Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
.,Gospodarski List" izhaj - kot priloga „Soče“ dvakrat na mesec in sicer vsak 1. in 3. petek. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „Soče“ dobivajo list brezplačno; drugače pa stane list na leto 1 gold. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu ured"iku — Eokopisi se ne vračajo.
Štev. 21.
V Gorici, 30. oktobra 1888,
Leto Vlil.
Kako napravljati vstrajno sadno vino.
Letos nam jo obrodilo sadno drevje skoro povsod po naši deželi obilo pridelka; zlasti jabolk je mnogo in hrušk tu pa tam tudi še precej. A imeli so tudi drugod dobro sadno letino — in zato je sadje v obče po ceni in prekupci skrbč za to, da cene le še niže tlačijo v škodo pridelovalcem. Slaba kupčija pa je napotila marsikaterega posestnika v naših gorah, da je poskusil jabolčni pridelek doma boljše izkoristi„i, nego bi ga bil mogel potom prodaje: Napravil je sadni mošt, „jabkovec,“ kakor ga imenujejo naši gorjani. In prav je storil, oskrbevši tako svojo hišo sč zdravo, redilno in krepilno pijačo, katere bo, če jo je prav izgotovil, posebno vesel za ča.a pomladanskega in poletnega težkega dela. Koliko bolje bi bilo pač za celo našo gorsko stran, na kateri so v:e razmere jako ugodne sadjereji, ako bi povsod dobro sadno vino izpodrinilo one kužne žgane pijače, ktere kvarijo naše ljudstvo telesne in duševno ter pomagajo spravljati na boben kmetijo za kmetijo !
Toda, da se moro prikupiti sadno vino, mora biti dobro, zdravo, vstrajno, in v naših gorah je mnogo tacega sadja, katero se sposobuje za napravo prav dobre kapljice. Treba je le znati, kako so napravlja dobro in vstrajno sadno vino.
Y dunajski »Allgemeiiie Weinzeitung“ smo či-tali o tem prav temeljit poduk, kojega hočemo tu v posnetku priobčiti svojim čast. čitateljem.
Da je sadno vino dobro, mora v sebi imeti pred vsem pravo množino vinskega cveta in kisline; če je v njem premalo vinskega cveta, nema moči in ni vstrajno; če ima premalo kisline, postauezo-perno, kakor hitro izpuliti iz njega ogelno-kislina, ki je nastala med kipenjem. Vinski cvet se izcimi pri kipenji (vrenji) iz sladorja, kislina pa je uže v sadju. Ker je sadje z ozirom na vrsto, lego in režo
--■* i« 1 1 o j« i
drevesa iu na vremenske razmere jako različno, zato dobivamo tudi iz različuega sadja različno vino.
Čem bolj je sadje zdrelo, tem več sladorja ima v sebi in tem bolje in vstrajniše postaue vino; le tako sadje — naj ne bode prezrelo, ker ono postaja mokasto.
Nekatere sadne vrsle, v katerih je prav malo sladorja ali kisline, ali pa preveč kislino in sluza (schleim) ne morejo dajati dobrega in vstrajnega sadnega vina, če jim ne primešamo druzega sadja ali tacih pridevkov, o kojib bomo pozneje govorili.
Če znamo prav zbirati, naredimo lahko iz samih ja' rik ali iz samih hrušk, ali pa iz posameznih njih jrst prav dobro vino. V obče pa dobimo boljše vino, če pomešamo več vrst skupaj. Sladka jabolka je mešati s kislimi jabelki in s trpkimi hruškami: kisla jabolka je mešati s sladkimi hruškami, sladke hruške s kislimi jabolki in s trpkimi, rezkimi hruškami n. pr. z lesnikami itd.
Z hruščevim vinom je v obče teže ravnati; ono se bolj pegostoma zmoti ali počrni.
Različio s dje daje tudi različno množino vin;'. Znani sadjar Lucas piše v svoji knjigi „Das Obst uud se in e Venverthimg,“ da treba za hektoliter mošta k.ez pridevanja vodo 170 kg. jabolk ali 150 kg. hrušk; mnogokrat pa se rabi tudi veliko več.
