RIALTO rekonstrukcija dvoetažnega meljskega mostu na Dravi © 2017 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, predelava ali druga uporaba tega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranjevanjem v elektronski obliki. Naslov: Rialto - rekonstrukcija dvoetažnega meljskega mostu na Dravi Avtorji: ŠTUDENTI 3. LETNIKA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA ARHITEKTURA PRVE STOPNJE Uredniki: doc. mag. ANDREJ ČERNIGOJ, univ. dipl. inž. arh. pred. TOMAŽ EBENŠPANGER, univ. dipl. inž. arh. asist. NATAŠA ŠPRAH, univ. dipl. inž. arh. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 711.16:624.21(497.4Maribor)(083.824) RIALTO : rekonstrukcija dvoetažnega meljskega mostu na Dravi / [avtorji študenti 3. letnika študijskega programa arhitektura prve stopnje ; uredniki Andrej Černigoj, Tomaž Ebenšpanger, Nataša Šprah]. - Maribor : Univerzitetna založba, 2017 Nasl. v kolofonu: Rialto - rekonstrukcija dvoetažnega meljskega mostu na Dravi ISBN 978-961-286-027-1 1. Černigoj, Andrej, 1949- COBISS.SI-ID 91546113 Založnik: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru,Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija tel. +386 (0)2 250 4242, faks +386(2) 252 3245, http://press.um.si, zalozba@um.si Izdajateljica: Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo prometno inženirstvo in arhitekturo, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor, Slovenija, tel. +386 (0)2 2294 300, faks +386(2) 2524 179 Leto izdaje: 2017 Cena: brezplačen izvod Izdaja: 150 izvodov Odgovorna oseba založnika: prof. dr. IGOR TIČAR, rektor (Univerza v Mariboru) DOI https://doi.org.10.18690/… ISBN 978-961-286-027-1 © 2017 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru Dostopno na: http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/216 RIALTO rekonstrukcija dvoetažnega meljskega mostu na Dravi RIALTO Rekonstrukcija dvoetažnega Meljskega mostu na Dravi 4 BENETKE V ŽIVO Strokovna ekskurzija 3.-4.11.2016 9 ŠTUDENTSKI PROJEKTI Pavillion Bridge, Ivana Banfić 14 Triple X, Matic Bogolin in Lucija Gobec Shelter Bridge, Mirko Borjanović in Maja Lukić 16 Ria ALTVS, Roman Mario Bozorov 18 A5 Bridge, Nina Brezovec in Ana Mutvar 20 Bicicleta, Maruša Fajt in Kaja Likar 22 UGM+, Klara Glad in Ivana Vuković 28 Veslaški most, Žan Jošt in Maks Mavri 30 Student AreaC40, Žiga Judar in Lucija Zorko 32 CO-OP, Katarina Kobale in Kristina Kutnjak 34 Splav, Maruša Korpič Lesjak in Grega Pečolar 36 Tangenta, Gorazd Krofl in Rok Peternel 38 pop-IN, Pia Mernik in Loredana Štumberger 40 Skejt, David Obrovnik in Nastja Utroša 42 TRI KO, Nino Ošlaj in Katarina Žnidarec 44 Wellness center Melje, Nikola Pintarić in Urša Podgrajšek 46 Digi center, Klemen Pregl in Žiga Pšeničnik 48 4 pritegnejo čim več novih prebivalcev pa tudi študentov in turistov, ki naj bi jim zagotovili družbeno in ekonomsko prosperiteto. Poleg osnovnih privlačnosti kot so možnost zaposlitve in izobraževanja, kulturno zgodovinske znamenitosti ter varnost in čisto okolje je pri tem pomembna tudi atraktivnost javnega prostora z zanimivim dogajanjem v arhitekturno in krajinsko privlačnih ambientih (primer so atraktivni zgodovinski vodni ambienti Benetk ali novi RIALTO Gugenheimov muzej v Bilbau). Živahen in atraktiven javni prostor Rekonstrukcija dvoetažnega Meljskega mostu na Dravi spodbuja družabno življenje s številnimi formalnimi in neformal-nimi stiki kot bistveni fenomen mest ter privlači vedno nove ljudi, z njimi pa seveda tudi najrazličnejše nove poslovne in druge dejavnosti. V zadnjem času povečujejo mesta atraktivnost svojih središč Če so v Mariboru Benetke, potem mora biti tudi Rialto. Navidez pre-tako, da postopoma umikajo motorni promet na obrobje in vračajo prost razlog za letošnji izbor teme seminarske naloge ima v resnici javne površine pešcu. Ker gre za obvladljive razdalje, se spodbuja precej globlji pomen. V Studiu III namreč že nekaj let proučujemo pešačenje in kolesarjenje, ki imata poleg ekoloških učinkov tudi možnosti, da se urbanizacija v območju mestnega središča približa pozitivne vplive na zdravje posameznika. Pojavljajo se nove/stare Dravi, ki se je po zajezitvi HE Zlatoličje leta 1969 spremenila v oblike javnih površin, kot je na primer »shared space«, mobilnost se privlačno jezero. Ureditev obrobja jezera s krožno potjo in živahnim zagotavlja z najrazličnejšimi alternativnimi in specifičnimi načini urbanim programom, ki bi se mu morala v tem delu, tako kot na javnega prevoza. Posledično se v mestna središča zopet vračajo Lentu, nekoliko podrediti tudi zelena krajinska ureditev vzdolž obeh trgovina, gostinstvo in druge dejavnosti, ki so bile prej odrinjene bregov Drave, bi lahko sčasoma ustvarila edinstven osrednji mestni na z avtomobilom lažje dosegljivo obrobje. Veliko zaslug za tako ambient. Iz tega širšega konteksta izhaja tudi ideja urbanizacije radikalen preobrat v mestnih urbanističnih politikah imajo danski dvoetažnega Meljskega mostu (V. Ačanski, Gradis, 1985). Na ta arhitekt Jan Gehl in njegovi simpatizerji, ki so razvili tako teoretske način v Studiu III poleg osnovnih pedagoških ciljev zasledujemo tudi osnove kot tudi številne uspešne konkretne rešitve, čeprav je že aktualno dogajanje na področju urejanja mest doma in v svetu ter davno prej na to opozarjala Jane Jacobs. Jeff Speck na primer v svoji z bolj neobremenjenim načinom razmišljanja raziskujemo alterna-knjigi Walkable Citiy analizira kriterije, ki naredijo posamezno pot tivne nove ideje za implementacijo v Mariboru. bolj ali manj zanimivo za pešačenje in za to značilnost celo uvede Živimo v obdobju medsebojnega tekmovanja evropskih mest, da izraz »walkability«. Ugotavlja, da je poleg varnih in urejenih poti 5 predvsem pomembna programska in oblikovna pestrost njihovih ozek, a uporaben pas pod Ruško cesto nasproti Lenta, levi breg obrobij, pri čemer, na videz kontradiktorno, celo večje cezure zele-od Lenta do industrijskega območja Melje, ki se počasi preobraža, nih parkov niso najbolj dobrodošle. ter še kje. Urbana ogrlica pešpoti in zanimivih javnih programov, Maribor je že zelo zgodaj in med prvimi mesti v Sloveniji v svojem nanizanih ob vodi med Studenško brvjo in Meljskim mostom, srednjeveškem središču