IJr. IciDle liliiziiiK 
LJUDSKI PESNIK 
VALENTIN POLJANŠEK 
Na svojem posestvu na Dobračevi pri 
Žireh živi širši javnosti mulu znani Va 
lentin Poljanšek, eden iz vrste ljudskih 
tvorcev, ki še danes ustvarjajo na Sloven 
skem. Njegova ])eseni zaradi širine suo\i 
ni ponarodela: močno i)a se je ))ribližala 
ljudski miselnosti v letih narodnoosvobo 
dilnega boja. saj je bil v teh letih v svoji 
rodni okolici glasnik novega časa. To nje 
govo delo odlikuje iskreiu)st. saj je našel 
v teh letih \ njem sozvočje s svojimi po 
litičnimi prizadevanji v predvojni J\igo-
slaviji, z njim pa je skušal vplivati tudi 
na svojo okolico. 
Kot bister, znanja željan ndadenič je v 
zadnjem desetletju prejšnjega stoletja za 
čel z delom za kulturni dvig rojstne vasi. 
Pod \ tisoni podobnih prizadeianj je u.sta-
novil na Dobračevi bralno in pevsko dru-
št\(). pozneje pa je bil tudi med ustano 
vitelji zadružne žage. opekarne, mizarske 
delavnice itd. Njegovo družbeno delovanje 
se je stopnjevalo z vključitvijo v social-
nodemokratsko stranko, leta 1927 pa je 
bil v takratnem logaškem okraju izvoljen 
za oblastnega poslanca na listi JDS. 
Poljanšek. ki se je bil že prej poskušal 
v pesmi, se je ob socialistični literaturi, ki 
jo je dobival iz Idrije, literarno vzgajal: 
njegova pesem je dobila vsebino. |)o ve 
čini borbeno, z jasno in |)reniočrtno po-
daiui mislijo. Že tedaj je dopisoval v 
Naprej, na katerega ga ni vezala le vse 
bina lista in njegovo svetovnonazorsko 
prepričanje, temveč tudi njegov urednik 
.\nton Kristan, s katerim sta bila prija 
telja. Od teh i)r\ili (hipisov ga je vodila 
pot preko Rodoljuba. Notranjca in i)ozneje 
jutra \ Brazdo, glasilo absolventov kme 
tijskih Sol. Ljudski glas in Svobodo, kamor 
je pisal vzpodinidne članke. V dneh. ko 
so se že kazale grozote druge svetovne 
vojne, je objavila Svoboda kot uvodnik 
219 
njegov članek Bratstvo in kultura. Večina 
prispevkov v teh listih je bila napisana 
v nevezani besedi, le včasih se je poskušal 
s pesmijo v pavlihovsko satirični obliki. 
Njegova pesem je postala posebno po 
membna v narodnoosvobodilnem boju. Je 
iskrena izpoved vere v vse tisto, v kar je 
vsa leta veroval in za kar se je boril, le 
s to razliko, da je ob razvijajočih se do-
godkili postala ta miselnost stvarnejša in 
polnejša; ker je načenjala velike politične 
aktualnosti ali spremljala vsakdanje do 
godke, je bila tudi zanimiva. '/ vzneseno, 
prepričevalno besedo, polno vere v za 
črtano pot naše politične neodvisnosti in 
socialne enakosti, je govoril na mitingih 
in sestankih ter bral svoje pesmi. Zaradi 
neprikladne oblike in tudi zaradi snovi, 
ki je bila včasih predolgovezna in s tem 
ubijala vodilno misel, ali pa je bila pre-
suhoparno podana, pesmi niso ponarodele. 
Ob prebiranju Poljanškovih pesmi se v 
človeku utrdi misel, da bi se ob morebit 
nem nesebičnem mentorstvvi v niladosti 
razvil v socialističnega leposlovnega obli 
kovalca. Njegova pesem zajema iz doži 
vetij prve svetovne vojne z vsemi njenimi 
težavami, ki so vplivale na nastanek 
trpko satiričnega ciklusa z močno socialno 
noto Vojne slike, do pesmi, ki so se po 
nekod približale ponarodeli pesmi (n. pr. 
Naprej zastava Slave v Naprej zastava 
rdeča, ki zvezda jo krasi, ali pa pesem 
Mati zakliče pridne deklice). V naslednjem 
si oglejmo nekaj pesmi iz zbirke, ki mi 
je bila na voljo: 
Pozdrav 
Mladi Marko zdrav ostani, 
pošteno srce si ohrani: 
delaj pridno, se bojuj, 
čudežev ne pričakuj. 
Vojne slike 
V maju. 
Ptičica žvrgoli, 
iz dalje se zvon oglasi; 
majsko sonce sije, 
zemlja žarke pije. 
Jaz pa v verigah tičim. 
v robstvu temnem živim. 
Mislim, premišljujem. 
načrtne razne snujem. 
Lepa je zemlja kot raj — 
človek na njej naj se muči. 
zakaj? 
Vse cvete, zeleni. 
življenja se veseli; 
edino človeški rod 
izjema naj bo pov.sod: 
Muči se in mori. 
ne ve, zakaj živi? 
Igra krvava se dalje igra, 
telesa nam trapi, srce in duha. 
Zunaj se spev glasi. 
V dalji tam zvon zvoni. 
Jaz pa. Tantal prikovan, 
sem na čustvih otožnih bolan. 
29.6.1944 
Sonce sije prav ljubo, 
mi travico sušimo, 
čvrsto, pridno brez oddiha. 
vsi delati hitimo. 
Cuje strojnic se regljanje, 
strelov se grmenje; 
vojna zlobno je dejanje, 
kjer je ura odrešenja? 
Vreme — vreme ni nestalno, 
nestalno je življenje: 
kakor vreme se vrsti 
delo, skrb, trpljenje. 
Pesem 
Zora že vstaja, 
dan se poraja, 
ves sončen in nov. 
Mi se budimo, 
nekateri še spimo, 
manemo trudne, boječe oči. 
Narod vstani, 
zdaj se predrami, 
hitro na delo, 
zdaj se mudi: 
Zgodaj pričeto 
delo je sveto. 
Zdaj vsi smo kovači. 
vsi smo orači, 
ledino se našo rahljati mudi. 
Vsi bomo sejali 
in negovali, 
da bo pridelek zdrav in gotov. 
Sami si kujnio, 
ne pričakujmo, 
da bi nam drugi 
hodili po strugi. 
Vedno na novo 
bo delo gotovo. 
220 
v počitku veseli 
bomo zapeli 
in zavriskali, 
da smo postali svobodni ljudje. 
Srca se naša 
v veselju topijo, 
misli in želje 
nam kvišku kipijo. 
Emil Cesar 
v
izključn
obdobje
dela
ro
tujine
slik
Slik
z
muzejski
82
platn
ka
221