Kedar smo sadje obrali z drevja, neha se v njem tvoriti ali množiti slador; s tem da se obrano sadje medi v hramih, na policah ali kder koli, ne dopolnuje se nikakor ona zrelost, katero je zadobilo na drevesu; vendar je dobro, da trdo ali prav kislo sadje nekoliko časa obleži, ker so vsled tega pozgube trde, neraztopljive snovi in ker poneha nekoliko tudi kislina, tako da daje sadje več soka, a vino da ni tako kislo. Mehkeje sadje pa naj se čem bržč tem bolje podela v mošt; kajti uže, ko je obiramo, se navadno malo poškoduje in na udarjenih ali ranjenih mestih nastaja lahko kisna (jesihova) kislina iu sluz iu iz tega se izcimi gujiloba, ktera kazi » “(8 o 6 t„
— 82 —
vino, mu jemlje vstrajnost in zavira, da se ne more sčistiti.
V	nekaterih krajih, kder pridelujejo mnogo sadnega vina, nakopičijo dolge kupce jabolk pod milim nebom ali pa v suhotah, jih pokrijejo sd slamo ali z listjem in jih pustd tako tri do štiri tedne ležati, da se jabolka segrejejo, ali kakor pravijo, spot6. S trdim sadjem je dobro tako ravnati ; škodilo bi mu pa, ako bi predolgo ležalo, kajti začelo bi giijiti ali sluziti se. Saj ravnamo cel6 pametno, če skrbno odberemo nagnjito in potolčeuo sadje, uže preden je nakopičimo za potenje in če je še enkrat skrbno preberemo, preden jo /.mastimo v mošt. Ylažno, zaduhlo. v zaprtih prostorih hranjeno slamo in listje moramo tudi skrbno odstraniti, ker sicer dobi mošt prav lahko slab okns po njem.
V	mnogih krajih pa, ne devajo sadja na kupe segrevati, ampak pomastč vsa jabolka kmalo po trgatvi. Če se odtisnjene tropine pomoče z vodo in še enkrat zrnasto, ni treba niti trdega sadja staviti na kupe ; pri mehkem sadji pa je to uže cefč ne primerno.
Nekatero prav trde hruške naj se puščajo tako dolgo ležati, dokler se tako zmehče, kakor n. pr. testo. Mehke hruške je pa najbolje, da. se iz navedenih razlogov zrnasto hitro, ko so pobrane.
Kako se melje ali zrnasta sadje ? — Sadno vino se včasih neče čistiti, ker ima preveč sluza v sebi; ta je pa navadno uže v sadju in prehaja ga potem, po različnem načinu mletve ali maščenja, več ali manj v mošt; včasih pa nastaja še le v moštu, kedar vrejo ali kedar je užo končal vreti : Slador, kislina in sluz se nahajajo v sadnih celicah, če ineljeino sadje v sadnih mlinih se zobastimi val-harji, raztržejo ti prav mnogo celic in dosledno pride mnogo sluza v mošt; če pa sadje le zmasti-mo, ali poprej razrežemo in potem z valharji ali z bati /.mastimo, ne raztrže se toliko celic in ker prodira le sladorna raztopliua in kislina skozi celične stene, a ne tudi sluz, ne prihaja po takem ravnanji toliko sluza v mošt. Železo je zelč nevarno moštu, zlasti lmiščevemu, kateri obsega mnogo čreslovine. Zato naj se ne rabijo za mletev z mnogim železom okovani mlini; tudi drugega železnega, ali z železom okovanega orodja se je ogibati pri nare-janji mošta, kateri po železu kaj rad počrni. Enako moramo tudi za to skrbeti, da ne bo nič železnega v sodu, v kteri pospravimo mošt. Dotični deli naj se zakrijejo z lesom.
Oe pustimo zmaščeuo sadje 24—2G ur ležati, postane mošt močneji in lahko ga popolniše odtisnemo.