izoblikoval območje za pešce, vendar je spremeni vodni ambient v središče celotnega mesta in fizično, še v novejšem valu širitve javnih prostorov v mestnih središčih manj bolj pa mentalno poveže oba tradicionalno ločena bregova. Nivo ob aktiven. Pomembna pridobitev je lepo urejen in za prireditve zelo vodi se nameni pešcem in kolesarjem, tranzitni motorni promet pa uporaben Trg Leona Štuklja, čeprav mu na obrobju še primanjkuje se omeji na zgornji nivo mesta. Pri letošnji seminarski nalogi smo javnega parternega programa. Še zelo neizkoriščen je po drugi se osredotočili na vlogo, ki bi jo lahko v okviru opisane hipotetične strani velik potencial jezera v središču mesta, ki mu ga je prinesla situacije odigral dvoetažni Meljski most. zajezitev Drave pri Melju. Meljski most trenutno privlači preveč motornega prometa na Morda se bo vsaj del ambiciozno zasnovanega razvoja na Lentu, spodnji nivo, čeprav bi ga lahko enostavno preusmerili na zgornji v okviru dogodka Evropska prestolnica kulture 2012, z zamudo le nivo, spodnji nivo pa namenili samo pešcem in kolesarjem. Slednji uresničil. Vsekakor pa lahko zaznamo velik interes za oživljanje imajo sicer s tehnično prometnega stališča na njem že danes dovolj dogajanja ob Dravi v številnih dogodkih, med katerimi še posebej prostora, vendar bi ga lahko s programsko in oblikovno rekon-izstopata vsakoletni Festival Lent in novejši ter geografsko široko strukcijo naredili še bistveno bolj privlačnega. V konceptu delno že zastavljeni Drava Festival. Tudi študija Vizija za Dravo 2030 v okviru prisotne krožne urbanizirane pešpoti okoli novonastalega jezera bi evropske študije SeeRiver 2012-14 ter drugi dokumenti opozarjajo, urbanizirani Meljski most predstavljal pomemben člen. da Drava niso samo hidroelektrarne, ampak da je enako pomem-Del rešitve za realizacijo privlačnega osrednjega vodnega ambien-bna njena plovnost ter vodna površina z njenim obrobjem za ta se torej skriva na področju urejanja prometa, kjer pa se miselnost najrazličnejše, med seboj seveda usklajene dejavnosti. V kontekstu kljub prizadevanju stroke le počasi spreminja. Zgornja hitra cesta omenjenih sodobnih politik urejanja mestnih središč in našega s pomenljivim vzdevkom »bob steza« je bila namreč zgrajena kot proučevanja prostorskega potenciala osrednje vodne površine avtocesta v obdobju, ko se v pravo avtocestno obvoznico okoli Maribora smo obravnavali hipotetično situacijo, da se poleg »zgorn-Maribora še ni popolnoma verjelo. Po izgradnji avtoceste bi bilo jega mesta« na levem in desnem bregu Drave oblikuje še »spodnje logično, da se transformira v bolj mestno cesto in na primer dobi mesto« ob vodi. Sestavljajo ga revitalizirane zgodovinske stavbe polno križišče na Pobrežju. Poleg tega se bo pritisk na spodnji nivo Lenta in Tabora, novejše realizacije Koloseja, Medicinske fakultete Meljskega mostu zmanjšal tudi z zaprtjem Koroške ceste za tran-in Europarka ter predvideni javni objekti, med katerimi je bila že zitni motorni promet, o čemer se že razmišlja in kar bi bilo edino zelo daleč pripeljana nova UGM. Večje potencialne lokacije so še pravilno. 6 Dolga leta trajajoče polemike o zaprtju Tromostovja za motorni Med bolj popularnimi programi je bila še umetnost, na primer. nadgraditi obstoječo konstrukcijo je bila ena od osnovnih dilem. promet v Ljubljani je na primer avtoritarno presekala ekipa današn-nova UGM, združena z namestitvami za umetnike ali s fleksibilnimi Pri kompoziciji notranje javne pešpoti smo vsekakor vzpodbujali jega župana in neverjetno uspešno vrnila javni prostor pešcu. zunanjimi in notranjimi prostori za ustvarjanje in razstavljanje. Po oblikovalsko pestrost, saj je bil eden glavnih namenov rekonstruk-Vzporedno z umikanjem motornega prometa na obrobje mest- načelu, da gredo tisti brez denarja »spat pod most«, so bile pred-cije mostu ravno popestritev 160 m dolge dolgočasne poti preko nega središča je seveda potrebno krepiti javni prevoz v vseh danes stavljene inovativne rešitve za mlade obiskovalce mesta. Pojavil se Drave. To so nekateri reševali z vijuganjem levo in desno, drugi s zelo raznolikih in specifičnih oblikah. V kontekstu urbanizacije je celo manjši hotel z ekskluzivno lego, enostavno pripet ob most. sekvencami zaprtih programskih volumnov in odprtih odsekov z osrednjega jezera je to gotovo tudi promet po vodi, pri katerem pa Vse dejavnosti so seveda spremljali gostinstvo in večnamenski uokvirjenimi vedutami na okolico (reka, Pohorje, Malečnik …), tretji je potrebno dobro premisliti njegovo simbiozo z drugimi poten-prostori za poljubne namene druženja in komuniciranja. Portugal-z zanimivimi pogledi v notranjost posameznih programov na mos-cialnimi dejavnostmi na in ob vodi, predvsem pa z mostovi in ski udeleženki iz programa Erasmus sta v skladu s svojim kulturnim tu, vse z namenom, da se pot optično in psihološko skrajša oziroma izoblikovanjem obale. Smiseln je tudi razmislek o predlagani brvi na okoljem predlagali odprto večnamensko tržnico, ki bi izkoristila naredi privlačna. Pot postane doživetje. mestu odstranjenega historičnega mostu med Lentom in Taborom. streho zgornjega nivoja mostu za zaščito pred soncem in dežjem in Morda bi jo bilo kljub mikavni rekonstrukciji zgodovine vseeno bolje z nekaj servisnimi prostori in dostopom do vodne gladine pomenila nadomestili z javnim dvigalom do nivoja današnjega Starega mostu najmanjši poseg v obstoječi most. in obenem udobno povezali spodnje mesto z zgornjim. Nova brv bi Nekateri so spodnji nivo mostu, ki sedaj zapira plovbo, na določe-doc. mag. Andrej Černigoj, univ. dipl. inž. arh. bila glede na razdalje med mostovi in navezavo na zgornje mesto nem delu prekinili in ga nadomestiti z višje speljano ali dvižno brvjo verjetno bolj koristna pri tržnici, z diagonalno prečnico preko ježe za pešce. Dravi so na tem odseku tako povrnili plovnost, eno od do Ruške ceste na desnem bregu. zgodovinsko pogojenih in v okviru turističnega razvoja reke večkrat Posebnost letošnje naloge je bila, da si je vsak sam izbral program omenjenih pomembnih lastnosti. Obenem so aktivirali vzhodno na rekonstruiranem spodnjem nivoju mostu. Na ta način smo stran mostu, ki je zaradi vodnega toka primernejša za pristajanje spoznali