstvu, - potrdilo o stalnem prebivališču prosilca inv sen ožjih družinskih članov z navedbo dobe stalnega prebivanja v občini, - potrdilo o zaposlitvi prosilca in vseh ožjih družinskih članov, - potrdilo o višini brutto dohodka za zadnje trimesečje pred objavo razpisa z navedbo administrativnih prepovedi ter delovno dobo, - potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in vseh ožjih družinskih članov. 5. Vselitev v stanovanje bo možna takoj po sklenitvi najemne pogodbe. 6. Vloge s prilogami bo obravnavala Komisija za stanovanjske zadeve pri IS SO Radovljica v 15 dneh po končanem razpisu. 7. Vloge na posebnem obrazcu, ki se kupijo v avli občinske zgradbe (Kopirnica in knjigarna, Gorenjska c. 19) s prilogami se oddajo samo osebno na naslov: OBČINA RADOVLJICA Komisija za stanovanjske zadeve, Gorenjska c. 18 (Marinka šlibar) v roku 15 dni po objavi razisa. 8. Vsa morebitna pojasnila se dobijo osebno ali po telefonu št. 714-222 int. 76 (Zavod za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo - Marinka šlibar) in 715-662 (Alpdom Radovljica - Marija Udir). 9. Vse dosedaj vložene vloge za najem profitnih stanovnaj v občini se ne bodo upoštevale, če ne bodo obnovljene s tem razpisom. Štev.: 228/93-s Datum: 27. 12. 1993 Predsednik komisije Janez Erčulj VREM Vremenoslovci nam za danes dopoldne napovedujejo deževno, popoldne pa naj bi padavine ponehale. Jutri bo toplo, v zahodnih krajih pa so možne manjše padavine. LUNINE T| SPREMEMBE Jutri, 5. januarja bo nastopil prvi krajec. Meni ni nikoli dolgčas! ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Zadnji torek pred prazniki smo v naši rubriki objavili razglednico iz I. 1912, na kateri so bile upodobljene Dražgoše. Seveda je bila to slika še starih Dražgoš, na kateri so vidne stavbe, kot so šola cerkev z župniščem in nekatere domačije, ki so bile kasneje med drugo svetovno vojno požgane, ljudje pa so bili pobiti ali pa pregnan! iz rodne vasi. Januarja letos bo minilo 52 let od teh tragičnih dogodkov, v spomin na te dogodke športni delavci vsako leto prirejajo razne teke in pohode. Tokrat smo dobili nekaj manj pošte, saj je vas danes seveda nekoliko spremenjena in so jo lahko prepoznali starejši ali pa tisti, ki imajo doma kakšno staro sliko Dražgoš. Žreb je nagrade naklonil naslednjim reševalcem: 1. Julka Pintar, Sp. Besnica 113, Zg. Besnica; 2. Matej Bratina, Kožmani 1 Ajdovščina; 3. Gašper Jesenovec, Golnik 61; 4. Valentina Bučan, Vižmarska pot 28, Ljubljana - Šentvid; 5. Janko Pintar, Dražgoše 7, Železniki. Čestitamo! Tokrat pa objavljamo staro razglednico iz približno tridesetih let, na kateri je upodobljena stara gostilna, ugotovite, za katero gostilno gre in kje se nahaja. Odgovore pošljite do petka, 7. januarja, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1,64000 Kranj, pet reševalcev čakajo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Vabljeni k reševanju uganke. Radovljičanka Alenka Bole - Vrabec: prevajalka, režiserka, direktorica jeseniškega gledališča, umetniški vodja, podpredsednica radovljiške občine..Predvsem pa: ženska, ki ima neverjetno energijo. Tokrat se pač z Alenko, ki je pravkar režirala imenitno komedijo Vaje v slogu, nismo pogovarjali o njenem delu, ampak o njej sami, o njenem lastnem odnosu do življenja in dela. Odkod, Alenka, toliko nenehne življenjske moči in ustvarjalnosti? "Že vse življenje me "gor drži" prislovična gorenjska trma. Ne popustim in ne popustim - ne sebi in ne drugim. Ne vem: morda so mi pa tudi kakšne sojenice položile v zi-bel, da imam tak značaj. Že kot otrok sem bila nadležna; drugače pa sama sebe ocenjujem kot veselega, humornega človeka." Mar se res nikoli ne znajdeš v situaciji, recimo: vse bi pustil in nekam šel. "Ne. Ker nisem takšen tip človeka, da bi odnehala. In tudi nikoli se ne oziram nazaj - da bi gojila neki kult o minulih uspehih. Bili so in zdaj so mi le lep spomin. Če bi nazaj gledal, potem je konec z vsako ustvarjalnostjo. V življenju je že tako, da se moraš nenehno potrjevati. In zato mi nikoli ni dolgčas. Jaz sploh ne vem, kaj je, to: dolgčas." Kaj ni malo utrujajoče, da se je vedno znova treba dokazovati? "Tako je, vedno je treba na novo iskati. Čeprav si že uspel, ne moreš seči nazaj kot v neko banko. Vodi te želja, da ponovno uspeš, a ne iz neke nečimrnosti: iz resnične volje, da bi bilo dobro in najboljše." Kaj te pri ljudeh najbolj moti? "Primitivizem. V vseh oblikah in na vseh področjih." Nekaj takega, če lahko rečeva, primitivizma, si najbrž občutila pred časom, ko te jeseniška skupščina prvič kljub priporočilu strokovne komisije prvič ni imenovala za direktorico jeseniškega teatra. "Takole pravim: naša demokracija še ni zrela. Navsezadnje meni ni treba nič praviti, kako je s tem, saj sama tudi sedim v eni izmed skupščin..." Si bila prizadeta? "Sploh ne. Stoično sem prenašala in čakala. Vse reči v življenju jemljem sicer zelo resno, vendar vedno s kančkom humorja." Kaj sicer poleg kulturnega ustvarjanja najraje počneš? "Prostih vikendov domala nimam, če pa, potem najraje kuham. Ko se vrnem s kakšnega potovanja po tujini, vedno prinesem s seboj tudi kakšno "kuharico". Pri kuhi zelo rada eksperimentiram, tako da je na koncu cel kup posode..." ...ki jo je nato treba pomiti.. "Ja, zato pa so potem tudi pomivalni stroj in drugi člani družine, ha.." Rada poslušaš glasbo? "Zelo rada, tudi prevajam: Mozarta pa barok, zelo dobro poznam špansko kitaro. Od domačih glasbenih skupin so mi pri srcu Kreslin, pa Beltinš-ka banda pa Tomaž Domicelj pa dober jazz." • D. Sedej RADiO 313 F/7 Novoletni čas je običajno čas lepih voščil in optimistične zazrtosti v novo leto. Zasebno si vsak nekaj zaželi in ali se Zaobljubi, na državnem nivoju pa se sodržavljanom najraje vošči s prikazom gospodarskih uspehov kot je storil tudi naš prvi minister. Ekonomska krivulja gre marsikje res gor, a kaj, ko je TV Slovenija že zaradi objektivnosti morala za kipec prikazati tudi revščino in že pravo bedo tisočev sodržavljanov, ki hodijo v ljudske kuhinje ali hočeš nočeš žive od podpore in milosti bližnje Žlahte. Da se nikakor ne bi počutili kot ptički na veji, ko smo prežvekovali potico, šunko in z žlicami jedli francosko solato, je bilo poleg slovenskega optimizma treba vztrajno dozirati žalostna poročila iz Srbije, kjer so se z zlatimi črkami vpisali v svetovno zgodovino hiperinflacije. In ob občutnem pomanjkanju aktualnih domačih vesti, je v tem smislu prišla prav tudi novica, da je najrevnejša država na svetu Mozambik, najbolj bogata pa Švica. Ce bi pri nas imeli na izbiro, ali objaviti reportažo iz najrevnejše ali najbogatejše države sveta, bi stoodstotno objavili največje reveže. Domače revščine ni, ker jo ne kažemo, tuja pa ima na domače širše ljudske množice, ki vendarle ne živijo tako bedno, imeniten psihološki učinek. Ah, saj nam konec koncev nič ne manjka, bi zavzdihnili ob prikazu srbske katastrofe in mozam- biške lakote. Kako drugače bi ob novem letu sakramentirali, če bi nam prikazali švicarski standard in blagostanje! Saj, saj, bi rekli. Pri nas gre pa zaradi strankarskih razprtij tako ali tako vse v maloro. Tako pa smo veselo in zadovoljno obesili vse zasebne novoletne čestitke na kuhinjska vrata in prešerno zaukali v novoletno jutro. Vsi so stiskali roke, vsi so voščili najlepše - le eni so umanjkali. slehernemu siroteju milo stori, pred novim letom pa praktično - nič! Razumel bi, če bi imeli kakšne revne stranke in obubožane strankarske poslance, ki jih nobeden niti v mar ne jemlje. Tako pa niso ne obubožani in olala daleč od kakšne anonimnosti, saj jih furt na furt videvaš v cajtengih ali na TV. Človek čuti kar rahlo užal-jenost - vsak fitness klub, v Lu me Škoda, da nas naše državne stranke in njih lokalne podružnice za novo leto niso razveselile s kakšnimi ličnimi koledarčki, na katerih bi bile Lune. Takoj bi vsaj vedeli, kdaj j ih Luna trka... Stranke! Naj mi bo oproščeno, če je kakšna slovenska stranka v kakšnem neznatnem okvirčku le čestitala volivcem ob novem letu, ampak kakšne opazne in posebne evforije, poznane iz predvolilnega obdobja, v tem smislu nikakor ni bilo. Pred volitvami dragi oglasi in reklame in metrski plakati, da se katerega si v shujševalni evfor-iji zahajal pred kakšnimi petimi ali šestimi leti ti vošči za novo leto, vsaka štacunca, v kateri si kupil kakšne makarone ti pošlje lunin koledar -oni, ki si jim pravzaprav omogočil, da žanjejo čast in slavo pa - malo morgen! Še pomnimo, kako so se nam pred volitvami smejčkali z vsehkan- delabrov in silili na ekrane in v radijske valove.. To si pač velja zapomniti! Če že tako silno šparajo, da se jim zdi škoda plačati eno »vornk« odmevno in vidno voščilnico za novo leto, naj bi potegnili vsaj kakšno humanitarno gesto. Vedno vžge, če se pomaga ljudem v stiski. Daleč najbolj prikladno pa bi bilo, ko bi strankarji dali natisniti in simpatizerjem razposlati kakšne lične koledarčke z Lunami. Tako bi ob kakšni čudni odločitvi kakšne naše stranke volivci takoj vedeli, kam pes taco moli: Luna jih meče. Nekatere sicer kar naprej nekam premetava, ne glede ali je Luna ali je ni in če smo do kraja zlobni, potem lahko rečemo, da so pa eni strankarski tipi permanentno za Luno. S kakšnimi lepimi strankarskimi čestitkami torej ni bilo nič. Zaradi tega, ker so lokalne in državne strankarske čestitke umanjkale, nas seveda še ne bo konec. Veliko bolj usodna bodo njih dela in nedela. Do naslednjih volitev, ki so že skoraj pred vrati. Do tedaj bomo pač pozabili na to vljudnostno malenkost, da je po radijskih valovih čestitalo novo leto samo kakšno upokojensko društvo, ki se zanesljivo ne valja v denarju, ve pa, kaj je lepo, kulturno in prijazno... Eni pač vedo, drugi se bodo pač morali še navaditi... • D.Sedcj Rezultati žrebanja NAGRADNE KRIŽANKE, ki je bila objavljena v petek, 24. decembra Izmed 1850 rešitev s pravilnim geslom (VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO) smo v trgovini JEKLOTEHNA ŽELEZNINA ZAPLOTNIK izžrebali 6 nagrajencev. TakoleJe izgledalo javno žrebanje v trgovini Jeklo-tehna Železnina Zaplotnik. 1. nagrado - bon v vrednosti 15.000,- SIT prejme Vlasta Marolt, Savska 26, Lesce 2. nagrado - bon v vrednosti 10.000,- SIT prejme Helena Planine, Olševek 39 a, Preddvor 3. nagrado - bon v vrednosti 10.000,- SIT prejme Cecilija Jerše, Zg. Bitnje 208, Žabnica 4., 5. in 6. nagrado - bon v vrednosti 1.000,- SIT prejmejo Ksenija Leber, Mencingerjeva 1, Kranj Marjeta Jerman, Zoisova 7, Kranj Ana Mrak, Podlubnik 45, Škofja Loka Vsi izžrebanci bodo nagrade (vrednostne bone) prejeli po pošti. Prejmite iskrene čestitke! VMOVANJE s podokniCACJEM KA RAD9U KRAK9 97,3 FM 1. Ave Marijo zvoni - Alpski kvintet 2. Ko si na tleh - Pop design 3. Šmentana dekleta - Nagelj 4. Prodajalka vijolic - Hajdi 5. Srček - Agropop 6. Mary Lou - Countrv Joy 7. Slovenija - Reci mi še enkrat 8. Joža naj živi - Igor in zlati zvoki 9. Srečava se nad zvezdami - Ivan Hudnik 10. Urca zamujena... - Stoparji 11. Primi se za aumb - Blegoš 12. Zanzibar - Čuki 13. Vrh kamniških planin - Janez Goršič 14. Ne jezi se - Monroe 15. Štajerc naš je very good - Vlado Sredenšek Oddaja je bila na sporedu 24. decembra v nočnem programu Radia Kranj. Nagrade dobijo: 1. Marija Jeran, Ljubljanska 87, Domžale ZLAT PRSTAN, ZLATNINE -MARJAN BURNIK KAMNIK 2. Miro Roblek, Bašelj 62, Preddvor - Nedeljsko kosilo za dve osebi, GOSTILNA MOSTNAR KRTINA PRI DOBU 3. Vesna Kovačevič, Ul. Gorenjskega odreda 14, Kranj - knjiaa POP DESIGN Kupone pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj -Vasovanje s podokničarjem, do 26. januarja. Izžrebali bomo lepe nagrade. Naslednja oddaja bo na sporedu v petek, 28. januarja, ob 19.30 uri. KUPOK - VASOVANJE 6 PODOKNIČARJEM Glasujem za skladbo St.:__ Moj naslov:_______ Naša ponudba tudi v letu 1994 MALI OGLASI DO10 BESED ■ BREZPLAČNO V Gorenjskem glasu boste Vaše male oglase tudi v letu 1994 lahko objavljali brezplačno, če nam boste tekst oglasa v obsegu največ 10 besed poslali na oštevilčenem kuponu iz časopisa. Kupon nam lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno v malooglasno službo na ZOISOVI 1 v Kranju. Po telefonu brezplačnih malih oglasov ne sprejemamo, ravno tako naša ponudba ne velja, če je mali oglas daljši od 10 besed, če želite objavo "pod šifro" oz. "naslov v oglasnem oddelku" -takšne oglase zaračunamo po ceniku malooglasnih storitev, ki so za naročnike Gorenjskega glasa 20 odstotkov nižje! Ko vpisujete Vaš tekst v kupon, ne pozabite v obseg največ 10 besed vključiti celotnega besedila, ki naj bi bilo objavljeno (v obseg največ 10 besed vštevamo tudi objavo podatka, kako interesenti z Vami vzpostavijo kontakt, torej Vašega naslova ali telefona, ki naj bo objavljen!). Na telefon 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ Ime In priimek, naslov O Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu Pečemo doma Gospa Anica Ješe s Poljšice nad Podnartom je ena tistih gospodinj, ki veliko peče doma. Ko smo jo obiskali, se je na mizi ponujal poln pehar žemljic. Za vnuke jih speče, tudi nariban sir posuje po nekaterih, da so ,kot pekovske. Velikokrat pa naredi rogljiče iz kvašenega testa, ki so njena posebnost. Recept nam je zaupala. Zagotovo bodo uspeli vsaki gospodinp, le natančno se mora držati recepta, pravi. Rogljiči iz kvašenega testa 1 kg moke, 1/2 I mleka,5 dag kvasaf 4 rumenjaki,! del olj a.4 žlice sladkorjatl žlička sollfmargarina za pekač. Najprej damo kvas v malo mleka in počakamo; če naredi pene, je dober in mesimo naprej. Dodamo preostalo mleko in 4 žlice sladkorja. Posebej pa damo v skodelico 2 del olja, 4 rumenjake in sol (soli nikoli ne damo v kvas, ker se kvas in sol tepeta). Moko denemo v večjo posodo, dodamo najprej mleko in kvas, potem olje z rumenjaki in soljo. Zamesimo testo, ki ga s kuhalnico močno stepamo. Iz testa naredimo 16 enakih hlebčkov. S toplimi posodami jih pokrijemo, da lepo vzhajajo. (Gospa Anica pravi, da je tako bolje, kot s cunjo, kajti s prtom Pita z jabolki Tudi za to, hitro narejeno in spečeno sladico nam je zaupala gospa Anica Ješe s Poljšice. 6 jajc, 8 do 10 žlic moke, dober kilogram na krhlje zrezanih jabolk,maslo,cimet in kliniki v prahu,! zavitka vanilin sladkorja, sladkor. Pri žolčnih kamnih si pomagamo s čebulo Jota iz kislega zelja pokrito testo napravi malo mrenice, tako pa nič). Ko dovolj vzhajajo, hlebčke zvalja-mo. Iz vsakega moramo dobiti 4 rogljiče, torej vsega 64. Na vsak košček razvaljanega testa za rogljič denemo pol žličke mar-elične marmelade in zvijemo v rogljič. Po vrhu jih m treba mazati, ker ie olje v njih. Še malce jih vzhajamo na toplem in damo v pečico. Spečemo jih pri srednji vročini. Na pol ohlajene posujemo s sladkorno moko. Rahli so kot pena in najboljši so topli, zraven bele kave, pravi gospa Ješetova. Če ste med prazniki preveč dobrega pojedli in se vam oglašajo žolčni kamni, si lahko pomagate z naslednjimi domačimi pripravki. - 200 do 300 g čebule na drobno narežemo in stremo, dodamo 100 g medu in 600 g belega vina. Vse skupaj dobro zmešamo. Dvakrat do štirikrat na dan vzamemo po 1 žličko tega zdravila. ali - Na drobno narezano čebulo prelijemo s toplo vodo in pustimo, naj ostane v njej 4 ure. Potem poparek precedimo in pijemo zjutraj na tešče, poprej pa dodamo nekaj kapljic limoninega soka. ali - Na drobno narežemo večjo glavico čebule, dodamo 4 žličke olivnega olja in 40 g svinjske masti, dolijemo 150 g vode in vse skupaj kuhamo 15 minut; vsebino neprenehoma mešamo, dokler se ne spremeni v enakomerno maso. Tako dobljeno kašo zvečer počasi pojemo, po 2 urah pa popijemo skodelico toplega čaja (po možnosti iz navadne krhlike). Čaj pripavi-mo tako, da 3 do 5 g posušene skorje navadne krhlike prelijemo z 200 g vrele vode, pustimo, da stoji 3 do 5 ur, po tem času segrejemo do vretja, precedimo in pijemo toplo. Takšno kuro opravimo enkrat na leto. 20 dag fižola !0 dag krompirja 20 dag kislega zelja 1 čebula 1 žlica moke 1 žlica paradižnikove mezge 3 stroki česna, lovorov list sol Fižol, krompir in kislo zelje skuhamo posebej in odcedimo. Na olju prepražimo čebulo, dodamo moko, paradižnikovo mezgo, fižol, krompir, kislo zelje in začimbe. Zalijemo z vodo in kuhamo še pol ure na zmernem ognju. Ker je znano, da je jota večkrat prekuhana še boljša, je raje skuhajte več, vsaj dvojno mero, da je bo vsaj za dva dni. Seveda joto lahko tudi izboljšate, če v njej kuhate vsaj pol klobase ali suho ali sveže svinjsko rebro. Toda, če hočete želodec pozdraviti po obilici prazničnih dobrot, naj bo brezmesna. Iz 6 beljakov in malo sladkorja (male žličke ) naredimo trd sneg. Vanj drugega za drugim narahlo z metlico vtepamo rumenjake. Nato prav tako narahlo dodajamo moko (nič pecilnega praška!). Že prej pa v Eonvi pripravimo jabolka. Na rhlje zrezana jabolka dušimo na malo masla (voščenke lepo ostanejo v krhljičih), jih oslad- kamo po okusu, potresemo s cimetom in z zelo malo "nageljnovih žbic" v prahu ter z vanilin sladkorjem. Zdušena jabolka ohladimo, da so mlačna. Jajčno maso vlijemo na pomaščen pekač, jo zravnamo, nato z žlico dodajamo jabolka in jih enakomerno porazdelimo, da se vtopijo v testo. Pečemo cca pol ure pri 180 stopinjah C. Komaj so novoletni prazniki za nami, že se moda ozira po pomladi. Že zdaj lahko začnemo razmišljati, kako bomo izgledale to pomlad. In če ste pri volji, je prav zdaj pravi čas, da se šivanja lotite sami ali pa se odločite za obiskovanje šivalnega tečaja. .Blaga je na voljo, kolikor hočete in morda bi se res lotili česa sami. Na primer enostavne jakne z "V"- izrezom v karu, zraven pa sešijemo široke hlače in brezrokavnik iz enakega enobarvnega blaga, ki pa ima tudi nakazan karo v osnovni barvi jakne. Torej močnejši karo in le nakazan karo. Športna eleganca, kjer je možna cela vrsta dobrih kombinacij. Naš model je v drap osnovni barvi, karo pa v belo - oranžno -rumenih tonih. Bodite pozorne še na frizuro. Kratke, ravno pristrižene lase bomo nosile, kot v tridesetih letih, v času charlestona... lZiiAAAAATAAAAAAAAAAAAAAAA3flj VRTILJAKOVA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ Tako. Silvestrski vrtiljak z Romano in učenci 4. b razreda osnovne šole Petra Kavčiča v Škofji Loki se je odvrtel, drevi ob petih bo na valovih Radia Kranj prvi vrtiljak v tem letu. Preden o njem kaj zapišemo, pa še ime zadnje naše nagrajenke, ki je, upamo, že pojedla torto iz Kranjskega kolačka. To je Klara Knlfic iz Trboi 75. Tudi nocojšnji vrtiljak z Romano še ne bo čisto "pravi". Pomeni, da novega predloga petih skladbic, za katere boste glasovali januarja, še ne bo. Romana bo lestvico pripravila za naslednji teden. In kaj bo oziroma boste počeli tokrat? Poklepetali o tem, kaj ste počeli med počitnicami, kako ste zajadrali v novo leto, vmes pa boste tisti, ki boste poklicali na Radio Kranj, lahko izbrali tudi glasbene želje izmed desetih skladb, ki jih bo nalašč za vas izbrala Romana. Romani se zahvaljujemo za novoletno voščilo. Tudi mi v Gorenjskem glasu njej In vsem prijateljčkom Vrtiljakove lestvice, ki ste tudi naši prijatelji, želimo vse "naj" v tem letu. Jaz - dedek Mraz Dedek Mraz, dobrotnik! Lepo! Škoda, da vedno prinese le igrače in nikoli (poudarjam), nikoli ne prepreči grozodejstev tega sveta. Veliko ljudi misli, da je dedek Mraz le kanček človeške domišljije. Mogoče pa ni... Nekega cmeravega, oblačnega dne, ko je sneg zapadel prav do oken, sem se zbudila v precej mehki postelji. Pa dobro vem, da je včeraj nisem pospravila. "Tako," sem zazehala, "zdaj grem pa v kopel... Ah, kaj je to?" S precejšnjim ropotom sem se zva lila po stopnicah in pristala med palčki. "O, dedek Mraz!" so vzkliknili, "lepo da si prišel tako zgodaj. Ravno zajtrkujemo." "D..d..dedek Mraz," sem presenečeno zajecljala. Po jedi smo šli preprečit vojne. V koš, ki je stal ob steni, sem spravila dobro voljo, mir, ljubezen, aspirin in pomirjevalo. Dva palčka sta skočila k meni na sani in pognali smo jelene v dir. Kmalu smo po Mlečni cesti prišli do razpotja. Lepa ravna pot je peljala v Črno, kriva in strma pa v Belo deželo. "Po krivi in strmi se pride do miru in ljubezni, po lepi in ravni pa do zamere in sovraštva," mije rekel palček, ko smo drveli mimo zvezd. Nenadoma sta se jelena ustavila. Tiho sem spustila na Zemljo vse praške, čarobno moč, ljubezen, mir in prisrčnost. Tedaj je zagrmelo in ostala je le Bela dežela. Zaslišala sem radijskega novinarja: "Nad Sarajevom se vojna nadaljuje..." Sem vse to le sanjala? Se sanje ne bodo nikoli uresničile? Kdo ve? Nekoč v daljavi... • Konstanca Gabrovšek, 4. a r. OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka Zima Kdo je pobelil polja in gozd? Kdo je narisal rože na okna? Kdo je naredil ledene sveče? Kdo je zamrznil reke in potoke? Je bil to pleskar Janez ali slikar Jože? Za vse to je kriva teta Zima, striček Mraz in veter Nagajač. • Mario Varga, 3. b r. OŠ Jakoba Aljaža, Kranj MOJ MUCI MOJ MUCI JE ČISTO NEKAJ POSEBNEGA. LEŽI VES DAN NA KAVČU IN HODI SAMO DO SKODELICE. NAJRAJŠI JE MESO IN BRIKETE. RAD LOVI PTIČKE IN MIŠKE. IMA BELO DLAKO. IME MU JE SNEŠKO. VSI GA IMAMO RADI. • ALENKA LANZ, L B R. OŠ OREHEK Novo leto Novo leto k nam prihaja, vsi se veselimo, čakamo že dedka Mraza, da darila spet dobimo. Pa pripelje se do mene, da darila mi pusti, saj prinesel bo bonbone in obilo srečnih dni. Zvončki cingljajo, sani se peljajo, jeleni hitijo k nam doli v vas. Jelke bleščeče, potice dišeče, rožnata lica, premrle dlani. Ustavi se, dedek, med nami zdaj ti. Zunaj sneg že naletava, otroci darila odpirajo, novo leto k nam prihaja, o, da bilo bi vedno nam tako lepo! • Živa Cankar, 3. c r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka ANNO 973 Priloga Gorenjskega glasa o Škofjeloški občini (2) Novoletna poslanica škofjeloškega župana Petra Hawline Če si želite ljubezni, se zaljubite o misel sem lansko leto prvič slišal, danes jo sam drugič uporabljam. i Drage Ločanke in Ločani, (s tem ne mislim samo na prebivalce mesta Škofje Loke, mislim na vse prebivalce današnje občine, ne glede na njihovo starostno, stanovsko, strankarsko, ideološko, nacionalno in ne vem še kakšno opredelitev) ob prihajajočih prazničnih dneh in ob začetku novega leta je lepa navada voščiti si vsega dobrega. To, dobro, pa nam nemalokrat ne pomeni vsem isto. Zato se najbolj pogosto omejimo na: srečno, zdravo, zadovoljno, mirno, blagoslovljeno, vedro, veselo in še nekaj najbolj pogostih opisovanj dobrega bi si lahko takole, na hitro, domislil. Take želje so, več ali manj, enake po vsem svetu. Ravno tako so potemtakem uporabne tudi v naši občini. Neke posebnosti pa so vendarle prisotne povsod. Tudi v naši občini in tudi nas Ločane označujejo značilnosti, ki največkrat niso opazne, tudi jih najbrž ni lahko natančno opredeliti in tudi ne vem, da bi že kdaj kdo to poskusil. Dr. Trstenjak je pred leti napisal knjigo z naslovom Misli o slovenskem človeku. V njej zaman iščemo opis značaja Ločana. Tudi v opisu Gorenjca nisem uspel prepoznati tistih značilnosti, ki jih nezaznavno Žutim za loške. Seveda bo takoj kdo porekel, koga imaš v mis- lih, ko govoriš o Ločanu? Kaj ne sprevidiš razlik med meščani in okoličani, med Poljanci in Selčani, med Žirovci in ... Tu ne bom prišel daleč. Obenem bo upravičena pripomba: Saj sam nisi Ločan. Ker to res nisem, mi je zato lažje ponoviti že večkrat izraženo mnenje, da so (ne smo), da so ločani lahko ponosni nase. Ne samo, da smo lahko zadovoljni z lepo pokrajino in lepo ohranjenim mestom. To ni vse. Loka v marsičem prednjači pred drugimi občinami. Res morda v tem ali onem zaostaja, rekel bi, da bi bilo mogoče tudi z merjenjem in številkami dokazati, da smo v splošnem na svojo uvrstitev med ostale lahko ponosni. Zaslugo za to je treba pripisati izključno ljudem, prebivalcem, njihovi samoini-ciativi in iznajdljivosti, znanju in sposobnosti, vztrajnosti m spretnosti, če naštejem samo nekatere za to potrebne lastnosti. Tako razmišljanje bi me lahko zavedlo v iskanje vseh tistih dosežkov, s katerimi se oblast rada postavi pred prebivalstvom, prebivalstvu polaska, čimveč zaslug za svetal lesk pa želi pripisati predvsem sebi. Tega nisem nikoli počel in najbrž tude ne bom. Dotaknil bi se rad ob tej Eriložnosti le ene teme, tiste, ateri je bila v zadnjem času posvečena tako velika pozornost, kot, rekel bi, Še nobeni drugi. To je zdravje. In ker je zdravje tista dobrina, ki jo najbolj potrebujemo in si jo zato tudi ob takih priložnostih vedno voščimo, je prav temu zdravju vredno posvetiti še nekaj besed. Z zdravjem naj bi bilo v naši občini nekaj hudo narobe. Rizičnih otrok ie, kot vedo povedati naši zdravstveni delavci, kar osemkrat več kot v sosednjih občinah, umrljivost dojenčkov je še enkrat večja od povprečne, otroci nimajo več popolnega zobovja, imunska sposobnost je oslabela, pri istih bolnikih se pojavljajo številne motnje naenkrat m še bi se našlo. Reagirali smo na občini tako, da smo tiste, ki naj bi vedeli za vzroke teh nevarnosti in bi morda tudi lahko pokazali na povzročitelje in možne ukrepe za ublažitev kritičnega stanja zaprosili, da to storijo. Zaenkrat teh ukrepov še ne poznamo, morda pa bo prišlo do natančnejših raziskav na državni ravni. Tako lahko upamo, da bomo v nekaj letih bolj natančno vedeli pri čem smo in kako nam je ravnati v izogib tolikšni ogroženosti. Poleg telesnega zdravja bi nam najbolj koristilo duševno. Oba, fizično in duševno, sta močno medsebojno odvisna. Pogosto slišimo, da je večina zdravstvenih tegob pogojena zaradi psihičnih težav. Če najdemo možnosti za izboljšanje duševnega zdravja se nam bo popravilo tudi telesno. Še marsikaj bi bilo mogoče dodati ob tem razmišljanju, pa v praznično vzdušje nič kaj ne sodi. Zato o tem in podobnem kdaj drugič. Za konec bi poleg uvodnih besed izrekel misel ali voščilo v stilu tiste misli, ki sem jo uporabil v naslovu. Tudi ta, znabiti, ni izvirna, vendar sam ne pomnim, da bi jo že kje slišal ali prebral. Ta misel Je: Če si želite mladosti, imejte otroke. Po sanaciji toplarne bodo nadaljevali s toplifikacijo Za čist zrak v Selški dolini Ker se o napeljavi plinovoda v Železnike še ne razmišlja, so tam ekološko sanirali toplarno na lesne odpadke, v prihodnjih desetih letih pa naj bi nanjo priključili celotno naselje. Oa z očiščenjem precej onesnaženega zraka v občini Skojja Loka mislijo resno, ne dokazuje le plinifikacija Škofje Loke, pač pa tudi ekološka sanacija toplarne v Železnikih, ki naj bi v nekaj letih po razširjenem toplovodnem omrežju grela pretežni del tega naselja, o centralnem ogrevanju s plinom pa razmišljajo tudi v Žjreh. Kako načrtujejo izpeljavo topUfikacije Železnikov, smo se pogovarjali z Ivanom Pfojfarjem, direktorjem toplarne Železniki, ki je tudi poslanec zbora krajevnih skupnosti škofjeloške občinske skupščine. Prav v letošnjem letu se lahko vaša toplarna pohvali z uresničitvijo zahtevne ekološke sanacije, ki naj bi dolino razbremenila saj. Kakšne so izkušnje po dobrem polletnem obratovanju? "Res nam je lestos spomladi uspelo pripraviti Čiščenje dima iz naše kotlarne, kjer kurimo na lesne ostanke. Povedati ie potrebno, da pri tem ozračja nismo zastrupljevali, pač pa je res nastajalo veliko nadležnega pepela oziroma saj, ki so onesnaževale okolico, zato je škofjeloška občinska skupščina naložila našemu Podjetju