Iz tega pa nastanejo včasi škodljivi nasledki iji zato je treba to delo prav pazno opravljati:
Če vpliva zrak na površje zaraščenega blaga, nastaie lahko kisna kislina; če je bilo gnjilo ali
piškavo sadje vmes, razkrojč se gnjilobne snovi, ktere podelč moštu slab okus ter postanejo pozneje, kedar pride mošt se zrakom v dotiko, neraztopljive ter prou/.ročijo kalnost; mošt dobi premočan okus po sadju; pri nekaterih hrušcevih vrstah poslane mošt sluzen, če ga limalo ne odtisnemo.
Če nečemo hitro odtisniti, moramo tem skrb-uiše odstraniti ogujite dele iu pokriti zmaščeno sadje z luknjastim ali iz ne prav skupaj držečih se lat zloženim podom, ki je vložen v tiskalnico, ter po vrhu založiti s čistim kamenjem, da ostanejo tropine v tekočini. Če delamo vino iz mehkih jabolk ali hrušk, je v obče najbolje, da mošt hitro odtisnemo.
AH se ima počasi ali nagleje stiskati ali prešah'? — Če stiskamo prepočasi, to je, če ostanejo tropine predolgo v stiskalnici, segrejejo se rade prav močno in naredi se kisna kislina, katera — ko se dalje stiska — prehaja v mošt ter prouzročujo še druge nepriličnosti, o katerih bomo pozneje govorili. Torej se je ogibati prepočasnega stiskanja, posebno pa naj se ne puščajo tropine po cele ure a ‘stiskalnici.
Toplota pred in med vrenjem — Čem viša je toplotna stopinja, tem nevaruiše je, da se pri počasuem stiskanji izcimi kisna kislina. Pri-veliki toploti je treba torej previdno ravnati. Če delamo mošt v mrzlem vremenu, pripeti se rado, d., je vinsko cvetno vrenje prav slabo, ali da ga celč ni, in v tem slučaji nastaue lahko iz sladorja namesto vinskega cveta — sluza ali kislina. Prav posebno se zakesni in tudi zapreči vrenje, če se nezavret mošt pretoči v sod, kateri je z žveplom prekajen. Tega bi se morali ogibati posebno takrat, kedar je v kleti malo toplote.
Najpriinerniša toplotna stopinja, merjena v zinaščeuem sadju ali v moštu, je IG—20° C. ali 12 —1G° R.
(Konec prihod.)
Kako vrednost ima stelja iz gozdov.
Gnoj je polju tako potreben, kakor setev. Zemlji moraš povrniti to, kar je izgubila, ko ti je sad rodila. Drugače ti oslabi. Zgubila pa je pepel-uih snovi. Zalo si tudi vsak kmetovalec prizadeva, njive kolikor mogoče gnojiti, iu to s kolikor mogoče dobrim gnojem. Nekateri si prizadevajo, rabiti u-metui gnoj, kjer no zadostuje navadni hlevni gnoj. Da se pa več gnoja dobi, treba je tudi polagati več klajo. Kjer pa pomanjkuje sena, detelje, itd. mora slama pomagati. Da se gnoj dobode, je treba stelje, deloma, da si živina pripravi suho ležišče, deloma da še vsprejemljejo odpadki suhi in tekoči. Za to bi se vč da slama bila uajbolja, ali ker se
— 83 —
ta pokrrni, zato so pogosto nastilja z goščino steljo : z listjem, smrečjem, igličevjem, praprotjo, resjem itd. So kmetije, katere pokrmijo ali poprodajo vso slamo, ter steljo vozijo iz gozdov. Izvedni možje so preiskavali, kako vrednost ima vsa ta razna goščina stelja ter so svoje poskušajo tudi priobčili.
Vrednost stelje je odvisna od večih reči. Prvič se mora gledati na snovi, ki jih ima v sebi stelja, katere potem da tudi njivi. Drugič je gledati na .o, ali tudi zadosti popiva tekoče živalske odpadke, da zamore živina biti na suhem. Tretjič se je ozi 'ati tudi na to, trohni li naglo ali počasi, ko pride v zemljo, četrtič je odvisna vrednost stelje tudi od tega, ali in koliko zamore zrahljati zemljo itd. In tako se razsodi vrednost stelje še tudi iz drugih •enakih lastnosti.