nekatere tehnike spodbujanja kreativnega razmišljanja in plovil. Nenazadnje so s tem vnesli v projekt rekonstrukcije mostu prišli do zanimivih idej mlade generacije. Vse po soočenju s prostor-nekaj dodatne zanimivosti. skim kontekstom niso obstale ali pa so bile ustrezno modificirane. Vse variante urbanizacije mostu so morale ohraniti dovolj široko Obsegale so najrazličnejša področja. Več skupin je predvidelo šport-javno pot za pešce in kolesarje v obliki skupnega prometnega pros-no rekreacijske dejavnosti v neposrednem ali posrednem vizualnem tora (shared space), ki je omogočal tudi intervencijo in morebitno stiku z vodo in pri tem predpostavljalo preobrazbo industrijske občasno dostavo. Kljub relativno širokem mostu (21 m) je marsikdo cone Melje v poslovno stanovanjsko četrt, ko bo tudi vzhodni del dodal še konzolne površine, pri večjih razponih dodatno podprte, Maribora potreboval površine za aktivnosti, ki so sedaj na voljo le ali pa plavajoče elemente izven gabarita mostu. Na ta način so na zahodni strani. Obsegale so najrazličnejše panoge od čolnarjen- želeli pridobiti površine, ki niso nadkrite, se približati vodni gladini ja, notranjih in zunanjih bazenov, pozimi drsališča, do skate parka ali pa razgibati strogo kompozicijo mostu. Ohraniti ali oblikovno 7 Ureditev obrobja jezera s krožno potjo in živahnim ur- banim programom, ki bi se mu morala v tem delu, tako kot na Lentu, nekoliko podrediti tudi zelena krajinska ureditev vzdolž obeh bregov Drave, bi lahko sčasoma ustvarila edinstven osrednji mestni ambient. Iz tega širšega konteksta izhaja tudi ideja urbanizacije dvoetažnega Meljskega Osrednji Mariborski vodni trg: urbanizirani del nabrežja Drave s krožno pešpotjo mostu (V. Ačanski, Gradis, 1985). 9 odmevnem natečaju za razširitev Benetk na Tronchetto z radi- (Istituto Universitario di Architettura di Venezia), predvsem vhodni kalno vizijo, ki je predvidevala ukinitev vedno večjih ladjedelnic in del, ki ga je na domiseln in izbrušen način zasnoval Scarpa, izvedli parkirnih površin pri vstopu na otok ter njihovo prestavitev v indus-pa so ga šele po njegovi smrti. trijsko Marghero pri Mestrah. Namesto tega je predlagal postavitev Od tod smo se skozi slikovit labirint ulic in kanalov v turistično okoljsko prijaznejše mednarodne univerze z rekreacijskimi in manj obleganem delu Benetk sprehodili do Punte della Dogana stanovanjskimi površinami ter postopno ukinitev avstroogrske na rtu med kanaloma Grande in Giudecca. Leta 2009 so skladišča povezave Benetk z železnico in kasnejše fašistične povezave s cesto spremenili v galerijo, ki jo sedaj, poleg galerije v Palazzo Grassi, vodi BENETKE V ŽIVO ter uvedbo trajektov. Benetke bi zopet postale prijazno naselje-Pinault Foundation. Prenovljena zunanjost je skrajno zadržana, Strokovna ekskurzija 3.-4.11.2016 no otočje v laguni. To seveda ni bilo izvedeno, razmišlja pa se o čeprav smo kasneje v Arsenalih videli, da je imel arhitekt minimalist morebitnem podzemnem tunelu. Ogled arhitekturnega Bienala je Tadao Ando precej bolj radikalne načrte. Mimogrede smo seveda nato minil mirno, saj smo si prvi dan, po poznem prihodu, temeljito stopili tudi v sosednjo markantno baročno cerkev Santa Maria della ogledali Giardine, Arsenale pa prihranili za naslednji dan. Salute (Longhena, 1681). Cerkev so postavili po smrtonosni kugi Rialto, v fazi obnove, smo preizkusili na povratku v hotel. Ime leta 1631, podobno kot po njenem prejšnjem pojavu leta 1576, ko Kam naj bi se ob tako zasnovani seminarski nalogi podali, če ne je dobil po utrjenem bregu (rivo altus) in je bil prvi most na Canal so na otoku Giudecca zgradili cerkev Il Redentore (Palladio, 1592). v Benetke. Poleg mostu Ponte Vecchio v Firencah je Rialto na-Grande. Današnjo obliko je dobil leta 1591. Načrt je izdelal Antonio Do obeh poteka vsako leto julija oziroma novembra tradicionalna jznamenitejši urbanizirani most. In ne samo to, v Benetkah je mo-da Ponte, ki se je zgledoval po osnovni obliki prejšnjega lesene-procesija preko začasnega pontonskega mostu. Morda zanimivost torni promet naravno ustavljen na robu mesta, kar so neuresničene ga mostu z vmesnim dvižnim delom. Med konkurenčnimi načrti za jezero v Mariboru? sanje marsikaterega kopenskega mesta. Poleg teh dveh izkušenj znamenitih arhitektov (Sansovino, Palladio, Vignola, Michelange-Po ozkih uličicah, mimogrede skozi predvrt muzeja modernih je bil seveda glavni cilj ogled Bienala, tokratno s socialno obarva-lo) je bil izbran, ker je edini predvidel en sam lok. Sodobniki so bili umetnosti Peggy Guggenheim in nato preko mosta čez Canal no temo »Reporting from the front« in kuratorjem Alejandrom glede načrta in njegove statične zanesljivosti skeptični, vendar je Grande pri Gallerie dell’Accademia smo prišli do razstavišča v Palaz-Araveno, za poslastico pa še realizacije treh sodobnih arhitekturnih danes s svojo nenavadno obliko ikona Benetk. Zanimiv je prispevek zo Grassi, kjer smo si, nekoliko na silo, ker je bil sicer uradno zaprt, zvezd: Carlo Scarpa, Santiago Calatrava in Tadao Ando, da vmesnih Palladia, ki je predvidel most v obliki antičnega templja, postavljen-ogledali zanimivo moderno rekonstrukcijo objekta Teatrino iz leta ogledov tradicionalnih zgodovinskih znamenitosti niti ne omen-ega preko kanala, podobno kot si je mnogo kasneje Plečnik zamislil 1961 (Tadao Ando, 2013). Proti ulici je ohranil prvotno obliko, v no-jam. Mesarski most preko Ljubljanice. tranjosti pa je popolnoma preoblikovan v nepravilnih belih trikotnih Omejitev prometa ima seveda svojo ceno. Potem, ko je moral Naslednji dan smo si za ogrevanje najprej ogledali novi most ar-ploskvah. Opazili smo ponovitev motiva prepletenih jeklenih trakov šofer tik pred Benetkami po predpisih počivati, nas je zaradi visoke hitekta Calatrave (2008) s karakteristično jekleno konstrukcijo in z na vhodnih vratih, kot na prejšnjem projektu Dogana. Ob povrat-takse nadaljevanja poti zapustil že v hotelu v Mestrah. Na srečo se lepo izpeljanimi detajli, a tudi s problematičnimi steklenimi in proti ku do mostu Accademia smo si v Palazzo Franchetti ogledali še je izkazalo, da povezava z javnim transportom do Piazzale Roma vrhu vedno nižjimi stopnicami in s sicer neavtoriziranim