sanacijo. Rokov uresničitve je bilo več in po nekaj odlogih je to postala v bistvu moja prva pomembnejša naloga, ko sem ob začetku leta 1991 prevzel vodstvo toplarne. Z družabniki toplarne - to so podjetja v našem kraju ter predstavniki občine in krajevne skupnosti - smo se projekta lotili z razpisom za najugodnejšega rešitve ter izvajalca in se po temeljitem premisleku odločili za elektrofiltrs-ko napravo, ki se je po nekaj začetnih težavah Pri poskusnem obratovanju izkazala kot zelo učinkovita in zanesljiva. Meritve, ki smo jih opravili, so pokazale, da se je količina saj zmanjšala za desetkrat, v najslabših razmerah tudi dvajsetkrat in dosega približno le tretjino dovoljene količine." Sanacija izpustov toplarne pa še ni očistila zraka sredi Selške doline. Kot povsod so tudi tu Pomembni onesnaževalci številna individualna in skupinska kurišča. Kaj lahko toplarna prispeva k izboljšanju stanja? "Že ob izgradnji toplarne je bilo načrtovano, da ne bi služila le potrebam Alplesa in bližnjih drugih podjetij, pač pa prek toplovodnega omrežja tudi naselju. Te možnosti so se z racionalizirano rabo energije v podjetjih še povečale, saj beležimo v povprečju za petino manjšo porabo toplotne energije, kot nekdaj, torej so odprte možnosti za prodajo toplote tudi prebivalcem. Potrebna je seveda širša akcija izgradnje toplovodnega sistema. Naročili smo idejni projekt za toplovodno napeljavo v naselje Dašnjica, kjer ocenjujemo, da bi bila taka oskrba, glede na veliko število hiš (140), najbolj potrebna. Že prvi sestanki s prebivalci so pokazali, da je večina zainteresirana za priključitev na toplovod, saj vse bolj prodira spoznanje, da v takem zraku, kot ga imajo sedaj, ni mogoče živeti. Takoj po novem letu naj bi se sestali tudi z družabniki v Toplarni, saj se moramo odločiti, ali je to tudi v interesu podjetja in kako se bomo v to vključili. Osebno sem prepričan, da se moramo vključiti in tophfikacijo v približno treh do štirih letih tudi izpeljati." Omenili ste, da imate poleg idejnega načrta tudi oceno stroškov. Vsekakor pomemben podatek za uspeh toplifikacije je cena priključka in poznejša cena energije. Na kaj kažejo vaŠI izračuni? "Celotna investicija je vrednotena na 1,5 milijona mark in po analizah v krajevni skupnosti smo ugotovili, da bi morah' primarni del izgraditi s sredstvi KS, sekundarni del in toplotne postaje, kar je ocenjeno približno v tretjinski vrednosti celega projekta, pa naj bi prispevali krajani. Izračuni kažejo, da bi morala posamezna hiša prispevati od 3000 do 4000 mark odvisno tudi od tega, koliko bi bil posameznik pripravljen tudi sodelovati sfizič-nim delom. Težje je z oceno, koliko bi energija iz toplovoda stala. Prepričan sem, da se bomo takp organizirali, da bomo tudi s ceno energije konkurenčni. Že upravni odbor našega podjetja je sestavljen tako, da zelo skrbi za to, da podjetje dobro in skrbno posluje ob čim nižjih cenah energije, ki vplivajo tudi na njihovo konkurenčnost." Kakšen je približno načrtovani časovni potek? "V letu 1994 naj bi izdelali vse potrebne projekte, pri čemer se zlasti mudi zaradi načrtovane rekonstrukcije križišča na Češnjici, kjer naj bi potekal tudi glavni toplovodni vod. To dejstvo nas sili v to, da še v tem letu tudi Eoložimo ta vod od toplarne do odcepa za »ašnjico in Log. še v tem letu naj bi z razširitvijo sekundarnega voda omogočili priključitev blokov na Kresu in nekaterih hiš na tem območju. Poleg glavnega projekta bi torej vzporedno priključevali na že obstoječe toplotne postaje." Ko omenjate investiranje krajevne skupnosti pri tem seveda računate na denar iz občinskega proračuna. Na koliko? "Težko bi govoril o številkah. V letu 1993 smo v ta namen dobili sredstva prvič, ko smo se dogovorili, da sorazmerni del denarja, ki je v škofji Loki namenjen za plinifikacijo mesta, v Železnilih namenimo toplifikaciji. Prepričani smo sicer, da dobljena sredstva niso sorazmerna, zato se bomo potrudili, da razmerja spremenimo. O tem sem že sprožil vprašanje v občinski skupščini, saj sem prepričan, da je potrebno za delitev sredstev postaviti ustreznejše kriterije." Vse kar omenjate zajema, če tako rečem, novi del Železnikov oziroma naselja ob njih. Ali razmišljate tudi o toplifikaciji starega oziroma osrednjega dela naselja? "Res je naš, pogojno bi rekel, srednjeročni načrt za naslednja tri do štiri leta usmerjen na Dašnjico ter naselje Na Kresu, s čimer pa se bo toplovod proti Domelu, torej tudi proti osrednjem delu Železnikov razbremenil in s tem ustvarile možnosti, da se toplifikacija tam nadaljuje, kar je vsekakor tudi v našem načrtu. Vendar je k temu treba dodati, da bi v tem primeru v Toplarni potrebovali dodaten kotel z močjo 5 do 6 megavatov, kar je bilo pri izgradnji Toplarne Že predvideno. To je vsekakor naš cilj, ki pa bo v celoti uresničljiv v nekoliko daljšem obdobju, torej po letu 2000. Po sedanjem stanju bi bilo tudi za tako povečane zmogljivosti kuriva (lesnih odpadkov oz. biomase) na za dovoz sprejemljivem področju osrednje in severozahodne Slovenije dovolj." • š. Zargi Združuje jih ljubezen do kraja Bo mali župan postal tudi veliki? S predlogi o novi lokalni samoupravi nam veliki eksperimentatorji ponujajo mačka v žaklju! Inž. Anton Beovič se predstavi: "Rodili so me 1942 v Žireh v gostilni, saj so prav zaradi gostilne prišli starši iz Dalmacije do Zirov - torej sem bil v Ziri prinesen. V zgodnjem otroštvu in času osnovne šole sem bil rad na cesti, tako da me je mati večkrat primerjala s konjsko figo. Naše življenje je bilo skromno in naj ilustriram takratne razmere s tem, kar sem si zapomnil in težko razumel: ko so praznili jame pod stranišči "na štrbunk", se niso kregali nad tem, da je pač to bilo potrebno čistiti, pač pa za to, kdo bo to gnojilo odpeljal. Očeta so tajno ubili belogardisti 1944. leta, ker je bil aktivist za partizane, zato ga ne pomnim, mati pa se je po stari dalmatiski tradiciji, da kjer leže kosti, žena tudi ostane, odločila, da ostane v Žireh. Po petem letu so me prvikrat peljali v Ljubljano, kjer sem prvikrat videl stroje, ki se sami premikajo, puhajo paro, in ti je bilo zame odkritje sveta. Še pozneje so me večkrat lahko pustili tudi po uro ali dve na mostu nad železniško postajo, kjer sem občudoval te premikajoče se stroje - ne vem, ali bi to lahko imenoval ljubezen do strojništva, spomnim se le goreče želje, da bi Železnica peljala tudi skozi Ziri. Že kot zgodnji osnovnošolec sem trdil: 'Ko bom velik in močan, bom strojni inženir!' Težave odraščanja so bile verjetno vzrok temu, da v šoli ni šlo vedno gladko, pa tudi prehod na srednjo strojno šolo v Ljubljani je bil hud. Ujel sem se šele v drugem letu. Imel sem čudovite učitelje, ki so nas s strojništvom dobesedno zastrupili, saj so nas prepričali, da smo kraljevi rod, poklican pomagati človeštvu, da se otrese ročnega dela. Če k temu prištejem še osnovno nalogo tedanje ideologije: obnoviti domovino, je jasno, da sem se z vsem mladeniškim žarom predal tudi brigadirskemu delu. Nekatera spoznanja so me nato zaradi lastne vesti prepričala, da se od aktivne politike, v katero sem bil povabljen, oddaljim, se odpovem štipendiji, ki sem jo dobival kot sin padlega partizanskega aktivista, zato sem se kot študent preživljal z raznimi deli in inštrukcijami. V prvih dveh letnikih sem bil med petimi najboljšimi študenti, pozneje pa, ko sem tempo nekoliko upočasnil, me je kot sprevodnika spoznala tudi neka Žirovka, ki je danes moja žena, in me motivirala, da sem študij zaključil. V 3. in 4. letniku sem dobil dobro štipendijo v Kladivarju in se tam tudi zaposlil. V Kladivarju se je ustvarila ekipa, za katero lahko trdim, da smo živeli za podjetje. Ob zastoju v letu 1972 sem za tri leta odšel v Alpino, ko pa se je v Kladivarju ponovno premaknilo, sem se vrnil, in v naslednjih letih smo z gradnjo ter tehnološko posodobitvijo dosegli, da je Kladivar postal sodobna tovarna po evropskih merilih. Ustanovili smo tudi raziskovalni inštitut za krmilno tehniko, sodelovali z obema univerzama, sam pa sem se aktivno vključil in vodil tudi v posebno raziskovalno skupnost kovinsko predelovalne industrije. Po nekaterih posegih v kladivar, s katerimi se nisem strinjal, sem se odločil za izobraževanje in se zaposlil na škofjeloški Srednji kovinarski - cestnoprometni šoli. TU ustvarjam v dveh ljubeznih: v stroki in do otrok. Veseli me uveljavljanje šole, ki je seveda sad kolektivnega dela, od uspešnih povezav z gospodarstvom, do raziskovalnih nalog, ki si to ime tudi zaslužijo. Mladi imajo ogromen naboj, le sprožiti ga je potrebno znati. Razmišljamo celo o višji šoli, pri čemer velja kitajski pregovor: 'Tudi na 2000 kilometrov dolgi poti je potreben premišljen prvi korak!' V politiko, bi lahko rekel, sem stopil preko cerkvene dejavnosti, saj sem se po 2. vatikanskem koncilu vključil v nove dejavnosti, ki jih je pričakovala obnova cerkve. Prevzel župnijski pastoralni svet, kjer smo z veliko strpnosti marsikaj naredili. Po obratu vdemokracijo je tudi v Žireh prišel izziv za delo v krajevni skupnosti, kjer sem do tedaj že delal v gospodarski komisiji, po volitvah pa sem bil izvoljen za predsednika sveta KS, skupščina KS pa je bila ukinjena. Nekoliko kasneje, ko je član občinskega izvršnega sveta iz Žirov zaradi preobremenjenosti s študijskimi obveznostmi prosil za razrešitev, me je mandatar povabil tudi k temu delu." Katerim nalogam ste se v krajevni skupnosti najbolj posvetili? "Nalog v KS nikoli ne zmanjka, mi pa smo začeli z nedokončano telefonijo, ki smo jo podedovali še od predhodnikov iz prejšnjega mandata. Jasno je namreč bilo, da je potrebno dokončati tisto, kar so ljude plačali, telefon pa je zadeva, ki jo je bilo potrebno rešiti za današnje potrebe in še malo za vnaprej. Sploh smo se kmalu naučili, da ne kaže voditi politike investicij po delih, saj se vse prerado zgodi, da ostane preveč nedokončanega. Raje opravimo v enem zamahu, nato pa počakamo, da zajamemo novo "sapo". Skoraj ni potrebno posebej poudarjati, da je uspeh odvisen od sodelovanja ljudi, pa tudi razumevanja vseh pristojnih na in v občini. Žirovci smo zelo zadovoljni, da nam je uspelo dobiti novo zdravstveno postajo, v KS pa se zadnji dve leti ukvarjamo predvsem z urejanjem cest, urejanjem hudournikov, obrambo pred poplavami ter vodovodom. Se enkrat: brez zavzetosti krajanov ne bi bilo ničesar! Rad bi tudi omenil, da smo uspeli preimenovati tudi nekatere ulice, pri čemer je jasno, da je to mogoče napraviti samo ob soglasju vseh prizadetih." In kakšni so načrti? "Ti ostajajo podobni nalogam, s katerimi smo se ukvarjali do sedaj. Zlasti na cestah nas čaka še ogromno dela: nismo sicer pristaši tega, da bi moral biti asfalt do 'vsakega zelnika', saj je tudi vzdrževani makadam (asfalt je namreč kar huda rana v naravi) večkrat dobra rešitev, vendar menimo, da je vsaj glavne poti do zaselkov in komunikacije do sosedov potrebno dobro urediti. Letos smo zastavili s cesto prek Žirovskega vrha proti Gorenji vasi in takih podvigov nas čaka kar še nekaj. Poleg cest pa je tu nujno potrebna izgradnja kanalizacije, razmišljamo o plinifikaciji, dogradnji centra Zirov in športnem centru - res se ni bati, da bi nam zmanjkalo dela. Razmišljamo tudi o gradnji nekakšnega - zelo pogojno rečeno socialnega centra, saj jc že stara želja Žirovcev, ki so po raznih domovih za starejše, da bi bili lahko v takem zavodu doma." Večkrat je slišati, da vas kličejo žirovski Župan. Kakšni so stiki z ljudmi? "Res je med ljudmi, malo za šalo, malo zares, slišati vse pogosteje "župan", kar je verjetno K)sledica tudi tega, da smo skupščino KS ukinili, o v škofjeloških oblastnih krogih nas kličejo "mali župani", saj nas je potrebno ločiti od "velikega" župana, ki ga imamo. Nekdanjih zborov krajanov res ne sklicujemo več, so pa druge oblike in priložnosti, ki omogočajo, da se sliši, kaj ljudje pričakujejo: npr. zelo zanimivo je srečanje s starejšimi krajani ob krajevnem prazniku, razna društva (upokojenci, gasilci, zveza borcev.itd.) imajo svoje zbore, tu je pastoralni svet in ne nazadnje neformalni pogovori v gostilni (žena seveda nad tem ni navdušena) dajo informacije o tem, kaj ljudje mislijo. Če pri teh stikih z ljudmi v svetu KS nisi osamljen, se tega med člani nabere precej. Je pa res, da je naša KS prevelika in Eogrešamo bolj organizirane oblike sodelovanja rajanov (kot so to nekdaj bili vaški odbori SZDL), zato bomo, če ne bo prav kmalu sprememb z novimi občinami, razmislili v to smer." Kakšen je vaš pogled na predlagano novo lokalno samoupravo, po kateri naj bi vaša KS postala nova občina? "Ko poslušamo in beremo o novih predlogih za lokalno samoupravo, moram reči, da na-spredvsem, ker so tako nedorečeni, jeze. Večkrat nastaja vtis, da se ponavlja zgodba z velikimi eksperimentatorji, ki nam ponujajo mačka v žaklju. Menimo, da smo na Škofjeloškem združeni tisti, ki po večstoletnih izkušnjah sodimo skupaj, in ne bi radi, da ti novi načrti prinesejo nove delitve. Jezi nas, da se načrtujejo nekakšni referendumi, ki pa niso obvezujoči, saj voljo ljudi lahko ugotovimo ceneje na druge načine, ko pa bo nastal revolt med ljudmi, pa to v Žireh že znamo pokazati. Nad temi predlogi v Žireh, lahko pa to rečem tudi za vso Poljansko dolino, navdušenja ni. Povedal sem že, da se Žirovci do Ljubljane ne mislimo dvakrat presedati (preko Kranja), zato se zavzemamo za okraj Škofja Loka. Table o tem smo s ponosom postavili." Boste kandidirali za župana občine Žiri? "To je tako, kot če bi me vprašali, ali bon) kandidiral za viteza male zaveze. Naziv vitez s< lepo sliši, ne vem pa, kaj naj bi zavezoval. Veliko je še odprtega: ah bo to profesionalna funkcija, ali naj bi to bil gruntar, kar jaz ne izpolnjujem, predvsem pa mislim, da bi morali Žirovci J oceno dosedanjega dela povedati svoje mnenje. Čas bi tudi bil, da bi pritegnili k delu tudi mlajše." Kaj pa politika, stranke? Kolikšen je njihol vpliv na življenje v KS? "K sreči lahko ugotovim, da v Žireh po vojni ni bilo hujših napak, ki bi še danes ločevale ljudi, pač pa nas druži ljubezen do kraja, do Žirov. Mi se moramo v naši mladi demokraciji še marsikaj naučiti, sam nisem bil nikoli član stranke in tudi danes nisem. Stranke so še ne dovolj profilirane in morajo dozoreti. Politika ni le tisto, kar jo tako radi poimenujemo, pač pa tudi modrost." • Š. Žargi S porumenelih strani Loškega arhiva Žice se morajo na vsaki način pri miru pustiti V letu 1994 poteka sto let, kar Je v Loki zasvetila prva električna žarnica. Loka je bila gotovo prvo mesto na Kranjskem z javno razsvetljavo. Družina Krenner je že v prvi polovici prejšnjega stoletja imela najprvo v zakupu, pozneje pa v lastništvu stari mlin pod šolo v Loki. V drugi polovici stoletja so Krennerji na tem mestu zgradili tovarno sukna, ki so jo po prvi svetovni vojni delničarji spremenili v tovarno klobukov Šešir. Leta 1894 je Alojzij Krenner v tovarni montiral elektrarno. Vodna turbinaJe imela moč okrog 24 KS. Gonila je generator na istosmerni tok napetosti 110 V in močjo 15 KW. Leta 1904 so napetost povišali na 150 V in montirali še en generator za okrog 12 KW. Ob konicah porabe so si pomagali z akumulatorji. Vsa oprema elektrarne je bila Siemensova. Takšna elektrika je za silo zadostovala do konca prve vojne. Po letu 1918 so zgradili sedanjo elektrarno v Skalcah, ki Je bila že moderno opremljena in večkrat obnovljena še služi svojemu namenu. Gospod Alojzij Krenner je leta 1894 sklenil z občino naslednjo pogodbo. Čeprav se je imel za nemško orientiranega, je vedno spoštoval deželni jezik in dopisoval dvojezično pri vseh važnejših dopisih. Dvojezična je tudi pogodba Na levi strani strani je slovenski tekst, za podolžno črto pa nemški Takole so zapisali Pogodba, ki sta jo dogovorila in sklenila Mestna občina Škofja Loka in gospod Alojzij Krenner tovarnar od tam, tako-le: 1. Gospod Alojzij Krenner zaveže se od letos naprej skozi trideset let razsvetljavah ulice mesta Škofja Loka vsaki dan od začetka mraka do pol dveh čez polnoč in od tričetrt na šest zjutraj do belega dne s štiride- I setimi električnimi žarnicami vsaka po šestnajst normalnih sveč po sistemu "Siemens in Halske". Napravo razsvetljave zaveže se gospod Alojzij Krenner od svoje tovarne na svoje stroške v ulice mesta upeljati m žarnice na tistih prostorih narediti, katere mu je mestni za-stop po gotovem načertu enkrat za vselej že odkazal. 2. Za to zaveže se mestna občina gospodu Alojziju Krenner plačevati kot amortizacijski delež vsako leto 360 gl. ali 720 kron, beri: sedemsto in dvajstet kron, iz tega pa mora gospod Krenner vse zaradi elementarnih nezgod ali naravne obrabe potrebne poprave električne napeljave preskrbeti, kakor tudi poškodovane ali nerablj-ive žarnice popraviti oziroma jih z novimi nadomestiti. Vsled zlobnosti prouzročene poškodbe razsvetilnih naprav pa zadenejo občino. Navedene poprave napeljave oziroma zamenjavo žarnic preskrbeti mora gospod Krenner po svojem v to postavljenem monterji vsakokrat takoj, ko mu bode občina dotični nedostatek naznanila. 3. Pogodba velja skozi trideset let in po poteku tega časa Eripade naprava razsvetlave od iše gospoda Krennerja št. 84 naprej v last mestne občine. 4. Gospod Alojzij Krenner jamči za se, svoje dediče in pravne naslednike s celim svojim premoženjem, da se bodo vse določbe te pogodbe točno izpolnjevale skozi celi zgoraj navedeni čas in on se zaveže za slučaj, da bi razsvetlava osem dni zaporedoma prenehala, občini za vsak dan dve kroni odškodnine plačevati. Škofjaloka, dne S. aprila 1894. Alois Krenner, Valt. Suš- nik, mestni župan, Niko Len-ček, c. kr. notar kot svetovalec. A. Sušnik, svetovalec, Fr. Kaš-man, svetovalec Dr. Anton Arko, odbornik, BI. Mohar, odbornik. Začetek elektrike so v Loki slovesno praznovali. Zanimivo bi bilo pogledati v takratno časopisje, kaj so poročali. V cerkvi so za slovesnost uporabili besede iz evangelija - bodi luč in bila je luč - ki so jo ob teh besedah baje prižgali. Naslednje leto je imel gospodK-renner ob potresu precej škode zaradi potrganih žic. Županstvo je z javnim razglasom poučilo prebivalce -kako se morajo obnašati do novotarije: Ker se v kratkem začenja električna razsvetljava, daje se stem na znanje, da se morajo žice na vsaki način pri miru pustiti; nobeden se jih ne sme dotakniti, tudi se ne sme na žice nobena reč obešati ali metati. Če se luč ne potrebuje, naj se le odvije oziroma ugasne, sicer ni pri električni napeljavi in upravi ničesar počenjati. Kdor bi na napravi električne razsvitljave iz nagajivost ali hudobnost kaj pokvaril bo postavnim potom ojstro kaznovan. Škofja Loka, 28. julija 1894, Valentin Sušni! (župan o.p.). Ko so leta 1904 širili javne razsvetljavo so se občani zave dali njene koristi. Na županstvo je prišlo kar nekaj lokalni! prošenj za javne svetilke. Po glejmo primer iz Studenci (danes Jegorovo predmestje) Slavnemu županstvu v Skofji Loki. Prošnja! Spodaj podpisa ni prosimo za razsvetljavo, ki j< ravno slučaj, da se predeluj* elektrika po mestu, zato prosi mo podpisani, da bi se slavn< županstvo oziralo na našo po nižno prošno, da bi se napravili še ena luč na Studencu, ker j< večkrat nevarnost posebno ot povodnji, če je temna noč, Ž* večkrat se je primerilo, da j' kateri zagazil preko vode, ka kor je nevarno zlasti sedaj, ke: je višje obrežje in ni deržajev il ker je tudi tam štema za p< vodo hodit je posebno ot zimskih večerih jako nevarno zato spodaj podpisani prijazni prosimo slavno županstvo da h vgodili res prepotrebno luj zakar jim bomo jako hvaležni Škofja Loka 9. 6. 1904. sled devet podpisov, (s slovnic« malo skregan dopis, o.p.). ' Franci Štukel © KRAJEVNI TELEFONSKI IMENIK BLEJSKA DOBRAVA BT NAZTV NASLOV hA telJt. ARČON DANIJEL BLEJSKA DOBRAVA 128 874285 ABRAM VENCESLAV BLEJSKA DOBRAVA 131 874281 ALIČ JULIJ ANA - GOSTILNA Blejska Dobrava 117/a Tel.: 874 411 AZINOV1Č MLADEN BLEJSKA DOBRAVA 93 874370 AMBROŽIČ LUDVIK BLEJSKA DOBRAVA 29 874401 ANDERLIČ OLGA BLEJSKA DOBRAVA 26A 874260 ANDOLŠEK STANISLAV KOČNA 42A 874166 ARH ANTON BLEJSKA DOBRAVA 58 874018 ATANACKOVIĆ ILUA BLEJSKA DOBRAVA 48 874026 AŽMAN DANIEL • APRO, FAX BLEJSKA DOBRAVA 17A 874272 BARBO MARJAN KOČNA 24 874065 BEGEŠ MARIJA BLEJSKA DOBRAVA 5 874123 BEGEŠ STANE BLEJSKA DOBRAVA 7C 874256 BEGUŠFRANC BLEJSKA DOBRAVA 85 874372 BERAVS RENATO BLEJSKA DOBRAVA 14B 874132 BERCE BORIS KOČNA 34 874070 BERGAN STANKA LIPCE 11 874034 BERLOTIVAN BLEJSKA DOBRAVA 135 874283 BERNARD ANDA BLEJSKA DOBRAVA 10 874258 BEZLAJ DRAGO KOČNA 10B 874059 BIZOVIČAR VERONIKA LIPCE 7C 874080 BOGATAJ MATEVŽ KOČNA 13 874058 BREČKO IGOR LIPCE 13 874086 BRIC JUSTINA BLEJSKA DOBRAVA 50 874390 BRUS JANKO LIPCE 46 874107 BUCEK IVAN BLEJSKA DOBRAVA 27B 874287 CELAREC KARLA KOČNA 3 874052 CVETLIČARNA SITAR POKOPALIŠKI OBJEKT TEL.: 874 343 ČERNE ANDREJ ČERNE FLORJAN ČERNE JAKOB ČERNE MIHAELA ČERNE SLAVKO ČOP ALOJZ ČOP JANEZ ČOP TEREZIJA ČRV JANI DA VIDO VIČ MARICA DEMŠAR MIHA DOBRAVEC BOŽDAR DOBRAVEC MARIJA DOLENŠEK ŠTEFAN DORNIK ALFONZ DREŠAR VALENTIN ELEKO D.D. N.C. ELEKO D.D. - DIREKTOR FABJAN MARJANA FERK FRANC FERK JUSTINA FON DRAGO FULLE MILAN GAŠPERČIČ SILVO GEDRIN ANGELA GLOBEVNIK STANISLAV GOROSA ROZALUA GOSTILNA-LASAN GREGOR! DARKO GRILC BERNARDA GRILC BORIS GRILC FRANC GRILC IVAN BLEJSKA DOBRAVA 32 874251 BLEJSKA DOBRAVA 108 874319 BLEJSKA DOBRAVA 72 874331 BLEJSKA DOBRAVA 16A 874142 BLEJSKA DOBRAVA 26C 874291 BLEJSKA DOBRAVA 75A 874327 BLEJSKA DOBRAVA 75 874332 BLEJSKA DOBRAVA 41 874249 KOČNA 14A 874056 KOČNA 25 874072 LIPCE 89 874116 BLEJSKA DOBRAVA 127D 874275 KOČNA 29 874071 BLEJSKA DOBRAVA 97B 874321 KOČNA 11 874171 BLEJSKA DOBRAVA 85A 874371 BLEJSKA DOBRAVA 874300 BLEJSKA DOBRAVA 874333 BLEJSKA DOBRAVA 112B 874271 BLEJSKA DOBRAVA 7 874122 BLEJSKA DOBRAVA 7A 874121 BLEJSKA DOBRAVA 139 874155 BLEJSKA DOBRAVA 27A 874286 BLEJSKA DOBRAVA N H. 874360 BLEJSKA DOBRAVA 53E 874025 KOČNA 44 874163 LIPCE 24 874038 KOČNA 22 874050 LIPCE 58 874120 BLEJSKA DOBRAVA 14 874133 BLEJSKA DOBRAVA 59B 874382 BLEJSKA DOBRAVA 27 874250 BLEJSKA DOBRAVA 15A 874134 GRILC ŽARE BLEJSKA DOBRAVA 59B 874381 GROŠELJ ALOJZ, KAMNOSEŠTVO LIPCE 30 874040 HAUS MOJCA BLEJSKA DOBRAVA 90A 874375 HRAST OTON BLEJSKA DOBRAVA 851 874363 HRIBAR ANTON BLEJSKA DOBRAVA 127 874269 INDJLASTJZD^OBRAT COKLA BLEJSKA DOBRAVA 29 874440 JAKOPIČ DANIJELA BLEJSKA DOBRAVA 85D 874362 JAKOPIČ FRANC LIPCE 19 874091 JAKOPIČ SONJA BLEJSKA DOBRAVA 9 874130 JAKOPIČ VOJTEH BLEJSKA DOBRAVA 131A 874280 JAMAR JANA LIPCE 10 874081 JAMNI K DRAGO KOČNA 42 874167 JAMNIK PAVEL KOČNA 5 874054 JAN MAGDALENA BLEJSKA DOBRAVA 19 874257 JEKLAR JANEZ BLEJSKA DOBRAVA 148 874149 JEKLIČ MARGARETA LIPCE 26 874105 JENSTERLE ANTON BLEJSKA DOBRAVA 77 874329 JENSTERLE DAMJAN BLEJSKA DOBRAVA N.H. 874422 JEREB MIRAN BLEJSKA DOBRAVA 144 874153 JEREB VINKO LIPCE 39 874104 JERMAN ROZALUA BLEJSKA DOBRAVA 50B 874020 JEZERŠEK PAVEL KOČNA 48 874161 KALAN JANJA LIPCE 23 874106 KALČIČ MITJA BLEJSKA DOBRAVA 62 874027 KEJŽAR BOŽENA BLEJSKA DOBRAVA 78 874326 KERN LEOPOLD BLEJSKA DOBRAVA 85E 874361 KERSNIK JOŽE BLEJSKA DOBRAVA 61 874019 KISIČ PETER BLEJSKA DOBRAVA 142 874152 KLANČAR MIHAEL LIPCE 53 874092 KLEČ JAKOB BLEJSKA DOBRAVA 152 874402 KLEPAC BRANKO BLEJSKA DOBRAVA 133 874284 KLINA R EMILIJA BLEJSKA DOBRAVA 69 874379 KUNAR IVANA LIPCE 54 874093 KLOBUČAR BOŽENA BLEJSKA DOBRAVA 28 874253 KNEZ RUDI BLEJSKA DOBRAVA 116A 874022 - KOBLAR MARJETKA BLEJSKA DOBRAVA 13 874259 KOCJAN ERIKA BLEJSKA DOBRAVA 63B 874334 KOCJAN IGOR BLEJSKA DOBRAVA 96 874325 KODER MARGARETA BLEJSKA DOBRAVA 20 874136 KOKALJ FRANC KOČNA N.H. 874062 KOLBL JANEZ BLEJSKA DOBRAVA 84 874369 KOMUNALA d.o.o. pokopališče POKOPALIŠKI OBJEKT Blejska Dobrava TEL/FAX.:874 222 KORBAR BOJAN KOČNA 16 874060 KOS ANTON BLEJSKA DOBRAVA 16D 874254 KOZA MERNIK ALEKSANDRA LIPCE 101 874112 KOŽEUFHJP BLEJSKA DOBRAVA 36A 874297 KRAJEVNA SKUPNOST BLEJSKA DOBRAVA 44 874267 KRALJ NEŽKA KOČNA 46 874158 KREGAR BRANKA BLEJSKA DOBRAVA 11 874129 KRISTAN BREDA BLEJSKA DOBRAVA 74 874328 KRISTAN MARGARETA KOČNA N.H. 874057 KRISTAN MTRJAM LIPCE 3 874030 KRNIČAR FRANC KOČNA 19 874064 KRNIČAR SAŠO KOČNA 19A 874063 KUNŠIČ FRANČIŠKA BLEJSKA DOBRAVA 6 874126 KURONJA FRANC BLEJSKA DOBRAVA 137 874282 KUROŠ VLADO BLEJSKA DOBRAVA 68 874338 KUSTERLE MARJAN BLEJSKA DOBRAVA 53D 874384 KUSTERLE PETER BLEJSKA DOBRAVA 22 874137 LANGIČ SALKO BLEJSKA DOBRAVA 42 874311 LENARDIČ BOJAN BLEJSKA DOBRAVA 2A 874124 LONGAR BRANKA BLEJSKA DOBRAVA 51 874389 LUKANIČ JANEZ LIPCE 40 874046 LUNDER ANTON BLEJSKA DOBRAVA 141 874157 MARKIČ VESNA KOČNA 36 • - MARKOVIČ MIRKO KOČNA 4 874051 MAR KUN BOJAN KOČNA 33 874168 MAVEC MARJAN LIPCE 36 874091 MEDJA FRANC LIPCE 7B 874037 MEDJA SABINA LIPCE 4 874031 MERLIN FRANC BLEJSKA DOBRAVA 147 874148 / ___:_' '1 _ MESOJEDEC STANE LIPCE 18 874082 MIHELIČ MARJAN KOČNA 30 874377 MTVŠEK OLGA LIPCE 14 874085 MRAK IGNAC BLEJSKA DOBRAVA 85C 874356 MUHAR ANDREJ LIPCE 61 874109 MUH AR MIROSLAVA BLEJSKA DOBRAVA 5A 874255 MUHAR PETER LIPCE 38 874045 NADU AMALIJA LIPCE 43 874096 NOČ IZTOK KOČNA 24B 874068 NOČ RADO LIPCE 59A 874118 NOVAK ALBIN ■ CVETLIČARNA BRUNARICA 874344 OBED FRANCI KOČNA N.H. 874076 OBED GABRIJEL BLEJSKA DOBRAVA 145 874263 OBLAK AMALIJA SILVTJA LIPCE 49 874095 OGRIN JOŽE BLEJSKA DOBRAVA 153 874145 OMERZEL NATAŠA BLEJSKA DOBRAVA 97A 874322 OTRIN JOŽE LIPCE 35 874035 OZEBEK JANEZ BLEJSKA DOBRAVA 106 874349 PANČUR BOJAN AVTOSERVIS Blejska Dobrava 1 TEL/FAX.:874100 PANJTAR FRANČIŠKA BLEJSKA DOBRAVA 90 874376 PANJTAR SLAVKO BLEJSKA DOBRAVA 88A 874273 PEKOLJ ANTON BLEJSKA DOBRAVA 140 874151 PENIČ RAFKO BLEJSKA DOBRAVA 16E 874140 PEZDIRNIK JANEZ LIPCE 42 874108 PIČMAN ALOJZ BLEJSKA DOBRAVA 18 874135 PIKON ANDREJ BLEJSKA DOBRAVA 59 A 874023 PINTAR ROBNIK D.O.O. BLEJSKA DOBRAVA 40 874303 PINTAR ROBNIK VINKO BLEJSKA DOBRAVA 40 874301 PIRC VINCENT BLEJSKA DOBRAVA 85K 874367 PLANINŠEK MARJAN BLEJSKA DOBRAVA 146 874147 PLATIŠA IGOR LIPCE 22 874089 PODLIPNIK LADO LIPCE 6 874028 PODLIPNIK VITOMIR KOČNA 37 874169 PODOBNIK FRANCI LIPCE 90 874113 POGAČAR BOŽO BLEJSKA DOBRAVA 38A 874304 POGAČAR GIZELA BLEJSKA DOBRAVA 38 874305 POGAČAR IVAN BLEJSKA DOBRAVA 127 874278 POGAČNIK STANE BLEJSKA DOBRAVA 8SH 874364 PONIKVAR ANTON BLEJSKA DOBRAVA 86A 874444 PONIKVAR MARIJA BLEJSKA DOBRAVA 86A 874445 POR BOGO BLEJSKA DOBRAVA 73 874337 POR BOŽENA BLEJSKA DOBRAVA 76A 874330 POTOČNIK IZTOK BLEJSKA DOBRAVA 8SJ 874433 POTOČNIK TONMRENA KOČNA 42 B 874165 PREŠEREN AVGUŠTIN DLEJSKA DOBRAVA 47 874024 PTT BL. DOBRAVA, FAX BLEJSKA DOBRAVA 874196 PTT BL. DOBRAVA - OKENCE BLEJSKA DOBRAVA 874400 PUKL IRENA LIPCE 21 874090 RABIČ ANDREJA BLEJSKA DOBRAVA 70A 874380 RADELJ FRANC LIPCE 108 874115 RADINOVIČ HAJDIČ MAJA LIPCE 5 874074 RAKUŠČEK IVANA BLEJSKA DOBRAVA 100 874316 RAVNIHAR LEOPOLD LIPCE 7 874248 RAVNIK JOŽE BLEJSKA DOBRAVA 31B 874252 RAVNIK JOŽE BLEJSKA DOBRAVA 52 874383 RAVNIKAR FRANC LIPCE 7A 874029 RAZINGER BOGDAN BLEJSKA DOBRAVA 109 874318 RAZINGER JERCA KOČNA 7 874015 RAZINGER VALENTIN BLEJSKA DOBRAVA 58A 874309 REBERNIK FRANC KOČNA 12B 874170 REBOLJ SLAVKO BLEJSKA DOBRAVA 112 874315 REKAR TILKA BLEJSKA DOBRAVA 112A 874314 REŠKOVEC IRENA BLEJSKA DOBRAVA 36B 874266 REVEN MILENA LIPCE 17A 874087 RODIČ MARIJA BLEJSKA DOBRAVA 16A 874143 ROPRET JANEZ BLEJSKA DOBRAVA 63 874336 ROPRET URŠKA BLEJSKA DOBRAVA 30 874292 ROVAN