Kar zadeva prvo, namreč da zamore stelja pripraviti dober guoj, ki vračuje zemlji zgubljene moči, je najboljša ona stelja, ki ima v sebi največ pepel-nih snovi. Sem spada fosforova kislina in kali. Teh snovi imajo goščine stelje — nasproti slami — prav malo. Praprot je boljša.
Poskušnje so dokazale, da ima 1 kilo prapro-tinega pepela 22-24 gramov kalija in 5 do 6 gramov fosforove kisline; slama pa na 1 kilo 7-11 gramov kalija in 2 grama fosforove kisline; mah in resje na 1 kilo pepela 5-6 gramov kalija in 1-3 grame fosforove kisline. Važna snov, ki je za gnojenje potrebna, je tudi dušeč. Tega pa imajo razne goščine stelje veliko ! nekatere celo več kakor slama.
Kar zadeva drugo, namreč da stelja popiva tekoče živalske odpadke, in da pokriva trde, je vsa goščina stelja, če izvzememo suhi mah, slabša od slame. Za slamo pride listje in praprot, manj pripravno je v ta namen igličevje borovo ali smrekovo in resje.
Smrečje ali tudi plevel, ki se rabi za steljo, je različne vrednosti, čem več mokrote zamore vsprejeinati, in čem tenjše je vejevje, tem boljše je.
Kazne vrste stelje se po svoji vrednosti, ako pri tem v poštev jemljemo zgoraj omenjene lastnosti, — lehko razredijo na sledeči način : 1. mesto zavzema mah, 2. slama, 3. praprot, 4. listje : bukovo, javorjevo, lipovo, jelševo, leskovo, .5. igličevje in drugo listje, 6. plevel, smrečje, in drugo vejevje.
Mah, ako se suh rabi, je najboljša gozdna stelja. Popiva gnojnico nagleje, kakor slama. Ima tudi mnogo dušca, fosforove kisline in kalija. Trohni pa različno. Oni mah, ki se nahaja v smrečju, trohni precej naglo. Po časi pa trohni oni mah, ki je rasel na mokrih tleh.
Tudi praprot radi vstiljajo kmetovalci. Praprot ima največ in najboljše pepelne snovi, ter sprejeinlje tudi dosti naglo gnojnico v sebe. Strohni precej
kinalo in tudi k temu pomaga, da se zemlja rahlja. Torej ima vse pogoje dobre stelje.
Listje ima skoro tiste snovi, kakor slama. Ali kadar se listjev gnoj po njivi raztrosi, lehko se, če ni strohnel, nakopiči v plasti, ker se ne da lehko razdeliti enakomerno ; in tedaj zemljo, posebno, ako je pičla, preveč zrahlja. Lahka peščena tla se včasi vsled tega tako posušč, da veter odnese listje z gnojem vred, ki se listja drži.
Samo igličevje ima malo vrednosti. Nima v seb> potrebnih snovi, pa tudi hlevske mokrote ne more popivati. Ali ker imajo iglico uavadno več ali menj mahti primešanega, se v tej obliki lehko rabijo za steljo. Zato imajo nekateri tako steljo rajši, kakor pa listje.
Smrečje je različne vrednosti, kakor že zgoraj omenjeno. Če se sami mladi enoletni vrhovi drobijo, ne debelejši od mazinca, je taka stelja posebno za nekoliko ilovita tla dobra. V rahli peščenini pa, in če je vrbovje debelo, je ne marajo.
Resje, kakor tudi druga zel, je za vsemi drugimi vrstami. Se ve, da je tukaj tudi razloček, ako se cela rastlina, ali samo zgornji del porabi za steljo, ako je rastlina mlada ali stara, ako se dobiva spomladi ali jeseni itd. Ako se po gošči vse od kraja pokosi, ne samo resje, da, to se ve, da boljšo steljo, kakor samo resje. Ali takega goljenja ne bode pripustil skrben gozdar.
