227
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Imenovanje generala Krausa, do-sedaj predsednika najviše vojaške sodnije na Dunaji, za vodnika češkega namestništva, je spravilo ustavaške dunajske liste na noge, da je vsak po svoje in vsak drugačen krik zagnal. „N. fr. Pr." pravi, da je to koncesija Čehom in da bo Kraus z „ustavoverci^ ravnal tako, kakor je prejšnji čas ravnal Kobler s Cehi, nasprotno
228
pa ,,D. Ztg." misli,   da  je   Kraus   tjev postavljen   bil
Eroti volji ministerstva, da bo toraj Cehe strahoval; lizo tako sodijo tudi drugi listi Herbstovcev. Vsem takim abotnim spletkarijam pa prav gorko založi ^Presse" z uradnim pojasnilom tem, da je Krausa na Češko poslal cesar sam, kar je znamenje posebnega zaupanja cesarjevega do generala Krausa, katerega je res volja mir narediti na Ceskem. Namestnik Weber bo skoro gotovo popolnem odstavljen. Bivajočemu v Karlovih toplicah je ob času pražkih prask ukazal Taaffe, naj gre nemudoma v Prago na svoje mesto, a Weber se je branil in izgovarjal z boleznijo, ter ostal v Toplicah. Na to je Taaffe neki rekel, da vsak višji vojak, ki ni uže kar za smrt bolan, moral bi o času bitve biti na svojem mestu.
— Praznik sv. Cirila in Metoda se je 5. t. m. tu obhajal s slovesnima sv. mašama v češki cerkvi sv. Ane in pa v cerkvi sv. Marije na obrežji; v obeh cerkvah je bilo zbranega veliko tukajšnjega slovanskega prebivalstva raznih narodov. V prvi cerkvi je imel slovesnosti primeren govor pater Bonaventura, slovansko pevsko društvo pa je pelo Kuhačevo staro-slovansko mašo. Prišlo je tudi več deputacij slovanskih društev. Društvo „Slovenija" je poslalo sv. Očetu tele-grafično zahvalnico za toliko Slovanom skazano ljubezen.
Iz Celovca. — Novi knezoškof gosp. Peter Funder je bil v nedeljo slovesno vpeljan v stolno cerkev. Okrožnica, s katero gospod knezoškof napoveduje nastop svoje vladikovine, glasi se samo v nemškem jeziku, čeravno pravi „allen Glaubigen meiner Diozese".
Iz Zagreba. — Hrvatski zbor je dne 12. t. m. sklenil svoje triletno zborovanje na navadni slovesni način. Pri pričetku seje je bilo prebrano kraljevo pismo (reskript), v katerem se ban pooblaščuje skleniti zborovanje. Zbornica je sprejela pismo z dolžnim spoštovanjem do Nj. Veličanstva; potem je bil v cerkvi sv. Marka „Te Deum".
— 5. dne t. m. bila je tukaj slovesna maša po slov. obredih s privoljenjem papeževim. Župan Mra-zovič je kardinalu Jacobini-ju telegrafoval, da je bil ves Zagreb ta dan v praznični obleki, in da je bila cerkev prepolna ljudstva. Zvonovi so prvikrat zopet zapeli, kar je bil potres. „N. fr. Pr." se togoti, da so morali med mašo tudi Judje zapreti štacune.
Iz Rima. — 3., 4. in 5 dan julija ostanejo, dokler bo svet stal, v živem spominu vsega katoliškega svetd. — 5. dne t. m. so sv. oče Leon XIII. velečastno sprejeli slovanske romarje; uže dolgo se ni, kakor po „Va-terlandu" poroča „Slovenec", nobeni deputaciji skazala tolika čast, kakor Slovanom. Odločena je bila za to največa dvorana v Vatikanu, pa še ta je bila tako tesna, da so vročine imeli v dvorani 40 stopinj R. Sv. Oče so bili pri tej priliki v največem ornatu; v dvorano so jih prinesli na stolu, kar je sicer samo pri največih slovesnostih v navadi in 28 kardinalov jih je spremljevalo. Tudi papeževi žandarji in stražniki so bili v največi paradi, kar se ni zgodilo uže 13 let, še cel6 tedaj ne, ko sta bila ruska velika kneza pri sv. Očetu. Nenavadno je bilo tudi to, da je smel škof Strossmajer sv. Očeta pozdraviti v posebnem govoru, in da so papež na to odgovorili stoj 6 s prekrasnim govorom latinskim, ki je trajal skoraj pol ure. Tudi to je bilo nekaj nenavadnega, da je sprejem trpel čez 3 ure, da-si je vročina nadlegovala sv. Očeta in romarje, in da so blagoslov dali poj 6, kar je pričalo, da se jim zdi ta sprejem posebno slovesen. Ko so se jim smeli romarji bližati, da bi jim skazali svoje češčenje, nastala je taka gnječa,   da so stražniki in žandarji komaj ohranili red.