dodatkom razstavo 40-letnega dela pred kratkim preminule arhitektke Zahe dobro deluje. Profesor Edo Ravnikar je sicer leta 1964 zmagal na premične kapsule za invalide. Nato smo obiskali znameniti IUAV Hadid s številnimi slikami, maketami in prikazi parametričnega 10 oblikovanja. Na dolgi poti proti Arselalu smo se seveda ustavili na privlačnost vode. V slogu letošnjega naslovnega slogana »Reporting trgu San Marco. Kot zanimivo arhitekturno posebnost smo obiskali from the front« pa mi v glavi ostaja razmišljanje, ali so najrazlične-v inovativnem modernističnem slogu urejen salon Olivetti s števil-jše arhitekturne invencije, ki blažijo probleme in podaljšujejo status nimi ekspresivnimi in izbrušenimi detajli (Scarpa, 1959), seveda pa quo, res pravi način za reševanje socialnih neenakosti in revščine. tudi, kolikor je dopuščal čas, klasični cilj turistov, slovito baziliko Temi primeren je poziv poljskega paviljona, da se je treba poleg sv. Marka, kjer je morda še bolj kot njena zunanjost impresiven zavzemanja za Fair Trade zavzemati tudi za Fair Building, kamor občutek v njeni notranjosti. med drugim sodi tudi naša dejavnost arhitekturnega načrtovanja Pred končnim ciljem v Arsenalu smo s precej truda našli še eno in v kateri lahko ravno tako zasledimo številne oblike izkoriščan-zanimivo moderno rekonstrukcijo historičnega fonda Fondazione ja. Še dobro, da na povratku zopet stopi v ospredje čarobni nočni Querini Stampalia (Scarpa, 1963). Ob sprehodu skozi »plečnikovsko« ambient ulic, kanalov, čolničkov, lokalov, trgov, mostičkov …, vse inventivno, v detajlih natančno in pri uporabi materialov zadržano brez avtomobila. rekonstrukcijo, a brez klasicistične ikonografije, se porodi vprašan-je, če bi bila taka rekonstrukcija pa tudi druga njegova dela, kot je na primer znamenita prenova gradu Castelvecchio, ob današnji strogosti spomeniškega varstva sploh še možna. Rekonstrukcija je doc. mag. Andrej Černigoj, univ. dipl. inž. arh. zanimiva tudi s širšega vidika. Zaradi vedno pogostejših poplav je bil del projektantske inventivnosti usmerjen tudi v preprečevanje vdo-ra visoke vode v pritličje. Tla so ponekod dvignjena in na nekaterih delih omejena z zidcem, dostop do spreminjajoče se vodne gladine v kanalu pa je urejen kot razgibano stopnišče. Rekonstrukcija bi lahko služila kot vzorčni primer reševanja poplavnosti v Benetkah, če ne bi sedaj problema rešila italijanska vlada z infrastrukturnim megaprojektom MOSE (MOdulo Sperimentale Elettromeccanico) s premičnimi in elektronsko vodenimi zapornicami za visoko plimo na treh vstopih v Beneško laguno, ki je tik pred zaključkom. In za konec. Arhitekturni bienale je vedno vir navdiha za arhitekte in vsakdo na njem najde različne vtise. Za našo seminarsko nalogo je bilo na primer zanimivo sporočilo avstralskega paviljona, da tam osrednja javna površina ni trg ampak vodni ambient, skrivnostna ŠTUDENTSKI PROJEKTI 6 , 7 8 $ & , - $ 14 0 5 10 20m TLORIS S SITUACIJO FASADNI PAS PQY zaščita HI WDOQDREORJD +, elektično podno gretje 7, 7, SDUQDEUDQD SDUQDEUDQD trepezna pločevina trepezna pločevina QRVLOQDNRQVWUXNFLMDMHNOHQLSURILOL QRVLOQDNRQVWUXNFLMDMHNOHQLSURILOL spuščen strop 15 0 5 10 20m VZHODNA FASADA Spodnja etaža dvoetažnega mostu povezuje mestno četrt Pobrež- je in industrijsko cono Melje. Vodilna misel pri zasnovi projekta njene urbanizacije je bila na most umestiti različne dejavnosti in aktivnosti, ki privabljajo ljudi in tako vplivajo nadaljnji razvoj celotnega območja. Oblikovni koncept zasnove izhaja iz potrebe, da se razbije enolična linearna poteza in ustvari posamične vedute. Na most je umeščenih šest različnih pravokotnih volumnov z različnimi namembnostmi. Smeri volumnov so zamaknjene s ciljem razgibati prostor. Objekti segajo izven linije mostu in se konzolno razširjajo nad reko. Predvideni programi so glas-bena šola, fotografski studio, studio animiranega filma, plesna dvorana in, kot dodatni magnet, restavracija ter kavarna. Objekti in njihovi tlorisi so zasnovani tako, da se njihova namembnost ana BanfićIv lahko spreminja. Razdeljeni so na tri osnovne skupine prostorov: sanitarne prostore, servisne prostore in prostore za glavno namembnost. Razčlenjenost tlorisa se prepozna tudi na fasadah posamičnega objekta kot rezultat uporabe različnih materialov. Tako so sanitarni prostori, na fasadi obloženi polnimi ploščami iz cortena, servisni prostori, ki potrebujejo nekaj naravne svetlobe, so obloženi s perforiranimi ploščami, medtem ko je prostor za izvajanje posamične aktivnosti vedno orientiran proti reki in je VILION BRIDGE popolnoma odprt oziroma zastekljen. KONCEPT PA 16 Ker so v Mariboru skoraj vsi mostovi namenjeni motornemu prometu, smo se odločili, da bomo spodnji del mostu zaprli za promet in ga namenili pešcem in kolesarjem ter na njega umestili zanimiv program, ki bi privabil ljudi in oživil območje. Tako smo na most dodali tri objekte. Prvi služi prostorom kopališča, drugi objekt je restavracija, tretji je namenjen baru ter skladišču za čolnarno. Leseni podesti se spuščajo do kopališča in čolnarne ob gladini Drave. Parkirišča so umeščena pod most na severu. Fasade objektov na Meljskem mostu so zasnovane v ravnih linijah iz lesa in stekla. Leseni podesti, ki vodijo do kopališča in čolnarne, so delno na betonskih pilotih, delno pa plavajo na vodi, povezani z osnovno konstrukcijo. Konstrukcija objektov je lesena. Arhitekturni izraz je čist in preprost. 