Slov. Gosp.
Razne kmetijske vesti.
Petrolej je škodljiv pripomoček zoper mrčese na živalih. — Dandanes rabijo petrolej kot zdravilo za mnoge bolezni tudi kot pripomoček zoper mrčese. koji nadlegujejo naše domače živali. A v mnogih slučajih se je pokazalo, da je to sredstvo nevarno in da je zelč neprevidno rabiti je pri živalih. BLandwirt«chaft’icho ZeLschrift fur Ober0sterreich“ poroča o dveh slučajih, ki sta se dogodila v nove-jem času in sta imela nesrečne nasledke. Neki lovec je hotel svojega jako dragocenega lovskega psit o-čistiti uši in ga je v ta namen prav dobro s pe-troljem oribal po tilniku in hrbtu. Žival je koj zgubila-veselje do jedi, tresla so na celem životu, cvilila vsled velikih bolečin in uže v osmih dneh je poginila. — ^.e linja je zadela mladega kmetovalca. Ta je namazal in oribal 19 krav in volov s petroljem, da bi jih očistil ušij.
Nasledek je bil, da sta uže v prvih dneh potem poginila dva vola, vsa druga goveda pa je bolehala. Zgubila je skoro vso dlako, na životu ima polno ran, najbrže ker se močno oblizava in med-leva prav očitno. Nektere mlečne krave so imele prve dni prav modre grče in črte močno otekle;
— 84 —
zdaj se je to pozgubilo, in nadejati se je, da živali polagoma okrevajo.
Skrbite za zdravo pico ! — Na Avstrijskem se je pokazala y zadnjem času neka nenavadna bolezen med konji, vsled katere je uže poginilo več živalij. Polastuje se konj nekaka splošna hromota, koja konča v 30 do 50 urah sč smrtjo. Kedar oboli kateri konj, loti se bolezen naglo še drugih konj, ki so ž njim skupaj v hlevu. Dosedanje preiskave so dokazale, da bolezen ni kužna, ampak da prihaja od škodljive piče. Ker je bilo letos mnogo deževja in so se mnogi pridelki pospravljali v mokrem vremenu, ni nič laže. nego da so plešnjive glivice napadle razno pičo in da tudi seno, otava posušena detelja, slama, ki se rabi za rezanico i. t. d. uiso prosti teh škodljivk; kakor je mogoče da tur-šica, oves i. t. d. niso taki, kakoršni bi vgajali zd~*vju živine. Zato priporočamo našim kmetovalcem, naj skrbč za dobro, zdravo pičo in če imajo kaj take, o kojej se jim pozdeva, da bi vtegnila za-duhla, plešnjiva ali sploh več ali manj pokvarjena biti, naj jo skrbno prečistijo in obilno sč solijo premešajo, da so obvarujejo vsake nesreče v hlevn.
Kura, ki žre jajca. — Znano je, da redimo kure za.o, da dobivamo cd njih, dokler žive, jajee, in da imamo, kedar jih gospodinja zakolje, še bolj ali manj okusnega mesa. Ali kuram, vsaj nekaterim diše isto tako kakor nam jajca ter jih rade žro, puščajoč nam samo luščinje. To ni nobeni gospodinji po volji in gotovo bi rade vedele za kako sredstvo, da jim odpravijo to razvado.
Ali pa je tako sredstvo? Po navadi ga ni, da odpraviš kuri tako samopašno razvado. Najboljše sredstvo je taki kuri — nož, toda nekatera kura je veliko vredna, ali že zato, ker je posebnega plemena, ali pa zato, ker rada leže; take je seveda škoda zaklati. Njej pa kaže posebno jajce pripraviti. Napravi se ji pa tako le: Navadno jajce s.; predere in izpihne; potem se vlije skozi luknjo gorušične tekočine, in če ji še kaj boljšega privoščiš, prideni še nekaj popra tekočini. Tako jajce zadelaj ter ga položi potem na kraj, kjer je sicer gujezdo za jajca. Kura seže ti željno po njem ter ga naldjuje in pije — ono zmes.