DARINKA LIPCE 102 874114 ROVAN MARINA LIPCE 13A 874033 ROZMAN JANEZ LIPCE 2 874039 ROŽCA - SAMOPOSTREŽNA BLEJSKA DOBRAVA 45A 874101 RUSJAN HEDVIKA BLEJSKA DOBRAVA 104 874350 SEČNIK FRANC LIPCE 56 874044 SELAN MARJAN BLEJSKA DOBRAVA 54 874310 SELAN VLADIMIR KOČNA 2 874048 SEVER ANTON BLEJSKA DOBRAVA 143 874270 SKUMAVČ MARJAN BLEJSKA DOBRAVA 149 874150 SMOLNIKAR ANTON KOČNA 9 874053 SODJA ANTON BLEJSKA DOBRAVA 63C 874335 SODJA CVETKA LIPCE 16 874083 SODJA DRAGICA BLEJSKA DOBRAVA 36 874302 SODJA FRANC BLEJSKA DOBRAVA 86 874378 SODJA vrrosLAV BLEJSKA DOBRAVA 28 874288 SREBRENJAK ANTON BLEJSKA DOBRAVA 134 874274 SRPČIČ FRANC BLEJSKA DOBRAVA 130 874265 SRPČIČ RADOSLAVA BLEJSKA DOBRAVA 127B 874277 STARE DUŠAN BLEJSKA DOBRAVA 48 874102 STARE STANKO KOČNA 47 874160 STE RLE FRANC LIPCE 31 874098 STOJ AN ŠTEFAN BLEJSKA DOBRAVA 110 874320 STOPAR DUŠAN BLEJSKA DOBRAVA 8A 874127 STRUNA MAJDA BLEJSKA DOBRAVA 85B 874355 SVETINA MIHAEL BLEJSKA DOBRAVA 113 874313 SVETINA ROMAN BLEJSKA DOBRAVA 14A 874261 ŠALAJA MARIJA BLEJSKA DOBRAVA 86C 874357 ŠANTEL BORIS KOČNA 31 874073 ŠEBJANIČ DRAGO BLEJSKA DOBRAVA 85L 874366 ŠEFMAN DANIJEL LIPCE 8 874042 ŠEMRL MILAN BLEJSKA DOBRAVA 53A 874388 ŠIFRER FRANC LIPCE 11A 874043 Š1MNIC FRANC KOČNA 20 874075 ŠKRJANC ZVONE-ANTON KOČNA 44A 874162 ŠKUFCA IVICA BLEJSKA DOBRAVA 92 874373 ŠKUFCA TATJANA BLEJSKA DOBRAVA 92A 874374 ŠMJT STANE BLEJSKA DOBRAVA 79 874324 ŠORN BOGOMIR KOČNA 26 874077 ŠRANC PRIMOŽ BLEJSKA DOBRAVA 141 874156 ŠTANFELJ DRAGICA LIPCE 91 874110 ŠTANFEU JERNEJ LIPCE 12 874084 ŠTERK FRANCE KOČNA 15 874055 ŠTUKE U ZOFU A BLEJSKA DOBRAVA 101 874317 ŠVAB CILKA KOČNA 43 874164 TALER JOŽE LIPCE 8A 874041 TEPINA MARJETA BLEJSKA DOBRAVA 24 874139 TE RS EG LAV SIMON BLEJSKA DOBRAVA 86B 874354 TERSOGLAV JOŽE BLEJSKA DOBRAVA 25 874131 TERSOGLAV SLAVKO BLEJSKA DOBRAVA 26B 874290 TERSOGLAV VIKTOR BLEJSKA DOBRAVA 25 874262 TOPOLOVC MARIJA BLEJSKA DOBRAVA 82 874368 TORUSDJD. N.C. BLEJSKA DOBRAVA 874300 TORUS DJD. - FAX BLEJSKA DOBRAVA 874441 TORUS DJD. • DIREKTOR BLEJSKA DOBRAVA 874455 TRATNIK ZDENKO BLEJSKA DOBRAVA 107 874348 TUŠAR ALBINA BLEJSKA DOBRAVA 16 874264 TUŠ AR JULUANA BLEJSKA DOBRAVA 116 874342 URH STANKO LIPCE 34 874032 VANČIČ EDO BLEJSKA DOBRAVA 53F 874021 VOGRINČIČ DUŠAN BLEJSKA DOBRAVA 37 874307 VOLK ANTON BLEJSKA DOBRAVA 16 874141 VRBNJAK ANTON BLEJSKA DOBRAVA 85L 874365 VRTEC BLEJSKA DOBRAVA 44 874466 VUJIČIČ LUKA LIPCE 62 874117 WOLF MARIJA BLEJSKA DOBRAVA 3 874268 ZAVELJCINA LADO LIPCE 9 874047 ZUPAN ALBINA BLEJSKA DOBRAVA 97 874323 ZUPAN FRANC BLEJSKA DOBRAVA 4 874125 ZUPAN JANEZ BLEJSKA DOBRAVA 53C 874385 ZUPAN STANKO BLEJSKA DOBRAVA 67 874339 ZUPAN VALENTIN BLEJSKA DOBRAVA 53B 874386 Ž Ml TEK MIROSLAVA BLEJSKA DOBRAVA 127A 874276 ŽVAGEN ALOJZ KOČNA 21 874067 ŽVAB ALENKA BLEJSKA DOBRAVA 26 874138 ŽVAN MIRA BLEJSKA DOBRAVA 65 874340 Opomba Če je pri Vaših podatkih v krajevnem telefonskem imeniku Lesc ali Blejske Dobrave morda kakšna netočnost, pravilne podatke čimprej pisno sporočite PTT podjetju Slovenije PE PTT Kranj. Isto velja tudi za vse druge spremembe, ker bodo le tako podatki v Telefonskem imeniku Slovenije 1994/95 popolni PONATIS KRAJEVNIH TELEFONSKIH IMENIKOV LESCE IN BLEJSKA DOBRAVA, V CELOTI ALI DELNO NI DOVOLJEN BREZ SOGLASJA PTT PODJETJA SLOVENIJE. Izdajatelj ne odgovarja za morebitne nepravilnosti podatkov o telefonskih naročnikih v teh dveh krajevnih gorenjskih telefonskih imenikih, ker so podatki v celoti prevzeti iz evidenc, izdelanih na osnovi prijav, ki so jih posredovali telefonski naročniki. © KRAJEVNI TELEFONSKI IMENIK LESCE NAZIV NASLOV FLŠ. TEL. Šl AMBROŽIČ OTMAR NA TRATI 23 715975 ANKERST FRANC SAVSKA 13 718241 ANTOLJN ALOJZ FINZGARJEVA 12 718264 ARH ANTON ALPSKA 25 715355 ARH VALENTIN SAVSKA 9 718063 ARH VTDA FINZGARJEVA 25 718466 AVGUŠT1NČIČ MARJAN NA TRATI 1 715367 AVSENIK BOJAN FINZGARJEVA 1 718240 A VSENIK FRANC ALPSKA 66 718300 AVSENIK JANEZ VALVAZORJEVA 2B 715602 AVTOIMPORT UDOVČ LESCE BEGUNJSKA 17 718307 AŽMAN FRANC - TELEFAX TRŽIŠ KA 1 714084 AŽMAN MARIJA VODNIKOVA 12 718423 AŽMAN MARIJA, GOST.TULD?AN ALPSKA 8 715416 BAGI TOMAŽ ROŽNA DOLINA 34 718188 BAJC VASJA FINZGARJEVA 27A 718487 BARlSlČ ANTE DEŽMANOVA 3 719548 BASTARDA BOJAN ALJAŽEVA 5 718443 BEC ANICA C. NA LIPCE 2 718050 BEGEŠ DR. JANEZ NA TRATI 59 714012 BEGLjŠ FRANC T ALEŠ K A 4 719017 BELTRAM VIKTOR KOROŠKA 4 718248 BERAVS VESNA ALPSKA 88 718324 BERNIK FRANC NA TRATI 46A 715563 BERNIK FRANČIŠKA NA TRATI 32 713293 BERTONCELJPAVEL NA TRATI 22 712201 BERTONCEU VALENTIN NA TRATI 39 714378 BEŠTER FELIKS NA TRATI 8 713204 BEŠTER MARJANA DEŽMANOVA 1 719554 BIČEK FRANC BLEJSKA 2 718182 BIDOVEC JANEZ, ING. NA TRATI 49 715591 BUOL STANKO NA TRATI 26 712198 BIZJAK ALEKSANDER HRAŠKA 11 719542 BIZJAK ANICA SAVSKA 4A 718151 BIZJAK FRANC NA TRATI 36 713197 BIZJAK JUSTIN NA TRATI 28 713198 BIZJAK MARIJA SAVSKA 4 718368 BLATNIK LJUDMILA SAVSKA 7 718239 BLATNIK SONJA SAVSKA 15 718489 BLEJC IVANKA NA TRATI 46 715435 BOBIČ IVAN FINZGARJEVA 29 718242 BOGATAJ VINKO ALPSKA 82 718023 BOHINC FRANCKA TOVARNIŠKA 14 718120 BOHINC MARIJA, GOST. MAJDNEK ALPSKA 41 718288 BORŠIČ FRANC ALPSKA 27 715357 BORŠIČ IVAN ŠOBČEVA 17 718267 BORŠTNAR JAKOB NA TRATI 24 714388 BRATUŠEK BORIS NA TRATI 26A 715362 BREGAR FRANC NA TRATI 57 715960 BRENCE JOŽE ALPSKA 74 718346 BREZA VŠEK JOŽE, PROF. DEŽMANOVA 1 719050 BREZNI KAR IVAN, AVTOPR. BEGUNJSKA 25 718074 BRIC ROBERT ~\ VOJKOVA 7 719515 BRUS ČUKA SAVSA 4A 718359 BRZO VIČ JOŽE, SETI D.O.O. DACARJEVA 28 719526 BUKOVNIK ŠTEFKA FINZGARJEVA 4 718400 BURIČ JUSUF FINZGARJEVA 24 718258 BURNAR FRANCI TALEŠKA5 718441 CAROTTA RUDI ROŽNA DOLINA 20 718129 CELIC LEON SAVSKA 22 718236 CETINSKI DANIJEL DEŽMANOVA 4 719059 CLJAK SREČKO ALPSKA 24 715413 CUND ZDENKO DEŽMANOVA 1 719051 CVETKOVIČ JOŽE ALPSKA 67 718232 ČAČIČ JOŽE BOŠTJANOVA 14 718408 ČAD BOGOMIR NA TRATI 20 713202 ČAMPA ŽARKO ALPSKA 60 718504 ČEBOKLI DR. STANE ROŽNA DOLINA 27 718280 ČEMAŽAR MARIJA ČOPOVA 6 713180 ČOP DR. ZLATA, DR.VETJMED. DACARJEVA 5 718172 ČOP MILENA ROŽNA DOLINA 4 718203 ČRN IGO J FRANC NA TRATI 9 713214 ČRNOLOGAR ANTON, MIZARSTVO BOŠTJANOVA 10 718072 ČUFAR FRANC ALPSKA 20 712183 Čl FER ANDREJ DACARJEVA 40 718141 ČUFER DANIEL TRŽAŠKA 7 714104 DACAR PETER DACARJEVA 7 718311 DEBELJAK MARINKA ALPSKA 4 713166 DEMŠAR TOMAŽ NA TRATI 43 715586 DERLINK BRONKA KOROŠKA 8 718124 DERMOTA ZLA TKA TALEŠKA 10 719018 DEŽMAN ANGELA VODNIKOVA 8 718447 DEŽMAN CIRIL ŠOBČEVA 23 718077 DEŽMAN JOŽE DEŽMANOVA 3 719545 DEŽMAN JOŽE ŠOBČEVA 23A 718409 DIMIČ DUŠAN FINZGARJEVA 26 718262 DIVJAK IVANA KOROŠKA 2 718204 DOBEIC MAJDA, PROF. NA VRTAČI 7 718092 DOBNIKAR BOGO FINZGARJEVA 22 718334 DOBRILA ŽAN MAJDA NA VRTAČI 15 718414 DOLENC ALOJZ VALVAZORJEVA 11 715145 DOLENC BETKA SAVSKA 11 718222 DOLENC METKA DOBRŠKA 8 713167 DOLINAR BRANKO SAVSKA 3 718425 DOVŽAN PAVEL BLEJSKA 4 719019 DRSTVENŠEK MARIJA FINZGARJEVA 4 718165 DVORŠAK DANILO FINZGARJEVA 10 718485 DŽLKANOVIČ NEVENKA DEŽMANOVA 1 719552 ĐUKIČ GENO NA TRATI 11 712207 ERJAVC RADO PLANINSKA 19 713187 ERLAH VIKTOR DEŽMANOVA 3 719544 ERŽEN JAKOB BEGUNJSKA 3 719036 FELDIN MIRKO TALEŠKA 8 719517 FELICUAN VILJEM SAVSKA 20 718398 FERJAN VINCENC, V&V D.O.O. ALPSKA 64 718070 FICKO PAVLA ALPSKA 94 718053 FINŽGAR FRANC, DIPL.ING. ROŽNA DOLINA 30 718170 FINŽGAR JANEZ DEŽMANOVA 3 719047 FIR VINKO NA TRATI 5 714373 FLSTER FRANC, AVTOPREVOZNIK DACARJEVA 33 718338 FIŠER ANTON ALPSKA 22 715427 FOJKAR IZTOK ŠOBČEVA 19 718410 FON JOŽE, GRAVER ALPSKA 39 718348 FRANČIŠKANKE • MARIJINE MISUONARKE BEGUNJSKA 5 719068 FRANKO IGNAC BEGUNJSKA 11A 719035 FRLIC DANIEL C. NA LIPCE 6 718440 GAJ ZAR FRANC VODNIKOVA 6 718446 GAJ ZAR FRANCI DEŽMANOVA 1 719055 GASER BOŠTJAN DEŽMANOVA 3 718349 GERATIČ MILAN VALVAZORJEVA 12 712172 GERŠIČ KLEMEN ROŽNA DOLINA 33 718198 GERŠIČ VIDA C. NA LIPCE 4 718052 GICIČ KRSTO, PENZION LESCE BEGUNJSKA 9 718331 GLAVAČ JOŽE ROŽNA DOLINA 24 718176 GLOBOČNIK METKA DACARJEVA 31 718145 GLUŠČIČ MIHA TOVARNIŠKA 22 718432 GOJKOVIČ SLOBODAN DEŽMANOVA 3 719069 GOLČMAN MIRO NA TRATI 34 712215 GOLJA PETER ČOPOVA 14 712171 GORIČNIK JANEZ ČOPOVA 27 712182 GORJANC IVANKA ČOPOVA 3 712294 GREGORIN KLECKL KATARINA FINZGARJEVA 11 718295 GRIČA R DARKO NA TRATI 40 713200 GRILC ALOJZ KOKRŠKEGA ODREDA 7A 715708 GRILC ANAMARJJA ALPSKA 11 715434 GRM FELIKS NA TRATI 29 712213 GROBELŠEK MARJANA KOROŠKA 10 718417 GROS MAJDA FINZGARJEVA 6 718428 GROS VTDA VODNIKOVA 6 718352 GROŠELJ DR. JANEZ BEGUNJSKA 16 718309 GROŠELJ FRANCI BLEJSKA 9 719538 HALAČEVIČ EBREM FINZGARJEVA 4A 718389 HANČIČ IVANKA FINZGARJEVA 4A 718381 HANŽIČ FRANC SAVSKA 8 718175 HANŽIČ IVANKA FINZGARJEVA 6 718162 HARINSKI JOŽE, IN G.STR. FINZGARJEVA 4A 718386 HEBERLE OLGA FINZGARJEVA 4A 718533 HEBERLE TEREZIJA FINZGARJEVA 4A 718534 HEBRLE JANKO TOVARNIŠKA 32 718122 HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD SL. VOJKOVA 1 718462 HIPEX LESCE ALPSKA 11A 715337 HIPEX LESCE ALPSKA HA 714950 HIPEX LESCE ALPSKA 11A 715055 HIPEX LESCE ALPSKA 11A 715363 HLEBANJA NELI DEŽMANOVA 1 719553 HORVAT IGOR SAVSKA 2 718482 HORVAT MARTIN BLEJSKA 12 718051 HORVAT TONI ALPSKA 1A 715433 HORVATINOVIČ FRANJO DEŽMANOVA 1 719052 HRIBAR FRANC ŠOBČEVA 14 718268 HROVAT TILKA ROŽNA DOLINA 13 718169 HUMAR FRANC VOJKOVA 10 718434 HUMAR ZVONIMIR, SITOTISK BEGUNJSKA 2 719536 HUMERCA JOŽE ŠOBČEVA 8 718518 HUMERCA SILVA ŠOBČEVA 10 718177 INTIHAR JUSTINA DACARJEVA 38 719024 INTIHAR RUDOLF DACARJEVA 38 719025 IPAVEC STANKO VALVAZORJEVA 2 713195 JAKIČ PAVLA TOVARNIŠKA 16A 718252 JAKOPIČ MATJAŽ DEŽMANOVA 1 719555 JAKOPIČ ZVONE TRŽAŠKA 4 713169 JAN MARIJA DACARJEVA 34 719525 JANC MARIJA ALJAŽEVA 1 718323 JANKOVIČ JANEZ SAVSKA 26 718424 JANŠA MARINKA SAVSKA 2A 718390 JARKOVIČ FRANC TRŽAŠKA 3 714103 JARM ANICA DACARJEVA 9 718083 JAUŠEVEC MARJAN FINZGARJEVA 26 718261 JAZBEC CVETKA VOJKOVA 2A 718027 JEDRETIČ MATJAŽ DEŽMANOVA 3 719044 JELENC STANE FINZGARJEVA 6 718361 JEMC TINA SAVSKA 4A 718152 JERALA JANKO CESTA NA LIPCE 14 718025 JEREB UROŠ Begunjska 6/a, Lesce AVTOKLEPARSTVO in AVTOLIČARSTVO TEL.: 718 064 JERIČ GOJMJR JEŠE MARJAN JOŠT IVANKA JOTIČ TODOR JOVANOVIČ HRANISLAV JURATOVEC FRANC JUSTIN JOŽE JUTRIŠA ŠTEFAN KAHR RUDI KAJDIŽ STANISLAV KALA MAR IGOR KALAN IVAN KAPUSJARO KAŠE VLADIMIR KAVAŠ VINKO KAVČIČ IVAN KAVČIČ TONE KAVČIČ ZLA TKO KECELJ ANTON KELIH BORUT, LEA D.O.O. KELIH BORUT, LEA D.O.O. KELIH BORUT, LEA D.O.O. KELIH PAVEL KELIH ZDRAVKO KENDA JANKO KLOCKL IRENA KMETIJSKO GOZDARSKA ZADR. KMETIJSKO GOZDAR.ZADR. ■ FAX KOBALJANEZ KOBLAR LIDIJA KOCJANČIČ JANEZ KOCJANČIČ JOŽE KOCJANČIČ PETER KOČAR MARIJA KO DRI Č MARIJA KODRIČ ROZALUA KOKALJ ANTON KOKALJ DANILO KOKALJ HELENA KOKELJ DARKO KOKELJ VIDA KOL EN KO MATU A KOLMAN JANEZ KOLMAN JOŽE KOLOŽVARI GEZA DOBRŠKA 2 ŠOBČEVA 21 TOVARNIŠKA 4 NA TRATI 12 ŽELEZNIŠKA 8 ČOPOVA 13 LETALIŠKA 16 BEGUNJSKA 14 NA TRATI 18 FINZGARJEVA 23 ALPSKA 25 SAVSKA 1 NA VRTAČI 14 ROŽNA DOLINA 6 SAVSKA 12 PLANINSKA 17 SAVSKA 2 DACARJEVA 36 SAVSKA 4 DACARJEVA 8 DACARJEVA 8 DACARJEVA 8 LETALIŠKA 14 DACARJEVA 22 SAVSKA 4A FINZGARJEVA 16 ROŽNA DOLINA 50 ROŽNA DOLINA 50 BLEJSKA 5 SAVSKA 4A KOROŠKA 14 FINZGARJEVA 30 FINZGARJEVA 30 BOŠTJANOVA 1 DEŽMANOVA 3 FINZGARJEVA 22 SAVSKA 15 DEŽMANOVA 4 VALVAZORJEVA 6 ROŽNA DOLINA 14 DEŽMANOVA 1 FINZGARJEVA 13 DACARJEVA 24 DACARJEVA 1 ALJAŽEVA 6 713185 718411 718296 712203 718144 715607 712100 718132 712202 718244 715356 718086 718412 718168 718494 712187 718480 718435 718366 718158 718160 718038 713177 719021 718362 718237 715253 715663 719520 718153 718093 718490 718465 718089 719045 718084 718081 719557 713193 718342 719551 718085 718156 718058 718227 KOMAC VIDA KOMAN ALBIN KOMAN VASILU KONATAR VELIBOR KONDA JAKOB KONČAR MILAN KOREN STANE KORE TI Č DRAGO KOROŠEC EMIL KOROŠEC JOŽE KOROŠEC RUDOLF KOS ALOJZ KOS STANA KOSEU ŠPELA KOSER PETER. UMET. KOVAŠTVO KOSI SLAVKO KOŠIR HELENA KOŠNIK BOGOMIL KOVAČ ANICA KOVAČ BORIS KOVAČ IZTOK KOVAČ JOŽE KOVAČ MIRAN KOVAČ VLADO KOVAČEVIČ FERENČAK VESNA KOVAČIČ FRANC KOZAMERNIK JANEZ KOZINA EGON, DDPLJNG. KOZINC MARTA KRAJEVNA SKUPNOST KRALJ BORUT KRALJ IVAN KRALJ JANKO KRALJ PRIMOŽ KRANJC FELIKS KRANJC LILUANA KREBS ROMAN KREK ANTON ' KREK LILUANA KRIVEC MARJAN KUNEJ BOŽO KUNŠIČ MAJDA KUNŠIČ MATU A KUPPER IGOR KURA L T DRAGO ALPSKA 22 715426 SAVSKA 32 718284 SAVSKA 32 718470 DEŽMANOVA 4 719057 TOVARNIŠKA 26A 718523 FINZGARJEVA 24 718257 KOKRŠKEGA ODREDA 1 712176 FINZGARJEVA 2 718183 VALVAZORJEVA 3 715603 KOKRŠKEGA ODREDA 12 712193 NA TRATI 6A 714435 DACARJEVA 16 718057 VOJKOVA 3 719014 FINZGARJEVA 14 718294 BEGUNJSKA 9 718065 SAVSKA 2A 718455 ALPSKA 16 713184 TOVARNIŠKA 12 718273 VODNIKOVA 2 718449 TALEŠKA 6 719016 VODNIKOVA 6 718445 TALEŠKA 6 719516 ALPSKA 19 715353 SAVSKA 4 718433 DEŽMANOVA 4 719061 BLEJSKA 8 719541 NA TRATI 7 715964 FINZGARJEVA 4A 718388 DEŽMANOVA 4 719562 ALPSKA 58 718339 DEŽMANOVA 3 719046 HRAŠKA 1 719031 TRŽAŠKA 8 712170 NA TRATI 31 712214 KOKR. ODREDA 22 712167 FINZGARJEVA 4 718164 ALPSKA 4 715366 NA TRATI 24A 714734 NA VRTAČI 5 718091 TALEŠKA 3 719038 TRŽAŠLA 10 715347 VODNIKOVA 4 718450 VALVAZORJEVA 8 712174 LETALIŠKA 8 713178 ALPSKA 96 718173 KURALTJURE OKREPČEVALNICA JUR Železniška 12 TEL: 718 202 KUŠČAR FRANC KUŠČAR JOŽE KUŠČER ANTON KUŽNIK MIRO KVASNIK MARINKA LAH RADO LAHARNAR ŠTEFKA LAMPE ALBIN LANGUS BOJAN LANGUS IVAN LAVRIČ NIKOLAJ LEA, D.O.O. • TELEFAX LEGAT ANTON LEGAT ANTONUA LEGAT JANEZ LEGAT JANEZ LEGAT MATJAŽ LEGAT SLAVKO LEGAT URBAN LEKIČ DJURO LEVSTEK REZKA, PLETJLJSTVO LEVŠTEK MARIJA LILEK HEBERLE JERCA LIND1Č NUŠA LIPOVEC ANGELA LIPUŠ SLAVKO LJUBIC VERA LJUBLJANSKA BANKA GB D.D, UUBOJEVIČ RACO LOMOVŠEK IVAN LOPI H MILKA TOVARNIŠKA 34 KOROŠKA 10 FINZGARJEVA 18 DEŽMANOVA 4 VALVAZORJEVA 6 ALPSKA 15 FINZGARJEVA 18 VODNIKOVA 12 TOVARNIŠKA 6 TOVARNIŠKA 14 SAVSKA 2A DACARJEVA 8 ROŽNA DOLINA 18 BEGUNJSKA 6 ALPSKA 12 SAVSKA 10 TOVARNIŠKA 20 ALPSKA 12 TOVARNIŠKA 20 DEŽMANOVA I DACARJEVA 3 VALVAZORJEVA 9 ALPSKA 88 ČOPOVA 19 NA VRTAČI 11 VODNIKOVA 6 SAVSKA 2A ALPSKA 50 FINZGARJEVA 8A NA TRATI 36A BLEJSKA 10 718437 718147 718263 719062 715605 715352 718459 718279 718297 718251 718452 719037 718315 718304 715424 718055 718254 715425 718274 719053 718069 713174 718325 713384 718413 718438 718464 718509 718486 715364 718181 LOTRIČ JANEZ LOZAR OLGA MACUH JANKO MAGDIĆ DARKO. FINOMEHANIKA MAGDIĆ DARKO, FINOMEHANIKA MAGDIĆ DARKO, FINOMEHANIKA MAGDIĆ JANEZ MAGDIĆ LJUBO MAGUŠAR ANGELA MAJCEN CIRILA MAJSTOROVIČ DRAGA MALI JOŽE MALI-VALJAVEC MIRJANA MALTAR JOŽE MARČINA MARIJA MAREŠ MARKO MARINKO BOJAN MARINKO TATJANA, GALJKOVTN. MARKELJ LOVRENC, PEČARSTVO MARKOVIČ MILUTIN MARKOVIČ NADA MAROLT DANICA MEDJA MARJANA MED VEN SREČO MENCINGER ANICA • MENCINGER D.O.O. MENCINGER JANKO MENCINGER MARJAN MENCA K JOŽICA MENGEŠ ŠTEFAN MERDANOVIČ HASAN MERKUR KR. • POSL. KOVINA - NC MERKUR KRANJ • POSL. KOVINA MERKUR KRANJ • POSL. KOVINA MERKUR KR. • POSL. KOV. • FAX MERKUR KRANJ - POSL. KOVINA MERKUR KRANJ • PROD. VERIGA MERŠOL JOŽE MEZE FRANC MEZEFRANC MEZEJANEZ MI KLIC FRANJA MLAKAR JOŽE MLEKO D.O.O. MLINARIC JOŽE, MESARIJA MOUČNIK RAJ KO ML J A KIČ IBRAHIM MUJEZINOVIČ REMZO MULEJ ADOLF, ING. MULEJ DARJA MULEJ IZTOK MULEJ JOŽE MULEJ JOŽE MULEJ JOŽE MULEJ MARIJA MULEJ MIRKO MULEJ RATIMIR MULLER MARIJA MUR PAVEL MURKA LESCE • NC MURKA LESCE ■ TELETA X "\ MURKA LESCE • DIREKTOR MURKA LESCE MURKA LESCE ■ SKL. LIPICE MURKA LESCE - SKJLLIPICE MURKA LESCE • SKL. LIPICE MURKA TC MARKET DISK.TEK. MURKA TC MARKET DISK. TEK. MURKA LESCE - ARANŽERSTVO MURKA LESCE - PR. AVTOMURKA MURKA LESCE - PR. ŽELEZNINA MURKA LESCE • PR. POH.-DEKOR. MURKA LESCE • PR. POEL-DEKOR. MURKA LESCE - PROD. ELGO MURKA LESCE - PROD. ELGO MURKA LESCE - PROD. SADJE MURKA LESCE • ŠPECERJJA MURKA LESCE • SAMOPOST. MURKA LESCE - RESTAVRACIJA MUŠIČ JOŽE NERAT BRANKO NEŽMAH ANTON NOČ ANDREJA NOČ ERNEST VALVAZORJEVA 4 715604 ROŽNA DOLINA 19 718193 KOROŠKA 4 718250 ROŽNA DOLINA 40 718521 ROŽNA DOLINA 40 718283 ROŽNA DOLINA 40 718502 DACARJEVA 30 719524 ROŽNA DOLINA 40 718184 ALPSKA 30 715396 KOKR. ODREDA 4 714528 ALPSKA 13 713159 BOŠTJANOVA 2 718087 DOBRŠKA 3 714008 SAVSKA 4A 719523 DEŽMANOVA 1 718286 ROŽNA DOLINA 13 718192 FINZGARJEVA 17 718246 FINZGARJEVA 13 718285 DEŽMANOVA 2 718066 SAVSKA 2 718481 NA TRATI 3 712165 VALVAZORJEVA 10 714302 SAVSKA 2 718524 ALPSKA 30 719543 ALPSKA 68 718118 ROŽNA DOLINA 22 718191 NA VRTAČI 3 718269 DEŽMANOVA 4 719063 KOKR. ODREDA 24 715713 KOKR. ODREDA 18 715714 ALPSKA 34 718321 ALPSKA 34 718155 ALPSKA 34 718255 ALPSKA 34 718355 ALPSKA 34 718468 ŠOBČEVA 12A 718436 SAVSKA 18 718174 FINZGARJEVA 7 719022 FINZGARJEVA 5 718293 FINZGARJEVA 5A 718519 FINZGARJEVA 10 719527 C. NA LIPCE 10 718178 ALPSKA 47 718201 ŽELEZNIŠKA 1 718332 SAVSKA 30 718491 SAVSKA 2A 718369 ALPSKA 76 718221 NA TRATI 2 715246 TOVARNIŠKA 9 718301 DEŽMANOVA 1 719550 BOŠTJANOVA 6A 718088 ROŽNA DOLINA 26 718317 ROŽNA DOLINA 32 718190 NA TRATI 42 712293 FINZGARJEVA 9 718501 SAVSKA 4A 718393 ALPSKA 72A 718291 NA TRATI 38 712197 ALPSKA 62 718200 ALPSKA 62 718101 ALPSKA 62 718020 ALPSKA 62 718503 ALPSKA 98 718110 ALPSKA 98 718457 ALPSKA 98 718105 ALPSKA 45 718344 ALPSKA 43 718431 ALPSKA 45 718290 ALPSKA 62 718100 ALPSKA 62 718392 ALPSKA 56 718516 ALPSKA 56 718396 ŽELEZNIŠKA 6 718507 ŽELEZNIŠKA 6 718461 ALPSKA 50 718378 ALPSKA 31 718505 ALPSKA 62 718510 ŽELEZNIŠKA 4 718341 ALPSKA 29 713152 FINZGARJEVA 8 718463 BOŠTJANOVA 8 718123 DEŽMANOVA 4 719058 TRŽAŠKA 2 714330 NOČ MIROSLAV t NOVAK ALOJZ NOVAK ALOJZ NOVAK JANEZ NOVAK REZKA NOVAK TOMAŽ NOVAK VASILIJ OBLAK VILKO OGRIS GREGOR OL1P BOŠTJAN OMEJC VINKO ONIČ IVAN OROŽIM ŠTEFANIJA OSNOVNA ŠOLA FJ5.FINŽGARJA OSN. ŠOLA F-SJTNŽGARJA - FAX OTONIČAR JOŽE OVČAK ŠARIČ MARIJA OVSENIK FRANC OZIRIS, D.O.O. PAJIĆ HASAN PALHARTTNGER JURIJ PALOVŠNIK BRANKO PAN ART-PANORAMA, STUDIO SIMONČIČ PAN KER FRANC PANTIČ KAROLINA PAPIČ EMIL PATLJAK MIRA PAVLIN JOŽE PEČENKO MARJANA PEJIČ JURE PELCAR ALOJZ PENGAL MIROSLAV PERKO METKA PERKO ZDENKO PERKOL1Č FRANC PERKOLIČ JOŽEF PERTNAČ TILKA PEŠEC JOŽE PETEK MARJANA, PLASTIKA PETERNEL MIHAELA PETERNELJ ANTON PETERNELJ MARJAN PETROL U- BENC. SERV. PFAJFAR ANTON PIBER LEOPOLD PIHLER MIRAN PIKON ZVONKA PERC ANTON PTRKOVIČ AVGUST PIRMANŠEK MARIJA PISEK DRAGO PODGORNIK NIKO POGAČAR IVAN POGAČNIK MATKO POGAČNIK MILKA POGAČNIK MILOJKA POGAČNIK DR. MILOŠ POGOREVC HUBERT POLAJNAR FRANC POLAJNAR VINKO POLJANEC MATJAŽ POPOVIČ NIKO POSLOVILNE VEŽICE POŠTA LESCE • TELEGRAF ■ FAX POŠTA LESCE - TEL.GOVOR. POŠTA LESCE. TEL.GOVOR. POTOČNIK DR. MARKO POTOČNIK ROZKA PRAPROTNIK STANKA PREK JANEZ PREŠEREN JOŽE PREŠEREN JOŽE PREŠEREN JOŽE, VLEČNA SLUŽBA PRESERN ANTON PREŠERN JOŽEFA PRESERN MAJA PREŠEREN MATILDA PREŠEREN ROBERT PRETNAR MILAN PRETNAR SIMONA PRIMAVŠEK MARIJA PRIMOŽIČ ROBERT PRIMOŽIČ ZDRAVKO NA TRATI 30 712200 ROŽNA DOL. N.H. 718171 DACARJEVA 29 718335 ROŽNA DOLINA 36 718134 FINZGARJEVA 4A 718531 ROŽNA DOLINA 42 718186 ROŽNA DOLINA 36 718308 FINZGARJEVA 15 718520 SAVSKA 2A 718000 ALPSKA 47 718373 PLANINSKA 1 713179 PLANINSKA 11 712181 SAVSKA 14 718493 BEGUNJSKA 7 718150 BEGUNJSKA 7 718374 NA TRATI 44 715557 FINZGARJEVA 10 718484 VODNIKOVA 8 718126 SAVSKA 10 718055 SAVSKA 4A 719023 FINZGARJEVA 20 718292 ALPSKA 70 718512 TOVARNIŠKA 8 718282 SAVSKA 4 718527 FINZGARJEVA 24 718522 DEŽMANOVA 3 719547 SAVSKA 4 718154 FINZGARJEVA 9 718302 ROŽNA DOLINA 6 718316 FINZGARJEVA 26 718049 KOROŠKA 8 718276 DACARJEVA 35 718337 DEŽMANOVA 3 719048 SAVSKA 2A 718453 NA TRATI 13 713207 ROŽNA DOLINA 5 718313 SAVSKA 2 718526 NA TRATI 37 715993 ŽELEZNIŠKA 10 718347 FINZGARJEVA 10 719028 LETELIŠKA 10 713176 SAVSKA 36 718060 HRAŠKA 13A 718473 VOJKOVA 1 718476 DEŽMANOVA 3 719570 ROŽNA DOLINA 29 718195 FINZGARJEVA 16 718061 VALVAZORJEVA 17 712209 VALVAZORJEVA 15 713209 DEŽMANOVA 4 719564 DEŽMANOVA 4 719558 FINZGARJEVA 10 719027 ALPSKA 11 715337 TOVARNIŠKA 24 718121 ALPSKA 86 718322 FINZGARJEVA 4A 718357 NA TRATI 10 715257 ALPSKA 63 718125 KOKR. ODREDA 3 712195 NA TRATI 47 715144 PLANINSKA 13 715608 SAVSA 4A 718358 HRAŠKA 58 718071 ŽELEZNIŠKA 8 718096 ŽELEZNIŠKA 8 718383 ŽELEZNIŠKA 8 718018 ALPSKA 9 715351 NA TRATI 33 715469 FINZGARJEVA 13 718387 NA TRATI 52 713206 BEGUNJSKA 13 718306 ALPSKA 31 719033 SAVSKA 36A 718458 ALPSKA 49 718161 KOROŠKA 6 718094 SAVSKA 28 718492 ALPSKA 3 715432 KOKR. ODREDA 5 715707 TOVARNIŠKA 30 718275 DEŽMANOVA 4 719560 DEŽMANOVA 3 719549 SAVSKA 21 718488 TOVARNIŠKA 16 718479 PUSTOV PETEK NA TRATI 6 713201 PKPIČ TOMO VODNIKOVA 2 718127 PTIČEK BOJAN ALPSKA 55 718011 PTIČEK BOJAN STEKLARSTVO Alpska 55 TEL.: 718 111 PTIČEK IVAN ALPSKA 57 718059 PUDGAR RUDI FINZGARJEVA 18 718238 PUHAR DARINKA FINZGARJEVA 18 718287 PUNGARSEK BORIS TRŽAŠKA 3 714102 PUNGARSEK JOŽE FINZGARJEVA 2 718167 PURGAR JERNEJ NA TRATI 4 712204 PURGAR METKA ALPSKA 38 719566 PUŠNIK ROŽI VODNIKOVA 4 718271 RABIČ PETER ROŽNA DOLINA 1 718318 RAKAR FRANC ROŽNA DOLINA 16 718354 RANFL FRANC BEGUNJSKA 27 * 718310 RASPET IVAN NA TRATI 27 713213 RASPET JERNEJ FINZGARJEVA 4A 718532 RAUH JOŽICA DOBRŠKA 4 712186 RAUTAR FRANCI, AVTOTAPETN. ROŽNA DOLINA 12 718068 RAVNIKAR PETER, VODOV JNST. BEGUNJSKA 21 718073 REINHARDT ANDREJKA SAVSKA 4 718456 REJC ALOJZ PLANINSKA 5 713181 REMEC FRANC DEŽMANOVA 3 719070 REMIH DARINKA VOJKOVA 4 718013 REMS NADA ROŽNA DOLINA 44 718187 REN KO MARIJA KOROŠKA 6 718422 REPE DUŠAN KA ROŽNA DOLINA 31 718196 REPE VALENTIN ROŽNA DOLINA 7 718138 REPINC CIRIL NA TRATI 48 712208 REPINC JANEZ NA TRATI 50 712206 REPOVŽ BOŽO KOKR.ODREDA 14 715606 RESMAN JOŽE FINZGARJEVA 9 718451 RESMAN KLAVDUA VODNIKOVA 8 718448 RESTAVRACIJA DRUŽBENI CENT. ALPSKA 58 718076 RESTAVRACIJA TEKSAS • POBOR MILIVOJ HRAŠKA 13 718472 REŠEK MARA, KOV.GALANTERIJ A ROŽNA DOLINA 28 718067 RISTOVSKI PETRE DEŽMANOVA 1 719054 ROBIČ JANEZ KOROŠKA 3 718419 ROBNIK VALERIJA SAVSKA 2A 718475 ROPRET JOŽEF ALPSKA 35 719567 ROSTOHAR STANE, VULKANIZER. BLEJSKA 2A 718517 ROTAR MAJDA SAVSKA 40 718426 ROZMAN JULIJ ANA FINZGARJEVA 8 718163 ROZMN KARMEN ALPSKA 4 712166 RUDAJ HASAN ALPSKA 54 719065 RUT AR ANTON ROŽNA DOLINA 9 718312 SELJAK STANISLAV NA TRATI 41 713163 SEVER ANICA KOROŠKA 4 718360 S KUBE LADO VALVAZORJEVA 5 712175 SKUMAVC FRIDO FINZGARJEVA 10 718514 SLAKONJA FRANC FINZGARJEVA 22 718245 SLOVENSKA CESTNA PODJETJA ALPSKA 2 715380 SMOLE JANEZ, ING. SAVSKA 38 718427 SMREKAR CVETKA KOKR.ODREDA 20 712384 S MRE KAR MARKO ČOPOVA 2A 712205 SNOJ MIRKO ALPSKA 26 712184 SOVIČ JOŽE KOROŠKA 6 718421 SRDOVIČ MILAN ALJAŽEVA 5 718442 SREBOTNJAK VLASTA VALVAZORJEVA 3 713175 STIKS D.O.O. VODNIKOVA 3 718469 STIKS D.O.O. VODNIKOVA 3 718375 STIKS D.O.O. VODNIKOVA 3 718404 STIPERSKI NADA TOVARNIŠKA N.H. 718256 STIPERSKIŠTEFAN TOVARNIŠKA 28 718478 STOPAR JOŽE NA TRATI 21 714387 STOPAR MARIJA, GOSPOD. STOR ALPSKA 65 718056 STUŠEK JANKO BEGUNJSKA 11B 719034 SVETE ANTON BLEJSKA 1 718511 ŠEGULA ANTON SAVSKA 16 718054 ŠEMRL FRANC LETALIŠKA 4 712179 ŠINKOVEC MIHAELA DEŽMANOVA 4 719561 ŠKRBEC MARJAN KOROŠKA 10 718418 ŠMID BERNARDA FINZGARJEVA 10 719528 ŠMID IVAN ALPSKA 44 719067 ŠMID JOŽE, MIZARSTVO BEGUNJSKA 1 718345 ŠMID SLAVKO DACARJEVA 32 719026 ŠMIT JANEZ NA TRATI 40 71320« ŠMITRAN DRAGO MIR DEŽMANOVA 1 719056 ŠOLAR HELENA NA TRATI 14 713203 ŠOLAR JANEZ KOROŠKA 8 718277 ŠPECERUA BLED • MARKET FINZGARJEVA 8A 718513 ŠPECERIJA BLED - MESNICA ALPSKA 40 719530 ŠPICLIN JOŽICA KOKR ODREDA 11 712173 ŠPINDLER BRANKO FINZGARJEVA 4A 718529 ŠPRINGER JERCA PLANINSKA 14 715348 ŠTEFE DUŠAN ALPSKA 33 719066 ŠTEFE JOŽE ROŽNA DOLINA 25 718194 ŠTRAVS ALDO FINZGARJEVA 2 718166 ŠUBIC FRANC C. NA LIPCE 12 718179 ŠUMI JANEZ, DIPL.OEC. NA VRTAČI 9 718270 ŠUMI POLDE ALPSKA 52 719029 ŠUMI VIDA HRAŠKA 1A 719531 ŠVAB ANICA ALPSKA 1 715431 ŠVAB JANEZ ALPSKA 1 715430 TANCAR DR. DUŠAN TALEŠKA 2 719540 TAUTOVIČ IVICA NA TRATI 35 715312 TAVČAR BORUT BLEJSKA 7 718205 TODOROVIČ NIKOLA DEŽMANOVA 4 719563 TODOROVIČ RADOJKA DEŽMANOVA 4 719060 TOLAR ALEKSANDER NA VRTAČI 16 718415 TOMAN SREČKO TOVARNIŠKA 10 718247 TQMAZI.NI FRANJO ALPSKA 78 718022 TONEJC BERNARD DOBRŠKA 1 712162 TONEJC DORA FINZGARJEVA 10 718483 TORKAR ANTONIJA, ZELIŠČ A RS TVO BEGUNJSKA 4 718340 TORKAR DARKO ALPSKA 18 713183 TORKARJULU ALPSKA 7 714435 TOŠIČ MIOMIR BEGUNJSKA 29 718305 TRAJSTAREMČ EGHHJA ČOPOVA 23 712385 TRAMTE ANTON DACARJEVA 27 718336 TRATNIK BARBARA PLANINSKA 8 715706 TRDINA SREČO ČOPOVA 12 715234 TRDINA VINKO DOBRŠKA 6 715712 TRI PLAT JANEZ TALEŠKA 7 719539 TRI PLAT PAVEL ALPSKA 28 715428 TRIPLAT SLAVKO, TAVERNA SOVA ALPSKA 46 718394 TRIPLAT SLAVKO DOBRŠKA 10 713172 TROBEC JOŽE ALPSKA 92 718024 TROHA EMIL VODNIKOVA 10 718474 TRSTENJAK KAREL FINZGARJEVA 4A 718530 TUKSAR ŠTEFAN VOJKOVA 12 718460 TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE ALPSKA 58 718467 TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE • BIRO HRAŠKA 13 718471 TURNŠEK ZVONE VOJKOVA 5 719015 TUTIČ MATO DEŽMANOVA 4 719559 UDOVČ IGNAC VODNIKOVA 2 718439 U DOVČ MARJAN BEGUNJSKA 17 718307 ULČAR MARKO ALPSKA 23 715354 URBANC MARIJA ALPSKA 42 718444 URH MATKO SAVSKA 5 718243 URŠIČ RAFAEL, GAL. KOVINSKA VOJKOVA 6 718117 UŠAJ ANA VODNIKĆVA 6 718095 VALANT FRANC BEGUNJSKA 11 718130 VALANT FRANC ALJAŽEVA 3 718226 VALANT IVAN HRAŠKA 9 718133 VALJAVEC ALOJZ KOROŠKA 12 718146 VAL POTIC JOSEF VOJKOVA 2 718026 VEBER OLGA FINZGARJEVA 4A 718356 VEREN BELA SAVSKA 12A 718528 VERGEU TONE NA TRATI 51 715207 VERHUNC ANTON ROŽNA DOLINA 40 718185 VERIGA - NC ALPSKA 43 718281 VERIGA - TELEFAX ALPSKA 43 718506 VERIGA - TELEFAX ALPSKA 43 718320 VERIGA • DIREKTOR ALPSKA 43 718040 VERIGA - FINANČNI SEKTOR ALPSKA 43 718395 VERIGA - PE PNEVMATIKA ALPSKA 43 718379, VTDIC ANA TOVARNIŠKA 2 718429 VIDIC BOGO NA TRATI 16 714368 VTDIC BOJAN NA VRTAČI 17 718142 VIDIC DUŠAN BLEJSKA 3 719020 VTDIC MIHA FINZGARJEVA 26 718180 VTDIC MILAN ALPSKA 10 712185 VTDIC RUDI ALJAŽEVA 7 718228 VTDIC RUDOLF BEGUNJSKA 15 718131 VTDIC SLAVKO DOBRAVSKA 1 713162 VIDMAR EDI ROŽNA DOLINA 15 718128 VIDMAR GREGOR VIPOTNIK MILAN VODENIK ANICA VODIŠEK SILVO VOGRIN MARIJA VOJVODIČ KRSTO VOVK ANTON VOVK FRANC VOVK FRANC VOVK JANEZ VOVK JOŽE VOVK MAJDA VRANIČAR IVANKA VREČKO BRANKO VREČKO NEVA VRHOVNIK ANTON VRHUNC JOŽE VRHUNC VILI VZGOJNO VARSTVENA ORGAN. VVALAND JANEZ VVALAND MARIJA VVEITHAUSER TATJANA WTLLEWALDT ALEKSANDER ZAKOVŠEK VIKTOR ZAVODNIK METKA • BANDAG D.O.O. ZA VRATNIK FRANC ZEC MA TO, AVTOPREVOZNIK ZLATNAR MIRKO ZOR ANTON ZORKO JANKO Z ORNI K MARIJA ZUPAN JOŽE, KOV.GALANTERUA ZUPAN JULKA ZUPAN PAVEL ZUPAN STANKO ZUPAN VLADO ZUPANC DR. MARJAN ZUPANČIČ ANDREJ ZUPANČIČ STANISLAV ŽAGAR ANTON ŽALIK VINKO ŽBONTAR MATEVŽ ŽEL. POSTAJA LESCE BLED ŽEL. POSTAJA LESCE BLED ŽELEZNJAK DUŠAN ŽEMVA LOVRO ŽEROVNIK PETER ŽIGMUND MIRKO ŽITO GORENJ KA LESCE ŽITO GORENJKA LESCE ŽITO GORENJKA LESCE ŽITO GORENJKA LESCE - DIR. ŽIŽEK FRANC ŽIŽEK IVAN ŽNIDAR MAJDA ŽUNIČ STANE ŽUPNIJSKI URAD LESCE ŽUST VIDA ŽVAB ANTON NC FAX BEGUNJSKA 6 ALPSKA 61 DACARJEVA 22 VALVAZORJEVA 16 VALVAZORJEVA 1 NA TRATI 54 HRAŠKA 2 ROŽNA DOLINA 23 BOŠTJANOVA 4 SAVSKA 2A NA TRATI 53 DACARJEVA 26 NA VRTAČI 1 NA VRTAČI 13 FINZGARJEVA 24 ČOPOVA 4 FINZGARJEVA 3 ALPSKA 59 ALPSKA 58A ALPSKA 32 TOVARNIŠKA 18 DEŽMANOVA 3 ROŽNA DOLINA 17 FINZGARJEVA 8 DEŽMANOVA 1 VODNIKOVA 10 FiNŽGARJEVA 21 ALPSKA 69 SAVSKA 19 TRŽAŠKA 6 FINŽGARJEVA 20 DACARJEVA 12 ALPSKA 33 TOVARNIŠKA 26 PLANINSKA 3 SAVSKA 4 SAVSKA 2 BLEJSKA 6 TALEŠKA 1 BEGUNJSKA 4 FINŽGARJEVA 19 DACARJEVA 10 ŽELEZNIŠKA 12 ŽELEZNIŠKA 12 DEŽMANOVA 3 ROŽNA DOLINA 21 C. NA LIPCE 1 FINŽGARJEVA 4A ROŽNA DOLINA 8 ROŽNA DOLINA 8 ROŽNA DOLINA 8 ROŽNA DOLINA 8 SAVSKA 24 NA TRATI 45 PLANINSKA 12 ČOPOVA 8 HRAŠKA 3 VALVAZORJEVA 7 DACARJEVA 2 Opomba 718330 718234 719521 713182 712178 713215 719032 718314 718265 718454 714386 718157 718090 718416 718260 713180 718272 718235 718508 715429 718253 719546 718372 718333 718477 718266 718515 718233 718082 713170 718062 718075 719030 718420 713205 718367 718525 718206 718391 719532 718377 718278 718385 718384 719049 718137 718371 718380 715880 715556 715893 715403 718363 712163 712168 713168 718500 713173 718382 Če je pri Vaših podatkih v krajevnem telefonskem imeniku Lesc ali Blejske Dobrave morda kakšna netočnost, pravilne podatke čimprej pisno sporočite PTT podjetju Slovenije PE PTT Kranj. Isto velja tudi za vse druge spremembe, ker bodo le tako podatki v Telefonskem imeniku Slovenije 1994/95 popolni PONATIS KRAJEVNIH TELEFONSKIH IMENIKOV LESCE IN BLEJSKA DOBRAVA, V CELOTI ALI DELNO, NI DOVOLJEN BREZ SOGLASJA PTT PODJETJA SLOVENIJE. Izdajatelj ne odgovarja za morebitne nepravilnosti podatkov o telefonskih naročnikih v teh dveh krajevnih gorenjskih telefonskih imenikih, ker so podatki v celoti prevzeti iz evidenc, izdelanih na osnovi prijav, ki so jih posredovali telefonski naročniki. GLAS ise^lttflO^ TELEFAX: 064/222 917 NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE Mwa^(DdAjMzowi]:wmni223«i MERKUR KR. - POSL. KOVINA - NC ALPSKA 34 MERKUR KRANJ • POSL. KOVINA MERKUR KRANJ - POSL. KOVINA MERKUR KR. • POSL. KOV. - FAX MERKUR KRANJ • POSL. KOVINA MERKUR KRANJ • PROD. VERIGA ALPSKA 34 ALPSKA 34 ALPSKA 34 ALPSKA 34 ŠOBČEVA 12A 718321 718155 718255 718355 718468 718436 mm MURKA LESCE • NC ALPSKA 62 718200 MURKA LESCE - TELEFAX ALPSKA 62 718101 MURKA LESCE - DIREKTOR ALPSKA 62 718020 MURKA LESCE ALPSKA 62 718503 MURKA LESCE - SKL. LIPICE ALPSKA 98 718110 MURKA LESCE - SKULIPICE ALPSKA 98 718457 MURKA LESCE • SKL. LIPICE ALPSKA 98 718105 MURKA TC MARKET DISK.TEK. ALPSKA 45 718344 MURKA TC MARKET DISK TEK ALPSKA 45 718431 MURKA LESCE- ARANŽERSTVO ALPSKA 45 718290 MURKA LESCE • PR. AVTOMURKA ALPSKA 62 718100 MURKA LESCE - PR. ŽELEZNINA ALPSKA 62 718392 MURKA LESCE - PR. POH.