0 5 10 20m 0 15 30 60m TLORIS S SITUACIJO 17 PREČNI PREREZ VIZUALIZACIJA IN ZAHODNA FASADA Matic Bogolin, Lucija Gobec TRIPLE X 0 5 10 20m 18 Zapadna fasada PREČNI PREREZ IN VZHODNA FASADA 0 5 10 20m Istočna fasada 19 Cilj projekta je bio očuvati pješački prohodan most, a dodati novu aktivnost. Predvidjeli smo prohodnost i vodenog saobraćaja. Kulturna i usluzna šetnica će prolaziti trasom sadašnje ceste. Iako se predvidja rekonstrukcija cijelog mosta, što podrazumjeva i popločanje, realizovani objekat bi i dalje zadrzao ambijent ceste. Otvorena pješačka staza lagano vijuga izmedju novih funkcija koje su predvidjene na mostu. S obzirom na prednost lokacije, to što se ona nalazi na vodi, sa mosta je zamišljen pristup rijeci Dravi. Dio mosta ostaje otvorena javna površina, dok su u zatvorenim prostorima smještene kulturne i uslužne djelatnosti. Na sjevernoj strani su kafć i biblioteka. Jedan prostor podijeljen tehničkim blokom. Zatvoreni prostori imaju nepravilnu formu, pa se tako stvara jedna organska površina, koja se izmiče otvorenim prostorima. . Tako koncipiran put poziva šetače da podjednako provode vrijeme i na otvorenim prostorima, da sjede na klupama i dožive ambijent rijeke. Sa mosta se spušta drvena platforma koja ima više funkcija, druženje, sport... Na sredini postojećeg mosta, predvidja se novi most, koji se sastoji iz jednog fksnog i jednog pokretnog dijela. Pokretni dio se diže i omogućava prolazak manjih brodica i na drugu stranu. Kada se predje novi pokretni most, prolaznik može da se zaustavi u pozorištu, ali može i neometano da nastavi svoju putanju. Pozorište bi bilo manji prostor, koji se lako može koristiti i u druge funkcije, kada pozorište ne radi. Karakter fasade je prilagodjen temi skloništa. Fasada je zamišljena od staklenih stijenki i drvenih brisoleja. Tako da brisoleji imaju dvostruku ulogu. Prva je zaštita od sunca, s obzirom da je zatvoreni javni prostor orjentisan ka zapadu, a druga je ,,zaštita od pogleda,,. Tako da boraveći u nekom od tih prostora, uživate u pogledu na rijeku, dok sa obale ne možete vidjeti šta se unutra dešava. Upravo ova funkcija vam daje osjećaj zaštite i skloništa. Jedan dio stakla je refektivni, tako da se u njemu ogleda priroda, dok je ono staklo koje je prekriveno brisolejima obično nerefetujuće. 0 5 10 20m 0 10 25 50m TLORIS S SITUACIJO Cilj projekta je bio očuvati pješački prohodan most, a dodati novu aktivnost. Predvidjeli smo prohodnost i vodenog saobraćaja. Kulturna i uslužna šetnica će prolaziti trasom sadašnje ceste. Iako se predviđa rekonstrukcija cijelog mosta, što podrazumjeva i popločanje, realizovani objekat bi i dalje zadržao ambijent ceste. Otvorena pješačka staza lagano vijuga između novih funkcija koje su predviđene na mostu. Dio mosta ostaje otvorena javna površina, dok su u zatvorenim prostorima smještene kulturne i uslužne djelatnosti. Zatvoreni prostori imaju nepravilnu formu, pa Mirko Borjanović, Maja Lukić se tako stvara jedna organska površina, koja se izmiče otvorenim prostorima. Tako koncipiran put poziva šetače da podjednako provode vrijeme i na otvorenim prostorima, da sjede na klupama i dožive ambijent rijeke. Sa mosta se spušta drvena platforma koja ima više funkcija. Na sredini postojećeg mosta, predviđa se novi most, koji se sastoji iz jednog fiksnog i jednog pokretnog dijela. TER BRIDGE Pokretni dio se diže i omogućava prolazak manjih brodica. Fasada je zamišljena od staklenih stijenki i drvenih brisoleja. SHEL ONCEPTK 20 0 5 10 20m TLORIS S SITUACIJO FASADNI PAS 21 0 5 10 20m VZHODNA FASADA ov Postavitev vezne točke na dvoetažnem mostu predstavlja koncept povezovanja Melja in Pobrežja. Teoretično smo predvideli revi-talizacijo in ureditev četrti Melje, prenovo degradiranih industrijskih objektov, ter izgradnjo novih industrijskih in stanovanjskih objektov, zato smo zasnovali hotel na mostu kot vezno točko in spomenik prenovljeni četrti Melje namenjen predvsem turistom. Roman Mario Bozor Hotel je postavljen v zastekljeni kvader, ima 20 hotelskih sob in restavracijo. Nasproti hotela je v ločenem kvadru kavarna namen-TVS jena turistom in prebivalcem mesta, severno od te pa knjigarna in turistično-informacijski center, kjer si lahko turisti zberejo podatke o kraju ali naročijo ekskurzijo. RIA AL 22 Umetnost je novi program, izbran za spodnjo etažo Meljskemu mostu. Prostor pod mostom je zasnovan kot prostor za prehod pešcev in kolesarjev, ki zaradi transparentnosti prostorov omogoča mimoidočim, da se ustavijo in opazujejo umetnike. Umetniški kompleks sestoji iz petih objektov, zasnovanih po enakem principu. Vsi so obrnjeni proti Dravi, s čimer so ustvarjeni ustrezni in prijazni pogoji za delovanje umetnikov. Umetniški ateljeji imajo edinstven pogled na mesto Maribor in Pohorje. Objekt sestavljajo individualni in skupni ateljeji z balkoni. Med A njimi so prehodi, ki poleti služijo kot razgledne točke, pozimi pa 2. 2. 1. 1. 6. 2. 2. 3. 4. 4. 5. 5. 5. 5. 5. se zaprejo in služijo kot skupni prostori za umetnike. Konstrukcija 6. 7. 2. 1. 2. glasbeno-dramske šole in umetniških ateljejev je iz lesenih križno 5. 4. 5. lepljenih plošč. Za večje razstave je poleg steklenega razstavne-3. 7. 2. 1. 1. 1. 1. 1. 1. 1. 1. 1. 2. 2. 2. 3. 4. ga prostora zasnovana tudi galerija. Oblikovana je kot stekleni . . . 11 7. 12 11 4. 6. kubus z jekleno konstrukcijo, v katerem so betonske stene za slike . 8. 9. 10 2. 2. 2. 2. 3. 3. 5. ali skulpture. Najbolj poudarjen objekt kompleksa je dvoetažni hotel, ki lebdi na vodi. Namenjen je predvsem umetnikom, ki lahko prenočijo v bližini ateljejev, ko pridejo na delavnice. V sklopu hotela se nahajata majhna kavarna in restavracija v spodnji etaži, A z veliko teraso na vodi, ki je dostopna tudi s terena. Konstrukcija hotela je podobna konstrukciji šole in ateljejev, zaradi večje obtežbe podprta z jeklenimi nosilci. V severnem delu mostu je 1 5 10 majhna dvorana za koncerte in predstave udeležencev umetniške šole. Konstrukcija dvorane je armirano-betonska. Gledališčni del 0 5 10 20m 0 10 20 40m obdan s premičnimi zvočno-izolativnimo lesenimi paneli. V letnem TLORIS S SITUACIJO času se paneli lahko odprejo in ustvarijo gledališče na prostem. VZHODNA FASADA 23 ZAHODNA FASADA VZHODNA FASADA ar PREČNI PREREZ +3,90 +4,10 +0,40 +3,60 +3,00 Ana Mutv +0,35 +0,60 +0,15 +0,00 ec, -2,50 -2,50 A +0,85 ezov A PREČNI PREREZ VIZUZAHODNA FASADA ALIZACIJA IN VZHODNA FASADA Nina Br 1 5 10 U M / F G P A _ 2 0 1 6 / 2 0 1 7 P R E D M E T : S T U D I O I I I P R O F E S O R : d o c . m a g . A n d r e j Č e r n i g o j ASISTENT:udia, pred. Tomaž E b e n š p a n g e r , udia, asist. Nataša Šprah NINA BREZOVEC, ANA MUTVAR 0 5 10 20m 0 15 30m A5 BRIDGE PREČNI PREREZ +3,90 +4,10 +0,40 +3,60 +3,00 +0,35 +0,60 +0,15 +0,00 -2,50 -2,50 A +0,85 A 1 5 10 U M / F G P A _ 2 0 1 6 / 2 0 1 7 P R E D M E T : S T U D I O I I I P R O F E S O R : d o c . m a g . A n d r e j Č e r n i g o j ASISTENT:udia, pred. Tomaž E b e n š p a n g e r , udia, asist. Nataša Šprah NINA BREZOVEC, ANA MUTVAR 24 0 