Lehko sodiš, da ji ne bode ljuba prvikrat ; poskusi pa še potlej drugi in morebiti tretji krat, in če najde vselej tako prijetno tekočino v jajci, popusti ti brž ko ne popolnoma svojo samopašno razvado.	Sl, Gosp.
Pridelovanje posebno velikih buč. — V Kaliforniji ravnajo tako le, če hočejo posebno velike buče pridelovati: Izkopljejo čveterooglato lukojo 70 c.m široko iu dolgo ter 35 c.m globoko. To luknjo napolne do polovice s človeškim gnojem, nanj pa natresejo 6 c.m na debelo dobre gozdne zem-
lje. V to zemljo vtaknejo vzkalivšo bučno peško. Dobro je dve ali tri peško vsaditi ter pozneje sla-bejcie rastline izruvati. Kakor hitro rastlina nastavi sad, puste le en poganjek z najlepšo bučo, drugo pa porujejo in potrgajo. Ostali buči pa podložo desko, da zaprečijo gnjilobo. Ako se pozneje zopet narede stranski poganjki, potrgajo tudi nje. Na ta način se dade pridelati velikanske buče, ki so neverjetno težke.
Kako vkuhano sadje v steklenicah zamašiti.—
Vsaka gospodinja, ki si napravlja vkuhanega sadja za zimo, ve, koliko sitno je zamaševati steklenice, napolnjene s sadjem. Dosedaj navadno zamaševauje-z mehirjem, pergamentnim papirjem itd. ni le zamudno iu sitno, ampak tudi slabo, ker ostane v steklenici vender manj ali več zraka, ki je vzrok, da se kvari sadje. Po novem načinu se pa sadje uže .poprej primerno skuha v skupni posodi ter se potem uže kuhano dene v steklenice ali se pa kuha v odprtih steklenicah. Bodi si prvo ali drugo, vsaka steklenica mora biti po dokončanem kuhanji do pol centimetra pod robom napolnjena. Nato se vzame navadna, čisto bela smola ali pa kolofoni ja, katera so je raztopila pri ognji, ter se z njo steklenica zalije do roba. Smola se strdi ter naredi zamah, kateri vkuhano sadje popolnoma zavaruje zraku. Kadar hočemo sadje rabiti, vzamemo v vroči vodi namočeno cunjo ter ovijemo ž njo steklenico okoli smole za malo časa, in kmalu se odloči smoleni zamah od steklenice. — Sadje se ne navzame prav nič smolnega duha ter se leta in leta obdrži. Vrtnar.
Sadna zbirka na tukajšnjem c, kr. poskuševa-lišči za svilorejo in vinarstvo je jako bogata in zanimiva. Priporočamo torej sadjerejcem po deželi, naj si jo ogledajo, dokler je še čas in naj v zmislu razglasa, ki smo ga objavili v zadnji številki Gospodarskega lista, pošljejo svoje sadje, jabolka iu hruške, v presojo, da poz v. J', kake vrste sadja imajo na svojih posestvih.
Do zdaj je le malo posestnikov zadostilo pozivu c. k. kmet. društva. Gosp. vitez Malnič, iz Kanala in g. učitelj Kazafura iz Ročinja sta poslala mnogo lepih jabolčnih in hruščnih vrst, da jih poskuševališčo razvrsti in oskrbi s pravimi imeni. Radi bi videli, da bi tudi iz viših krajev kaj poslali ; saj je gotovo zanimivo, — a za eksportno kupčijo celč potrebno, da se poznajo prava sadna imena.
Popravek. —- V zadnji številki smo poročali, da je prejel med drugimi razstavljavci sreberuo'. svetinjo na dunajski sadni razstavi g. Janez Hrast; v istini pa je prisojena g. Antonu Hrastu na Oi-ginji.
Zal. c. kr. kmet. društv
Tiska Paternolli.