-DEKOR. ALPSKA 56 718516 MURKA LESCE- PR. POH.-DEKOR. ALPSKA 56 718396 MURKA LESCE- PROD. ELGO ŽELEZNIŠKA 6 718507 MURKA LESCE • PROD. ELGO ŽELEZNIŠKA 6 718461 MURKA LESCE - PROD. SADJE ALPSKA 50 718378 MURKA LESCE - ŠPECERUA ALPSKA 31 718505 MURKA LESCE • SAMOPOST. ALPSKA 62 718510 MURKA LESCE • RESTAVRACIJA ŽELEZNIŠKA 4 718341 PTT PTT PODJETJE SLOVENIJE, p.o. PE PTT KRANJ POŠTA LESCE • TELEGRAF • FAX ŽELEZNIŠKA 8 POŠTA LESCE - TEL.GOVOR. ŽELEZNIŠKA 8 POŠTA LESCE - TEL.GOVOR ŽELEZNIŠKA 8 718096 718383 718018 KG Z SAVA z.o.o. lesce KMETIJSKO GOZDARSKA ZADR. ROŽNA DOLINA 50 KMETIJSKO GOZD AR. ZADR. - FAX ROŽNA DOLINA 50 715253 715663 ŽITO Lesce ŽITO GORENJKA LESCE • NC ŽITO GORENJKA LESCE ŽITO GORENJKA LESCE - FAX ŽITO GORENJKA LESCE - DDL ROŽNA DOLINA 8 ROŽNA DOLINA 8 ROŽNA DOLINA 8 ROŽNA DOLINA 8 715880 715556 715893 715403 TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE Alpska 58 TEL: 718 467 BIROHraška13 TEL: 718 471 * Dva dosežka iz leta 1993 Krajevna skupnost Blejska Dobrava V krajevni skupnosti so dobili telefone. Krajevna skupnost Lesce Zgradili so nove poslovilne vežice. Gorenjski glas - več kot časopis NOVI DRŽAVNI TELEFONSKI IMENIK ŠELE ČEZ NEKAJ MESECEV Blejska Dobrava, Lesce, Drolovka, Zlato polje, Tržič ... so le nekateri kraji na Gorenjskem, kjer so pred kratkim zazvonili novi telefoni, ali pa je veliko sprememb telefonskih številk. V Gorenjskem glasu bo objavljenih še nekaj lokalnih gorenjskih telefonskih imenikov za lažje telefoniranje. Za letošnje 1994. leto načrtuje PTT podjetje Slovenije povečanje zmogljivosti avtomatskih telefonskih central za 74.296 novih telefonskih priključkov. V državi bo konec leta vseh priključkov v centralah že 752.500, slovensko PTT podjetje pa je v letošnji plan zapisalo, da bo vseh telefonskih naročnikov že 566.418. V Sloveniji bodo letos vključili okrog 39.000 novih naročnikov, s sedanjih 26,4 priključka na sto prebivalcev pa bo imela Slovenija že 28,4 telefonskega priključka na 100 prebivalcev. V primerjavi s stanjem pred nekaj leti je to lep napredek - vendar pa je primeren razvoj telekomunikacij po svetovnih merilih povezan s 60 do 70 telefonskimi priključki na sto prebivalcev -še enkrat več torej, kot jih bomo Slovenci imeli čet 12 mesecev. Nadpovprečna Gorenjska Poslovna enota PTT Kranj (do sredine lanskega leta še Podjetje za ptt promet Kranj) za letos načrtuje izgradnjo 3210 novih telefonskih priključkov. Z novimi vključitvami telefonskih naročnikov (skoraj 1000 jih je objavljenih danes v krajevnih telefonskih imenikih Blejske Dobrave in Lesc) je konec prejšnjega meseca oziroma konec leta 1993 gorenjsko povprečje znašalo 29 telefonov na sto prebivalcev - oziroma 91 telefonskih priključkov na 100 gospodinjstev. Z letošnjimi več kot tritisočimi novimi priključki po celi Gorenjski pa bo preseženo povprečje 30 telefonov na sto prebivalcev (PE PTT Kranj načrtuje 30,5 priključka na 100 prebivalcev Gorenjske). Še bolj pomembno je, da bo skoraj vsako gorenjsko gospodinjstvo - statistično sicer, a tudi v praksi - do konca letošnjega decembra imelo telefonski priključek. Statistični podatek bo namreč zavidanja vreden: 96 telefonov na 100 gorenjskih gospodinjstev. Zagate z novimi številkami Potem ko je pred nekaj meseci - s l.oktobrom 1993 - PTT podjetje Slovenije spremenilo telefonsko oštevilčbo za Ljubljano, je telefonska številka 988 zanesljivo najbolj obremenjena v drŽavi. Ker vključevanje novih naročnikov pospešeno poteka tudi po ostalih regijah, se je sprememb nabralo za en cel nov telefonski imenik. PTT podjetje Slovenije PE PTT Kranj in Gorenjski glas sta skupaj pripravila natis dveh krajevnih telefonskih imenikov, za območje KATC Blejska Dobrava m KATC Lesce. Za debele tri časopisne strani je novih telefonskih šestmestnih številk, priimkov, imen in naslovov telefonskih naročnikov v naseljih na območjih krajevnih skupnosti Blejska Dobrava in Lesce oziroma območij obeh avtomatskih telefonskih central. Ker bo novi državni telefonski imenik izšel šele maja 1995, bo za ta čas (zaradi prirodnosti pa zanesljivo še za naprej) natis obeh krajevnih telefonskih imenikov v Gorenjskem glasu prišel še kako prav. Sledijo imeniki za Drulovko, Zlato polje, Tržič S povečanjem kranjske glavne avtomatske telefonske centrale in dograditvijo krajevnega telefonskega omrežja je tik pred koncem lanskega leta PE PTT Kranj zbrisalo zadnjo "sivo telefonsko liso" v kranjski občini, saj je bilo na Drulovki vključenih 384 novih telefonskih naročnikov. Tudi na Zlatem polju so zaključili zahteven gradbeni poseg in dogradili krajevno telefonsko omrežje, kar omogoča telefoniranje novim 280 naročnikom. Že pred tem sta bih vključeni novi avtomatski centrali na Slapu in v Bistrici v tržiški občini, kjer je precej telefonskih naročnikov dobilo nove telefonske številke, vključili pa so tudi nekaj novih priključkov. V PTT podjetju Slovenije PE PTT Kranj se zavedajo, da je ob uvajanju novih telefonskih številk oziroma ob vključevanju novih naročnikov vselej huda zagata, kje dobiti podatke o novostih. Zato je danes v Gorenjskem glasu objavljen prvi od lokalnih telefonskih imenikov, še v tem mesecu pa boste v Gorenjskem glasu v podobnem priročnem formatu našli imenike za Drulovko, Zlato polje in Tržič - vsega skupaj kar 2500 podatkov, ki bodo obogatili Vaš telefonski imenik. Upamo, da bodo današnja dva telefonska imenika in naslednji trije dobrodošli pripomočki za Vase lažje telefoniranje. IN H Mercator - Mesoizdelki Škofja Loka MESKO je namenjen najzahtevnejšim kupcem Mesoizdelki Škofja Loka bodo letos uredili proizvodnjo čipsa, prihodnje leto pa zgradili predelovalnico mesa. Leto 1993 je bilo za Mesoizdelke škofja Loka leto precejšnjih sprememb, predvsem pri povečevanju obsega dela, saj smo razširili dejavnost. Poleg standardne proizvodnje mesa in mesnih izdelkov smo se ukvarjali tudi s trgovino, saj se je Mesoizdelkom s 1. aprilom pridružila kranjska Izbira, s čimer smo pridobili 20 prodajaln in 90 zaposlenih, opustili pa smo Izbirino gradbeno dejavnost, pravi direktor Miro Duič. Tovarna čipsa v Stražišču Mesoizdelki so z Izbiro pridobili del trga, pripravljajo pa nov proizvodni program, saj v Stražišču nameravajo uvesti proizvodnjo čipsa. Te dni bodo ustanovili mešano družbo, v kateri bodo imeli Mesoizdelki 70-odstotni delež, italijanski partner 20- odstotnega in koprski Ecomar 10-odstotnega. Italijanski partner bo prispeval opremo, Mesno delikatesni butik Mesko na Mestnem trgu v škofji Loki privablja najzahtevnejše kupce, saj je tam moč dobiti vrsto specialitet. koprski pa trg, proizvodnjo pa naj bi pognali v prvi polovici letošnjega leta. Trenutno je v izdelavi lokacijska dokumentacija. Mesoizdelki bodo s tem v Stražišču razvili živilsko proizvodnjo, ki bo na začetku zaposlila 25 ljudi, svojo dejavnost pa bodo s tem razširili tudi na konditorsko in slaščičarsko dejavnost. V novi tovarni bodo letno proizvedli 650 do 700 ton čipsa, za kar bodo potrebovali približno 3 tisoč ton krompirja, ki ga je na Gorenjskem seveda dovolj, potreben bo le dogovor glede odkupnih cen. Potrebovali bodo tudi približno 350 ton olja letno. Kar 70 odstotkov čipsa nameravajo prodati v Italijo, prestalo doma. Računajo pa tudi na izvoz na Madžarsko, v Rusijo in na Hrvaško. V Mesku ponudba za najbolj zahtevne kupce Mesoizdelki so uspešno zaključili rekonstrukcijo klavnice, ki je lani pokazala vso smiselnost takšne odločitve, saj so zdaj tam povsem drugačni delovni pogoji. Klanje živine in obdelava mesa poteka na sodoben način, ki ni več moteč za okolje, kar je prispevalo k sožitju s sosedi v mestu, seveda pa tudi ekoloških problemov ni več. Lani so obnovili sedem prodajaln in v Ljubljani odprli dve novi, skupaj imajo zdaj kar 59 prodajaln. Zadnja je novost je obnovljena prodajalna na Mestnem trgu v škofji Loki, kjer so odprli mesno delikatesni butik Mesko. Gre za visokokakovostno ponudbo najboljšega mesa, tudi posebej pripravljenega, tam je moč dobiti konjsko meso, divjačino, zamrznjene ribe itd. Skratka ponudba za najbolj zahtevne kupce. Zavedajo se, da trg zahteva vse bolj kakovostno, specializirano ponudbo. Tudi letos bodo nadaljevali s posodabljanjem prodajaln, saj želijo biti prisotni na kar največ prodajnih točkah. Predelava ob hladilnici na Trati V letošnjem letu Mesoizdelke čaka ureditev predelave mesa na Trati pri Škofji Loki, ob hladilnici. Zdaj namreč deloma poteka v Kranju in deloma v Škofji Loki, kar ni učinkovito in sanitarno ustrezno, še manj pa zadošča za izvozne programe. Potrebujejo drugačne pogoje dela, nalokacija, ki bo imela vso ustrezno infrastrukturo, na kar somislili že ob gradnji hladilnice na Trati. Tako bodo lahko opustili nekaj starih objektov in posodobili predelavo, ki bo potekala na enem mestu in ustrezala vsem zahtevam, tudi izvoznim. Trenutno pripravljajo projektno dokumentacijo, letos naj bi zaključili projekt in pripravljalna dela, prihodnje leto pa naj bi začeli graditi in gradnjo tudi zaključili. Lastninjenje v okviru Mercatorja Lastninjenje Mesoizdelkov bo potekalo v okviru poslovnega sistema Mercator, odziv za vlaganje lastninskih certifikatov je že zdaj zelo velik. Mimo so tudi revizije in v vseh Mercatorjevih podjetjih zdaj pripravljajo otvoritvene bilance. Mesoizdelki posebnih denacionalizacijskih zahtev nimajo, le v Stični, kjer pa se bodo s samostanom dogovorili za najem. Izgubili pa so dve manjši prodajni. V Mesoizdelkih je zdaj zaposlenih 370 ljudi, plače so nad republiškim povprečjem, direktor Miro Duič pravi, da so nekoliko boljše kot marsikje, niso pa najboljše. Vse vrste obdelave lesa Podjetje LIO - Lesna industrija iz Škofje Loke ima v svojem proizvodnem programu tri dejavnosti: primarno predelavo oziroma žaganje lesa, mizarstvo in lesno stavbarstvo. Na žagi primarno obdelujejo les za potrebe obehdrugih proizvodnih enot podjetja, storitve opravljajo tudi za zunanje uporabnike. Lesno stavbarstvo in tesarstvo je po obsegu realizacije najmoč- nejša dejavnost. Podjetje LK) izdeluje montažne objekte, vse vrste strešnih konstrukcij, lesno embalažo in v zadnjem času v povečanem obsegu strešne konstrukcije in pripadajoče elemente za montažne hiše. Precejšen delež prodaje gre v izvoz v Avstrijo in Nemčijo. Pri tej proizvodnji sodelujejo tudi s sosednjim podjetjem Jelovica. Velik del proizvodnega programa predstavljajo tudi opaži, obloge, ograjne deske, lesni profili in podobno. Okna, vrata in ostale LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI p.o ŠKOFJA LOKA Kidričeva 56, 64220 Škofja Loka tel.: (064) 632-181 fax.: (064) 631-114 telex: 37-318 elemente naredijo tudi po naročilu, možen pa je tudi nakup po sistemu staro za novo. Mizarska dejavnost podjetja LIO obsega dva programa: program stavbnega pohištva in program pohištva za notranjo opremo bivalnih in poslovnih objektov. Tudi te izdelke v veliki meri izvažajo na avstrijski in nemški trg, pokrivajo pa tudi potrebe domačega trga. Masivno pohištvo je površinsko obdelano bio lakom. V programu so spalnice in otroške sobe, ki jih dimenzijsko lahko prilagodijo željam kupcev, kar pomeni, da so primerne za vse prostore. Ves proizvodni program je na voljo v prodajni mreži po vsej Sloveniji in tudi v tovarniški prodajalni, v katerem so na voljo tudi vse informacije. Trgovina je med tednom odprta od 8. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Radioaktivni radon ponekod tudi zdravi Zdravje iz globin Turškega pogorja Razprave o opuščenem tiranskem rudniku v Žirovskem vrhu, zlasti pa opozorila zdravnikov so mnoj preplašili. V Avstriji opuščene rudnike bogate z radonom uporabljajo za zdravljenje. Podatki o tem, da je zdravje prebivalcev občine Škofja Loka zaradi preobremenjenega okolja zelo načeto, kar se zlasti in nadvse zaskrbljujoče odraža pri novorojencih in sploh otrokth, so med prebivalce Poljanske doline in Škojje Loke povzročili nemalo skrbL Kljub temu da nihče ne upa za tako stanje neposredno obdolžiti nekdanjega rudnika urana, pa je bilo zlasti ob prvih opozorilih zdravnikov veliko namigov prav v to smer, saj je bfl radioaktivni radon, ki izhaja iz jalovišč, pa tudi neprezračenih rovov tega opuščenega rudnika, konkretno omenjen kot ena najhujših nevarnosti Ko smo objavili tudi mnenje strokovnjaka, ki je zanikal take možnosti smo bili na občinski skupščini obtoženi, da želimo prizadevanja zdravnikov omalovaževati, čeprav to niti najmanj ni bU naš namen, trdno pa smo prepričani, da Je treba prisluhniti različnim strokovno utemeljenim mnenjem. Vse dosedanje razprave in opozorila so nedvomno - upamo, da tudi z našimi prispevki o tem -pripeljala do edinega pravega zaključka: o nujnosti temeljite študije o tem, kje so pravi vzroki zaskrbljujočih zdrastvenih stanj v škofjeloški občini (kar bi buo potrebno že zdavnaj storiti]). V tokratnem prispevku predstavljamo primer, ki bo morda problem radona postavil v drugačno luč, vendar ne zato, da bi sejali brezbrižnost, pač pa, da bi strokovnjake izzvali, da o tem povedo svoje mnenje, našim bralcem pa v razmislek Odzive bomo objavili v prihodnji številki ►rebivalce močno Gastcinska dolina s središčem v Badgasteinu v deželi Salzburg upravičeno uživa svetovni sloves kot ena najlepših in za oddih posebej primernih dolin v naši severni sosedi Avstriji. Ta sloves so ji prinesle neizčrpne zaloge zdravilnih vrelcev, zdravljenju v tej dolini pa dodajajo še eno možnost, da svoj dopust obogatite tako, da ostanete čili, zdravi in aktivni. Z gasteinskimi Zdravilnimi rudniki vam ta dolina nudi "edinstveno zdraviliško ponudbo na svetu". Na kratko rivzemamo, kaj so o tem zapisa-v svoje turistične prospekte: Gasteinski rudniki -Zdravilna moč naravnih sil Zdravilna moč gasteinskih rudnikov in njeni učinki so edinstveni v svetu. Zaradi visokega deleža uspešnih zdravljenj veljajo te za najmočnejše in najučinkovitejše zdravilno sredstvo v gasteinski dolini. Izredni učinek je posledica kombinacije naslednjih zdravilnih dejavnikov: - radonska koncentracija cca 4,5 n Curie na liter jamskega zraka - temperatura zraka od 38 do 41,5 stopinj Celzija - relativna vlažnost od 70 do 95 odstotkov Stokrat več radona kot v RUŽV Da bi razumeli, kaj pomenijo zgoraj omenjeni podatki podatki o koncentraciji radona, smo poklicali mag. Krizmana iz inštituta Jožef Štefan, ki vodi kontrolo radioaktivnosti v RUZV in njegovi okolici. Povedal nam je, da 4,5 n Curie ustreza približno 150.000 Becquerelom na prostor-ninski meter zraka, ali drugače povedano: to je 100-krat višja koncentracija, kot soji bili izpostavljeni rudarji v RUŽV. Dodal je še, da pozna primer rudnikov pri Badgasteinu, ki niso edini te vrste, pač pa so na mednarodnih simpozijih večkrat obravnavali tudi podobne primere radioaktivne speleoterapije iz Vzhodne Nemčije, Bolgarije in Rusije. Medicinski strokovnjaki so si edini v tem, da je uporaba radioaktivnih sevanj upravičena v primerih, ko so zdravilni učinki večji od poškodb, ki jih sevanje povzroči (neto efekt), in očitno je, da so po temeljitih proučevanjih "bilance" v teh primerih pozitivne. Nenavsezadnje so po visokih koncentracijah radona znane tudi naše Škocjanske jame, zato v bolnišnici v Sežani razmišljajo tudi o tej vrsti tera- pije. Drugo, še ne dovolj odgovorjeno vprašanje pa je zdravje vodičev oziroma delavcev v teh jamah, ki so stalno izpostavljeni tem sevanjem. Dandanes uživa pridobitve te edinstvene zdraviliške klime že več kot 10.000 gostov letno. Statistično je dokazano, da je pri večini pacientov ta metoda zdravljenja daleč učinkovitejša od ostalih. Pozitivni učinki radona v tako nizkem odmerku, kot ga imajo gasteinski rudniki, so medicinsko dokazani. Vdihani žlahtni plin poživlja izmenjavo snovi in se nato razgradi. Naravna in zmerna terapija deluje preventivno, jamska klima krepi telesno odpornost in povzroča rahlo stimulacijo krvnega obtoka. To je optimalna terapija za zdravstveno ozaveščene vseh starosti. Rudnik je odprt od 18. januarja do 29. oktobra. Zdravljenje traja v povprečju tri tedne. Če vam čas ne dopušča toliko, pa se lahko odločate na podlagi dejstva, da tudi en sam obisk jame prinaša pozitivne učinke. Lastni jamski vlaki vozijo goste 2,5 km globoko v notranjost gore. Z vlakom se lahko istočasno pelje 98 "potnikov". Vožnja traja 90 minut.V gasteinskih rudnikih Indikacije za zdravljenje v termalnem rudniku (priporočajo za naslednje bolezni): 1. Kronični poliartritis 2. Morbus Bechterew (revmatsko pogojena zatrdelost hrbtenice) 3. Degenerativne revmatične spremembe sklepov in hrbte niče ter revmatizem mehkega tkiva 4. Sklerodermija (obolelost veznega tkiva) 5. Sarkoidoza (vnetje veznega tkiva) 6. Osteoporoza (poapnenje kostnega tkiva) 7. Posledice nezgod m športnih poškodb 8. Motnje v arterijskem krvem obtoku 9. Alergijska oboljenja: bronhialna astma, seneni nahod neurodermitis, pollinoza 10. Ncinfckcijske bolezni dihal, kroničen bronhitis, vnet obnosnih votlin 11. Bolezni perifernega živčevja (vnetja živcev z ali brez trajnih poškodb) 12. Hormonske in vegetativne motnje Preventivno: 1. Krepitev odpornosti 2. Zdravljenje stresa 3. Dvig telesne zmogljivosti Kontraindikacije (ne priporočajo v naslednjih primerih): 1. Ljudem z infekcijskimi boleznimi in tuberkulozo 2. Ljudem s težjimi srčnimi motnjami 3. Ljudem z zdravniško neobdelanimi zloČestiroi tvori 4. Nosečnicam (zaradi možnosti telesne preobremenitve) Kombinacija rudniškega zdravljenja z drugimi možnostmi: V Rudniškem zdravilišču izvajajo masaže, posamično in skupinsko telovadbo in elektroterapijo. Ostale terapije vam po potrebi priporočijo ali prepišejo njihovi zdravniki. Povračilo zavarovalnic; 1. Zdravljenje v gasteinskem rudniku je popolnoma podprto. Priznavajo ga vse nemške in avstrijske zavarovalnice. 2. Z ostalimi državami Še ni obračunskih pogodb. Kljub temu vam priporočajo, da poskusite uveljavljati povračilo stroškov pri vaših zavarovalnicah. vam je na razpolago skupina zdravnikov in sodobno opremljen medicinski laboratorij. Vse to omogoča vsakovrstne preglede in stalno specialistično oskrbo. Zdravstvene storitve so vključene v ceno vožnje. Zdravilni rudnik je vedno dostopen. Od številnih hotelov je oddaljen le nekaj minut, od ostalih pa hitro in udobno dostopen z našimi lastnimi prevoznimi sredstvi, avtomobili, avtobusi, taxi in s hotelskimi avtobusi. Zgornje besedilo je prevod prvih dveh strani prospekta z naslovom Fit - aktiv - gesund (čilo, aktivno, zdravo) Sledijo kratke predstavitve 77 hotelov, penzionov, apartmajev in ostalih prenočitvenih zmogljivosti. Vsak ponudnik objavlja tudi cenik, ki za 21- dnevno bivanje (toliko je priporočena dolžina terapije oz. kure v tem rudniku) giblje med 10.000 do 30.000 šilingi. V drugem prospektu pa lahko med drugim tudi preberemo: "Pred približno 50 leti so Casteinci ponovno poskušali najti zlato. V višini 1280 m so za ta namen zaceli kopati v hrib. Zlata niso našli. Razočaranje rudarjev pa je hkrati pomenilo tudi veliko pridobitev za medicino. Geologi so v določeni globini ugotovili naraščanje temperature zraka in kamnin (do 44 C) in relativno vlago. Jamska klima je pokazala še nekaj: Številnim rudarjem so pri delu prenehala revmatična obolenja. Po intenzivnih raziskavah je bila zdravilna moč rudnika potrjena na medicinski kliniki v Innsbrucku. Rojeni so bili Zdravilni rudniki. Od leta 1952 se gasteinska klima medicinsko uporablja." "Ze dolgo je medicinsko dokazano, da je ta zmerna terapija tudi za otroke in mladino najprimernejša. Medicinska študija je pokazala, da je bilo zdravljenje v rovih za astmatične otroke še posebej uspešno." "Radon ne vstopa v nikakršno povezavo s snovmi v človeškem organizmu." "V organizmu se s permanentno šibko radioaktivno stimulacijo (kot jo povzroča Radon 222) zgradi naravni korektivni mehanizem v celicah, ki je sposoben pravočasno odstraniti napake v rasti celic oziroma je sposoben poškodovane celice prepoznati in odstraniti." "Na splošno lahko tako vzgojene življenjsko nepogrešljive obrambne sile oslabijo tudi druge povzročitelje rakavih obolenj." "Šibke doze žarčenja pogojujejo tvorjenje reparativnih encimov, reparaturno delovanje organizma torej lahko pridobimo, privzgojimo." • Š. Žargi Investiranje se obrestuje PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p. o. Trgovsko podjetje Loka iz Škofje Loke je bilo ustanovljeno leta 1952 in je v času od nastanka do danes prešlo vse razvojne faze. Danes se trgovsko podjetje Loka ukvarja z veleprodajo, maloprodajo, praženjem kave, pakiranjem živil in delno tudi z gostinsko dejavnostjo. Z veleprodajno dejavnostjo pokrivajo predvsem območje Ljubljane in Gorenjske, največ pa v zadnjem času vlagajo v prodajo kakovostne kave, ki ima že uveljavljeno znamko in jo želijo prodajati po vsej Sloveniji. Svoje prodajalne ima Loka na ljubljanskem območju, v Tržiču, Železnikih, Žireh in seveda tudi v škofji Loki. V podjetju je 560 zaposlenih, ki mesečno ustvarijo za okoli 8 milijonov mark prometa. Leta 1990 so v Loki začeli intenzivno spreminjati namembnost podjetja, ki je prvotno pokrivalo samo potrebe škofjeloške občine in delno tudi sosednje Ljubljane Šiške. Takšne spremembe so narekovale gospodarske razmere in usmeritev k tržni ekonomiji. Ne glede na svoj status družbenega podjetja, so v Loki postopoma začeli opuščati tiste dejavnosti, za katere v spremenjenih tržnih razmerah niso videli perspektive. V istem času so začeli tudi z gradnjo sodobnega Blagovnega centra v Medvodah, v investicijo pa so vlagali izkupičke od prodaje v ostalih manjših prodajalnah. Z novim blagovnim centrom so v Loki dosegli popolnoma novo kvaliteto prodajne ponudbe. V začetni fazi objekt ni bil dograjen dokončno, zaključna vlaganja so potekala še ob koncu lanskega leta, zdaj pa tam manjkajo samo še nekatere manjše dopolnitve, ki jih bodo opravili v najkrajšem času. Prodajne površine tega objekta so prilagojene potrebam potrošnikov iz Medvod in okolice, kot tudi kupcem iz Ljubljane, Kranja in Škofje Loke. Vsekakor pa je Blagovni center v Medvodah eden najsodobnejših tovrstnih objektov v Sloveniji. Poleg izgradnje Blagovnega centra v Medvodah so se v podjetju Loka lotili tudi posodobitve ostale prodajne mreže, ki jo tako poskušajo dvigniti na višjo raven tako po opremi samih prodajaln kot tudi po ponudbi in kvaliteti postrežbe. Zato so investirali tudi v druge prodajne enote in uspeli obnoviti dve samopostrežni prodajalni, kjer so tudi uvedli sistem črtne kode. Tak sistem so najprej imeli v Blagovnem centru v Medvodah, razširili pa ga bodo najprej v vse največje prodajalne. To bo omogočilo boljše obvladovanje zalog, kvalitetnejšo ponudbo in boljši pregled nad vso prodajno mrežo. Lani so v dograditev Blagovnega centra v Medvodah, posodobitve drugih prodajaln in nakup Alplesovega prodajnega centra v Železnikih investirali okoli 4 milijarde mark, skupne prodajne površine pa so se povečale za 2700 kvadratnih metrov. Poleg tega so posodobili tudi opremo za pakirniško dejavnost, predvsem stroje za pakiranje kave in sladkorja. Tudi letos nameravajo v Loki nadaljevati prizadevanja za prestrukturiranje. V načrtu je posodobitev nekaterih večjih prodajaln, intenzivno pa potekajo tudi priprave za začetek gradnje blagovnega centra na Vrhniki, kibo zgrajen v središču Vrhnike po vzoru medvoškega. Vsa lokacijska dovoljenja o že pridobljena, objekt pa je zdaj v fazi projektiranja. Poleg tega načrtujejo obnovitev in zamenjavo opreme še v nekaterih drugih samopostrežnih trgovinah. Do zdaj so se v Loki niso ukvarjali z nikakršnim lastninjenjem, saj so bili mnenja, da se je bolje posvetiti posodabljanju in razširjanju prodajne mreže. Pri tem so se zavedali, da bodo lahko živeli le od ustvarjenega in da je pomembno ohraniti delovna mesta, povečati prisotnost podjetja na trgu ter nadoknaditi zaostanek, ki ga ima slovenska trgovina v primerjavi z evropsko. To je ob intenzivnem investiranju tudi predpogoj za dobro poslovanje. Vrednost podjetja Loka je danes visoko, zato se tudi ne bodo mogli lastniniti z internim odkupom. Zato so se odloČili, da odkup podjetja preko delnic ponudijo tudi poslovnim partnerjem in kupcem. Javno prodajo nameravajo po predhodnem soglasju Agencije za privatizacijo speljati že to pomlad, s posebnim propagandnim materialom pa s svojo odločitvijo seznanjajo kupce, ki jih hkrati tudi vabijo, da postanejo delničarji. SREDA, 5. januarja 1994 ČETRTEK, 6. januarja 1994 10.00 Tisoč in ena Amerika, ameriška risana serija 10.25 Vkjeošpon 11.25 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo 11.55 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, zadnji del dokumentarne serije 12.20 Benetke, angleška dokumentarna oddaja 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Slovenija v letu 1993 13.55 Pro et contra 14.55 Hans Fallada: Železni Gustav, nemška nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk, Kbntaktna oddaja za otroke 18.00 RPL 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 šport 20.10 Žarišče 20.30 Film tedna: škorci, angleški film 21.55 Glasbeni utrinek: Koncert na gradu Dobrovo 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.37 