5 10 20m 0 10 20 40m TLORIS S SITUACIJO PREČNI PREREZ 25 Most s svojo eleganco povezuje bregova reke Drave in nam daje občutek brezčasnosti, zato pretirani posegi vanj niso potrebni. V naši viziji Meljskega mostu je spodnja etaža, ki je sedaj namenjena motornemu prometu, zasnovana kot nova parkirna hiša, saj se most nahaja na robu mesta, blizu avtobusne postaje in peš poti na obrežjih reke Drave. Tako se uvede park and ride sistem. Most zakriva mreža, ki ščiti in varuje pešce, ki ga prečkajo, obenem pa ustvarja zunanjo podobo mostu ter odseva svetlobo po njem. Na zahodni strani mostu je še dodatno urejena brv, ki zaključi ‘’sklenjen’’ krog (Od Studenške brvi do Meljskega mostu) okoli Drave za rekreacijo. Da predel Melja pritegne čim večje število ljudi, so na brvi zasnovani javni programi: kavarna, tržnica in postajališče za ladjico, ki nas odpelje do Lenta ter neposredno do centra mesta. Na začetku mostu, ob vstopu v parkirno hišo, se nahaja izposoja AKSONOMETRIJA koles - Bicicleta Mb. Gre za koncept zelenega mesta Maribor. Obiskovalci centra mesta se tako pripeljejo do Meljskega mostu, na njem parkirajo svojo osebno vozilo in se tako z različnimi prevoznimi sredstvi odpravijo naprej. Izbirajo lahko med javnim potniškim prometom (avtobus, taksi), kolesom in ladjico, na kate-ro lahko prav tako vzamejo kolo. Na tej začetni točki se lahko tudi Maruša Fajt, Kaja Likar spočijejo ob dobri kavi v kavarni in nakupijo lokalne izdelke/pridel-A ke na tukajšnji tržnici. Projekt začne razvijati in obnavljati obrežje reke Drave, saj se plavajoča brv lahko sestavlja, povečuje in oživi rob mesta Maribor oziroma nekdanjo industrijsko cono Melje. S 0 5 10 20m tem ta del mesta naredi prijaznejši za meščane in turiste. BICICLET PREČNI PREREZ 26 27 28 PREČNI PREREZ IN VZHODNA FASADA 0 5 10 20m 29 0 5 10 20m 0 10 20 40m TLORIS S SITUACIJO Nova zasnova rekonstrukcije Meljskega mostu se ne začne na mostu samem, ampak na mestu že obstoječega kajak kluba, ki z rekonstrukcijo dobi novo podobo. Glavni program rekonstruirane etaže mostu je umetnostna galerija s konferenčno dvorano. Oblikovalski koncept nove zasnove temelji na valu in je na mostu prikazan v obliki montažne konstrukcije z oblogo iz rdečega kortena. Viden je tudi na začetku poteze na novem kajak klubu Vuković in promenadi (nadstrešnica pri tržnici). Fasada objema zgornjo etažo mostu in poživi prometnico, skrije poglede na industrijsko ana cono in z uporabo zvočno-izolativnih materialov na priključku na tunel dobi funkcijo protihrupne zaščite. S pomočjo razsvetljave na konstrukciji mesto pridobi novo turistično atrakcijo, ki pritegne a Glad, Iv pozornost večine na poti do Gradca in obenem oživi industrijsko Klar cono Melje. Glede na njeno širino je primerna tudi kot intervenci-jska pot. Na sredini mostu se nahaja razgledna točka, orientirana proti mestu. Na pobreški strani je konstruiran nadhod za pešce, ki reši problem prehajanja peščev čez relativno prometno cesto. UGM + 30 0 5 10 20m TLORIS S SITUACIJO KONCEPT 31 0 5 10 20m VZHODNA FASADA Projekt se imenuje Veslaški most, kar je ustrezno glede na program, ki bi se predvidoma odvijal na spodnjem nivoju mostu. Cilj projekta je povezati ter razširiti program, ki se že odvija ob in na reki Dravi, hkrati pa narediti pot pešcem in kolesarjem prijetno ter zanimivo. Idejna zasnova temelji na povezanosti levega in desnega nabrežja Drave. Z organskimi oblikami in z umestitvijo objektov se ustvari razgibana pot, ki je v kontrastu z obstoječo obliko mostu. Razgibanost poti vpliva na peščevo dojemanje prehojene razdalje, vri saj je s tem ustvarjen občutek, da je pot krajša. Tlorisi in oblike objektov izhajajo iz povezanih krogov, kar vpliva na postavitev prostorov in opreme. Koncentrični krogi v tlorisu tvorijo funkcio-nalne otoke znotraj objekta. Objekti so zaradi željenega učinka zgolj delno na mostu. Podprti so s piloti, saj ni možno, da bi bili konzolno vpeti na konstrukcijo obstoječega mostu. Zaradi želje Žan Jošt, Maks Ma po povezanosti dejavnosti ob in na Dravi so na most umeščeni: veslaški center, restavracija, fitnes na prostem in tržnica. Z izbiro programa je ustrezno sklenjena rekreacijska pot ob Dravi. Poleg športa na most privablja ljudi restavracija. Fasade objektov so zaradi osvetlitve in pogledov na Dravo steklene. Dopolnjujejo jih lesene vertikale, ki poudarjajo oblike objektov. Izjema je fitnes, saj med bolj gosto postavljenimi vertikalami ni zasteklitve, kar kljub odprtosti daje občutek intimnosti. KONCEPT VESLAŠKI MOST 43 C AREA STUDENT I MOSTU MELJSKEGA PREUREDITEV I III STUDIO I 17 / 2016 I FGPA I JUDAR ŽIGA I ZORKO LUCIJA 0 0 1 . 0 0 1 . 0 . 0 n o i s r e V r e h s i l b u P S G 32SITUACIJA KONCEPT v osnovi predstavl- ja razpadanje celote na manjše dele. Snovanje ideje se je pričelo z razmišljanjem, kako najbolje zapolniti spodnji del Meljske- ga mostu in hkrati temu dodati neko ob- likovno logiko. Sama ideje izhaja iz valovanja vode - torej reke Drave - od tod izhaja zami- sel dviganja in spuščanja kubosov �kontein- erjev) po različnih višinah. Cilj je bil omogoči- ti tudi plovnost reke Drave, zaradi česar je v koncept objekta vključen tudi dvižni most. Namembnost spodnjega dela mostu je v os- novi študentski dom, sestavljen iz kontein- erjev dimenzij �,��m � �,��m � �,��m. �kra- ti pa je zagotovljen prehod čez most za vse mimoidoče � tako kolesarje kot tudi pešce. Niz konteinerskih enot se nahaja na zahod- ni strani mostu. �note niso različno razgi- bane samo po višinah pač pa tudi v samem tlorisu. Pod konteinerji, ki so višje nad tlemi, se nahajajo shrambeni prostori. Tlorisi enot so organizirani preprosto ter funkcionalno. Na zahodnem delu objekta se naha- jajo skupni prostori za študente in kock- asta sedišča, ki so namenjena vsem. Na severnem obrežju Drave je nova preurejena zbirna ploščad, ki se počasi razdrobi proti mestu. 