Za podok m kratek čas. Sv. Bletod, apostol Slovanov. (Po spisii A. Fckonjo v letopisu 1884 M;ttio^ u'.ovc;usko.) III. Kakor iz Solnograda izbajali so aemški raisijoaarji tudi iz Pasaava v slovenske pokrajine, posledaji zlasti v dežele na severu od Daaava. Toda priljubljeni Slovanom prav niso bili riikder. Nekaj zato, k«r se aiao hoteli alovaaski aaučiti ter so pri službi božji rabili samo latinski jezik. Nadalje tirjali so povsod desetiao ia iiapoaled aemškcj nadoblasti nad Slovane pot aadeljavali. Sam aemški pisatelj Gfrorer piše: ,,za duhovnikoai fraakovskim ia bavarskim stopala je vojska, in kder je oa zasadil križ v zemljo, tam so aemško-cesarski vojvode zabili meč. svoječ si pravico k vladanju, nakladanju sužaosti, davkov, desetiae in drugib plačil". Takemu počeajanju vprli so se uže eakrat Slovenci pa brez uspeba Bili so premagaai ia potlačeai. Krepkeje in srečaeje dvigaol so je moravski slavai vladar Rastislav, stolujoč v trdaem Deviau. Jarem fraakovsko-aemški, pod katerim je nemški cesar Ludvik bil vkloail ujegovega strijca Mojmira, juaaško otrese. Nemški cesar sam ga oblega z mogočao vojsko, a napopled mora sramotao popastiti deželo ia se čez Duaav Trnoti aa Neuiško aazaj. Zatcm skaša Rastislav atrditi svojo mlado slovaasko državo. V to svrlio zveže se s Cehi, s Slovaki, s Koceljaom v Blatogradn, z Bolgari. ki so do Tise aa Vogerskcm prodrli. Ob enem sklene ves svoj aarod pokristijaniti ter mu pomagati do krščaaske omike na podlagi slovaaake cerkveae oblasti, slovanskega duboveastva ia slovaaske slažbe božje. Toda odkod dobiti sposobaih učiteljev ? Na Laškem, Nemškem jili ai bilo, doma tudi ne. Obrne se torej v Carigrad, ki še takrat ni bil v turški ali muhatnedaaski oblasti. ampak kder jo stoloval rimsko-greški cesar Mibael III. Pomniti je pa, da še takrat ni bila izbodaja, greška cerkva ločena od rimskili papežev. Nesrečno razkolništvo se je pozaeje završilo. Tje torej pošlje Rastislav številao poslaastvo ia poprosi cesarja Mihaela 1. 862 učiteljev, rekoč: maogi učitelji kristijaaski prišli so k naai iz Italije. Grecije ia Germaaije, ki aas poučujejo, vsaktori drugače; mi pa Slavljani smo ljudje priprosti, aeučeai ter aimamo aikogar, kteri bi aas ivil pravice ia odpiral aam amisel (pomea) sv. pisma. Zato o gospod pošlji aam takega moža, kateri bi zmožea bil učiti nas vsakojake resaioe." Cesar je vesel tega poslaastva. usliši prošajo ia ukaže pozvati Koastantiaa modrijana ali filozofa, ki je kakor tudi njegov brat Metod uspešao oznaajevaL božje resaice slovaaskim Kozarom ob Čraem morji. Cesar ga aagovori: slišiš li te besede ? Nikdor drugi tega ae dožeae, razvea tebe. Zato te sprevidim in preskrbiai bogato. Vzemi seboj brata opata Metoda za tovariša ia podaj se aa pot; kajti vidva sta Solunčana. ia iSolaačaaje govorijo v<d čisto sloveaski." Koastaatia aa to odgovori: z radostjo pojdem tja, ako imajo bukve (pismeake ia knjige), Ko pa Konstantia izve, da še teli aiaiajo, izumi slovaasko azbuko ali pismonke, imenovaao ,,glagolitica"' ter začae takoj sv. pismo pielagati aa sloveaski jezik, aajprvlje evaagelij sv. Jaueza, zatem obredaik ia molitve, ki se potrebujejo pri službi božji. Tako pripravljea aastopi Koastaatia ia ajeuov brat Metod apostolsko pot mej Slovaae v Paaouiji in Moravskem 1. 863. (Dalje prib.) Smešnica 7. Res velik je glad in žeja sloveaskih aemškutarjev, kateri ob času volitev kot revai ,,lačeabergarji" Neracem roke ia pete ližejo. Takov lačeabergar pride od zadnjib volitev v Koajicab pijaa domov. Zeaa ga krega. Oa jo pa tolaži: ,,le tiba bodi. Da bi ti vedela, kako sem jedel in pil, še butelje sem izpraznil in to vse zastoaj. Skoda, da imara le edea želodec". Daljno brbraaje um ustavi jezaa žena: da, žrl si zastoaj pa čast ia pošteaje si — prodal!