Šport 22.45 Sova; Burleske Charlieja Chaplina, ameriška CB nanizanka; Tekmeci Sberlocka Holmesa, angleška nanizanka 9.55 Morzine: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1. tek, prenos 12.55 Morzine: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 2. tek, prenos 14.30 Svet v letu 1993 15.15 Video moda: Dinastija draguljarjev 15.45 Sova, ponovitev 17.15 šola podjetništva, izobraževalna serija 17.45 športna sreda: Split: Evropski pokal v košarki (m); Croatia - Smelt Olimpija, prenos 19.15 Ljubljana: PEP v košarki (ž): Diamond Jezica - Elit-zur, vključitev v prenos 20.40 Podpora za preživetje: Koncert iz Sarajeva, prenos 22.00 Svet poroča 10.00 Poročila 10.05 TV šola 10.55 Aubrev, risanka 11.00 Tv leksikon 10.10 Nemščina 11.25 Knjige, knjige 11.35 Mafijska kronika, angleška nanizanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.00 Tarzanova velika pustolovščina, angleški barvni film 14.40 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Marjana in njena vesela druščina, angleška nadaljevanka 16.30 Informatika 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.30 Loto 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Loto 20.15 Usode 21.00 V iskanju 21.45 Poročila 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 0.00 Sanje brez meja 15.40 TV koledar 15.50 Habsburžani, avstrijska dokumentarna serija 16.45 L.B.J., ponovitev ameriške nadaljevanke 17.40 Pokal pokalnih prvakov v košarki: Croatia Osiguranje - Smelt Olimpija, prenos 19.30 Dnevnik 20.15 Polna hiša, ameriška humoristična nanizanka 20.45 L.B.J., ameriška nadaljevanka 21.40 Noro zaljubljen, kanadski barvni film 23.20 Proti toku 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih 9.30 Divje živali v štirih letnih časih, 3. del 10.30 Tutankomonovo prekletstvo, ponovitev TV filma 12.00 Matterhorn 20.15 Industrija na razpotju, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Neptunova odiseja, kanadski film 14.45 Risanke 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Baywatch 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Nič ni stalno 21.35 Zlata dekleta, Klovn 22.00 Pogledi od strani 22.10 Interne preiskave, ameriški film 0.00 Čas v sliki 0.05 Maček, italijanska komedija 1.50 Miami Vice, Na mušici 2.35 Poročila/ 1000 mojstrovin mobitel Pe KRANJ S 064/222-616 8.30 Vremenska panorama 14.05 Tisoč mojstrovin 14.15 V kraljestvu ruskih medvedov, 3. del 15.00 Da, tako je z ljubeznijo, avstrijska komedija 16.35 Izlet včeraj, Kavarniške zgodbe 16.45 Palača na Ringstrasse 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Čas v sliki 18.05 Pri Huxta-blovih 18.30 Kar pogumno 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Solni baron, 7. del 21.05 Habsburžani, 11. del 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 šport 0.10 Round Christmas 0.45 Poročila/1000 moj- 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorensjka včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri, koristne informacije 12.00 Napoved programa 13.00 Morda ste preslišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Za srečen danes in zdrav jutri 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 Prenos dnevno-infonmativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Glasbeno popoldne: 5+5 in klepet ob glasbi 19.00 Odpoved programa 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 10.45 Koala 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.45 A Shop 12.00 Matlock, ponovitev ameriške nanizanke 16.10 A shop 16.20 Uživanje strasti, ponovitev angleškega barvnega filma 18.00 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 18.45 Male živali 19.10 A Shop 19.25 CMT 20.00 Ljubezenska loterija, angleški barvni film 21.30 Dance session 22.00 Matlock, ameriška nanizanka 23.00 A shop 21.10 CTM 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 10.50 Glasbeni jerbas 11.30 Novice 12.00 Novosti v narodno-zabavni glasbi 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Aktualno 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa SREDA CENTER amer. kom. LJUBICA, POVEČAL SEM OTROKA ob 16 18. in 20. uri STORŽIČ amer. kom. ROBIN HOOD - MOŽJE V PMK CAH ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. ZGUBLJEN V NEW VORKU ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. SAM DOMA II. ob 18. un ŠKOFJA LOKA amer. trill. NEČISTI POLICAJ ob 18. in 20. un 11.00 Tisti Mojčini, plesna oddaja 11.35 Naša pesem 93, 2. oddaja 12.00 Šola podjetništva, izobraževalna serija 13.00 Poročila 13.05 Studio Citv, ponovitev 15.50 Svet poroča, ponovitev 16.25 Porabski utrinki, oddaja madžarske 7V 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Žarišče 20.40 Neverjetni četrtek: Neverjetne zgodbe: Na pomoč, 5. oddaja 21.15 Tednik 22.05 TV dnevnik 3, Vreme 22.22 Šport 22.30 Sova: Hiša naprodaj, ameriška humoristična nanizanka; Tekmeci Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka 9.55 Morzine: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), 1. tek prenos 12.55 Morzine: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), 2. tek, prenos 13.45 Bischof-shofen: Svetovni pokal v smučarskih skokih, vključitev v prenos 16.00 Kinoteka - James Cagnev: Oklaho-ma Kid, ameriški film 17.20 Sova, ponovitev 18.40 Že veste 19.10 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Dediščina sončnih bogov, dokumentarna serija 20.50 Umetniški večer: Moderna umetnost: Chagall, angleška dokumentarna oddaja; Bejart - Impresije 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.0 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Narnijska kronika, angleška nanizanka 12.00 Poročila 12.15 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.00 Čudoviti svet bratov Grimm,ameriški barvni film 15.05 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Domače živali 16.30 Kulturna dediščina 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.55 Me je kdo iskal? 21.25 Poročila 21.30 Poslovni klub 22.15 Glasbeni večer 23.15 Slika na sliko 0.15 Poročila v nemščini 0.20 Sanje brez meja V 12.45 TV koledar 12.55 Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos 16.30 Narnijska kronika 16.55 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.20 L.B.J., ponovitev 22.45 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, angleška nadaljevanke radio trlglav 96,0 MHz i01.5M.Hz"* KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861-302 9.05 Otok zakladov, ameriški film 10.40 Smešni obraz, ameriški glasbeni film 12.20 Oddaja 13.00 čas v sliki 13.10 Pri Huxtablovih 13.35 Izgubljeni svet, 2. del ameriškega TV filma 15.10 Smrkci 15.25 Sama v divjini, kanadski TV film 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Asterix osvoji Rim, francoska risanka 18.30 Bavvvatch 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Zveneča Avstrija 21.45 Pogledi od strani 22.10 Kuharski mojstri 22.15 Ambo ter-no, svet številk 21.25 Na avtocesti je cel hudič, ameriška akcijska komedija 23.55 Čas v sliki 0.00 Interne preiskave, ponovitev ameriškega filma 2.10 Poročila/1000 mojstrovin 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Betlehemska zvzda 9.50 Svetovni pokal - smuk (m), iz Saalbacha 12.45 Smučarski skoki, iz Bischoshofna 15.40 Moja teta, tvoja teta, nemška komedija 17.15 Opazovalec z okna 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Slika Avstrije 18.50 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.15 Jeklene magnolije, ameriški film 22.10 Kuharski mojstri 22.15 Čas v sliki 22.25 šport 22.30 Življenje za življenje - Maximilian PETEK, 7. januarja 1994 9.30 Silas, nemška nadaljevanka 9.55 Moja Afrika, ameriški film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.05 Umetniški večer, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.25 Cooganova prevara, ameriški film 21.55 Iz slovenskih ateljejev: Siva Putrvh 22.10 TV dnevnik 22.35 Sova: Ko se srca vnamejo, ameripka nanizanka; Tekmeci sherlocka Holmesa, angleška nanizanka; Trenutne ljubezni, italijanski film 15.30 Pričevanja o zvestobi, Slovenci v Argentini: Domovina - narod - bog 16.35 Neverjetni četrtek, ponovitev 17.20 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 J. Offenbach: Hoffmanove pripovedke, opera 22.45 Akcent REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA JESENICE objavlja prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA ZA KOMUNALNO CESTNO GOSPODARSTVO v Sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja Pogoji: - končana VII. stopnja gradbene (nizke gradnje ali komunala), ekonomske ali organizacijske usmeritve, - 2 leti delovnih izkušenj, - strokovni izpit za delavce v državnih organih. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim dlom. Kandidati, ki nimajo strokovnega izpita, ga morajo opraviti v roku enega leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev, pošljejo v roku 8 dni na naslov: Občina Jesenice, Kadrovska služba, Titova 78, 64270 Jesenice. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenem postopku. ka 22.30 Kandidati dokumentarec 23.10 Škrlatni jeglič, angleški ČB film 0.40 Erotična uspavanka 1.00 Erotični film 9.00 Čas v sliki 9.05 Cosbv show 9.30 Divje živali v štirih letnih časih 10.30 Cannonball run, ponovitev filma 12.05 Interiaken, Turistični center 12.15 Julius Raab - kana-cler z Viržinko 13.00 Čas v sliki 13.10 Vojščaki Atlantide, britanski film 14.35 Sedmi kontinent 15.00 Smrkci 15.15 Pomorščak Sindbad, nanizanka 15.30 Jakob, zadnjič 15.45 Blundersovi, risanka 15.50 Lassie 16.10 Križem kražem po galaksiji in potem na levo, zabavna nanizanka 16.35 Ottifanten, animirana nanizanka 17.00 VVuriiz-ter 18.00 Čas v sliki 18.00 Mi 18.35 Kopališki mojstri iz Malibuja, nanizanka 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Derrick, detektivska nanizanka 21.15 Pogledi stran 21.30 Shining, ameriška grozljivka 23.25 čas v sliki 23.30 Večerni šport 0.00 Policaji in roparji, ameriška komedija 1.25 Miami Vice, kriminalna nanizanka 2.15 1000 mojstrovin 12.50 Tisoč mojstrovin 13.00 Vse ostane v družini, zabavna nanizanka 13.25 Nanizanka 14.15 Univerzum 15.00 Najsrečnejši zakon na svetu, avstrijska komedija 16.30 Palača na ringu, nadaljevanka 17.15 Mit o kači 18.00 Cosby show, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Dežela dolin 21.00 Habsburžani 21.55 Novo v kinu 22.00 čas v sliki -večerni studio 22.35 TV - popolnoma noro 23.00 Pop show 2.05 1000 mojstrovin EKONOMSKA 11 m g FORUČITI 211-463 »OBISKALI o VAS BOMO 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri, koristne informacije 19.20 študentski program Radia Kranj 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 10.15 Srečni Luka 0.45 Koala, risanka 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.45 A Shop 12.00 Matlock, ponovitev nanizanke 13.00A shop 16.20 A shop 16.30 Pestrost in dolgčas, dokumentarni film 17.00 Ustava, ameriška dokumentarna serija 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.45 Ročk starine 19.15 A Shop 19.30 CMT 20.00 Krepost v črnih nogavicah, angleški barvni film 21.30 Matlock, ameriška nanizanka 22.25 Ročk starine 23.00 Ciper, dokumentarni film 23.30 A shop 23.40 CMT 12.00 Napoved programa 13.00 Morda ste preslišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Vse o cvetju 15.00 Dogodki danes-jutri 15.30 Prenos dnevno-infonmativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 >Novice-obvestila 17.30 Oddaja iz kulturno-verske zgodovine 18.20 Iz zgodovine naših krajev 19.00 Odpoved programa 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.00 Podjetniška borza 11.30 Novice 12.00 Zimzelene melodije 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenije) 13.30 Popevka tedna 14.00 Novinar na obisku 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa ČETRTEK 10.05 Ta čudovita Bitja 10.30 Najmanjši junaki, risanka 10.40 Otroški svet 11.00 TV leksikon: Kinematograf 11.10 Nemščina 11.35 Narnijske kronike 12.00 Poročila 12.15 Zvezda vodnica, serijski film 13.00 čez veliki most Missouri, ameriški film 14.15 Risani film 14.40 Monoplus 15.30 Angleški jezik 16.00 Poročila 16.05 Mali veliki svet 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 V dobri družbi, zabavnoglas-bena oddaja 21.00 latinica 22.00Poročila 22.05 Preteklost v sedanjosti 22.50 S sliko na sliko 23.55 A nos amours, francoski film 1.25 Sen brez meja 16.40 Narnijske kronike 17.05 Skrivnosti, serijski film 17.30 L.B.J., serijski film 18.25 Moški spol - ženski spol 19.30 TV dnevnik 20.15 Mladi Indiana Jones 21.00 Ročk koncert, italijanski film 22.00 Peta brzina 22.25 Naključni partnerji 23.20 Hit Depo 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CTM 10.45 Koala 11.00 Luč svetlobe, ponovitev 11.45 A shop 12.00 Matlock, ameriška nanizanka 13.00 A shop 16.30 Krepost v črnih nogavicah, ponovitev filma 18.00 Luč svetlobe 18.45 Junaki Helgolanda, dokumentarec 19.30 A shop 19.40 CTM 20.00 Vampirke z Beverlv Hillsa, ameriška komedija 21.30 matlock, ameriška nanizan- 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Duhovni fanatizem 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program radio triglav W% MHz 12.00 Napoved programa 13.00 Morda ste preslišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Zrcalce, zrcalce... 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Prireditve - Dražgoše 94 19.00 Odpoved programa 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Razgled s Triglava 11.00 1001 nasvet 11.30 Novice 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.00 Srečanje s kulturno dediščino 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Borzni komentar (vsakih 14 dni npr. 26. 11., 10. 12., 24. 12. itd.) 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Lestvica 3 TRI III & AS 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa CENTER amer. kom. LJUBICA, POVEČAL SEM OTROKA ob 16. in 18. uri, prem. amer. akcij, thrill. VZHAJAJOČE SONCE ob 20. uri STORŽIČ amer. rom. kom. RESTAVRACIJA LINGUINI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. kom. ROBIN HOOD - MOŽJE V PAJKICAH ob 18. in 20. uri BLED zgod. spekt. ORLANDO ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. SAM DOMA II ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. thrill. NEČISTI POLICAJ ob 20. uri PETEK CENTER amer. akcij, thrill. VZHAJAJOČE SONCE ob 15.30, 17.45 in 20. uri STORŽIČ amer. rom. kom. RESTAVRACIJA LINGUINI ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer. erot. thrill. NEČISTI POLICAJ ob 18. in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. SAM DOMA II. ob 18. in 20. uri KOMENTAR PREJELI SMO Pravična neenakost O (ne)enakosti, takšni in drugačni, se veliko govori, piše, raziskuje. To ne počno le družboslovci in politiki, ampak tudi naravoslovci - celo matematiki Ni dvoma: vsebina novodobne Zgodovine so prizadevanja posameznikov, so gibanja socialnih skupin in je boj celih narodov za, oziroma zoper (ne)enakost. Kdo ne pozna tiste prekucniške parole francoske revolucije: egalite..., ki je napoved novega časa, ki še traja. Od tedaj dalje človeštvo pozna velika gibanja za enakost pred zakoni, enakost pred državnimi organi,..., vse do - podučno -enakosti pred Bogom. To je bila reakcija na mnoštvo družbenih (to nas zanima) razlikovanj, temelječih na rodu, stanu in premoženju in dolgo je trajalo, preden se je človeštvo dokopalo do spoznanja, da je družbena enakost za vsako ceno krivična, da moremo govoriti o krivični enakosti in začelo se je razmišljati, da človeštvu mora iti za enakopravnost.. In začno se nova .gibanja to pot za enakopravnost med narodi, za enakopravnost med spoloma, za enakopravnost državljanov ne glede na to in ono, itd. Torej država (družba) naj bi zagotavljala - športno rečeno - le enake štartne pozicije slehernemu državljanu (od samega začetka se ve, da to ni v celoti uresničljiv pogoj - pa to nikogar ne moti), kasnejša "tekma" pa naj ljudi diferencira po sposobnosti, delavnosti, pridnosti, itd. Družbe našega stoletja so na dva različna načina ueljavljale principa enakosti in enakopravnosti, in sicer: ene, ki so prisegale na kolektivnost kot na "božjo zapoved" (človek je predvsem družbeno bitje), so enakopravnost cepile z enakostjo ie na začetku "tekme", so torej zavestno in vnaprej ovirale razšlo-jevanje (tega ni mogoče v nobenem primeru povsem prepričati), druge pa, ki so človeka posameznika imele za kamne "temeljac" vsega, pa so enakopravnost na koncu "tekme" (progresivna davčna obremenitev) cepile z enakostjo in tako ohranjale družbeno razslojenost v mejah obvladljivega. Čas je pokazal, da so imele slednje prav, tisti torej, ki so gradile na človeku posamezniku. To je še posebej pomembno dandanašnji, ki so znanje in menedžerske sposobnosti (to je izključno vezano na človeka posameznika) najpomembnejši proizvodni faktor. Zato se danes bolj kot kdajkoli v preteklosti zastavlja vprašanje, kaj storiti, da bo. neenakost pravična, kot bi rekel dr. Veljko Rus. Slovenija kot del Avstro-ogrske in kasneje prve Jugoslavije je že šla skozi zgodnji liberalizem, ki je ustvarjal predvsem krivično neenakost. Zunanji izraz tega npr. je znano množično odhajanje naših ljudi s trebuhom za kruhom v svet. Bridke so tudi izkušnje našega človeka s krivično enakostjo, ki jo je generirala "socialistična" povojna oblast. Sedaj smo pred tem, da oblikujemo (po zgledu razvitega sveta) družbo pravične neenakosti. To - se že kaže - ne bo lahko, še več, lahko rečemo: smo za kaj takega sploh zreli? Zakaj? Prvič zato, ker ima veliko naših ljudi - vse pa je odvisno od ljudi - še nadvse grenak spomin na čas, ko so, cankar-jansko rečeno, naše podeželje obvladovali "kralji z Betaj-nove", v nastajajočih mestih pa je bilo vse preveč "cukrarn", kjer so umirale od vseh pozabljene uboge proletarske pare. To je bil čas posurovele neenakosti čas zgodnjega kapitalizma, ki je bil profit edini cilj in imeti (ne pa biti) najvišja vrednota. Kdor tedaj ni imel, ni bil in iz tega (ne pa česa drugega, kot nekateri modrujejo), je zrasla zahteva po enakosti, pa čeprav krivični. Drugič zato, ker je povojni čas nasilne kolektivizacije in .nepriznavanja celo naravnih razlik pustil v zavesti mnogih strah pred *'enakostjo", zanje je vsaka enakost krivična. To je bU čas, ko se je lastnini jemalo njeno bistvo - lastninskost, da bi jo lahko poljubno alocirali in jali tako ustvarjali famozni "nei-dentificirani dolg", nekaj, kar Viktor Žakelj je v nasprotju s samim pojmom dolga. To je pač bila družba, ki je funkcionirala po načelu vezne posode, kjer se je izenačevalo vse in se je s tem izgubljala možnost vsakega napredka, ki pa vedno raste iz razlik. Tretjič zato, ker ljudje zadnji dve leti dnevno boleče doživljajo nasilno individualizacijo in diferenciacijo. Kljub sklicevanju na tisočletno evropsko civilizacijo namreč dnevno izginja vsakršna družbenost (komunalna samouprava, društvena dejavnost) ter smo priče socialni diferenciaciji, ki praviloma nima pokritja v rezultatih dela, kar vse vodi v družbo s prevladujočo krivično neenakostjo. Zgoraj povedano pa ljudi odvrača od nujne neenakosti, ker so prepričani, da je vsaka -tudi naravna - neenakost krivična. In tako smo pri bistveni stvari Temeljni naravni princip je različnost: različnost je pogoj napredka - torej je tudi družbena neenakost nekaj naravnega in celo potrebnega. Toda ne vsaka. Produktivna je samopra-vična neenakost/ To pa ni vnaprejšnja danost - vedno je odvisna od pravil, ki regulirajo ekonomsko in družbeno življenje konkretne družbe. Temeljna slabost sedanjih družb v tranziciji pa je, da nimajo izdelanih pravil za prehod iz krivične enakosti v pravično neenakost. In dogaja se, kar se dogaja. Ljudje to vidijo, občutijo, pa se zato ne kaže čuditi, da se vse pogosteje z nostalgijo spominjajo časov krivične enakosti ter so vse bolj kritični do tistih, ki niso sprejeli pravil prehoda iz ene v drugo (ne)-enakost, oziroma ne zagotavljajo "enakopravne" družbene tekme. Parlament je zato domala brez ugleda, tudi druge državne institucije bledijo, da o strankah niti ne govorimo. Pribijmo: brez pravične neenakosti pa ne bo gospodarskega uspeha in ne politične stabilnosti. To je naravni zakon. Trdnost tolarja in vlade Medtem ko so ljudje že veselo nazdravljali prihajajočemu novemu letu in se začenjali predajati užitkom najdaljše noči so iz slovenskega državnega zavoda za statistiko dokaj tiho sporočili, da je inflacija v mesecu decembru znašala 1,5 odstotka in da so bile cene na drobno v primerjavi z decembrom 1992 višje za 22,9 odstotka. V celem letu pa so bile cene življenjskih potrebščin za 32,9 odstotka višje kot v enakem obdobju leto prej. Informacija o slovenski inflaciji ni bila vredna kakšne večje pozornosti tudi zaradi tega, ker jo je v zadnjem času kot atraktivna novica že zdavnaj zasenčila tista v Srbiji, ki je zdaj že na minuto večja od naše mesečne. Ob srbskem hiperinflacijskem kaosu smo bolj ali manj pozabili, da tudi 33-odstotna inflacija na leto ni ravno posebej spodbudna. Spomnimo se, da nam je bilo še nekaj let nazaj v času življenja v Jugoslaviji 100-odstotna letna inflacija tista magična meja, ki smo se je ves čas bali, saj smo vedeli, da od nje do bančnega kaosa ni ravno daleč. Toda Slovenci smo se v preteklem letu bolj kot s temi gospodarskimi pokazatelji ukvarjali z našo notranjo politiko, medstrankarskimi spopadi, predvsem pa neskončnimi aferami in vanje v vpletenimi politiki. Zaradi tega nas je tudi pred prehodom v novo leto bolj od inflacije zanimalo to, če bo Danilo Kovačič božične in novoletne praznike preživel doma ali v priporu. In ko so člani državnega sveta izglasovali, da razlogov za Kova-čičev pripor ni, smo spet dobili priložnost za najrazličnejše komentarje o slovenskem pravosod- ju, še bolj pa o tistih, ki si ga jemljejo v zakup. Očitno je namreč, da je aktualna slovenska zakonodaja še tako luknjasta, da se v njej sposobnim pravnikom, pa tudi drugim, ni težko skrivati pred pravico. Slovenija je sicer res v prehodnem obdobju, ne le iz enega sistema v drugi, temveč celo iz ene države v drugo in to je naporen proces. Vendar se datum naše osamosvojitve z vsakim letom bolj odmika in bi si ljudje že zaželeli normalnih razmer, v katerih bi vedeli, kdo pije. Da plačujejo oni, o tem ni nobenega dvoma. Z vsakim novim letom bo torej naša javnost bolj kritična od politike in kot taka bo ob aferah redno pogledala tudi, kako je s stopnjo inflacije, ki je eden najpomembnejših pokazateljev gospodarske trdnosti. Zaenkrat glede nje še ni pretiranih vzrokov za preplah, toda precej manj jih je za spanje na lovorikah samostojnosti. Slovenska megapodjetja se nam rušijo iz dneva v dan. Železarne na primer postajajo problem celotne države, da o tistih, ki jih kriza železarstva neposredno prizadeva, sploh ne govorimo. Podobno je tudi z drugimi vrstami težke industrije, ki je bila v glavnem postavljena po političnih potrebah. Če pa k temut dodamo še enega od naših glavnih problemov - denacionalizacijo, potem je jasno, da se tudi v letu 1994 ne bomo rešili krize. Pri denacionalizaciji so namreč v igri takšne količine denarja, da se vsem tistim, ki iz meseca v mesec zategujejo svoj pas, lahko do konca zvrti v glavi, če bi izvedeli za prave številke. Novo in hitro nastajajoči kapitalisti bodo imeli zanje še manj usmiljenja, kot ga je imela pokojna država. Lastninjenje bo še naprej ena osrednjih tem slovenske politike, saj je od količine kapitala, ki stoji za določeno politično idejo odvisen njen uspeh. Ta kapital je tako mikaven, da so se za njegovo osvajanje pripravljeni združevati tudi nekateri dosedanji politični konkurenti. Tako naj bi se na primer že v kratkem združile stranke slovenske sredine, med katerimi bo imela vodilno vlogo LDS, poleg nje pa naj bi v novo koalicijsko stranko vstopilli še demokrati, socialisti in Tancigovi zeleni. Če bo do tega res prišlo, lahko zelo hitro pričakujemo tudi združevanje na desnici, levica pa je tako ali tako združena že nekaj časa. Na Slovenskem bi tako dobili dva močna bloka, kot smo jih nekoč že imeli, v razmerju med temi silami pa bodo potekali tudi spopadi za dosedanje nacionalno premoženje. Vse dokler se v Sloveniji ne bo dokončno pokazalo, kakšna je resnična moč strank levice, sredine in desnice bodo gospodarska vprašanja v senci političnih. Na začetku leta zato lahko le upamo, da bo inflacija ostala vsaj v sedanjih mejah, kajti če uide nadzoru vladi, ki jo bolj od trdnosti tolarja zanima trdnost njene koalicije, potem se nam vsem skupaj zelo slabo piše. Marko Jenšterle ZA USPEŠEN POSEL! V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino, Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov; Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. V GORENJSKEM GLASU POKLIČITE 218 - 463 Tudi strpnost in usmiljenje imata mejo Na očitek o nekulturi v članku "Tudi strpnost in usmiljenje imata mejo" postavljamo vprašanje gospodu Bogataju: Kakšno kulturo bi on poznal, če bi se to, kar se pri nas vsak dan dogaja, dogajalo v njegovi hiši in kako bi reagiral, če bi se njegov otrok vsak dan soočal z motenim narkomanom. Nesmiselno je govoriti, da ni agresiven, če je svoje stanovanje tako razbil, da niti poda ni bilo več, da je nam razbil steklo v vhodnih vratih, vtičnice, da je dečka, ki je šel mimo njega pograbil za lase, da vlamlja v stanovanje svoje matere, da se ponesnažl To priznavate, da je moten in če je moten^ je tudi nepredvidljiv in nič ne vemo, kaj bo storU v naslednjem trenutku. Mi fanta ne odrivamo na družbeni rob, safje tam že dalj časa. Mi iščemo le pot, kako fantu pomagati Prav tu pa je socialna služba tista, ki bi morala najti primerno rešitev, toda ne z obsodbo stanovalcev, ki iščejo rešitev problema. Ali ni socialna služba razmišljala o tem, da je narkomanu, o katerem je govora, storila levjo uslugo, ko mu je dodelila denarno pomoč. Ta ni tako nizka in dosega celo pokojnino, za katero so nekateri delavci delali 30 in več let. Morda bi za ta denar služba plačevala topel obrok nekje v družbeni prehrani, kjer bi se narkoman redno prehranjeval. On pa za ta denar nakupi mamila, potem pa prosjači po stanovanjih in celo po celem Kranju. Gospod Bogataj pravi, da je podobnih primerov v Kranju cel ducat. Kot socialni delavec pa bi moral slišati za doslej najuspešnejšo obliko zdravljenja narkomanov v komunah. V javnosti je bilo o njih mnogo izrečenega. Lahko bi razmislili o podobnem načinu zdravljenja tudi na Gorenjskem. Le poiskati je treba ljudi, ki bodo radi sodelovali in tudi prostori za to se bodo našli. Odbor zbora lastnikov stanovanj, Ul. Gorenjskega odreda 6 Javno pismo predsedniku gospodu Milanu Kučanu Spoštovani gospod predsednik) Pred letom in pol (11. junija 1992) ste na razgovor sprejeli predstavnike "Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije". Kljub Vašim ugotovitvam, da Zakona o denacionalizaciji še ni mogoče uresničevati v celoti, ker takrat še niso bili sprejeti trije ključni zakoni - Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ter Zakon o odškodninskem skladu RS, ste bili mnenja, da bi kazalo odpreti razpravo o tem, katere so ovire za uresničevanje določb Zakona o denacionalizaciji in kako jih odpraviti. Vsi trije omenjeni zakoni so Že dalj časa sprejeti, Zakon o denacionalizaciji pa se izvaja po polževo, z mnogimi negativnimi učinki za razlaščence in za družbo v celoti. Z naglico ga prehiteva Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij s postopki privatizacije, čeprav je vsakomur jasno, da je denacionalizacija sestavni del privatizacijskega procesa in prehoda na nov gospodarski sistem. Zato se upravičenci upravičeno sprašujemo, zakaj najvišji organi oblasti države Slovenije ne storijo ničesar, da bi se Zakon o denacionalizaciji pospešeno in dosledno izvajal in se pri tem tesneje povezal s privatizacijo tako, da se bosta oba procesa med seboj pospeševala in ne ovirala.. Razlaščenci namreč ne vidimo nobenega razloga, da se nam storjene krivice ne popravijo tako, kot veleva zakon in to z vrnitvijo naše lastnine v naravi, kar je NAČELO zakona in kar je zvečine tudi možno. Ker v letu in pol ni prišlo do pobude o predlagani (obljubljeni) razpravi o ovirah za uresničevanje Zakona o denacionalizaciji (danes bi celo lahko rekli o načrtnem zaviranju ali blokadi!) z nobenim najvišjih organov oblasti države, nam fospod predsednik dovolite, da lam pojasnimo, kje se zatika. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije, ki zastopa interese skoraj 200.000 Slovencev, ki jim je bilo v preteklem komunističnem obdobju premoženje nasilno in protipravno odvzeto, ugotavlja, da se v zvezi z vračanjem tega premoženja: - ne uresničuje načelo, da je Republika Slovenija pravna država, kar je zagotovljeno v naši Ustavi in kar se nenehno poudarja doma in v tujini - ne spoštujejo sprejete obveznosti države Slovenije, ki izhajajo iz članstva države Slovenije v Organizaciji Združenih narodov, Svetu Evrope itd. ("Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah", "Statut Sveta Evrope", "Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin" ter druge ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe). Zato je tudi uresničevanje denacionalizacije nazorni dokaz, da se resnični nosilci oblasti v Sloveniji varstvu človekovih pravic le posmehu-jejo. Lastniki razlaščenega premoŽenja ugotavljamo, kdo vse je kriv za porazno stanje nevra-čanja odvzetega premoženja: - Najprej država, ki ne kaže nobene zavzetosti za dosledno izvajanje in nadziranje Zakona o denacionalizaciji, ki proti občinam ne uporablja svoje nadzorstvene pravice, ne intervenira, kadar so roki prekoračeni in ki občinskim komisijam zakon tolmači nepopolno. - Mnoge občine, ki ne vodijo postopkov dovolj ekspeditivno in dovolj objektivno; te so tudi pod vplivom nekaterih političnih struktur, ki so proti denacionalizaciji ali pa so pod pritiskom močnih zavezancev, ki so proti vrnitvi v naravi; ti zavezanci bi svoje obveze najraje prenesli na Slovenski odškodninski sklad. • Zavezanci, ki razumejo zakon tako, da jim zavlačevanje prinaša materialne koristi, Vlada pa ne stori ničesar, da bi zagotovila pravilno tolmačenje zakona. Pri tem zavezanci pozabljajo, da so to premoženje izkoriščali 45 let tako rekoč brezplačno, zdaj pa izkoriščajo gospodarske razmere tudi z demagoškim in nečednim zavajanjem zaposlenih preko medijev pa tudi javnost, češ da bodo njihovi delavci zaradi denacionalizacije na cesti. Hočejo diktirati obliko vračanja tuje lastnine (kar mimogrede počenja tudi Ministrstvo za okolje in prostor pri pripravi sprememb stanovanjskega zakona) In zahtevajo, da razlaščenci delijo gospodarsko usodo njihovih podjetij", čeprav le-ti niso v 45 letih imeli nobenega vpliva na razvoj in poslovanje teh podjetij! Tako sindikalistično hujskanje zaposlenih s strani bodočih zasebnih lasmikov danes še družbenih podjetij, je balkans- ka, postkomunistična specialite-ta in za Slovenijo slaba popotnica vdružbo demokrati-čih in pravno urejenih držav Evrope. Jasno povedano: poslovna strategija podjetij se ne gradi na nezmožnosti plačevanja najemnin za poslovne prostore trgovske, gostinske in turistične dejavnosti ali za najem zemlje v kmetijski dejavnosti, kar pa je eden izmed glavnih argumentov zavezancev proti vračanju v naravi! - Lasmiki razlaščenega premoženja opozarjamo skupno z delom demokratične javnosti, ki se zavzema za pravno državo, na nesprejemljiva določila nekaterih podzakonskih predpisov, izdanih za potrebe izvajanja Zakona o denacionalizaciji. Ti izvedbeni predpisi vsebujejo navodila za cenitve odvzetega premoženja, ki so nerealne in podcenjene glede na vrednost premoženja ob nacionalizaciji. - Republika Slovenija je ustanovila Slovenski odškodninski sklad, za njegove obveznice pa ne daje nobenega jamstva. Razlaščenci smo lahko upravičeno nezaupljivi do Sklada, saj zakon neustrezno definira financiranje Sklada, ki bo lahko prišel v hude likvidnostne težave ali celo v stečaj. Če priliv sredstev v Sklad ne bo zadosten, tudi ne bodo izplačane odškodnine vsem upravičencem, ki svojega premoženja ne bodo mogli dobiti vrnjenega v naravi. Zato si Združenje prizadeva za dopolnitev Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu, torej za jamstvo Republike Slovenije za izplačane obveznice Sklada! Če država Slovenija ne bo jamčila za obveznice Sklada, je jasno: - da ne namerava plačati odškodnine za tisti del nacionaliziranega premoženja, ki ne bo moglo biti vrnjeno v naravi - da bo pripeljala razlaščence v neenak položaj in - da nima resnega namena vračati vsega nacionaliziranega premoženja. Morda ne bo odveč, gospod predsednik, če še omenimo, da so za predstavnike našega združenja vrata v Upravni odbor in Nadzorni odbor Slovenskega odškodninskega sklada zaprta, češ da smo zainteresirana stranka. Se Vam, gospod predsednik, zdi, da je vztrajno ignoriranje naših želja oz. zahtev po sodelovanju v republiških institucijah, ki zadevajo materialno in moralno rehabilitacijo tolikšnega števila Slovencev, politično modro? Zelo nenavadno (in celo žaljivo) je tudi, da so vrata predsednika Vlade in predsednika državnega zbora za predstavnike Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije še vedno zaprta. Gospod predsednik, ponovno poudarjamo temeljno resnico, da vračanje ukradenega ne more povzročiti novih krivic, ker se pač ukradeno mora vrniti pravemu lastniku. Povedano je eno temeljnih načel pravne države, vsako izkrivljanje tega načela pa je nasprotovanje pravnemu sistemu. Gospod predsednik, seznanili smo Vas z glavnimi poudarki obsežne problematike denacionalizacije ter Vas v imenu vseh slovenskih razlaščencev prosimo, da kot "oče naroda" javno zavzemate svoje stališče do denacionalizacije kot procesa, ki ga je treba tudi v splošnem interesu izvesti takoj in tako, kot to predpisuje zakon. S tem dejanjem boste končno opozorili vse nespošto-valce pravnega reda, da Republika Slovenija je pravno urejena država, kjer se zakoni morajo spoštovati in kjer je poštenje kot moralno etična vrlina še vedno znano in spoštovano. ^ ZDRUŽENJE LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA SLOVENIJE Predsedstvo POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Nova tiskarna na Trati Škofja Loka, 3. januarja - V prednovoletnih dneh so imeli veliko dela, saj v Derlinkovi tiskarni izdelujejo vse, od knjig do vizitk, ob vstopu v novo leto pa so bili seveda najbolj iskani najrazličnejši koledarji. V Derlinkovi tiskarni je tudi trideset let stari Heidelbegov tiskarski stroj, ki mu Miro pravi kar mercedes. Pri Derlinkovih na. Trati so tiskarske stroje pognali že aprila 1992 in jih sredi lanskega leta preselili v nove, dovolj velike prostore v dograjenem prizidku k hiši. Tiskarna ima v pritličju 100 površinskih metrov prostora in prav tolikov v kleti. Miro Derlink je stroje nakupil že prej, o svoji tiskarni je namreč začel razmišljati že leta 1986, ko so v Embalažno grafičnem podjetju, kjer je bil zaposlen, ukinili tiskarno. Svojo poklicno pot pa je kot drugi grafični inženir pri nas začel v Gorenjskem tisku v Kranju. Vsi stroji niso novi, nekatere je obnovil in popravil. Izkušen grafik z mlado ekipo, lahko označimo Derlinkovo tiskarno. Miro sam vodi posel od začetka do konca, ob njem izkušnje nabirajo sin Primož in Jasna ter Simon Zakotnik, vsi trije so stari po 21 let. Mirova žena Branka pa se ukvarja z lepljenjem in razmnoževanjem, kar lepo dopolnjuje tiskarno. V bistvu so torej že družinsko podjetje. Derlinkova tiskarna je znana po konkurenčnih cenah, zato je razumljivo, da ima zelo veliko strank tudi iz Ljubljane, kjer je tiskarn zelo veliko. "Vsak posel je kot hlebec kruha, odrezati moraš prvi kos, dolgoročno je to zelo pomembno in s tem posel pride sam," pravi Miro Derlink. Za izgradnjo nove tiskarne je najel bančno posojilo, iz občinskega proračuna pa so mu lani 7-odstotno subvencionirali obresti, brez tega bi bilo posojilo predrago. Upa, da mu bodo subvencijo odobrili tudi za letošnje leto. • M. V. SHP širi poslovanje Kranj. 3. januarja - Slovenska hranilnica in posojilnica iz Kranja je odprla novo poslovalnico v Preddvoru. Novo poslovalnico Slovenske hranilnice in posojilnice iz Kranja so v sredo, 29. decembra, odprli v trgovskem centru Vencelj v Preddvoru. Poleg poslovalnice v Kranju je to že njihova tretja poslovalnica, saj že nekaj časa deluje tudi na Bledu, še prej pa so jo odprli v Tržiču. Poslovalnica v Preddvoru je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. 12. ure. Pri Slovenski hranilnici in posojilnici seveda računajo, da jim bo tudi v tem koncu Gorenjske uspelo pridobiti še več strank. INSTRUMENTI Silan d.o.o., Ljubljana, Šlandrova 10, na podlagi pogodbe o posredovanju in pooblastilu INSTRUMENTI OTOCE, d.o.o., razšpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednje nepremičnine 1. Visokoregalni skladiščni objekt na pare. št. 405/5 k.o. Zaloše, v izmeri 720 kvad. m., s pripadajočim stavbnim zemljiščem v izmeri 816 kvad. m. Izklicna cena objekta je 588.056 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Javna dražba bo 20. januarja 1994, ob 10. uri v prostorih Iskra Inštrumenti Otoče d.o.o., Otoče 5 a, 64244 Podnart. 2. Dosedanji najemnik skladiščnega objekta ima predkupno pravico. 3. Dražitelj mora najmanj 6 dni pred dražbo vplačati varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene na žiro račun Iskra Instro d.o.o., št. 51540-601-27237 ali sredstva deponirati na blagajni podjetja. 4. Varščino bomo uspešnemu dražitelju vračunali v kupnino, drugim pa vrnili v treh dneh brez obresti. Varščino, vplačano v gotovini, bomo vrnili takoj po končani dražbi. 5. Pogodba se sklene v 3 dneh po zaključeni javni dražbi. Celotna kupnina pa mora biti plačana v 10 dneh od sklenitve pogodbe, sicer se vplačana varščina zadrži, morebitno že sklenjeno pogodbo pa prodajalec razveljavi. 6. Vsi, ki sodelujejo na javni dražbi kot pravne osebe, morajo predložiti pooblastilo od dražitelja in izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Sloveniji, za fizične osebe pa j§ potrebno potrdilo o državljanjstvu. 7. Vse dajatve vezane na prenos nepremičnin plača kupec. 8. Nepremičnine se prodajo po načelu "videno - kupljeno". Vse dodatne informacije dobite v podjetju SILAN d.o.o., Ljubljana, Šlandrova 10, tel.: 061/374-876. Vračanje prometnega davka na meji Kranj, 3. januarja - Čeprav je bil pri nas zakon o vračanju prometnega davka tujcem sprejet že pred dobrimi d verni leti, seje to slabo uveljavilo, veliko bolj poznamo vračanje prometnega davka pri naših nakupih čez mejo. Naši trgovci potemtakem to veliko manj znajo izkoristiti kot tuji. Tujec je pri nas upravičen do vračila prometnega davka, če kupi za najmanj 9 tisoč tolarjev blaga. Denar mu vrnejo v trgovini, seveda na podlagi na carini potrjenega obrazca, lahko ga pošlje pooblaščenemu podjetju in mu da denar nakaže na njegov račun, možno pa je tudi vračanje prometnega davka na meji. Z vračanjem prometnega davka na meji s ukvarja Kompas -Mejni turistični servis, ki je podpisal pogodbo z Europe tax-free shopingom, ki je v firmo v Ljubljani pri nas prisoten že nekaj mesecev in s trgovci že sklepa pogodbe o uporabi njihovega čeka za vračilo prometnega davka. Te čeke nato lahko tuji kupci vnovčijo v Kompasovi poslovalnici na meji in denar tako dobijo že ob odhodu iz države. Seveda pa jim pri tem zaračunajo provizijo, zato se to splača predvsem tistim, ki redko nakupujejo pri nas. r KOLIKO JE VREDEN TOLAR NMCOVMMSMIM NAKuTM/HtODAJNl NAlCUmvniOOAlM MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITI, A BANKA (Tržič, Jesenice) ADUT Tržič (Deteljica) AVAL Bled, Kranjska gora COPIA, Kranj CREDITANSTALT N.benka Lj. EROS(Stari Mayr), Kranj F-AIR Tržič (Deteljica) GEOSS Medvode HRANILNICA LON, d.d.Kranj HIDAtržnica Ljubljana HIPOTEKAH NA BANKA, Jesenka INVEST Škofja Loka LB-GORENJSKA BANKA Kranj LEMA Kranj MERKUR-Partner Kranj MERKUR-Žei. postaja Kranj MIKEL Stražlšče OTOK Bled POŠTNA BANKA, d.d. (na poštah) SHP-Slov. hran. In pos. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) SLOGA Kranj SLOVENIJATURtST Boh. Bistrica SLOVENIJATURIST Jesenice ŠUM Kranj TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka TJAŠA Kranj UKB Šk. Loka WILFAN Kranj MLFAN Radovljica, Grajski dvor POVPREČNI TEČAJ Pri Šparovcu v Avstriji je 76,85 77,05 10,82 10,95 78,70 76,99 10.85 10,94 764» 77.00 10,87 10.95 76,90 77,20 10,85 10,95 76,60 77,20 10,85 11,00 76.90 77,20 10,87 10,95 76,90 77.10 1038 10,93 76.90 77,10 10,88 10.93 76.60 77.05 10,84 10,91 76.90 77.15 10.87 10.93 76,50 77.25 10,82 10,95 76,50 77,15 10.82 10,95 75.80 77,20 10.54 10,98 76JHI 77.20 10,88 10,96 78,18 76,38 10,83 10,88 78,18 76,38 10,83 10,86 76.90 77,10 1035 10,93 nI podatkov 7530 7639 1034 10,91 763 5 77,10 10,85 10,92 78,18 7638 1033 10,86 76.70 77,10 10,80 11,00 7539 1034 76.70 77,05 10,82 10,92 78,90 77,10 10,88 10.93 76,90 77,10 10,89 10,94 7739 77,15 10,88 10,92 76.00 77,40 10,80 11,00 76.98 77,10 10,88 10,94 78,90 77,15 10,88 10,93 7837 77,05 10,83 10,94 ATS ob nakupu blaga po [PH nakupu in prodaji SKB in MERKi}TiiWaeunavata 7,65 7.79 7.70 7,78 735 730 7.65 7,80 7.65 7.90 7,60 7,80 7.70 730 7.68 7,78 735 7,79 7.70 7,80 738 7,85 7.65 7.85 735 738 7.71 7.84 7.71 7.72 7.70 7.72 7.78 735 732 7.77 7.70 7.75 7.78 7.72 7,80 7,85 735 - 7,68 7,75 738 7,78 7.75 7,85 7,78 7,78 7.55 7,80 7.70 730 7,70 7.80 7.66 7,80 10,80 tolarjev. 1% provizije^ GLAS Žiri, 3. januar - Pred tremi meseci je žirovski gostinec Ivo Hrček v prostorih zadružnega doma odprl krčmo, ki jo je zanimivo pomenoval "Hram na Voleriji". Nekdaj so bili namreč tam živinski sejmi in tja so vodili tudi vole. Ker je lokal starinsko , v opremljen, se ime z njim kar dobro ujema. Prostore KGZ Sora je Rji Hf^riJl Qftl3 dobil v 15-letni najem, opremljeni pa so povsem na novo. UQII V/l IQ Ov/IC! Domačini radi prihajajo na malice, posebnost lokala je bogat izbor solat. To je že Ivov drugi lokal v Žireh, ko ie pred šestimi leti odpiral gostilno Sora je bil najmlajši obrtnik v škofjeloški občini. Pri 26-tih letih je torej že veliko dosegel, zato bo nedvomno naredil še marsikaj, morda bo uresničil zamisel o pensionu kot družinskem podjetju, saj je prepričan, da imajo Žiri dovolj možnosti za razvoj turizma. M.V. OKOLJE, revija za ekološka vprašanja Odslej v redni prodaji Kranj, 4. januarja - Od 27. decembra 1993 je moč kupiti v kioskih Tobaka, prodajalnah založb in večjih trgovskih centrih tudi revijo OKOLJE, katere ustanovitelj je Slovensko ekološko gibanje. Edina specializirana revija za varstvo okolja pri nas bo letos izšla v šestih dvojnih številkah in eni posebni izdaji. Njen namen ni le pisanje o problemih. Tako kot ni naključje, da je vrzel v strankarski dejavnosti Zelenih Slovenije zapolnilo Slovensko ekološko gibanje, tudi ni naključje, da se je prav to gibanje odločilo za izdajanje revije z naravovarstveno vsebino. Pred dobrim letom dni so namreč na občnem zboru SEG-a sklenili, da ne bodo več delovali kot politična stranka, ampak le kot gibanje. Del njegove dejavnosti je tudi seznanjanje javnosti o problemih in aktualnostih v ekologiji, aktivnostmi domačih in tujih ekoloških organizacij pa strokovnih in vladnih institucij ter prispevki strokovnjakov za varstvo okolja. Večidel tega poslanstva so zaupali reviji OKOLJE, ki smo jo prvič spoznali že lani. Do konca leta 1993 so izšle tri številke, zadnja kot dvojna. Ker revija ni sama sebi namen, so se odločili, da jo Slovencem ponudijo v prosti prodaji. Naročnikom in naključnim kupcem obljubljajo zanimiv dvomeseč-nik na 48 straneh, ki mu bodo dodali še posebno izdajo. Revija za ekološka vprašanja, kot se glasi njen podnaslov, bo zaradi svoje redkosti gotovo našla širok krog bralcev, morda pa tudi sodelavcev. Prav v slednjem je zaenkrat še čutiti šibko točko revije. Vsebina pravkar izdane dvojne številke 3/4 je sicer dokaj raznolika, a vseeno bi bilo moč v njej marsikaj dodati, ali tudi opustiti. Če najprej utemeljimo prvo na osnovi že objavljenega, bi po zgledu Igorja Maheria, ki obravnava Okoljevarstvene probleme gorništva, lahko obdelali marsikateri konkreten ekološki Eroblem pri nas. To bi gotovo olj pritegnilo pozornost bralcev, kot pa suhoparno naštevanje paragrafov slovenskega zakona o varstvu okolja in ciljev raznih domačih ter tujih ekološko usmerjenih programov. Vsekakor pa se zdi škoda porabiti toliko tiskarske barve -pa tudi recikliranega papirja - za objavljanje že starih pobud in predlogov državnim in drugim institucijam v celotnem besedilu! Zadostovale bi le kratke navedbe obravnavanih vprašanj s pregledom morda že uresniče-mh pobud. Tudi na ta račun bi se dalo 48-stransko izdajo malce stanjšati in poceniti, saj bo 400 tolarjev za izvod za marsikoga prevelik izdatek. Vseeno si je moč želeti, da bo ustanovitelj v svojih načrtih vztrajen, enako pa tudi kupci in bralci OKOLJA. • Stojan Saje Kranj, 3. januarja - Zamisel o izobraževalnem centru pri Združenju bank Slovenije je stara že nekaj let, zdaj pa dobiva vse bolj konkretno obliko. Pripravljen je elaborat, ustanovljena komisija za izobraževanje, v vsebinskem pogledu med bankami ni večjih razhajanj, sprejeta je usmeritev, da bo šola izobraževalaza vse bančne profile in da bodo pri financiranju uporabljeni vsi možni viri. Po dveh letih naj bi se šola sama financirala 75-odstotno. V Sloveniji je v bankah zaposlenih približno 10 tisoč ljudi, približno petina jim ima visoko ali višjo izobrazbo, dobra polovica pa srednjo. Svoje izobraževanje ima organizirano Ljubljanska banka d.d. Ljubljana, sicer pa se vsako leto izobražuje približno polovica zaposlenih. Lani so se za izobraževanje porabljena sredstva gibala od 1.560 do 50 tisoč tolarjev oziroma 0,1 do 5 odstotkov letne bruto mase za plače. V povprečju pa je to znašalo približno 15 tisoč tolarjev oziroma 1,5 odstotka letne bruto mase za plače. Drugod po svetu, v velikih banka v Nemčiji in Franciji, se ta odstotek giblje od 3,5 do 5 odsotkvo letne bruto mase za plače zaposlenih. Naše banke želijo bančno šolo ustanoviti seveda predvsem zato, ker delov banki zahteva specifična znanja. Prve izkušnje z zelenim telefonom Kranj, 3.januar - SKB banka je pred dvema mesecema uvedla zeleni telefon, na katerem je moč 24 ur na dan dobiti informacije. Ljudje telefonirajo predvsem med tednom dopoldne. Prvi mesec so imeli v povprečju po 67 klicev dnevno, največ ob torkih in četrtkih med 9. in 11. uro. Kar tri četrtine vprašanj se je nanašalo na poslovenje z občani, čemur je zeleni telefon tudi namenjen. Ljudje so spraševali zlasti o namenskih depozitih, stanovanjskih in potrošniških posojilih, plačilni kartici Eurocard, tekočih računih itd. Le 4 odstotov klicateljev so zanimali devizni tečaji. Precej je tudi vprašanj, kaj storiti s certifikati. Reklamacij je bil zelo malo, če se ljudje že pritožujejo pa nočejo povedati svojega imena. Največ pripomb je bilo na pogoje kartice Eurocard, čez bankotel, ki včasih ne dela, zaradi plačevanja provizije pri menjavi deviz itd. v Trgovina Kokra na Mestnem trgu v Škofji Loki je bila skoraj natanko pred letom dni prenovljena in posodobljena. Imajo posebej veliko izbiro ženskih bluz, moških srajc in vseh vrst pletenin, poleg tega pa tudi ženske hlače in konfekcijo. Ob ugodnih cenah nudijo pri nakupu nad 20.000 tolarjev možnost plačila s petimi čeki, pri vrednosti nad 10.000 tolarji pa na 3 Čeke. članom kluba Kokra priznavajo popust v višini 5 odstotkov. Prodajalna Kokra na Mestnem trgu je odprta med tednom od 8.30 do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. KMETIJSTVO UREJA:CVETO ZAPLOTNIK Z novim letom Popravljeni pravilnik o kakovosti mleka Slovenska vlada jje tik pred iztekom starega leta sprejela spremembe pravilnika za določanje odkupnih cen mleka. S tem bo prenehal veljati prehodni pravilnik, ki je bil sprejet v drugi polovici lanskega leta, veljavnost novega pa je tako kot v državah Evropske skupnosti začela s 1. januarjem. Z novim pravilnikom naj bi zagotovili boljšo higieno pri pridelavi mleka in tako tudi zagotovili možnosti za izvoz slovenskih mlečnih presežkov. Mleko, ki sodi v ekstra kvaliteni razred, bo tja uvrščeno tudi po novem, to pa pomeni, da bo lahko imelo največ 50 tisoč mikroorganizmov v mililitru, vendar pa se je spremenila nagrada, ki se je iz dozdajšnjih 15 odstotkov osnovne odkupne cene zmanjšala na deset odstotkov. V prvi kakovostni razred bo uvrščeno mleko, ki bo v mililitru vsebovalo od 50 do 100 tisoč mikroorganizmov, tudi v tem razredu pa je predvidena manjša nagrada, ki po novem pravilniku znaša 5 namesto dosedanjih 10 odstotkov. V drugi kakovostni razred pravilnik uvršča mleko, ki ima najmanj 101 in največ 400 mikroorganizmov v mililitru, za to mleko pa bodo rejcem priznali osnovno odkupno ceno. V tem razredu je zgornja dovoljena meja mikroorganizmov za 100 enot višja kot v prejšnjem pravilniku. Mleko, ki vsebuje od 401 do 800 mikroorganizmov na liter mleka, je uvrščeno v tretji kakovostni razred, osnovna odkupna cena pa je znižana za 5 odstotkov. Mleko, ki ima v mililitru več mikroorganizmov, kot dovoljuje zgornja meja tretjega razreda, bo uvrščeno v četrti razred, mlekarne pa ga bodo plačale po ceni, ki je 30 odstotkov nižja od odkupne. Vlada je spremenila tudi količino oddanega mleka, ki omogoča pravico štetja mikroorganizmov v vzorcih mleka. Po novem bo štetje mikroorganizmov obvezno tudi pri rejcih, ki na leto oddajo več kot 10000 litrov mleka (prej 15000). Namesto dosedanjega tako imenovanega reduktaznega testa pravilnik določa, da se odvzame skupni vzorec zbiralnice. Mleko, ki bo vsebovalo v enem mililitru vsebovalo več kot 750 tisoč somatskih celic, po novem določilu v pravilniku ne bo moglo doseči več kot tretji kakovostni razred, za ugotavljanje njihovega števila pa bo potrebno odvzeti vzorce dvanajstkrat letno namest štirikrat, kot je bilo predvideno po starem pravilniku. Pri razvrstitvi v kakovostne razrede glede na vsebnost beljakovin je vlada določila novo najnižjo mejo, ki namesto dosedanjih 2,8, po novem znaša 3,15 odstotka. • M. G. Predstavljamo: traktor Massev Ferguson 374 FP Najprimernejši za sadjarje Majhen in okreten traktor z močnim motorjem in štirikolesnim pogonom. Traktorji Massev Ferguson so doma v Veliki Britaniji, dolgo let pa jih že izdelujejo po licenci in pod isto blagovno znamko tudi v mestu Fabrico v sosednji Italiji. Leta 1992 se je ostalim večjim traktorjem iz te tovarne pridružil še nov traktor iz serije 304, model 374 FP, ki je predvsem primeren za sadjarstvo in kmetovanje v hribovitih predelih. niti plezanje v hrib, niti do približno 30 centimetrov globok sneg, kakršnega je premagoval med našo preizkušnjo. Ob že omenjeni okretnosti na območja in ob močnem motorju in štirikolesnem pogonu mu tega ni potrebno posebej dokazovati. Priklop pri tem traktorju je novejše izvedbe in za vse operacije zadostuje upravljanje z eno ročico. Poleg tega je Massev Ferguson 374 FP opremljen s hidravliko, pri kateri je mogoče z dodatno ročico nastavljati globino oranja ali frezanja. Z dodatnim hidravličnim cilindrom si je mogoče omisliti tudi nagib priključkov. TEHNIČNI PODATKI: model MF 374 FP. Dolžina: 3443 mm, širina min.: 1569 Massev Fergusson 374 FP v izvedbi s kabino ie sodoben samo 3,44 metra dolg in 1,56 metra širok traktor, kar je v prid njegovi okretnosti in dobrim voznim sposobnostim. Na voljo je tudi v izvedbi z varnostnim lokom, vendar kabina zagotavlja večjo varnost in boljše udobje. Kabina je zasnovana sodobno, opremljena je s karbonskim filtrom, ki pri škropljenju preprečuje, da bi škropivo zašlo v kabino. Na pregledni armaturni plošči so vsa potrebna stikala. Ročice, vključno s prestavno so še vedno nameščene na sredini, to pa je tudi vzrok za precejšnjo razmaknjenost stopalk. Volan je seveda ojačan s servoojačevalni-kom, med posebnosti tega traktorja pa vsekakor sodi kot obračanja sprednjih koles, ki znaša kar 55 stopinj, tako, da je traktor mogoče brez težav obračati tudi na manjšem dvorišču. SPISEK NAGRAD JAVNEGA ŽREBANJA SREČK DEŽELE IGRARIJE, KI JE BILO 26.11 OB 17. URL Zaporedne številke nagrad in nagrajenci 1. GREGOR FIRSTNER, POVŠIČEVA 26, LOGATEC; 2. SIMONA MARN, G0GAL0VA 6; 3. KATJA ZADNIKAR, PREDDVOR 116; 4. MIHA JUVAN, TROJARJEVA 13A, KRANJ; 5. MATEJA REJC. TRNJE 6; 6. EVA GORIČAN, STARA CESTA 29, NAKLO; 7. BOR JEMEC, GROHARJEVO NASELJE 3, ŠKOFJA LOKA; 8. NEŽA SLADIC. ŠORLUEVA 11, KRANJ; 9. TOMAŽ KRUMPESTAR. ZG. DUPLJE 103; 10. TONI DOLENC, SMOKUČ 26, ŽIROVNICA; 11. SONJA ŠMID, NA KRESU 23, ŽELEZNIKI; 12. ALEŠ JUGOVIC, ŽAJ3NICA 61; 13. MATIC ZORMAN, ZAJČEVA 23, KOMENDA; 14. GAŠPER JEREB, STRAŽ1ŠKA ULICA 4; 15. MAJDA BERGINC, SR. BELA 40A, PREDDVOR; 16. MANDA MIKIČ, BERTONCLJEVA 16; 17. MOJCA ZAVRSNIK. VIRMASE 10, ŠKOFJA LOKA; 18. GABRIJELA GALE, KOPALIŠKA 2; 19. IVAN KRSTIČ, STANETA ŽAGARJA 12; 20. DOMEN ŠTTRN, BREG OB SAVI 47-21. TINA RAZDRH, BRITOF 14; 22. DAMJANA TREVEN, OVSIŠE 53, PODNART, 23. MIRAN LOZANCIĆ, ZLATO POLJE 8, KRANJ; 24. BLAŽ VIDMAR, KRANJSKA 42, ŠENČUR; 25. GAŠPERLIN NEŽKA, MILJE 24; 26. SLAVKA SNEDIC, PARTIZANSKA POT 12 A, KRANJ; 27. KRISTINA GRADIŠAR, ZG. DUPLJE 70, 28. PRIMOŽ ČEBULJ, OLŠEVEK 70Č, PREDDVOR; 29. LUKA IN JAKA NOVAK, TRG PREŠERNOVE BRIGADE 3, KRANJ; 30. ŠPELA ZAKRAJŠEK. SOTESKA POT 77; 31. TANJA KEPIC, UTIK 27, VODICE; 32. MITJA VIDMAR, VELESOVSKA 4, ŠENČUR; 33. MARIJA KNAPAR, ZG. BRNIK 52; 34. DOMEN POLAK, GOLNIK 78; 35. DOMEN ŠTUMBERGER, PREDDVOR 68C; 36. NINA OMANOVIČ, ŽLEBE, MEDVODE; 37. URŠI JENKOLE, SPODNJA BESNICA 5A; 38. TADEJ KLUKOVIČ, ZGOŠA 4, BEGUNJE; 39. SLAVI VETERNIK, VISOĆE 4, TRŽIČ; 40. JUŠA ŽITNIK, BIČKOVA 7, KRANJ; 41. ANA ČESEN, GRINTOVČKA 32, KRANJ; 42. CVETKA STRNIŠA, NAZORJEVA 8, KRANJ; 43. RUŽICA KONDIČ, KRIŠKA 3, KRANJ; 44. BOŠTJAN ŠIFRAR, ŠOLSKA 7, KRANJ; 45. SAMO ŠTILEC, KOLODVORSKA 35, TRŽIČ; 46. MARJANA PINTAR, PODLUBNIK 198, ŠK. LOKA; 47. BLAŽ GSELMAN, SMLEDNIŠKA 45, KRANJ; 48. JURE ZEVNIK, HRASTJE 123, KRANJ; 49. ALEŠ PELKO, PREDOSLJE 87A, KRANJ; 50. JERNEJ GRIL, GUBČEVA 7, KRANJ; 51. GABRIJELA RIZNER, BLEIVVEISOVA 6, KRANJ; 52. ŽIGA JERAŠA, DORFARJE 42, ŽABNICA; 53. BERNARDA PETRIČ, LUŽE 65, VISOKO; 54. ALEŠ BEVK, ZRINSKEGA 12, VIR DOMŽALE; 55. NADA ŠLEBIR, POD PLEVNO 98, ŠK. LOKA; 56. MARJAN RUTAR, BINKELJ 30, ŠK. LOKA; 57. NADA OMEJC, HRASTJE 118, KRANJ; 58. GRETA KUTNJAK, GORICE 65, GOLNIK; 59. PRIMOŽ PIČULIN, KOCJANOVA 11, KRANJ; 60. ZOFIJA UDIR, SP. BESNICA 151, KRANJ; 61. BLAŽ GSELMAN, SMLEDNIŠKA 45, KRANJ; 62. ANDREJ TANCEK, PODLUBNIK 30C, ŠK.LOKA; 63. JURE MURNIK, LETALIŠKA 19, ŠENČUR; 64. NINA HRNČIČ, TENETIŠE 81, GOLNIK; 65. ŠPELA KOVAČIČ, MILJE 1A, VISOKO; 66. MATEJA KEBLER, POT ZA KRAJEM 16, KRANJ; 67. ALEKSADRA KRANJC, C. NA KLANEC 59, KRANJ; 68. MATJAŽ PRISTAVEC, SEBENJE 64, BLED; 69. VERA HAFNER, ZG. BITNJE 150A; 70. AJDA TEPINA, ŠIŠKOVO NASELJE 25, KRANJ; 71. UROŠ JAGODIC, RAVNE 23, TRŽIČ; 72. IRMA OREHEK, MLAŠKA 23, KRANJ; 73. LUKA TOMAŽIČ, CESTA NA RUPO 13, KRANJ; 74. MANCA IN NADJA BERGANT, TOMŠIČEVA 91, JESENICE; 75. BORIS BOBNAR, GODEŠIČ 33A, ŠK. LOKA: 76. TOMAŽ UKOTA, ŠEMPETERSKA 30, KRANJ; 77. ANDREJ ZUPAN, SLAP 15, TRŽIČ; 78. MATEVŽ JEREB, PARTIZANSKA 55, ŽIRI; 79. ROK RAMOVŠ, PRAPROTNA POLICA 19, CERKLJE: 80. vMARJAN MIHELIČ, ZG. BITNJE 232; 81. IGOR PORENTA, SR. BITNJE 82; 82. ANŽE DOLINŠEK, SORSKA 10, KRANJ; 83. DUŠAN MARENČE, DOVJE 86A, MOJSTRANA; 84. SANDRA KUHAR, SUHA 46, PREDOSLJE; 85. ANDREJA COCE, KIDRIČEVA 34, KRANJ; 86. HERMAN ŽONTAR, HAFNERJEVO NAS. 40, ŠK. LOKA; 87. ZIHERL MATEJA, SREDNJE BITNJE 4A; 88. ANŽE URBANC, GORICE 64, GOLNIK; 89. CIRIL MENEGALUA, ZG. DUPLJE 83; 90. LEJA JUGOVIC, V. ŠINKOVČEVE 1, KRANJ; 91. DEJAN MACUR, GORENJSKEGA ODREDA 10, KRANJ; 92. UROŠ HABIČ, LOJZETA HROVATA 5, KRANJ; 93. MATEJ BREZNIK, GORENJA VAS 150; 94. META HABJAN, LOG 34, ŽELEZNIKI; 95. MARINA MAZIŽUNKO, GORNJI TRG 1, LJUBLJANA; 96. ERŽEN SABINA, GOLNIK 10B; 97. ŽELJ K A IVANO VIČ, CLEVLANDSKA 49, LJUBLJANA; 98. TANJA BERČIČ, PODLUBNIK 154, ŠKOFJA LOKA; 99. MAJA VIDMAR, PIPANOVA 21, ŠENČUR; 100. PIKA JEGLIČ, ZG .DUPLJE 85; 101. JURE ŠTUCIN, ŽIROVSKI VRH 4, 64224 GORENJA VAS. Zaporedne številke nagrad in darovalci 1.