Posebno slovesna je bila tridnevnica (3. 4. 5. julija), ki so jo romarji opravljali ss. Cirilu in Metodu na čast v stari cerkvi sv. Klemena, kjer je sv. Ciril pokopan. — Prvi dan v nedeljo 3. t. m. je rusinski nadškof Sem-bratovič maševal, njegov brat, pomožni škof v Le-vovu, pa je pridigoval; popoludne po je poljski pri-digoval general resurekcijonistovega reda Sem en k o. Drugi dan je maševal bulgarski škof Izvorov, pridigoval je slovaški fajmoster Slotta, popoludne pa je imel pridigo prost Štulc češki, ter je vse vnel s svojim ognjevitim in duhovitim govorom. Tretji dan je maševal in pridigoval djakovski škof Strossmajer hrvatski; popoludne pa je pridigoval italijanski msgn. Schiaffino. — Na prošnjo vstava sv. Hieronima imel je škof Strossmajer 6. t. m. še slovesno slovansko sv. mašo, pridigoval pa je slovenski starološki dekan Kožuh.
Tudi akademija je bila slovesna in so se je vde-ležili sv. Oče in mnogi kardinali. Posebno znamenit je bil italijanski govor, ki ga je imel g. Presutti, in ki je slovanskim gostom toliko dopadel, da je dr. Rački govornika objel ter ga prosil za prepis izvrstnega govora, škof Strossmajer pa je pristavil, naj bi se ta govor objavil po vseh slovanskih časnikih. Knezoškofa ljubljanskega kaplan gosp. Kobler je pri akademiji deklamoval slovensko pesem „Triglav Balkanu".
Papež so razposlali 29. junija škofom itd. okrožnico, v kateri govorč: 1) o puntarskih nazorih; 2) o ljudski najviši oblasti; 3) da je vsa oblast od Boga; 4) o družbini pogodbi (contract social); 5) o dolžnostih podložnikov; 6) da je treba Bogu bolj pokornim biti kakor ljudem; 7) o dolžnostih vladarjev; 8) o pokorščini prvih kristijanov; 9) o svetem rimskem kraljestvu; 10) o novošegnih zmotah; 11) da more le vera človeka rešiti; 12) opominovanje do vladarjev in narodov; 13) spodbuda do škofov; 14) opominovanje k molitvi.
Iz Rusije. — Grof Ignatiev tiho, pa neutrud-ljivo dela na to, da bi se bolj razvila opravila deželnih stanov in se iz njih sčasoma popolne zbornice osnovale , ruskim zgodovinskim razmeram primerne. Zel6 zmanjšati armadne stroške je njegov glavni namen, in zategadelj zmanjšati število generalov in uradnikov vojaške uprave, vojaške gimnazije pa popolno odpraviti in jih združiti s civilnimi gimnazijami. Tako misli najmanj 30 milijonov prihraniti vojnemu budgetu. Tudi šolstvo namerava predrugačiti in pri cesarski hiši marsikake administrativne reforme vpeljati.
Amerika. — Predsednik Garfield, ki je bil hudo obstreljen, se boljšega čuti. Proti morilcu se ne bode pričelo prej preiskovanje, dokler se za gotovo ne ve, ali bode Garfield okreval ali ne. — V zadnji seji trgovske zbornice v Novem Jorku so nekateri udje sklenili , da nabero 250.000 dolarjev, kateri se nalože v amerikanske državne obligacije, obresti njihove pa da se dad6 soprogi Garfieldovi, po smrti njeni pa otrokom. Tako hote praktični Amerikanci izkazati predsedniku svoje simpatije.