0 15 30m TLORIS S SITUACIJO KONCEPT 0 5 10 20m 33 0 5 10 20m ZAHODNA FASADA , Lucija Zorko Žiga Judar Koncept zasnove je razpadanje celote na manjše dele. Ideja dviganja in spuščanja kubusov (kontejnerjev) po različnih višinah izhaja iz valovanja reke Drave. Da bi bila omogočena tudi plovnost reke Drave je v koncept vključen tudi dvižni most. Namembnost spodnjega dela mostu je študentski dom, sestavljen iz kontejner-AREA C40 jev enotne dimenzije in preprosto organiziranega tlorisa. Hkrati je čez most zagotovljen prehod tako za kolesarje kot tudi pešce. Na zahodnem se nahajajo skupni prostori za študente in prostori za posedanje namenjena vsem. Na severnem obrežju Drave je nova preurejena zbirna ploščad, ki se počasi razdrobi proti mestu. STUDENT 34 0 5 10 20m TLORIS S SITUACIJO PREČNI PREREZ 35 0 5 10 20m ZAHODNA FASADA Co-op je beseda, ki opisuje koncept programske zasnove na mostu. Co-op galerija omogoča razstavljanje širši javnosti. Z plačilom letne članarine dobi umetnik svoj prostor v galeriji, kjer lahko razstavlja in prodaja svoja dela. Galerija deluje kot skupnost umetnikov, kjer je zaslužek na drugem mestu. Umetniki, ki so še na začetku svoje kariere in še razvijajo svoj stil in kvaliteto, imajo tako možnost razstavljanja, kar jim je v komercialnih galerijah težko dosegljivo. Galerija temelji na samoorganizaciji, vendar je za uspešno delovanje potrebno nekaj stalnih delavcev/umetnikov. Prednost takšne galerije je v velikem številu različnih umetnikov, ki sicer delujejo vsak zase, vendar lahko med sabo sodelujejo in pridobivajo nove izkušnje. Tloris je linijsko organiziran. Most je po dolgem razdeljen na tri dele. Na zahodnem delu mostu je »shared space« za prehajanje peščev in kolesarjev preko mostu. Na skrajno vzhodnem delu mostu je ozka pot, ki omogoča preprost dostop do panelov in sten galerije za namene vzdrževanja in čiščenja. Most ima obešeno fasado iz perforiranih panelov iz cortena. Paneli so interaktivni – ljudje, ki prehajajo preko mostu, jih lahko poljubno Katarina Kobale, Kristina Kutnjak prestavljajo. Tako je tudi naključnim mimoidočim omogočeno soustvarjanje zunanje podobe in ambienta na mostu. Fasada galerije in kavarne je steklena. V notranjosti galerije pomični paneli omogočajo organizacijo galerije glede na trenutne potrebe. AKSONOMETRIJA CO - OP 36 Glavna ideja zasnove je povezati v preteklosti precej razširjeno splavarjenje na reki Dravi z različnimi športnimi aktivnosti ob in na vodi. Iz tega izhaja rešitev, ki ima za osnovo splav s centralnim fitnes na prostem 175,00 m2 jedrom in možnost ponovnega prevažanja s splavom. Program -3,10 revitalizacije zajema restavracijo z bazenskim delom, veslaški prostor za relaksacijo center, fitnes center na prostem in plezalni center, ki iz notranjosti 170,00 m2 fitnes center 6 % -3,10 - 0,5 plezalni center 245,00 m2 - 0,5 240,00 m2 6 + 0,40 % 6 % + 0,40 - 1,40 6 % 6 + 0,40 % 6 % prehaja na most. Rešitev predvidi tudi ureditev zelenega pasu na - 1,40 + 0,40 bregovih reke Drave z urbanimi rešitvami za sprostitev (mreže za kotiček za sedenje kotiček za prodajo spominkov počivanje) in ureditvijo poti za pešce, kolesarje ter tekače. Cesta 6 % ±0,00 6 % ±0,00 + 0,40 + 0,40 parkirišče postane območje umirjenega prometa. Glavna konstrukcija kotiček za sedenje kotiček za razstave objektov je jeklena, fasade so steklene. Splavi na reki so predvid- + 0,40 - 1,40 6 % restavracija + 0,40 6 % 380,00 m2 veslaški center - 1,40 - 0,5 220,00 m2 6 % 6 % + 0,40 6 % - 0,5 6 % eni kot leseni, do njih so speljane lesene klančine z omogočenim + 0,40 - 2,20 6 % bazen 157,00 m2 dostopom za invalide. Trajnostni vidik predlagane rešitve se izraža -3,10 ponton za veslaški center predvsem v pametnem izboru materialov in izbiri same konstruk-325,00 m2 -3,10 cije, ki jo je mogoče razstaviti in predelati oz. ponovno uporabiti. viseče mreže 200,00 m2 viseče mreže 200,00 m2 igrišče 180,00 m2 caffe 36,00 m2 0 5 10 20m 0 15 30 60m TLORIS S SITUACIJO SITUACIJA M 1:500 Veslaški center 37 + 14,60 + 9,15 ega Pečolar + 7,45 + 3,50 + 0,20 PREREZ A-A PREČNI PREREZ VZHODNA FASADA + 14,60 + 9,15 + 7,45 Maruša Korpič Lesjak, Gr + 3,50 V + 0,20 PREREZ B-B SPLA PREREZI 0 5 10 20m M 1:200 FASADE M 1:200 38 0 5 10 20m TLORIS S SITUACIJO FASADNI PAS 39 0 5 10 20m ZAHODNA FASADA Program na urbaniziranem meljskem mostu sestoji iz ohranjene in nadgrajene transportne funkcije za pešce in kolesarje, saj most povezuje oba bregova Drave, kot tudi klif na južni strani, ki pred-ofl, Rok Peternel stavlja 10 metrsko višinsko razliko. Pešpoti potekajo okoli dveh linijskih objektov, dvorane z lokalom ter hostela z gostilno. Na azd Kr sredini mosta, kjer se poti sekajo, je odprt večnamenski prostor. Gor Tako most predstavlja komunikacijski kanal čez dan, obogaten s turističnimi in gostinskimi servisi, kjer se lahko na kavi ustavijo A študentje, zaposleni v bolnišnici ter prebivalci Melja. Zvečer pa most zaživi s prireditvenim programom, koncerti in plesnimi večeri na vodi. Linijska zasnova se zaključi z vertikalo novega mosta na južnem bregu. KONCEPT TANGENT 20m 10 5 40 0 SKLADIŠČE 0 5 10 20m 0 15 30m TLORIS S SITUACIJO 41 0 5 10 20m VZHODNA FASADA ger Nova zasnova Meljskega mostu programsko predvidi hostel, kavarno, restavracijo ter manjšo kolesarnico. Koncept nove zasnove temelji na vstavljanju manjših objektov v notranjost dvoetažnega edana Štumber mostu, brez posegov v konstrukcijo. Pop-in oz. vstavljanje temelji na zasnovi ene sobe hostla. Ta je kvadratne oblike in je popolnoma premična. Zraven premičnih spalnih kubusov, ki so v notranjosti optimizirani tako, da je na majhni površini mogoče čim večje udobje z veliko posteljo ter prostorom za shranjevanje prtljage, Pia Mernik, Lor zasnova predvideva tudi fiksne sanitarne in skladiščne kubuse. Most je na vsaki strani zastekljen, tako ohranjamo prvotno obliko -IN in izgled mostu. V predelu hostla so med premičnimi sobami, »sleeping box-i«, predvideni prostori za druženje. KONCEPT pop 42 V zasnovi je upoštevana obstoječa konstrukcija mostu, zato se program odvija znotraj obstoječih betonskih stebrov, ki nosijo zgornje cestišče, hkrati pa s svojo lahkotnostjo ohranja elegantnost mostu. V spodnji prostor dvonadstropnega mostu na Dravi je umeščen skate center, center plesa, rekreacije, zabave, druženja in učenja. Programi so med obstoječo konstrukcijo mostu le vstavl-jeni v obliki funkcionalnih box-ov, ki so medsebojno povezani. Forma le-teh postopoma prehaja iz pravilnih pravokotnih linij v bolj nepravilne, lomljene oblike. Mesto dobi novo središče za druženje mladine, hkrati pa dolgoročno revitalizira širše območje Melja in sklene krožno kolesarsko ter sprehajalno pot Lenta. Most z novo korten fasado – v obliki perforiranih mrež – , ki meandrira v globine in ustvarja zanimivo igro senc in kontrastov, polnega/praz-nega ter svetlega/temnega, dobi novo podobo. Ob pomembnejših vedutah fasadni ovoj preskoči v notranjost. Ustvari se zanimiva igra svetlobe in pogledov, hkrati pa s polprosojno »zaveso« ohranjamo elegantnost in konstrukcijo obstoječega mostu. 