- 2. POTOVANJE V GARDALAND - ODISEJ; 3.- 4. OBLAČILA BENETTON - BENETTON OTROŠKA TRGOVINA; 5. VIKEND PAKET "OTROK IN MAMI" V RATEČAH - KRAMAR RATEČE; 6. VIKEND PAKET "OTROK IN MAMI" NA KRVAVCU - GOSTTURS; 7. KOŠARKA JUNIOR 1678 FAIPLAST; 8. PUNČKA COLIBRI 5440 GRAZIOLLI - UNIKA TTI; 9. LEGO 715; 10. LEGO 4011; 11. LEGO 2066; 12. TOMY 7035; 13. TOMY 7002; 14. TOMY 7002; 15. MATELL 65003; 16. MATELL 65003; 17. MATELL 2091 -EMONA OBALA KOPER; 18. BURAGO 1:18 - HRIBAR - BOMA; 19. AVTOHIŠA 3104 EUROLINE; 20. TRICIKEL1375 BIEMME; 21. LOKOSTREL 3010 VILLA - UNIKA TTI; 22. TRAKTOR MAN Z IGRALI; 23. ŽAGA JUNIOR S PRIBOROM; 24. USNJENA ŽOGA AMERIKA; 25. USNJENA ŽOGA AMERIKA -EDIGS; 26.- 29. BURAGO 1:18 - HRIBAR-BOMA; 30. DEŽNIK DISNEY BABY; 31. DEKLICA SIMONA ZAPF; 32. DEKLICA STINA ZAPF; 33. PUZZLE PIATNIK 5193 - EDIGS; 34.- 38. KOCKE EFEKT; 39.- 43. LESENI PUZZLE - EFEKT SELO; 44.- 45. OPAZOVALNIK ŽUŽELK - LASER PLUS; 46. DOJENČEK BAMBINOS ZAPF - EDIGS; 47. MEHURČKI AVTOMAT GIOPLAST- UNIKA TTI; 48. BARVICE ROMY; 49. KEGLJI S KROGI 4221 - EDIGS; 50. ŽOGA AMERIKA SIKAFAGES - UNIKA TTI; 51.- 52. BARVICE MALE KODAK; 53. TORBICA ZA NINTENDO GAME BOY; 54.- 55. VOŠČENKE KODAK 8; 56.- 57. KODAK ZABAVNO TESTO - LASER PLUS; 58.- 66. BARVICE ROMY - EDIGS; 67.- 68. TORBICA ZA NINTENDO GAME BOY- LASER PLUS; 69.- 71. ČOKOLADA 300 G; 72.- 101.BONBONI ANDELINA 450 G - ŽITO. SKUPNA VREDNOST NAGRAD JE PRIBLIŽNO 160.000 SIT. NAGRADE LAHKO PREVZAMETE PRI "HRIBAR & OTROCI D.O.O." V KRANJU, KOKRŠKEGA ODREDA 18, TEL 212-479 ALI 221-650, OD 3. JANUARJA DALJE. PO 15. JANUARJU JIH BOMO POSLALI PO POŠTI. VSEM OBISKOVALCEM, KUPCEM IN NASTOPAJOČIM V DEŽELI IGRARIJE ŽELIMO ŠE NAPREJ VELIKO SREČE IN VESELJA, NASLEDNJE LETO PA NASVIDENJE! Pogled z bočne strani daje vedeti, da zadnji par koles štrli daleč iz kabine, kar je kljub oblikovalski posebnosti prikladno predvsem za boljši pregled nad traktorjem. Preglednost pa je otežena na zadnjem delu traktorja nad priključki, saj je posoda za gorivo nameščena takoj za sedežem, kar ni najbolj prikladno. Kabina, ki sicer ustreza vsem varnostnim standardom, je v pretežnem delu v steklu, tako, da bočna vrata (ki so zaradi majhne dolžine traktorja sorazmerno ozka) ne dajejo videza trdnosti, saj so brez okvirjev. Pohvalno pa je odpiranje sprednjega in zadnjega' stekla, ki ju v odprtem položaju podpirata po dva teleskopska nosilca. Motor je Perkinsov izdelek, vendar vsega sestavijo v tovarni v Fabricu. Po zasnovi je to klasičen štirivaljni dizel s 3870 kubičnimi centimetri gibne Massev Ferguson 374 FP: dobro se znajde tudi v snegu. račun velikega obračalnega kota prednjih koles je temu traktorju mogoče določati tudi širino. Oba para koles je mogoče premikati navzven ali Za priklop zadostuje upravljanje z eno ročico. prostornine in največjo močjo 67 konjskih moči. V prid dobremu vžigu (tudi ob naši preizkušnji je motor vžgal brez upiranja) in mirnemu teku motorja je direktni vbrizg goriva, motorni prožnosti pa izjemno dober navor, ki znaša 254 Nm in ga motor doseže že pri nizkih 1400 motornih vrtljajih. Osnovna verzija menjalnika ima dvanajst hitrosti za vožnjo naprej in dvanajst za vzvratno vožnjo. To so stalna razmerja v menjalniku, ob tem pa si ie mogoče po želji nastaviti še 12 [>restav za vožnjo naprej, ki ahko služijo kot vmesne ali pa jih lahko prilagodimo cestni vožnji. Po tovarniških podatkih MF 374 FP doseže najvišjo hitrost 29,2 kilometra na uro. Zavorni sistem je izboljšan s hidravličnimi zavorami. Vse zavore so kolutne, na zadnja kolesa prijemljeta po dva koluta, zavorni vodi so medsebojno Eovezani in vsi koluti so v oljni opeli.Motor poganja samo zadnja ali pa vsa štiri kolesa. Temu primerne so tudi prednje pnevmatike, ki so večje kot pri običajnih traktorjih in tudi nazobčane tako kot zadnje. Zato temu traktorju ni odveč mm, višina z varnostno kabino 2360: mm, skupna teža: 2590 kg. Motor: štirivaljni dizel Perkins, direktni vbrizg goriva, gibna prostornina: 3870 ccm, največja moč: 67 KM pri 2200 vrtljajih, največji navor: 254 Nm pri 1400 vrtljajih. Menjalnik: 12 + 12 stopenjski. Najnižja hitrost: 1,4 km/h (1. prestava), najvišja hitrost 29,2 km/h (24. prestava). Pnevmatike: 250/80-18 +13.6-28 ali 250/80-18+14.9-24 ali 10.5-18 +16.9-24 ali 250/80-18+420/70-24. Prostornina posode za hidravlično olje: 33 1, prostornina posode za gorivo: 62 1. Poleg tega ima model 374 FP v standardni opremi tudi štiri kliper ventile. Kardanska gred se lahko vrti s tremi različnimi hitrostmi: s 540, 750 ali 1000 vrtljaji na minuto. K traktorju brez težav priključimo vse priključke, ki so na voljo na našem trgu. Serijska oprema: štirje kliper ventili. navznoter, pri tem pa je mogoče izbirati med štirimi različnimi položaji. S tem pa seveda namembnost tega traktorja presega samo sadjarska opravila, saj ga je mogoče prilagoditi za različne vrste zemljišč in tako tudi za ostale vrste del na njivah in v gozdovih. Njegova posebnost pa so seveda hribovska Massev Ferguson 374 FP je torej majhen in sodoben traktor, ki je zaradi svoje okretnosti in pogona na vsa štiri kolesa primeren predvsem za kmetovanje na slabo prehodnih zemljiščih in v hribovitih predelih. • M. Grcgorič, slike J. Pelko inMF Predavanje o prehrani krav molznic Kmetijska svetovalna služba v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zadrugo v sklopu zimskega izobraževalnega programa pripravlja predavanje z naslovom Prehrana krav molznic in vpliv na količino maščobe in beljakovin v mleku. Predavanje bo v četrtek ,6. januarja, v Zadružnem domu na Hotavljah. Predaval bo diplomirani inženir Franc Pavlin. • M. G. Predavanji O predelavi mleka in zdravju Sovodenj, Žiri - Aktiv kmečkih žena iz Sovodnja vabi v četrtek, 6. januarja, ob 14.15 v sovodenjsko osnovno šolo na predavanje Janeza Čebaška o tem, kako doma predelati mleko v sir, jogurt, skuto in ostale mlečne izdelke. Istega dne ob isti uri (v četrtek ob 14.15) bo v mali dvorani DPD Svoboda iz Žirov tudi zdravstveno predavanje, ki ga v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo Erireja aktiv kmečkih žena iz Žirov. Predaval o dr. Dušan Sedej. • CZ. Gozd kot zasebna lastnina Bled - Gozdarsko kmetijska zadruga Gozd vabi svoje člane pa tudi ostale lastnike gozdov na predavanje dipl. inž. gozdarstva Andreja Avse-neka o gozdu kot zasebni lastnini. Predavanje bo v četrtek ob 19. uri v prostorih Gozdnega gospodarstva Bled na Ljubljanski cesti na Bledu. • CZ. BAUMAX Podjetje za trgovino in storitve Retece 119. škofja Loka tel: (064) 633 102, fax: (064) 631 989 Vse za centralno ogrevanje: peči, bojleni, gorilci, sanitarna keramika, ploščice... vedno po ugodnih cenah! Prodajno skladišče na Kidričevi 55A, škofja Loka UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje .Jim S Y S T E M S podjetje za razvoj in proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 NAJBOLJŠI GORENJSKI ŠPORTNIKI V ŠKOFJI LOKI ZAPLOSKALI BOMO POPULARNIM GORENJCEM Na letošnji zaključni prireditvi izbora najboljšega gorenjskega športnika bomo pozdravili slalomskega asa Jureta Koširja, plavalko Alenko Kejžar, blejska veslača Čopa in Žveglja in jeseniške hokejiste. Kranj, 4. januarja - V naši športni redakciji smo ves zadnji lanski mesec sprejemali glasovnice športnih novinarjev in dopisnikov, Id so glasovali za najboljše gorenjske športnike. Hkrati pa ste o glasovalnih rezultatih ugibali tudi bralci Gorenjskega glasa in poslušalci gorenjskih radijskih postaj. Prejeli smo več kot tisoč dvesto dopisnic z glasovnicami, petinpetdeset pa je bilo izpolnjenih natančno tako, kot jje končni vrstni red novinarskega glasovanja. Vsi boste danes ali jutri prejeli pošto s povabilom na prireditev. Naslov najboljšega gorenjskega športnika je osvojil Jure Košir iz Mojstrane (37 točk), pred balinarjem Bojanom Novakom iz Kranja (12 točk) in jeseniškim hokejistom Andrejem Razingerjem (5 točk). Po enega so pet glasov so dobili še: Tadej Peranovič, Aleš Pagon, Matjaž Homovec, Roman Po-gačar, Franci Petek, Albin Stern, Tomaž Jemc, Gregor Grašič, Gregor Grilc in dr. Iztok Tomazin. Med dekleti je dobila največ glasov radovljiška plavalka Alenka Kejžar (37 točk), pred smučarko Špelo Pretnar (24 točk) in tenisačico Barbaro Mulej iz Kranja (17 točk). Po eno do tri točke so dobile še: Mateja Kržišnik, Polona Zupan in Goranka Žnidar. Pri ekipah v posamičnih športih je bil rezultat najtesnejši. Zmagala pa sta blejski dvojec brez krmarja v postavi Iztok Čop in Denis Žvegelj (26 točk), pred ekipo leskih padalcev (21 točk) in ekipo kolesarjev Save (6 točk). Po eno do pet točk so dobili še: balinarji Trate, SK Mojstrana, PK Radovljica, Mazda Y.C.C. Rally team, Ya- BARSKI SKOKI PRIMOŽ KOPAČ PETI St. Aegjd, 29. decembra -100 skakalcev iz 20 držav se je v tem avstrijskem mestu pomerilo za točke v interkontinentalnom Eokalu. Med dobitniki točke je bilo pet slovenskih predstavni-ov. Najboljši rezultat je postavil član Alpine iz Žirov Primož Kopač, ki je zasedel peto mesto, petnajsti je bil Rok Polajnar (Triglav Teling) in šestindvajseti Aljoša Dolhar iz Planice. USPEH KRANJČANOV V AVSTRIJI Koessen, 28. decembra - Kranjčani so se udeležili mednarodnega tekmovanja v Avstriji. Med 52 tekmovalci iz treh držav so Kranjčani dosegli vidne uvrstitve. Pri mladincih do 18 let je Gregor Eržen dosegel odlično tretje mesto, ostali Kranjčani pa so dosegli še peto mesto Peter Stefančič, 6. Igor Teran, 7. Iztok Blažun, pri mladincih do 16 pa je bil Peter Zamik peti. GREGOR ERŽEN ŠESTI Reit un VVlnkel, 29. decembra - 70 tekmovalcev iz Avstrije, Nemčije in Kranja se je pomerilo v tem športnem središču na Bavarskem, na tradicionalnem tekmovanju v skokih za silvestrslri Ejkal. Lep uspeh je dosegel član Triglav Telinga iz Kranja Grega rfen, ki je dosegel šesto mesto, med kompletno nemško mladinsko elito. PREMOČ SKAKALCEV TRIGLAV TELINGA Planica, 30. decembra - ŠD Dolomiti iz Ljubljane ie v Planici na 35-metrski skakalnici organiziral tekmovanje za pokal Cockta za dečke do 13 let. 72 tekmovalcev se je pomerilo v zanimivem tekmovanju, kjer so se najboljše odrezali Kranjčani, ki so bili obenem tudi zelo uspešni v tekmovanju za klasično kombinacijo. Rezultati: 1. Uroš Peterka 194 točk 35 in 35,5 m, 2. Klemen Jakopin 186 točk 35 in 35 m, 3. Marko Šimic (vsi Triglav Teling) 183,6 točk 34 in 34 m, med petnajsterico so bili še: 9. Bine Norčič, 10. Robi Kranjec (oba Triglav Teling), 15. Grega Lang (Tržič); v kombinaciji so prva štiri mesta dosegli člani Triglav Telinga. Rezultati: 1. Uroš Peterka, 2. Luka Mohorič, 3. Klemen Jakopin, 4. Marko Šmic, 6. Rok Dcžman (Vsi Triglav Teling), 7. Grega Lang (Tržič), 10. Andrej Jezeršek (Triglav Teling). ANŽE ZUPAN TRETJI Planica, 30. decembra - V Planici je bilo na 70-metrski skakalnici tekmovanje za pokal Cockta, ki ga je organiziral SK Ljubno. Tekmovali so mladinci do 18 let. Najboljši so bili mladinski reprezentantje, ki se jim bližajo tudi petnajstletniki. Rezultati: 1. Robi Kopušar (Ljubno) 223 točk 66,5 in 68,5 m, 2. Rolando Kaligaro (Velenje) 215,9 točk 65 in 67 m, 3. Anže Zupan (Stol Žirovnica) 213,5 točk 65 in 67 m, 5. Jaka Grosar (Tržič),6. Peter Stefančič, 7. Primož Peterka (oba Triglav Teling), 8. Marko Bogataj (Alpina Žiri), 9. Tadej Žvikart, 11. Grega Eržen (oba Triglav Teling), 12. Matija Stegnar (Tržič). Za pokal Cockta so bila do sedaj izvedena tekmovanja po programu. Po šestih tekmovanjih je v vodstvu kranjski Triglav Teling, ki je zbral 1358 točk, kar je 584 točk več kot druga Ilirija Center, ki je zbrala 774 točk, tretjiie Tržič z 750 točkami 4. Velenje 388 točk, 5. Stol Žirovnica 297 točk m 6. Alpina Zin 243 točk Ravno tako v absolutnem prvenstvu Slovenije vodi Triglav Teling z 1387 točkami, pred Ilirijo center 970 točk in Tržičem z 833 točkami. • Janez Bešter maha Štern Team, AK Triglav, PK Triglav, SK Triglav Teling, TK Triglav in Plezalni klub škofja Loka. Med ekipami je prvo mesto pripadlo državnim prvakom, hokejistom Acroni Jesenic (41 točk), druga je ekipa nogometašev ŽivU Nakla (17 točk), tretji pa so vaterpolisti Triglava (10 točk). Od enega do osem glasov so dobili še: KK Odeja Marmor, KK Triglav, OK Avto- hit Bled, NK Creina Gorenjski glas, VK Meggitours in KK Kranj. Vse najboljše bomo ta četrtek ob 18. un pozdravili v OS Ivana Groharja v škofji Loki, tam bodo tudi nekdanji škofjeloški športniki, za glasbo in ples pa bodo poskrbeli ansambel Pick -Pock, Tomaž Domicelj in folklorna skupina Tehnik. • V. Stanovnik TUDI SLALOM ODPOVEDAN Soriška Planina, 2. januarja - Z izvedbo državnega prvenstva v alpskih disciplinah predvsem po zaslugi vremena letos ni bilo sreče. Tudi moški slalom napovedan za nedeljo na Soriški Planini je moral zaradi obilice novega snega, ki ga ni bilo mogoče utrditi, odpasti. Naši smučarji vse do marca nimajo prostih terminov za udeležbo na domačem državnem prvenstvu, zato bodo morali pokali počakati do tedaj. Sonca na Soriški Planini v nedeljo sicer ni bilo, so pa številni smučarji lahko po nekaj letih uživali s snegom blagohotno zimo. • š. Ž. DRŽAVNO HOKEJSKO PRVENSTVO JESENIČANI SLAVILI PRED KAMERAMI V 14. kolu drugega dela letošnjega državnega hokejskega prvenstva so hokejisti Acroni Jesenice v Celju premagali domačine, ekipa Bleda pa je izgubila z Olimpijo Hertz. Bled, Celje, 4. januarja - Popraznično kolo državnega hokejskega prvenstva je minulo v znamenju dveh derbijev. V Celju sta se srečali drugouvrščena in tretjcuvrščena ekipa Inntal Celja in Acronov Jesenic, na Bledu pa je bil obračun med vodilno Olimpijo Hertz in domačo ekipo Bleda. Na Gorenjskem so slavili gostej, v Celju pa državni prvaki, Acroni Jesenice. V prvem letošnjem obračunu med ekipo Bleda in Olimpijo Hertz sta obe moštvi prikazali solidno igro, ljubljanska Olimpija pa je na koncu vendarle zasluženo slavila. V prvi tretjini srečanja so imeli od igre več hokejisti Olimpije, Iti so bili nevarnejši pred golom vratarja Bolte, prvi zadetek pa je dosegel Jeseničan v dresu zelenih Tom Jug. Na 2:0 je povišal Vnuk, ob tem pa je treba povedati, da je bila pred tem ploščica že izven igrišča, vendar glavni sodnik igre ni prekinil. Tudi blejski hokejisti so si priigrali nekaj priložnosti, venadr pa jim mreže vratarja Rcddicka v prvem delu srečanja ni uspelo zatresti. Zato pa je bil v drugem delu srečanja uspešen Anfjorov, Iti je znižal rezultat na 1:2. Blejci so nato v tretjem delu silovitio napadli in z golom Rožkova uspeli rezultat izenačiti na 2:2. Nato pa so pobudo prevzeli gostje. Najprej je bil uspešen Patterson, upe domačinov pa je v 52. minuti pokopal ljubljanski branilec Sheehv, ki je bil z ostalimi tujci v moštvu tudi najzaslužnejši za zmago 2:4 za Olimpijo Hertz. Zanimivo tekmo na Bledu si je ogledalo nekaj več kot tisoč gledalcev. Hokejisti Inntal Celja in Acronov Jesenic so se v nedeljo popoldne pomerili pred TV kamerami, kljub temu pa si je derbi kola ogledalo več kot dva tisoč ljubiteljev hokeja. Obe moštvi sta prikazali dobro in trdo igro, prvi pa so prišli v vodstvo Jeseničani, saj je po nekaj lepih akcij mladega napada zadel Jure Smolej. Tako se je prva tretjina končala z vodstvom državnih prvakov. Na 1:1 je v 7. minuti drugega dela srečanja izenačil Rojšek, pet minut kasneje pa se je ponovno izkazal napad Vari - Jure Smolej - Omerzel, strelec zadetka pa je bil Omerzel. Tako so na počitek pred odločilnim delom srečanja s prednostjo ponovno odšli Jeseničani. Ta pa je trajala vse do 52. minute, ko je izenačil Žolek. Veselje na celjski klopi in na tribunah pa je trajalo vsega nekaj sekund, saj je novinec v moštvu Jesenic Beljajevs-ki po lepi akciji z Rahmatuljinom ponovno zatresel mrežo Celjanov. Tako je bil končni rezultat 2:3 (0:1, 1:1, 1:1) za državne prvake, ki se takop na lestvici vztrajno bližajo najboljšim. Sicer pa trenutno vodi Olimpija Hertz s 26 točkami, Bred Inntal Celjem z 21 točkami, Acroni Jesenice imajo 17 točk, ledna četrtem mestu pa 10. Nedeljska tekma med Slavijo in Mariborom je odpadla in so jo prestavili, Triglav pa je bil tokrat prost. V današnjem kolu bo v Ljubljani srečanje med Olimpijo Hertz in Celjem (začela se bo ob 18. uri), na Bledu pa bo gorensjki derbi med Bledom in Acroni Jesenicami (ob 19. uri). Triglav gostuje v Mariboru. • V. Stanovnik, L Jakopin Jure Smolej mm MLADI SNOWBOARDERJI NA SVETOVNEM PRVENSTVU DANES START NA ROGLI Z nedeljsko slavnostno otvoritvijo v Zrcčah ter ponedeljkovim in torkovim treningom, se je na Rogli začelo svetovno mladinsko prvenstvo v snowboardingu. Danes prvi tekmovalni dan. Kranj, 4. januarja - Več kot 200 fantov in deklet se bo danes in jutri na prvem mladinskem svetovnem prvenstvu v snowboar-dingu pomerilo na tekmovanju v paralelnem slalomu in prostem slogu (half pipe). Med njimi bodo tudi naša dekleta in fantje. Današnje tekmovanje se bo začelo s kvalifikacijami v prostem slogu ob 10. uri. Za naslov najboljšega pa se bo nato ob 14. uri potegovalo 32 fantov in 16 deklet, ki bodo najbolje prestali kvalifikacijsko preizkušnjo. Podoben program tekmovanja bo tudi jutri, ko bodo ob 10. uri kvalifikacije za paralelni slalom, ob 14. uri pa bo finale. Za naslov prvih svetovnih prvakov se bodo na Rogli merili tekmovalci in tekmovalke iz Avstrije, Kanade, Finske, Velike Britanije, Nemčije, Madžarske. Italije, Japonske, Mehike, Nizozemske, Norveške, Poljske, Švice, Češke, Združenih držav Amerike in Slovenije. Nastopajoči bodo razdeljeni v dve starostni skupini, 16 let in mlajši ter od 17 do 18 let. Med njimi bo v prostem slogu nastopilo štirinajst naših tekmovalcev in tekmovalk, v paralelnem slalomu pa bo tekmovalo deset slovenskih reprezentantov. Organizatorji največ pričakujejo od mladinke Polone Zupan iz Nakla, starejšega mladinca Luke Grilca iz Kranjske Gore in mlajšega mladinca Miha Kanta. Slovenska pošta je ob priložnosti prvega svetovnega mladinskega prvenstva v snowboardingu izdala poseben poštni žig. • V. Stanovnik ^@MDNI RIBOLOV PODVODNI LOVCI SO TEKMOVALI NA LOŠINJU UJELI TUDI REDKE RIBE Mali Lošinj, 31. decembra - Tudi ob zaključku lanskega leta so se v vodah Malega Lošinja zbrali podvodni lovci iz vse Evrope in se pomerili na tradicionalnem, že 27. tekmovanju za Pokal narodov. Uspešno so nastopih tudi podvodni lovci D.P.l). Bled. V organizaciji ŠD Udica z Malega Lošinja je tekmovanje potekalo na območju Punta Križe in Palacola. V lepem vremenu se domačini niso dali presenetiti. Zmagali so pred Italijani in Slovenci. V ekipi Slovenije sta nastopila tudi člana D.P.D. Bled Mitja Klinar in Boris Truhačev. Rezultati: 1. Hrvaška, 2. Italija, 3. Slovenija, 4. Bolgarija.... Naslednji dan je bilo na Malem Lošinju še 33. tekmovanje za Pokal mest. Na njem je nastopilo 31 ekip iz različnih držav, med njimi tudi tri slovenske: Bled, Piran m Celje. Ob lepem in hladnem vremenu je bilo uplenjenih 180 kilogramov različnih rib, med njimi največ ugorjev, mačk, uran ter orancinov. Poleg teh je bila uplenjena tudi kirnja težka 3,2 kilograma, kar je redkost za to območje. Člana Društva za podvodne dejavnosti Bled Boris Truhačev in Mitja Klinar sta ulovila osem rib in v končni uvrstitvi zasedla deveto mesto. Zmagala je ekipa Banjol pred Velikim Lošinjem in Piranom. • LXegat V NEDELJO PRVO ŽREBANJE PODARIM DOBIM Darilno nagradna akcija Smučarske zveze Slovenije in športne zveze Slovenije PODARIM - DOBIM se bliža prvemu vrhuncu. To nedeljo, 9. januarja, bo namreč prvo žrebanje. V letošnji akciji PODARIM DOBIM bo šest nagradnih žrebanj, prvo bo že to nedeljo, 9. januarja, drugo bo 30. januarja, tretje bo 20. februarja, četrto bo 13. marca, peto pa 3. aprila. Zaključno žrebanje, veliko finale bo 24. aprila, na njem pa se bodo, kot navadno, žrebale vse darilne razglednice predhodnih žrebanj. Darilne razglednice po 250 tolarjev so v prodaji že dober mesec dni (v kioskih, na poštah, v trgovinah... pa tudi v naši malooglasni službi na Zoisovi 1), nagrade pa so letos, ob jubileju akcije, desetletnici, posebno bogate. Tako je njihova vrednost 116 milijonov tolarjev, skupno število nagrad pa je 2194. Med njimi je hiša, avtomobili Xantia, zlata čokolada Gorenjka, zlati lešniki, denarne nagrade, baloni, jadralna padala,... • VS. PLANIŠKI PLAKATI NA RAZSTAVI Kranj, 3. januarja -Organizacijski komite Planice, Odbor za praznovanje 60-!etnice, vljudno prosi vse imetnike plakatov Planice od 1934. do 1970. leta, da se pisno javijo na naslov: OK Planica, Odbor za praznovanje 60-letnice, Parmova 33, 61000 Ljubljana. Kot zagotavljajo, bodo vse plakate, ki niso v arhivu SZS oz. OK Planica, fotokopirali in nato razstavili ob praznovanju, plakate pa bodo vrnili nepoškodovane. • I1NSTV0 PREGLED DELA KRANJSKIH PLANICEV LETOS 95 LET DRUŠTVENE DEJAVNOSTI Kranj, 4. januarja - Tik pred prazniki se je sestal upravni odbor Planinskega društva Kranj, ki ni skrival zadovoljstva zaradi lastnih dosežkov. V prihodnosti pa bo treba povečati predvsem vpliv na odločanje v Planinski zvezi Slovenije in umestiti planinstvo na pravo mesto v občinskem merilu, saj ima v Kranju že 95-letno tradicijo. Osnovno nalogo - vzdrževanje poti, oskrbo postojank in delovanje planinstva - so izpolnili tudi v letu 1993, je na kratko ocenil predsednik PD Kranj Franc Ekar. Poleg tega so k domu na Kahšču prepeljali okrog 40 ton materiala in uredili zunanje tlake, vzdrževali tovorno žičnico k tej koči, prenovili poti med obema Kočnama in speljali pot na Križ, izbrali 40 kandidatov za torske stražarje, izvedli številne izlete, pa podpirali alpinizem, aterega vrhunec je bilo uspešno sodelovanje Mateja Kranjca v himalajski odpravi na osemtisočak Šiša Pangma. Vedno so bili pripravljeni za pomoč tudi gorski reševalci, vlogo povezovalca članstva pa je v marsičem opravila tajnica Tončka v društveni pisarni. Če so planinci v Kranju zadovoljni s posluhom občine in raznih podjetij za društvene potrebe, pa ne morejo pohvaliti sodelovanja s Športno zvezo, kjer je planinstvo vse bolj potisnjeno k obrobnim dejavnostim zlasti pri financiranju. Tak položaj si bodo v letu 1994 prizadevali izboljšati, prav tako pa se bodo postavili po robu kakršnemu koli monopolnemu početju krovne planinske organizacije pri lastninjenju društvenega premoženja. Med drugim se nameravajo vključiti tudi v dejavnosti Alpske regijske skupnosti. Na domačem področju bodo največ sil vložili v dokončna dela za nove sanitarije na Kališču in prenovo obeh tovornih žičnic. Poleg rednih dejavnosti načrtujejo marca letos občni zbor društva, dan kranjskih planincev pa bodo po novem organizirali 17. julija. Te in druge prireditve bodo označile 95-letnico organiziranega planinstva, ki jo letos praznujejo v Kranju. Prednovoletno srečanje so kranjski planinci izkoristili tudi za zahvalo nekdanjim aktivnim članonom vodstva društva. Obenem so čestitali trem sedanjim sodelavcem, ki so dopolnili okrogle življenjske jubileje. Knjižne nagrade so prejeli 70-letni Ivan Repinc in 50 letna Tone Langerholc in Stane Soklič. Predsedniku društva pa je Nada Bogataj izročila plaketo občine Kranj za uspešno delo v letu 1993. • S. Saje RODMAN V VODSTVU Šahisti ŠD Jesenic so odigrali že 4. turnir v celoletni seriji hitropoteznih turnirjev. Vrstni red je bil naslednji: 1. Rodman, 2. Poljanšek, 3. Ravnik, 4. Konic, 5. Bjelanovič, itd... Po seštevku rezultatov štirih turnirjev je v vodstvu Rodman (37), pred Ravnikom (32.5) in Poljanškom (27). • Aleš Drinovec £333 Zaradi petarde ob sluh Kranj, 4. januarja - Zaradi eksplozije petarde, ki mu jo je 18-letni Mitja R. vrgel za vrat, je 11-letnemu dečku s Planine počil bobenček v levem ušesu. Bilo je v četrtek, 30. decembra, zvečer na Planini. 11-letni fantič je na tleh našel petardo in jo držal v rokah. Mimo je prišel Mitja R., mu petardo vzel iz rok in jo prižgal. Kot so povedali v uradu kriminalistične službe UNZ Kranj, je Mitja nameraval prižgano petardo dečku vrniti, ta pa se je ustrašil in stekel. Mitja je petardo vrgel za njim. Padla mu je za obleko in eksplodirala. Dečku je počil bobenček v levem ušesu, torej gre za hudo telesno poškodbo. To je tretje nesreča zaradi petard v lanskem decembru v Kranju. V prvi je fantič izgubil oko, ko je prižgano petardo dal v steklenico. Steklenica je počila, drobci stekla so mu prileteli v oko. V drugi nezgodi je zgorel karambolirani fičko na Hujah, v katerega sta dva fanta vrgla prižgano petardo. • H. J. OSKRBNIKA NAJPRIJETNEJŠEGA PLANINSKEGA DOMA PRIZNANJE JE ZASLUGA VSEGA OSEBJA Tako menita Matej Praprotnik in Simon Eržen, ki sta si lansko poletje delila oskrbniško dolžnost v Pogačnikovem domu na Kriških podih. Radovljica, 4. januarja - Med raznimi razglasitvami najboljših dosežkov decembra lani je bilo tudi vsakoletno glasovanje obiskovalcev gora za najprijetnejše planinske domove in oskrbnike. V visokogorju je prvo mesto na lestvici zasedel Pogačnikov dom, ki ga upravlja Planinsko društvo Radovljica. Kaj vse je treba postoriti za to, so v pogovoru za Gorenjski glas razmišljali gospodar doma Srečo Polanc in nagrajena oskrbnika. Pogačnikov dom, ki stoji 2052 metrov visoko na Kriških podih, je osrednja postojanka v Razorjevi skupini. Je izhodišče za celo vrsto lepih tur, pomemben pa je tudi kot vmesna postojanka na poti z Vršiča na Triglav. Ker je točka Slovenske planinske poti, primeren pa je tudi za enodnevne izlete turistov iz Trente, obiskovalcev v koči ni nikoli manjkalo. Le začetek poletne sezone 1991 je bil zaradi vojne pri nas bolj klavrn, se spominja Srečo Polanc, sicer pa prihajajo gostje iz vseh koncev Slovenije - še najmanj je Gorenjcev - pa iz tujine. Imajo tudi nekaj zvestih obiskovalcev, ki se vedno znova vračajo v lepo okolje Julijcev, kjer so šest okoliških dvatisočakov povezali v pot Po vrhovih okoli Kriških podov. Prav zato priznanje za najprijetnejši dom v društvu sprejemajo tudi kot spodbudo in obveznost pri nadaljnjem delu. In kaj o vsem razmišljata nagrajena oskrbnnika? Matej PRAPROTNIK, absolvent strojništva iz Radovljice, ki je preživel že šest poletij v Pogačnikovem domu, med drugim pravi: "Najbolj pomembno je, da se vsa ekipa - kuharica, pomočnica, sobarica, strežnica in oskrbnik - dobro razume in ujame pri delu. Vsak mora opraviti svoje, potlej gre brez težav. Vsekakor je delo napor- no, saj smo na 75 ležiščih pogosto prenočili tudi do 200 gostov. Vse se začne s čajem in zajtrkom okrog 5. ure zjutraj. Potlej osrkbnik sprejema dnevne goste, skrbi za obnovo zalog, pomaga osebju in že popoldan sprejema prijave za nočitve ter pripravlja razpored na ležiščih. To traja tudi do 22. ure, ko je morda treba še na pomoč kakemu planincu, ki ne najde poti do koče. Kako prenašam vse to? Večinoma so planinci prijetni ljudje, ne preveč zahtevni; le redki povzročajo probleme, največkrat zaradi preveč popitega alkohola že med potjo. Splošni problem je pomanjkanje znanja in telesne pripravljenosti pohodnikov, ki večkrat precenijo svoje zmogljivosti in si izberejo predolge Kdo je obešenec? Kranj, 4. januarja - Sprehajalec je na silvestrovo nad vasjo Zabukovje naletel ha obešenega moškega, starega 20 do 25 let. Kdo je? Pri sebi namreč ni pustil nobenih dokumentov, po katerih bi ga lahko identificirali. Življenje si je vzel na strmem, redko poraščenem pobočju Jošta. Visok je okrog 190 centimetrov, oblečen v belo spodnjo majico z dolgimi rokavi, debelejši volneni pulover s prečnimi programi rjave, rumene in rdeče barve, v sive žametne hlače universale Domžale, v bele nogavice z rdečo in modro črto, obut v nizke črne čevlje z vezalkami. Okrog vratu ima obešeno manjšo, iz blaga narejeno zeleno vrečico, v njej pa ogrlico iz lesenih kroglic. Moški ima temno rjave skodrane kratke lase in pegast obraz. Truplo leži v kranjski mrtvašnici. Kriminalisti urada "krim" službe UNZ Kranj prosijo vse, ki bi ga utegnili prepoznati, da se oglasijo po tel. 92. • H. J. Zagorel R 19 Kranj, 4. januarja - Za najmanj 800 tisoč tolarjev je škode na R 19, ki je zagorel v četrtek ob 4.45 na Kokrici. Avto je bil parkiran pred osnovno šolo na Kokrici. Približno ob pol štirih je lastnik prišel iz bližnjega lokala, sedel vanj in vžgal motor, nato pa zadremal. Goreti je začelo v prednjem delu, kjer je motor, domnevno zaradi stika v električni napeljavi. Ogenj je opazila domačinka, ki je poklicala na operativno komunikacijski center UNZ Kranj. Vozniku ni bilo nič. • H. J. mobitel Pe KRANJ Đ 064/222-616 Umrl je moj oče JANEZ MOHAR POTOK borec Gorenjskega odreda NOV Od njega se bomo poslovili v četrtek, 6. januarja 1994, ob 15.30 na pokopališču v Naklem. Žara bo od srede naprej v mrliški vežici v Naklem. Žalujoči: sin Janez in sorodniki ture. Drugi problem množičnosti je varovanje okolja; zlasti zaradi škodljivih vplivov pranja v kočah bi Planinska zveza Slovenije morala dati pobudo za ukinitev rjuh v kočah!" Simon ERŽEN, 40-letni član upravnega odbora PD Radovljica iz Kamne Gorice, ki se je v preteklosti kot pomočnik gospodarja ukvarjal predvsem z vzdrževanjem objektov na Kriških podih, se je lani prvič spoprijel z oskrbniško dolžnost-jo. Za priznanje ocen-juje:"Zaslužil ga ie celotni kolektiv. Ko sem julija prevzel osrkbo doma, še nismo imeli veliko obiska. Tudi september je bil zaradi dežja bolj slab. Vseeno pa smo poleti našteli 3811 nočitev. Če dodamo še prehodne obiskovalce, si je moč predstavljati, za koliko ljudi je treba poskrbeti v vseh ozirih. Ker oskrbnik sam ne zmore vsega, sem kot planinski vodnik poskrbel tudi za to, da vse osebje pozna okolico doma, pa da lahko gostje dobijo točne podatke o izbiri poti in tur. Planinci prihajajo k nam dobro opremljeni, predvsem turiste, MALI OGLASI © 223-444 @ 223-111 APARATI STROJI Zelo ugodno prodam SKIRNJO 20 litrov. O718-530_is ŽAGO za hlode, tračno, premer 100 cm, prodam. ©64-114 21 Polnilci akumulatorjev za tovornjake, traktorje in osebna vozila. O736-701 MIZARSKI PONK prodam, cena 400 DEM. ©65-452_23 Trajnožarno PEČ gorenje, prodam za 150 DEM. 1346-137 26 ROLBO za sneg gorenje muta, prodam. ©65-532 30 TRAJNOŽAREČO PEČ Emo Pla-men, rabljena 1 sezono, prodam. Đ 310-674_41 Oljni GORILEC, rabljen, lahko z montažo, prodam. © 215-545 51 OVERLOCK PFAFF in SINGER nova nerabljena, ugodno prodam. Đ 215- 650 29403 SATELITSKI sistemi" Amstrad" ■ «>S> KAIVALOV TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA OBROKI r- Q f\ Z MONTAŽO SAMO {)OT * SISTEMI ZA VEČ STRANK* ♦VRTLJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK šk.U)ka, Gortrcšič: 125 TEL: 064 633-425 GLASBILA Prodam FRAJTONARICO Be-ES-As. ©43-495_7 Poceni prodam polakustično KITARO Carioca z magneti. © 332-464 BARITON Amati, prodam po zelo ugodni ceni. © 44-049 49 KUPIM Kupim traktorsko ŠKROPILNICO. ©41-853 e OGLJIKOVE ELEKTRODE kupim. ©65-452 18 zlasti družine z otroki, pa je treba svetovati, do kod lahko gredo. Opazujemo tudi \Teme in opozarjamo na nevarnosti. Letos se je kljub številnemu obisku vse izteklo srečno, le en Nemec si je zvil nogo. Kako je s prijaznostjo v naši koči? Ker je večina osebja mlajša, poskrbimo pa tudi za zamenjave v sezoni, slabe volje ne poznamo. Tudi v prihodnje bomo radi sprejemali planince in izletnike; vabljeni so tudi Gorenjci! Ce ne bom mogel sodelovati kot oskrbnik, bom pa pomagal kako drugače." Uspešno delovanje postojank je odvisno tudi od podpore vodstva matičnega društva in urejenosti odnosov v njem, ugotavlja iz dolgoletnih izkušenj gospodar Pogačriikovega doma Srečo POLANC, ki se je tudi sam dve leti spoznaval z vlogo oskrbnika. Kot posebnost te postojanke navaja povezanost z ljudmi v dolini, s Tren-tarji, ki so vedno pripravljeni ustreči planincem v njihovih potrebah in željah. Prav radovljiško društvo z njimi zgledno sodeluje in jim je hvaležno za njihovo pomoč. Glede razvoja koče še pove, da so v zadnjih letih postorili marsikaj - od obnove žičnice in strehe ter izgradnje greznice. Tudi v prihodnje jo bodo posodabljali, nikakor pa ne povečevali. Pozimi je v dveh zimskih sobah na razpolago 16 ležišč z odejami, vendar obisk priporočajo le najbolj izkušenim gornikom. Poleti, ko je dostop do doma lažji in manj nevaren, bodo ponovno veseli .obiska planincev, pohodnikov in turistov. • Stojan Saje Kupim manjšo MIZARSKO KOMBI-NIRKO avstrijske Isdelave. ©66-257 ŽIVILA Kranj Restavracija PARK Kranj Sobotni plesi ob M glasbi DiuhbnipksnivetetlobSREDfiH Plesni tečaji plesne šole srs/9 y TEU27-M P0L0S TRGOVINA S PREMOGOM ZAP0GE 40,6121? VODICE IMA AKCIJSKO PRODAJO KVALITcTNIH DOMAČIH IN UVOŽENIH PREMOGOV, MADŽARSKI BRIKETI, DRVA MOŽNOST PLAČILA S ČEKI ZAMIKOM, BREZPLAČEN PREVOZ. TEL061/823-585,824-096 GASILSKO DRUŠTVO UUBNO želi vsem prebivalcem Ljubna, Posavca, Otoč, Praproš in Brrda SREČN01994! ŠAHOVSKA SOLA Začetek 8.1.1994 ob 9. uri, Tomšičeva 7, Kranj; informacije do 8. ure zjutraj tel.: 328-547 in od 17. ure dalje po tel.: 327-1421 GOTO\5\SIiO POSOJILO V ENEM DNEVU, GARANCIJA: ČEKI, AVTO, ZLATO, SLIKE. TRGOVCI ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH STRANK Z ZAMIKOM PLAČILA MiiTO ZASTAVU ALNIOA CANKARJEVA 4/1 LJUBLJANA (PASAŽA NEBOTIČNIKA) OD 10. D016. URE POPRAVEK V oglasu podjetja MURKA Lesce "Javna prodaja z zbiranjem ponudb" v 101. št. Gorenjskega glasa 28. decembra 1993 se znesek varščine pravilno glasi "8.250.000,00 tolarjev" in ne 3.250.000,00 SIT, kot je bilo zaradi tiskovne napake pomotoma objavljeno. Namesto besedice "državne" v prvem odstavku oglasa pa je pravilno: "države". Oba popravka besedila oglasa o javni prodaji z zbiranjem ponudb za Restavracijo Texas se upošteva kot sestavni del objave iz 101. št. Gorenjskega glasa. PLESNA ŠOLA KRANJ - Delavski dom Kranj, vpisuje otroke, mladino in odrasle. B 41-581 so Restavracija PARK KRANJ v sodelovanju s plesno šolo Step by Step vabi ob sredah na družabne plesne večere. ©214-441 28875 POZNANSTVA Sprejemam in oddajam svoje želje, vam na voljo, šifra: RAK 29417 RAZNO PRODAM Prodam 3 KAVČE in TOMOS MOTOR in eno temno OMARO 2-delno, po ugodni ceni. 0326-055 13 2 GUMI na platiščih 195x70x14, kontakt ključavnico za Z 101 vlečno kljuko za R 4, prodam, a 242-108 ŠPORT ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, umetnine, nakit, porcela, kovance, razglednice ... ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj. © 221-037 ali 48-545 36 DRSALKE rabljene, več številk, prodamo. TRGOVINA RUBIN -KOKRICA. a 215-545 62 LOKALI Na različnih lokacijah oddamo poslovne prostore, primerne za pl-. sarne, predstavništva in skladišča. B 242-651. od 9. do 12. in od 16. do 18. ure._. _«• Oddamo TRGOVINO v KAMNIKU, prostor za ureditev trgovine pri KRANJU: SKLADIŠČNE prostore (od 50-350 m2), v bližini BRNIKA in TRŽIČA: PISARNE v mestu KRANJA in na PRIMSKOVEM. NAJAMEMO in KUPIMO lokale za trgovino in gos-tinjstvo. APRON NEPREMIČNINE. a 214-674 ali 218-693_70 SKLADIŠČNI PROSTOR do 40 m2 v škofji Loki ali bližnji okolici iščemo. Ponudbe na telefon: 064/632-443 29379 DRSALKE-CCM in BOTAS •nove in rabljene (prodaja staro za novo) - paCce za hokej in brušenje drsalk - sobna kolesa in kolesa SCOTT, tudi modeS 94 - lakiranje in peskanje okvirjev za kolesa SLAVKO ŽAGARmY, tel.515-750 Kokrica, Betonova 16 a, Kranj STORITVE OBLAČILA TV ANTENE, montaža, servis, dograditev A KANALA MM TV KANALA. a310-223__io SATELITSKE ANTENE, vrhunske nemške 439 DEM, garancija, montaža, servis. 8310-223 u Lamelne zavese, žaluzije, rolete izdelujemo in montiramol RONO NOGRAŠEK, B061/651-247. Vsem našim kupcem želimo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETOI 14 Prodam bele, čipkaste poročne rokavice s pertaml. B061/817-54029 BUNDO z hlačami za 14 let, prodam, a 56-550_*° OSTALO Zelo lep ROGOS za Ikebane prodam po 20 SIT. 845-532 * PRIDELKI KISLO ZELJE, prodam, a 422-023 Računovodske stontve za pjplobitiiikepo Ivii cenah. Uiiiiiiiii TRGOVINA Z TV*VID€0»RVDIO»H! -FI-T€l€FONI MfiflflNTZ, SONV, TCCHNICS, d*lovnl ž0°ds?Š2o PfiNRSONIC, PHILIPS, J6L, JAMO so^mimf!it Cankarjevo 5 - 64000 Kranj (v bližini gledališča)U U04/fcfcfc'UOO Računovdske storitve nudim podjetnikom in obrtnikom. 0061/612-253 19_ KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna, ograje, izdelujemo po naročilu! B 82-104_31 Montaža kuhinj, svetovanje, servis, garancija. KO LES...B217-974, zvečer 29118 Izdelujemo zelo močne CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih družin. Jenkole Drago, Prebačevo 32/a. a 326-426_29387 STANOVANJA Dvosobno STANOVANJE v Valjav-čevi ulivi v Kranj, cena po dogovoru, prodam. 8 215-232 82 V najem ODDAMO hišo v Kranju in 2- ss v Radovljici in pri Brniku. UGODNO PRODAMO- 2 In 3-ss na Zlatem Polju, Planini, Šk. Loki, Jesenicah (novo 2-ss za 42.000 DEM), v Žireh, Gorjah. KUPIMO garsonjere in 1-ss v Kranju, Radovljici, Bled in 2 do 3- ss v Tržicu-Bistrica, Šorlijevo nas.. ZAMENJAMO 2.5 in 3-ss (oz. 2+2) za 2 in 1-ss. APRON NEPREMIĆ-NINE. 8 214-674 ali 218-693 71 Takoj kupimo komfortno garsonjero ali 1 sobno stanovanje v Kranju in Radovljici. 8 214-674_73 VOZILA Prodam belo Zastavo 128, letnik 1987, cena 2700 DEM. 845-532 s Prodam OPEL KADET 1.3, letnik 1989 in FORD FIESTA, letnik 1980. 8325-882_a Prodam UNO 55, letnik december 1984, izredno lepo ohranjen. 8312-255_9 FORD FIESTA 1.3 I disca, letnik 1993, prodam. 8218-323 ali 66-676 12 _ Prodam Z 750, letnik 1980, cena po dogovoru, vldic Romana, Breg ob Savi 45, Mavčiče 17 Zelo ugodno prodam ŠKODO 105 L, letnik 1988. 8622-391 27 ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 8733-232_32 AX CABAN 1.1 I, nov, še neregistriran. 866-021 do 14. ure in popoldan 864-177 33 ALEKO, letnik 11/92, sive barve. 5 vrat, reg. do 11/94, odlično ohranjen kot nov, prvi lastnik, cena 470.000 SIT, prodam. 8 78-525 34 Z 101, letnik 1984, registriran, cena 1350 DEM, prodam. 8 325-862 42 126 P, letnik 1988, cena po dogovoru, prodam. Cotelj, Leše 42, Tržič. YUGO KORAL 45, letnik 1988, prodam. 8 713-278 45 GOLF, letnik 1980, BLATNIKE in leva vrata, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 4« YUGO AX, letnik 1988, prodam. 8 215-545_so 125 P po delih ali celega prodam. 8 328-252 53 CITROEN ZX 1.4 i letnik 1991, karamboliran z deli za popravilo, prodam za 12.800 DEM. 8 736-686 ODKUP IN PRODAJA rabljenih vozil AVTO - SAN, Kranj. 8 217-528 84 ZAPOSLITVE Zaposlimo pripravnico s konačno srednjo ekonomsko šolo. Zaželeno znanje angleščine. Prijave pošljite na naslov: ROMAX Kranj, Staneta Ža-garja 23_ib Zaposlimo PEKA PEKARNA UMNIK. Šenčur. 8 41-280 03 Iščem mlajšo upokojenko ali vdovo, brez obveznosti In da je morda socialno ogrožena za pomoč bolni ženi v gospodinjstvu in delo na vrtu. Nudimo vso oskrbo v lastni hiši, stanovanje in presKroo, ostalo po dogovoru v Boh. Bistrici v lastni hiši. 8 721-509 as POSESTI Prilika, prodamo tri atraktivne parcele, sončne, večjih kvadratur, Duplje pri Kranju. FRAST NEPREMIČNINE. 8 242-651, od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure._ aa PRODAMO hiše v in pri Škofji Loki, večjo z možnostjo obrti v Kranju, vrstno na DRULOVKI, novo v KO-VORJU in druge. PRODAMO posest pri BLEGOŠU. travnike, pašnike in gozdove pri ŠK. LOKI, BREZJAH, LJUBNEM, zazidljivo parcelo v Selški dolini, na Jezerskem, v Kranju (Voge). APRON NEPREMIČNINE. 8 214-674 AU 218-693_72 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ s programom plesne šole Urška, vpisuje nove člane. 8 41-581 sa OSMRTNICA V 81. letu se je tiho poslovil od nas ljubljeni LOJZE KUNSTELJ iz Corij Žara bo na dan pogreba v mrliški vežici v Zg. Gorjah. Zadnje slovo bo v Zg. Gorjah, v sredo, dne 5. januarja 1994, ob 15.30 uri. Njemu namenjeno cvetje spremenite v prispevke v korist KLINIKE ZA ŽILNE BOLEZNI v Ljubljani. Žalujoči: žena Frančiška, hčerki Francka in Lojzka, sinovi Jaka, Štefan in Janez z družino Gorje, Ljubljana, Neuburg D.O.O. POUŠICA PRI P0DNARTU 6 TEL: 064/70-225 Odkupujemo hlodovino smreke, jelke, bukve, jesena, javorja in gozdne čeinje. Se priporočamo I ŽIVALI Prodam mlade ZAJCE za zakol ali nadalno rejo. 845-532 2 Podarimo 5 mesecev stare MUCKE. 8801-308 24 BIKCA simentalca, težkega 100 kg, prodam. Legat, Selo 33, Žirovnica 25 Podarim miade KUŽKE. 846-036 28 BIKCA SIMENTALCA, težkega od 250 do 300 kg, kupim. 8 70-326 38 PRAŠIČA 170 kg, domača krma, prodam. 8 49-444, popoldan. 43 3 breje KOZE, poceni prodam. 8 725-258_47 TELIČKA starega 10 dni, kupim. 8 65-342_48 1 leto stare KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Zadrega 18, Duplje. 8 58-405 54 TELETA SIMENTALCA kupim. 8 43-353_55 PRAŠIČA za zakol, prodam, domača krma. Burnik, Stara Oselica 10. B 695-528_57 Visoko brejo TELICO SIMENTALN-KO, kupim. B 70-202_ 00 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare 2 meseca, prodam. 8 712-331 81 Razprodaja enoletnih KOKOŠI, cena 120 SIT. Žabnica 39. 29388 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla IVANKA PETERNELJ M ptt upokojenka Od nje smo se poslovili dne 31. decembra 1993 na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Delavci PE PTT Kranj V SPOMIN Minila so 4 leta, odkar si nas zapustil, naš najdražji sinček TILEN VOJIČIČ ZAPLOTNIK Svečke še niso dogorele, roiice še niso ovenele in grenke solze so še niso posušile. V mislih smo s teboj, za vedno ostal si v naših srcih. Hvala vsem, ki se ga še spomnite, mu prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu. Njegovi: a ti, mami in bratec Tim ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, deda, brata, svaka in strica ZVONETA GOLEŽA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Zahvala tudi zdravnikom iri osebju Inštituta Golnik. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 24. decembra 1993 V SPOMIN V mojem srcu je materina podoba - lepota in blagost, kakor je nikoli in nikjer nisem videl in ki jo bodo živo ugledale šele moje umirajoče oči.. (Ivan Cankar) CECILIJE BLAŽ, roj. PETRIČ 1.1.1935 - L1.1993 Vsem, ki se je spominjate in ste jo imeli radi, iskrena hvala. Še posebej hvala vsem tistim, ki lepšate njen grob in ji prižigate svečke. VSI NJENI ZAHVALA Zakaj si moral ravno nam umreti, ko s teboj lepo je bilo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina in praznina je pri nas. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sina, brata, nečaka in vnuka SIMONA MARKO VIČA iz Strahinja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, Simonovim prijateljem in sodelavcem Gorenjskega tiska, kolektivu ŽIVILA Kranj za vso pomoč, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala za pisna in ustno izrečena sožalja, ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. Poloni Černilec ter Bojanu in Nevenki Kropivšek za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se govornikoma, pogrebnemu podjetju Navček, g. župniku in pevcem iz Naklega. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mami, ali, brat Vili in ostalo sorodstvo. Strahinj, 26. decembra 1993 Prvi dan zapore kokrškega mostu Predvsem veliko gneče in zmede Most so zaprli okrog desetih dopoldne, prvi "test" pripravljenosti voznikov, policistov in obvoznic pa je bil v popoldanski prometni konici Včeraj okrog desetih je zadnji avto zapeljal prek kokrškega nn Kranj, 4. januarja - Včeraj opolnoči naj bi kokrški most v Kranju zaprli za motorna vozila. Policijske prometne patrulje, okrepljene z mladimi policisti, so se dobro pripravile na jutranjo prometno konico (za to so celo vadili), vendar njihova pomoč ni bila potrebna. Most so namreč zaprli šele okrog desetih dopoldne... Na tiskovni konferenci, ki jo je pred prazniki na Gorenjskem sejmu sklical občinski izvršni svet, je Nikolaj Piž-moht iz SCT, vodja gradbišča, povedal, da bodo most prek Kokre zaprli za promet 3. januarja opolnoči. Prvotna odločba ministrstva za promet in zveze o zaprtju 13. decembra je namreč padla v vodo, ker ena najpomembnejših obvoznih poti, Smledniška cesta, še ni bila pripravljena. Zato so v Cestnem podjetju Kranj, zadolženem za zaporo, s tem tudi počakali. Včeraj so bili podobno presenečeni kot policisti, saj od vodje gradbišča niso dobili znaka, da bodo gradbinci na mostu začeli delati, in da torej morajo most zapreti opolnoči, kot je bilo dogovorjeno. Tako so zjutraj napovedano zaporo v bistvu spoštovali le policisti, ki se bili pripravljeni za pomoč voznikom v prvi konici, in šoferji Alpetoura, ki so že začeh vezih p» novem veznem redu. Prometni mSpekter UNZ Kranj Ivan Demšar pravi, da bede SCT izstavili račun za delovne ure, ki so jih policisti po nepotrebnem opravili. Okrog desetih dopoldne so kokrški most vendarle zaprli za promet. Med gradbenimi deli, ki naj bi bila sklenjena do avgusta, bo ves čas odprt le za pešce. V zvezi s tem po Kranju le kroži hudomušna šala. Takole pravijo ljudje: most je zaprt za tiste, ki imajo samo en avto, za tiste, ki imajo dva, ni... Oldhamska in Cesta Staneta Žagarja, na kateri je tudi kokrški most, sta v Kranju najbolj prometni. Na dan so našteli po 21 tisoč vozil. Večmesečno zaporo mostu bi investitorji in gradbeniki zato lahko združili tudi z načrtovano obnovo oziroma razširitvijo teh dveh cest. Tako pa bo, žal, še trajalo, ko bo promet v tem delu Kranja tekel, kot se rodobi. • H. Jelovčan, foto: Pelko ^^^^^^^ i j! - w m •.....-—JB Ugodna praznična smuka Po nekaj zelenih zimah, med katerimi je bila najbolj sušna lanska, so letos gorenjska smučišča obilno obdarjena s snegom, tako da bodo ljubitelji smučanja prav gotovo prišli na sv~oj račun. Na vseh smučiščih (razen na Veliki planini) so žičnnice obratovale tudi v prazničnih dneh. Največ smučarjev je bilo na Krvavcu, kjer so pognali novo dvojno dvosedeinico, precejšnja gneča pa je bila tudi v Kranjski Gori in na Voglu. Najugodnejša smuka je bila v petek, v soboto se je vreme pokvarilo in na vseh gorenjskih smučiščih je zapadlo tudi trideset in več centimetrov snega. V nedeljo, zadnji dan praznikov, so žičničarji na večini smučišč uredili proge, tako da je bila smuka ob sončnem vremenu zares ugodna. Na Zelenici, kjer so letos po dolgem času spet pognali dve sedeinici in tri vlečnice, ni bilo skoraj nobene gneče, med maloštevilnimi smučarji pa se je prvih smučarskih korakov učila tudi skupina tečajnikov iz zagrebškega smučarskega kluba Maksimir. • M. G. G. G. ... po drugi uri popoldne, med najhujšo prometno konico. Kranjski župan - dedek Mraz! V poplavi različhih Miklavžev, Božičkov in dedkov Mrazov, ki so v decembrskih dneh "krožili" po Kranju in se predstavljali na različnih prireditvah, srečanjih in sprevodih, je bil še posebno imeniten tisti, ki se je predstavil na četrtkovi večerni prireditvi Po domače na kranjskem radiu. V dedka Mraza se je oblekel nihče drug kot kranjski župan Vitomir Gros. Ljudje, ki se razumejo na tovrstne zadeve, zatrjujejo, da je kar dobro izgledal in da bi že prihodnje leto lahko odigral vlogo "tazaresnega" dedka Mraza, le značilno "grosovsko" brado bi moral bolje prekriti s sivo in nekoliko spremeniti glas. Kot smo zvedeli, mu je bilo v debelem dedkovem kožuhu bolj vroče kot kdajkoli pred volitvami, v parlamentu ali kje drugje. Za razliko od ostalih dedkov Mrazov ni ničesar obljubljal (le kako bi si upal. ko bi ga v občinskem parlamentu takoj "povlekli za brado"), ampak je le voščil zdravo in srečno 1994. No, komentarji o Grosu kot dedku Mrazu so bili zelo različni! Nekateri so menili, da je bila to lepa gesta in dokaz, da so tudi politiki za hece, drugi so zatrjevali: boljši dedek Mraz kot župan, tretji so hudomušno predlagali, da bi v Kranju prihodnje leto namesto dedka Mraza, ki zveni tako sibirsko, imeli raje - dedka Grosa... IMESRE Črna lanska bilanca Kranj, 4. januarja - Zaradi prometnih nezgod je lani na Gorenjskem umrlo 46 ljudi, štirje več kot leto prej. Tej črni bilanci je bil podoben tudi zadnji teden, ko je bilo šest hudih nezgod. Pri Kamni Gorici je umrl pešec.Tri od šestih hudih nezgod so bile v radovljiški občini, dve v kranjski in ena v tržiški. Pešec umrl Kamna Gorica - 27. decembra ob 18.50 je bila nezgoda s smrtnim izidom na regionalni cesti Radovljica-Kamna Gorica zunaj Kamne Gorice. 51-letni Franc Jožef Špendel iz Kovorja je s "hroščem vozil od Kamne Gorice proti Radovljici. Približno 300 metrov zunaj naselja se je srečal z neznanim vozilom, zapeljal skrajno desno, tam pa zbil pešca Stanislava Raspeta, roj. 1932, iz Sp. Dobrave. Raspet je hodil pravilno po svoji levi strani. Po trku ga je odbilo na pokrov avta, po približno 19 metrih pa je padel na bankino in obležal. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico, kjer je naslednji dan ob 11.40 umrl. Voznik juga hudo ranjen Radovljica - 48-letni Milan Kejžar iz Zabreznice je 31. decembra ob pol dveh popoldne z alfo romeo vozil po magistralki od Radovljice proti Podvinu. V levem nepreglednem ovinku je zapeljal na nasprotni vozni pas, [)o katerem je tedaj pripeljal 33-etni Žarko Kuč iz Ljubljane z jugom 45. Avtomobila sta trčila 80 centimetrov od levega robu ceste. Kuča hudo ranjenega zdravijo v jeseniški bolnišnici, medtem ko je povzročitelj nezgode odnesel celo kožo. Preizkus z alkotestom je pokazal krepko količino (2,09 grama na kilogram) alkohola v njegovi krvi. Obležal pod avtom Zvirče - V soboto, 1. januarja, je počilo na regionalni cesti Podtabor-Zvirče. Janez Košir, roj. 1946, iz Kovorja je z lančo vozil od Podtabora proti Zvir-čam. Malo pred Zvirčami je nenadoma začel zavirati, avto je drsel proti desnemu robu ceste, po bankini, nato pa zdrsnil v gozd ter trčil v drevo. Vozilo je močan sunek obrnil, z zadnjim delom ie trčil še v drugo drevo. Koširja, ki ni bil pripet, je vrglo iz avta, ki ga je povozil. Sele ob prihodu policistov so avto uspeli dvigniti in rešiti voznika. Zelo hudo ranjenega zdravijo v Kliničnem centru. • H. Jelovcan Požar v apartmaju Za polt rctj i milijon škode Kr. Gora, 4. januarja - Najmanj takšna je škoda zaradi požara v enem od apartmajev v Kranjski Gori, last 38-letne Darinke II. iz Ljubljane. Ogenj je izbruhnil 29. januarja v hiši, v kateri je šest počitniških apartmarjev. Apartma, katerega lastnica je Ljubljančanka Darinka H., so že kakšna dva tedna pred požarom ogrevali z električno pečjo. V sredo je šla lastnica vea okrog dveh popoldne. Peč j« pustila prižgano. Kasneje je eden od sostanovalcev opazil požar in o njem obvestil policiste ter fasilce. Ogenj so pogasili jeseniš-i poklicni in kranjskogorski gasilci. Skoda je ocenjena na najmanj 2,5 milijona tolarjev. V komisiji urada kriminalist8čne službe UNZ Kranj sklepajo, da je začelo goreti pri električni peči, natančen vzrok požara pa bodo ugotovili s pregledi v kriminalističnih laboratorijih v Ljubljani. • H. Jelovčan S plačilom celoletne naročnine PLAČATE 72 - DOBITE 102 IN ŠE VEČ! V lanskem letu Vas je, cenjene naročnice in spoštovani naročniki Gorenjskega glasa, zelo navdušila možnost plačila celoletne naročnine za Gorenjski glas. Vsem, ki ste nas Že prejšnji mesec po telefonu ali osebno povprašali, kako bo s celoletno naročnino za leto 1994, smo obljubili odgovor v prvi januarski 1994 Številki: tudi v letu 1994 je možno plačati naročnino za Gorenjski glas za celo leto. Dovolj bo, če nas pokličete v naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 064/223*111 ali pa nam pošljete kratko pisemce oziroma dopisnico, da ste se odločili za celoletno naročnino. Vaše sporočilo pričakujemo do vključno 25. januarja - poslali Vam bomo račun za plačilo, rok za plačilo pa je 28. februar 1994 /za prvi obrok/ in 15. marec za drugi obrok. Časa je torej na pretek za razmislek in odločitev; seveda še posebej za vse, ki ste nas klicali in menili, da ste ponudbo celoletne naročnine spregledali in zamudili In zakaj je celoletna naročnina zanimiva? Zato, ker za 102 številki Gorenjskega glasa v tetu 1994 znaša naročnina le 5.900 tolarjev. Plačate torej le 72 številk časopisa, dobite pa jih 102. Poleg tega bomo ob prijavah za Glasove izlete v letu 1994 vsem s plačano celoletno naročnino odobrili dodatni popust na ceno izleta. Znesek letošnje celoletne naročnine bomo razdelili na dva obroka / 3.000 in 2.900 tolarjev/, vendar pa dodatne naročniške ugodnosti veljajo od sprejema Vašega sporočila, da ste se odloČili za plačilo naročnine za celo leto. Tudi v letu 1994 bodo sicer računi za naročnino izstavljeni po trimesečjih v sredini posameznega obdobja, z dosedanjim posebnim naročniškim popustom v višini 20 odstotkov. Za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa bomo (tudi) letos pripravili veliko in Še več, kajti Gorenjski glas je več kot časopis. V Avstrijo z zeleno karto Od novega leta naprej je za vstop motornih vozil v sosednjo Avstrijo potrebna zelena karta. Italijani so jo zahtevali že doslej, tako da večina gorenjskih voznikov ta zavarovalni dokument bržkone že ima. Drugi ga bodo lahko kupili na vsaki zavarovalnici oziroma na mestih, kjer opravljajo registracije vozil. Avstrijci bodo imetje zelene karte, ki jo zahteva Evropska skupnost, strogo preverjali. Kdor pa se bo na mejnem prehodu kljub temu znašel brez nje, bo tam lahko sklenil obmejno zavarovanje svojega vozila, ki pa bo bržkone dražje. • H. J. @(0)J^]^]^JT^)1^JI GLAS UREDNIŠTV0'NAR0ČNINE'K0MERC,ALA 064/223 111 v TELEFAX; 064/222 917 NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE MALJoglasi (°ds,einaz™*™ 1>:°64/223111,223444