0 5 10 20m 0 10 20 40m TLORIS S SITUACIJO 43 oša PREČNI PREREZ AKSONOMETRIJA IN ZAHODNA FASADA ovnik, Nastja Utr vid Obr Da SKEJT 0 5 10 20m 0 15 30m 44 0 5 10 20m TLORIS S SITUACIJO 0 1 10 PREČNI PREREZ KONCEPT 45 0 5 10 20m VZHODNA FASADA ZAHODNA FASADA 0 1 10 ec Koncept zanosve temelji na prefabriciranih, trikotnih elementov iz korten pločevine in prehajanju svetlobe. Svetloba je ključnega pomena in nepogrešljiva komponenta umetnosti. Omogoča namreč zaznavanje okolice in umetnin, hkrati pa velja za avtonomen pojav. Prav svetloba je tista, ki nudi toplino in nam omogoča, da je naše bivanje prijetneje. Pri rekonstrukciji Meljskega mos-GSPublisherVersion 0.33.100.100 tu programsko program Umetnostne galerije Maribor. Galeriji dodamo spremljevalni program z galerijsko kavarnico ter prostor za druženje. Novi prostori so zasnovani nekakšna skulpturo, kot Nino Ošlaj, Katarina Žnidar nekakšen »parazit« oziroma zajedalec, ki se v celoti oprime zunan-jega dela mostu. Najpogosteje uporabljena materiala sta beton in O les. Les, ki je na fasadi objektov in urbani opremi, je v kontrastu z betonom, ta pa je uporabljen za tlak in obstoječi most. TRI K VZHODNA FASADA 0 1 10 GSPublisherVersion 0.33.100.100 46 0 5 10 20m TLORIS S SITUACIJO PREČNI PREREZ PREREZ B-B MERILO 1 : 200 GSPublisherVersion 0.14.100.100 47 0 5 10 20m VZHODNA FASADA ajšek Z vprašanjem kaj ljudje v Mariboru potrebujejo hitro ugotovimo, da prebivalci Pobrežja in Melja nimajo centra za aktivnosti na vodnih površinah. Poleti se mestno kopališče Pristan zapre in obisk Mariborskega otoka in Fontane se znatno poveča. Da bi se Nikola Pintarić, Urša Podgr gneča porazdelila s predlogom zasnujemo prostor, ki postane novi center srečevanja in sproščanja ter obudimo dokaj malo uporabljeni predel Maribora. Zasnova predstavlja preprosto ortogonalno formo s stekleno fasado, beauty salonom, restavracijo in kavarno, jacuzziji, bazeni ter savnami. Uporabniki tako dobijo prostor, kjer se lahko sproščajo in družijo. Na enem mestu se nahaja zadostno število ustreznih funkcij, ki uporabniku omogočajo, da tu preživi cel dan. Grobega posega v konstrukcijo mostu ni. Par betonskih predelnih sten je uporabljenih za zasebnost stranišč. Ostale stene so steklene, prevladuje fiksna zasteklitev. Navdih za vzorec fasade je dobljen iz reke Drave. Najpogosteje uporabljena materiala sta beton in les. Les, ki je na fasadi objektov in urbani opremi, je v kon-KONCEPT trastu z betonom, ta pa je uporabljen za tlak in obstoječi most. WELLNESS CENTER MELJE 0 0 1 . 0 0 1 . 1 . 0 n o i s r e V r e h s i l b u P S G m 0 7 SKLADIŠČE 8 1 m 7 2 2 2 A K I N H E T 9 m 0 0 2 SKLADIŠČE / SOBA MULTIMEDIJSKA 6 2 m 7 2 FILMA MONTAŽA 7 1 m 0 7 2 2 2 SKLADIŠČE 8 m 5 7 2 SOBA MULTIMEDIJSKA 5 2 m 5 5 ROOM GAME 6 1 m 7 2 2 2 2 O I D U T S I N E B S A G 7 m 0 4 2 SOBA MULTIMEDIJSKA 4 2 m 8 3 PROSTOR RAZSTAVNI 5 1 m 5 5 2 2 2 JA ODUKCI PR A SBEN GLA 6 m 0 6 OR OST PR I ODN VH 3 2 m 2 4 STUDIO FOTO , ROOM GREEN 4 1 m 8 3 m 5 2 m 0 1 m 0 2 2 A B O R E D R A G 5 2 m 0 6 SKLADIŠČE 2 2 m 7 4 A T E L A O T A K Š O M , ŽENSKA 3 1 m 2 4 2 2 A T E L A O T A K S N E Ž 4 2 m 0 4 KUHINJA 1 2 m 0 8 1 R O T S O R P I N Č I N H E T 2 1 m 7 4 2 2 TOALETA MOŠKA 3 2 m 0 0 1 1 RESTAVRACIJA 0 2 m 0 9 HODNIK - PROSTOR RAZSTAVNI 1 1 m 0 8 1 LOŽA 2 2 2 2 m 0 4 A T E L A O T A K Š O M , ŽENSKA 9 1 m 0 6 6 A N A R O V D A N V A L G 10 m 0 9 A L U A A N D O H V 1 2 2 2 TLORIS 48 20 19 22 1 2 S U B 3 4 5 25 14 16 17 26 24 8 13 18 23 1 2 1 1 S 6 9 U 15 12 B 7 10 -A -B A B 0 5 10 20m 0 15 30m TLORIS S SITUACIJO 49 0 5 10 20m ZAHODNA FASADA S projektom smo želeli ukiniti cesto v spodnji etaži mostu in predel programsko preoblikovati tako, da bo privabljal čim več ljudi. Na tej lokaciji je možno videti Pohorje, ki dominira nad Mariborom, egl, Žiga Pšeničnik železniški most, ki s svojo arhitekturo in zgodovino daje mestu poseben pomen. V drugi smeri pa vidimo Meljski hrib v katerega zareže reka Drava. Zaradi teh pogledov so se tudi oblikovali us-merjeni delno konzolni volumni na vsaki strani mostu. Po ostalem Klemen Pr delu pa je zasnovana vodna zavesa, ki služi kot zanimiva barvita fasada, saj na tekočo vodo sijejo različne temperature luči. Pri zasnovi notranjosti pa je imela ključno vlogo pot, ki povezuje vse dejavnosti v objektu. Zato je v notranjosti nastala zelo razgibana, dinamična struktura. V centru digitalne umetnosti najdemo veliko večnamensko dvorano, restavracijo ter prostore za filmsko DIGI CENTER produkcijo. STUDIO III - 2016/17 ŠTUDENTSKI PROJEKTI 3. LETNIKA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA ARHITEKTURA PRVE STOPNJE RIALTO - REKONSTRUKCIJA DVOETAŽNEGA MELJSKEGA MOSTU NA DRAVI Nosilec predmeta: doc. mag. ANDREJ ČERNIGOJ, univ. dipl. inž. arh. Mentorji: doc. mag. ANDREJ ČERNIGOJ, univ. dipl. inž. arh. pred. TOMAŽ EBENŠPANGER, univ. dipl. inž. arh. asist. NATAŠA ŠPRAH, univ. dipl. inž. arh. Uvodno besedilo: doc. mag. ANDREJ ČERNIGOJ, univ. dipl. inž. arh. Oblikovanje: IVANA VUKOVIĆ Pomoč pri oblikovanju: MARUŠA KORPIČ LESJAK Fotografija na naslovnici in vmesnih straneh: IVANA VUKOVIĆ Razstavljajo: BANFIĆ IVANA, BOGOLIN MATIC, GOBEC LUCIJA BORJANOVIĆ MIRKO, LUKIĆ MAJA, BOZOROV ROMAN MARIO, BREZOVEC NINA, MUTVAR ANA, FAJT MARUŠA, LIKAR KAJA, GLAD KLARA, VUKOVIĆ IVANA, JOŠT ŽAN, MAVRI MAKS, JUDAR ŽIGA, ZORKO LUCIJA, KOBALE KATARINA, KUTNJAK KRISTINA, KORPIČ LESJAK MARUŠA, PEČOLAR GREGA, KROFL GORAZD, PETERNEL ROK, MERNIK PIA, ŠTUMBERGER LOREDANA, OBROVNIK DAVID, UTROŠA NASTJA, OŠLAJ NINO, ŽNIDAREC KATARINA, PINTARIĆ NIKOLA, URŠA PODGRAJŠEK, PREGL KLEMEN, PŠENIČNIK ŽIGA Uredniki: doc. mag. ANDREJ ČERNIGOJ, univ. dipl. inž. arh. pred. TOMAŽ EBENŠPANGER, univ. dipl. inž. arh. asist. NATAŠA ŠPRAH, univ. dipl. inž. arh.